7. MAJ 1980 POSEBNA ŠTEVILKA
 XXI. LETNIK  BREZPLAČNO
Ljubljana \n z njo naša občina se je v ponedeijek 5. maja zju-fraj poslovila od MarŠaia v nemi žalosti in bolečini, a z vso Jugoslavijo enotna in trdno odločena nadaljevati njegovo in našo revoluciio
Tito je tista vodilna ustvarjalna osebnost našega revolucionarnega delavskega gtbanja, ki je komunistično partijo Jugoslavije oborožila z naj-več spoznanji in sredstvi, kar ji je zagotovilo uspehe in zmage.
Prihod Ttta na čelo partije in formiranje novega vodstva sta pomenila za našo partijo predvsem uveljavljanje dveh načel, ki sta imeli v usposabljanju partije za bližnje velike revolucioname bitke odločilno vlogo...
Prvic: partija se je konsolidirala na osnovi dejanske enotnosti v boju za aktivira-nje revducionamih energij Ijudskih množic, se pravi na bazi takšne enotnosti, ki je bila zrasla iz enotnih spoznanj partijskih organizacij in članstva v odnosu do tekočih nalog revolucionarnega boja in iz sposobnosti partijskega vodstva, da dokaže takšno enotnost spoznanj...
In drugič, prav zato je Titov prihod na čelo partije pomenil tudi končno uveljav-Ijanje naslednjega načela vodilne vloge partije v določanju metod in potov boja za doigoročne revolucioname cilje delavskega razreda: boriti se za množice in v množlcah z bitkami za njihove vsakodnevne zahteve in cilje, s konkretnimi vsa-kodnevnimi akcijskimi zvezami in sodelovanjem. z vsemi družbenimi silami in gibanji ali celo kratkomalo zenostranskim podpiranjemtakšnih gibanj in politič-nih sil, ki so v danih okoliščinah lahko ali ki so objektivna opora ali zaveznik de-lavskega razreda v boju proti obstoječemu reakcionamemu sistemu ali določeni politiki reakcionamih virov. To je bila koncepcija »partije množic« v nasprotju s koncepcijo partije kot doktriname sekte.
EDVARD KARDELJ
»Ne le v Belški grapi v Dolomitih in v Koprivi na Krasu, hudo je bilo tudi petindvaj-setega maja devetnajstoštiriinštiridesetega leta v Drvarju,« se spominja Milan Zabu-kovec-Miloš.
»Ob dveh ponoči je bilo in gledali smo film Kako se je kalilo jeklo! Takrat sem prvič videl padalce, doživel silovito letalsko bombardiranje. Skupaj z drugimi borci sem se umikal iz mesta čez travnik proti Uncu in se znašel pred pečino, v kateri je bil tovariš Tito. S Tonetom Sotlerjem-Sliko, starim tovarišem in soborcem, sva se javila, ko so iskali prostovoljce, ki bi šli naproti Maršalu.
Pa ni . bilotreba... Obpetihpopoldne jebilo, kosemgaprvič videl, tovarišaTita!« reče. »Človeku je dovolj, da ga vidi!« In kot vedno, kadar beseda nanese na Maršala, kot mu borci radi pravijo, misli ni lahko poiskati, še teže jih je izgovoriti. Še več! Oči, sicer trtfnih in hudega vajenih vojakov, narodnih herojev, se ovlaže. Tako je bilo tudi ondan...
MILAN ZABUKOVEC-MILOŠ
Julija 1957 smo pluli po Donavi proti Romuniji. Kot tedanji poveljnik rečne vojne mornarice sem bil odgovoren za potovanje. Bil sem na jahti Krajina. na kateri je bil maršal Tito z delegacijo, ki naj bi se v Bukarešti srečala s sovjetsko delegacijo na čelu z Nikitom Hruščovom.
