Mflnllte. ' I MMML t JU* R. VOl KL UH. lito ^J ' * ''^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HMM^^^^^BMB^^^^HP^^M^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BBBMBB^^M^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^^^B^PBP^^MHS^H^BM^ •"5?1"?«1. Pw?£r * "^1* X W w/^ M mal€ °£laae *° *** "Hm visine 1 K, nad to vllrao vsl oglasi 1 mfm X 54 mlm 1 IC50 v. Uraditi nztlasi ia poslana ter notice isti prostor po2K, lenitnc ponudbe in poroke pavlalno 80 K. — Pri naročilih nad 10 objav popust Pavwu~ Vpnšanjem glede loseratov naj se priloži znamka sa odgovor. UpravnlitTO „Slov. Naroda" ta „Barata* Tiskara«« Baaltova allea it. I, prlUlem*. — Ttltfoa *t 304. ^---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■ - _ HStotcasU «ar#* vađga v UoMJaal ta pa p«*tti v Jmfaaiavi||i v lamaMliai celoletao naprej plačan • K 180** celoletno • ••••• K24O-~- polletno.....• • m 9°*— poUetno.....» • „120-— 3 mesečno. «••••„ 45'— 3 —*f**«*» ••••••„ 60*— I m • •••••» 15*— H ••••••„ 20*— Novi naročniki naj poiljejo v pryi£ aaro&Uno vedno QV po nakaznid. Na samo pismena naročita brez noslatve denarie se ne ni oremo ozirati. Vrtlalitv* „li«* Wt«jb" KmtftoT« «Haa at I, U a*hfcip|i. TnUfoa ftteir. 94. Uar* Rohoptoov ■»• vrate« "Val PosamesiM itevilka velia 1 krotio. Poštarina platana v gotovini. Dr. V. Kukovec: Ob glaunem zboru ljudske stranke. Će o njem zapišem nekaj misli }cot demokrat, ne nameravam nasto-piti priljubljene metode blatenja ali v nič devanja nasprotnik \. ampak ho-čem osvetliti značaj tega pojava z vidika bodočnosti jugoslovemskega naroda. Reci moram, da ie žalosten poiav, da ie v letu po ujedinjenju naroda bilo mogoče združtti pri nas pod praporom crne internacfionale tol:k-šno armado janlčarjev. Kar je strančarska tehnika sposobna doseći, dosegla je ta v veliki meri. Noče;n se pri tem tolažiti, da je bila skup zbob-nana čreda, bila je redna prireditev resnične organizacije, kar je demokraciji glasen opomin, dajepozn r-n a i n se v a r u j e r a z c e p 1 j e n j a. Vsakdo. s komur sem *e dni govoril o tem zboru, je dejel: Boga ti, niti ?a Ias razlike med tem zborom in zbori te stranke pod Šusteršićem. Nič več sledu o jugoslovenskem dr. Korošcu, ves Šusteršič! In to snoznanie Je za demokracijo dobra pri-d o b i t e v. Ob tem našem uspehu nam je bilo labko preboleti. da nas je vodja te stranke pro^Iašal kot mrt-vece. Ako je sicer kdo izmed nas kdaj na tak način jrovoril o izumiranju klerikalizma, reklo se ie o nas v »Slovencu«,, da je taka naša govori-ca hohštaplerska. Ce ie pa sodila to-krat naša misleča javnost vendar zo-pet enkrat tuđi o dr. Korošcu, da se je ponašal na zboru v TJtibljani kot politični hohštapler, ietudi'.o velik napredek v pojmovanju javnih stvari. Ce so vjegovi za-vezniki iz narodneara hrvaiskega kluba imeli podoben užitek. ko se ie bra-til crni internacijonalec ljubljanski z enakim Zagrrebčanom dr. Simrakom, jetudi topravzdrava stvar. Ko je iz sole izklepetal. da je reaini cilj tega skupnega podjetia zrnaca klerikalizma na Hrvatskem in v Er-cegbosni v toliki merf. c!a ima računati Korošceva stranka n a t r e t j i n-kocelegaprihodnleea parlamenta mesto sedanjih 19 niož, tuđi tu želim dober tek njegovim zaveznikom v Zagrebu, Lorkoviću in drugim framaso-nom. Zato se Ie očividno ustrašil že-IeziuŠki minister v svotem dalinfem izvajanju svojih lastnih besed in je končno naenkrat glasno rotil poštene srbijanske stranke, nai ne verujejo obrekovanju demokratov o značaju Koroščeve stranke. Tuđi tem poštenim zaveznikom vse dobra v 11 d r u ž b i ! Nas del naroda se je pa globoko zamisli!, ko !e poslušal ta bojeći Kcrošccv opomin k zvestobi na naslov srbskih radikalcev, ki v svojem političnem slovariu sicer ne beležijo tega pojma z dobelimf črka-mi, ker znajo biti zvesti do trenutni lastni potrebi, zlasti nasoroti takemu zavezniku, kakor Je dr. Korošee. Kdor je pa iz tega govora dr. Koroš^a bral kak program, ki izvira iz kakih zmagonosnih skupnih idei. ta ni nikak poli tik. Ko se je bil namreč minister dr. Korošec tako na vse strani ozrl na zmagovito armado svojih novih zaveznikov historičneg.i značaj?, od-kri! je svoje staro tolsto srce in je zagrozil demokraciji z dra-gonsko sabljo nasilja pri prvem prihodnjem sestan-ku predstavništva. Po drugi p o t i! je rekel dr. Korošer in vstrepetal je v gnjevu svobodoljnbni jugoslovenski demokratični narod ob teh besedah. Nasilje?! Na Marni in na solunski fronti so izvedeli tiseči najboljših borcev za svobodo in demokracijo, a kakor da vsesca tega ni bilo, grozita Korošec in Protić spre-maganim načelom nasilja! Hvaležni smo Tebi. jezuitski lisjak, da si bil toliko korajžen in si izblek-nil, kar si znal skrbno prikrivati. Po-skrbela bo demokracija, da ne bosta prišla v ta položaj, gospoda Protić in Korošec! In če rudi sta naščuvala zo-per demokracijo mnofiroštevilne pse, ki lajajo na demokracijo zaradi stvari, s katerimi ni v zvezi nikakor ra-zun glede dobe, v kateri se na žalost odigravalo, se ne bo zbala jugoslo-venska demokracija niti konservativ-nega nasilničkega bloka, niti psov, ki grizejo brezmiselno. Vi vlečete na dan sekiro, ki se je za večno skrhala z zmago demokratske sve tovne ideje, mi pa zaupamo v zdrav razum in zdravo srce našega demokratične-ga naroda. Prepričani smo, da bo vaš nevarni nacrt pregledal tuđi nositelj krone in iz srca mu čestitamo vnaprej, da mu bo Bog dal bister pogled v vaše umazane reakcijoname karte. Boga mi. ni govoril slabo dr. Korošec. govoril je izborno! Hvalež-na mu je demokracija, da ie govoril tako odkritosrčno, da ie odpel tako proštodušno svojo suknio in košuljo inpokazal svobodoljubne-mu jugoslovenskemu svetu svoje pravo srce. Zagreb za Reko. V