Okrog dveh ponoči pride na poveljniski most tovariš Tito. Po raportu in pojasnila. kje smo ter kako napreduje plovba, nas je vprašal: »Ste utrujeni?« »Nismo!« smo od-govorili. Maršal pa: »Seveda ste, a ste pač na dolžnosti! No, jutri bomo pa mi!« In po-zval me je. da bi rad obiskal mornarje v ladijski strojnici. Tam je bila temperatura vi-soka tudi do 60 — 70 stopinj Celzija. Mornarji so goli do pasu vsi znojni opravljali svoje delo. Po raportu n jih starešine se Je tovarišTito pozanimal za delovan je strojev in smejoč se pojasnjeval mornarjem, da stroje dobro pozna, sa j je sam delal v ladjedelnici Kraljevica. Nato jih je vprašal, če so utrujeni, lačni ali žejni. Odgovor je bil enoglasen: »Ne!« A tovariš Tito pokliče glavnega intendanta: »Poskrhi za kak zaboj piva in za sendviče. Vem, kaj pomeni deset in več ur delati pri strojih!«
Mornarji so vedno ponosno pripovedovali, da jih je sredi noči obiskal n jihov vrhovni komandant. Kljub velikim državniškim skrbem je našel čas za delovnega človeka, po-kazal 1 jubezen do delavca. vojaka ter ga osvojil z n jemu lastno preprostostjo in toplino.
FRANJO BAVEC kepetan vojne ladje v pokoju
Iz Slovenije sem leta 1950 kot 23-letna mladinka nosila štafetno palico z najtoplej-Smi pozdravi in željami tovarišu Titu za njegov 58. rojstni dan. Tedaj smo nosili šta-fetne palice še iz vsake republike po en mladinec, oziroma mladinka, svojo pa so Mar-šalu vsako leto prinesH tudi pripadniki JLA in pionirji; tistega leta so se pridružili tudi graditelji avto ceste Zagreb—Beograd. Prav tega leta pa je Tito predlagal, da štafeto organiziramo tako, kot smo ji bili nato priče vsa leta.
Sestavila sem pozdravno besedilo in se ga naučila na pamct. Imela pa sem tako tremo, da sem se bala, kako mi bo šlo. A ko sem obstala pred Titom. me je pogledal s svojimi spodbudnimi, ljubeznivimi očmi in v trenutku sem se sprostila — in šlo je. Kar vrelo je iz mene. Kaj ne, saj sem povedala svoje besede v imenu vseh Slovencev! Se ko sem bila čez leta ponovno pri tovarišu Titu, tedaj na Brionih, se je spomnil moje za-drege izpred let in mi odzdravil: »Zdravo, Slovenka!«
ZALKA KUNST učiteljica
Tistega dne, 19. septembra 1965, sem šel z družino nabirat gobe. Pa zagledam Franca Stadlerja-Pepeta, ki mi sporoči: »Na Jančah je Maršal!« Pohiteli smo proti pla-ninskemu domu, pripravili košarico pravkarnabranih jurčkov in moj sin mu jih je izro-čil, potem ko sem ga pozdravil v imenu gostov in domačinov. Maršal Tfto se je nasmeh-nil in vprašal:
»Kai oa bom z jurčki?«
»Za večerjo bodo!« je bil prav tak prešeren odgovor.                   IVAN ROME
z Volavelj
... Največji, na jdražji in najljubši človek vseh Jugoslovanov. tovariš Josip Broz Tito. ne more umreti. Njegovo življenje, polno zaslug, bojev in priznanj, ne more izginiti. On ostaja in bo ostal tned nami, zdajšnjim rodovom in med vsemi generacijami za nami.Mi smo Titovi, Tito je naš! Hodili bomo po poti, ki smo jo s Titom zgradili, nada-1 jevali in izpolnjevali bomo naše in Titove načrte...
DANICA STOŠIČ, 8.b OŠ Jožeta Moškriča
.. .Tito je zmeraj posvečal veliko pozornost mladim, ka jti vedel je. da bodo mlade generacije nadaljevale njegovo pot. Zaupalnam je, ker je vedel, da ga ne bomorazoča-rali. Ne. ne bomo ga razočarali. Šli bomo po njegovi poti...
IGOR BRLAN, 6.b OŠ Jožeta Moškriča
TITOje uveljavil globoko pomensko formulo miru, sožitja, neuvrščenosti, sodelovanja in medsebojnega razumevanja med narodi. Njegovo človečansko vizijo sveta, kjer ne bo več strahu pred uničenjem človeka po človeku, so sprejeli narodi, ki žive v povsem ra-zličnih razmerah in se ločijo po rasi, govoriciin zgovodini. Ta naš človekizIjudstva, ki mu jezibelka tekla blizu Zelenjaka, naše idilične Dubrave na SoW, človek, ki je v svoji usodi doživelpekelprve in druge svetovne vojne, ostaja dandanašnjiup in spodbuda vsem, ki mu slede in nosijo pravico, svobodo in mir globoko v srcih.
V ponedeljek, 5. maja ob 12. uri so se zbrali delegati zborov skupščine naše občine na žalni seji. Z nje objavljamo govor predsednika OK ZKS Ljubljana Moste-Polje Dina Kodarina
Heroji ne umrejo. Na barikadah svojega časa, v juriših za svoje ideale, v bojih za uresničitev svojih idej in hotenj ostajajo in živijo.
Umrl je naš Tito. Eden najzaslužnejših borcevza srečo in blagin jo delovnih Ijudi, človek. ki je z vsem svojim delom in ustvarjanjem izpričeval neuklon-Ijivo ljubezen in zvestobo delavskemu razredu in delovnim ljudem v njihovem boju za boljše življe-nje.
Smrt prinese tudi tak trenutek našega zbližanja. ko se poistovetimo in ko veliki in največji ostanejo velika resnica. To velja še toliko bolj. ker vemo, da ta smrt ni konecTita. Vnjem smo videli vednosliko poosebljanja vseh nas, naše sedanjosti. preteklosti in prihodnosti. V njem vidimo sliko delavca. člo-veka velikanske. nadvse intenzivne in napete ener-gtje, delavca. ki vodi. usmerja in misli. piše in raz-pravlja, skratka ustvarja vedno nekaj novega.bolj-šega, in to zelo natančno. pa je ob vsem tem tudi ustvarjalno kritičen do vsega obstoječega.
Kljub bolezni ni klonil. Delal je. dokler je mogel in ni se vdal vse do konca — največji naš heroj Tito. Ob hudi vesti neizprosne resnice. ki je kot bodalo zarezala v sleherno srce, je domovina onemela. smrt je presunila in nihče ne more in noče verjeti. da se je sklenilo bogato življen je. v katerem je bilo dejanj za stolctja, napotil za delo za generacije. Lahko smo srečni in ponosni. da smo njegovi so-dobniki. To pa je tudi naša obveza. dolžnost in ob-ljuba. ki je veljala včeraj. velja danes in bo veljala jutri.
Globoko in iskreno bolečino občutimo vsi. vsi napredni ljudje. kot je rekel Prešeren. ki v srcu dobro misUmo; torej delovni ljudje in občani vseh naših narodnv in narodnosti. Nema žalost je v sle-hernem kotičku naše domovine, tako ožje kot širše. kot tudi daleč v svetuprek naših meja. Težko je po-vedati. kaj vse mislimo in občutimo.
Neizprosna zakonitost življenja je iztrgala iz naših vrst velikega Josipa Broza-Tita. našega vzor-nika. voditelja. državnika. humanista. vojaka. očeta ncuvrščenosti. diplomata ter presajevalca najsvetlcjših idealov marksizma v našo bogato družbcno prakso. v nas same. Ugasnilo je pleme-nito življenje neutrudljivega bojevnika za neodvi-sno pot v socializem. za dejavno sožitje med vsemi narodi sveta in za neuvrščenost. velikega stratega vseh ctap našc revoluci jc. samoupravl janja. Tita — človeka. ki je že za žjvljenja stopil na sam vrh naše zgodovine kot tudi zgodovine dclavskega in sploh naprednega gibanja zatiranih sveta.
Revolucionarna pot Josipa Broza. kovinarja — proletarca je bila težka in dolga. a zmagovita. Vo-dila je od rodnega Kumrovca, prek Siska. Zagreba. kamor se je večkrat vrača!, Kamnika. Kraljevice. Ljubl jane. Trsta ter nckaterih drugih krajev Jugo-slavije in Evrope naza j v domovino, k jer mu je bilo pred42 leti zaupanovodstvoKPJ. Prisvojemrevo-lucionarnem delu je izžareval hrabrost in ponos. da se bori za pravice dclavskcga razreda. Zaradi tega so ga tedanji oblastniki preganjali. Kot mnogj naši revolucoinarji. je moral tudi tovariS Tito prenašati vse tegobe in ponižanja kaznilnic v Lepoglavi, Sremski Mitrovici in Mariboru. To ga ni strlo. Iz vsake take preizkušn je je izšel kot zmagovalec in še bolj prckaljen revolucionar.
Ob trenutkih. ko se poslavljamo. ko odhaja iz naše sredine človck. ki ga imamo radi in ki nam je blizu. se spominjamo naših srečanj z njim. skušamo jih ponovno osvežiti in si jih še globl je. še bolj živo. za vedno vtisniti v spomin.
Tako se tudi v tem trenutku spominjamo vseh srečanj tovariša Tita z našimi kraji in Ijudmi.
Vemo. da je bil tovariš Tito. teda j z ilcgalnim imcnom Valtcr. v drugi polovici tridcsetih Ict dva-krat v Mostah na stanovanju tovariša Franca Lc-skoška vCiglerjevi (sedanji Partizanski)ulicišt. 41. ko je prišel na pogovorc s sluvenskimi komunisti. Zadnjc srečanje z našimi kraji pred vojno je bilo junija 1940. ko se jc udelcžil. trctjc pokrajinske konfcrcncc KPS na Vinjah.
Prav mogočc jc. da ga jc ncnchna rcvolucionarna pot. ki ga \c vodila širom p<> naši dcžoli. šc kdaj pri-
vedla v naše kraje. na bežna. a za naše revolucio-namo gjbanj.e pomcmbna srečanja.
Po osvoboditvi je bil tovariš Tito samo enkrat v naši občini. in sicer 19. septembra 1965. ko je obi-ska! Janče, kjer se je zadržal v Planinskem domu v ; prijaznem pogovoru s številnimi gobarji. ki so ga. tako kot povsod, prisrčno sprejeli.
Mogoče bomo rekli. da je bilo to malo. a tovariš Tito je bil vedno med nami. saj smo vedno zvesto sledili njegovim besedam in jih z vsemi močmi ure-sničevali pri svojem delu. Tako je bilo pred vojno pri uresničevanju idej revolucionarnega boja, tako je bilo v narodnoosvobodilnem boju in tako je bilo po osvoboditvi pri obnovi in graditvi ter utrjevanju našc materialne moči in pri uresničevanju načel samoupravnega socializma. V vsch teh dejanjih je bil tovariš Tito vedno med nami. In tako bo tudi v bodoče.
Težko je ob tej priložnosti. v trenutku velike bo-Iečine celovitejc spregovoriti o veličini človeka. čigar ime je legenda. Tito je simbol miru, resnične demokracije. hutnanega socializma. sodelovanja med narodi. bratstva in enotnosti jugnslovanskih narodov, je simbol upan ja zatiranih in ponižanih. O njem pojejo pesniki širom po svetu. pišejo in girvo-rijo preprosti Ijudje, znanstveniki, politiki in kul-turni delavci.
Svoboda. bratstvo in prepričan je v boljši jutri. to je Tito. Tito pomeni revolucijo in pot v svobodo. Njegovo ime nam govori o borcih in herojih, ki so vgradili svoja življenja v sleherni korak našega na-predka. ponazarja nam veličastna gradbišča in pesem na njih. pesem o delu in delovnih zmagah. kilometre novega. sodelovanje med narodi in mir na svetu.
Pod Titovim vodstvom je naša družba temeljito spremenila svoj izgled in odnose. Vsi naši narodi. naš dclavski razred in delovni ljudje so dosegli na-predek. ki ga drugače nc bi dosegli v veliko daljšem obdobju. Tito je bil in bo ostal pojem resničncga borca za napredek in nosilec najnaprednejših pri-zadevanj delovnih množic, ki se borijo za svobodo človeka. Titova osebnost in delo sta trdno vgrajena v našo zavest. To jamči izvirnost. stabilnost in per-spektivo naše revolucije. Njegovo neprekinjeno 42-Ietnci ustvarjalno delo na čelu KPJ in ZKJ je vtkano v našo novejšo zgodovino od boja proti frakci jam. prek narodnoosvobodilnega boja in sa-muupravljanja. do impresivnega nastopa za obrambo in ohranitev enotnosti in izvirnosti. ncu-vrščenega gibanja in politike neuvrščenosti lani v Havani.
Prelomne odločitve. ki so jih sprejemali jugoslo vanski komunisti v odločilnih zgodovinskih trenut-kih. in akcije. ki so jih vodili na čelu delavskcga ra-zreda. so za vedno povezane z osebnostjo tovariša Tita in njeguvo usivarjalnostjo. Redki so v zgodo-vini človeštva pravi voditelji 1 judstev in partij, ki bi imeli tako velik občutek za razumevanje teženj naj-širših Ijudskih množic. ki bi znali dati tem težnjam idcjni pomen in jih s tolikšnimi organizatorskimi sposobnostmi. kot tovariš Tito. tudi uresničili. Tito je vedno vcrjel v neizčrpno ustvarjalno moč Ijud-stva in se nanjo opiral vcdno in povsod.
Občudovanja vrcden je bil njegov optimizem in zaupan jc v mladino. Njcgov odnos do mladih je bil odkrit. tovariški in tudi kritičen. Verjel je. da so mladi objektivni nadaljevalci vclikcga revolucio-narnega dcla. Mladi stp ji jo za vsakd besedo in de-janjem tovariša Tita. Novim gcneracijam ostaja Tito zgled pogumndsti. upornnsti in pravičnosti. Z dejanji in akcijami so mladi dnkazovali in potrjeva-li. da jc bil Titov optimizem rcalen.
Narava je ncizprosna. Vzcla najn jeTita. Vendar Tito osta ja mcd nami. Ostaja n jcgovo delo in cista-jamo mi. dclovni Ijudje. delavski razrcd Jugoslavi-je. njegovi pionirji. mladina. komunisti in borci, pripadniki naše slavne armade. ki bomo enotno na-daljcvali njegovo dclo.
Tovariš Tito. tvoja Jugoslavija jc vpravih rokah. vrokah enakopravnih delavccv —samciupravljav-ccv. ki znajo ceniti pridobitve naše revolucije.
Slava ti m hvala. tovariš Tiio!
TITO bo nedvomno oslalzapisan vzgodovini ne le zato, kerje kot voditeljznal v vsa-kem trenutku poiskati izhod in najboljše rešitve, marveč tudi zavoljo zares redke lastno-stf, da se je zmogel tesno enačiti s koristmi narodov, ko je izražal in odločno uresničeval njihova stoletna prizadevanja, njihove človeške želje ter njihovo zgodovinsko, razredno in narodno voljo.
TITO je veliki človeški ideal osvobajanja dela vgradil v temelje socialistične Jugo-slavije.
TITOVA zamisel nacionalne politike v Jugoslaviji je redek primerdemokratičnih odno-sov med narodi.
Predsednik Tito se je 19. septembra 1965 vei ur zadtžal med domačini in toristi iz Celja v jedibiid planinskega doma II. grupe odredov na Jančah
Ob dvanajsti uri je biia žabia seja zborov občinske skupščine, na kateri je o življenju in delu mar-šala Tita spregovoril predsednik OK ZKS Dino Kodarin
V avlo občinske skupščine neprestano prihajajo občani in se vpfeujejo v tamkaj razgrnjeno žalno knjigo
Debvd moščanskih tovarn. tako na primer v Saturnusu in Kolinski. so se že zgodaj zjutraj zbirali na zalnih slovesnostih. Na.š posnetek pa je iz delovne organizarije Indos, kjer so se delavci zbrali v montažnem nbratu in v tišini počastiN spomin na tovariša Tita
• Z ŽALNE SE JE SPLOŠNEG A ZBORA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE SO PO-SLALI BRZOJAVKO
Predsedstvu SFRJ Beograd
Ob hudem udarcu za vse nas, naše narode in narodnosti Jugo-slavfje, celotno samouptavno socialistlčno družbo In zvezo ko-munlstov Jugoslavlje, ob udarcu bolečlne na vsa srca. ki so nei-zmerno Ijublla svojega vzomika in vodHelja, vam sporočamo, da nas ta nadvse bdeil udarec združuje v krepki volji za izpolnjeva-n)e nalog, kl nam |lh je postavll pokojnl tovaiiš predsednik.
Njegov llk, njegovo delo In človečnost bodo vedno z nami.
Zelo smo ga Imell radl, ga spostovali in v svojem delu čutimo do njega vellko obveznost.
Občani in delovni Ijudje občine Ljubljana Moste-Polje
Kaj sem občntil. ko sem zvedel novico o TMovi smrti? Spise o tem so v ponedelfek pri prvih učnii urah pisaii učend osnovnii šol. tako tudi šestošolci OŠ Jnžeta Moškriča (na sliki)
Ob Titovem zadnjem »dhodu iz Ljubljane so se Ljubljančani zgrnili na ulice, kjer je šel žalni sprevod. Na sliki: Naši občani so pospremili posmrtne »slanke lovariša Tita pred železniškim poslopjem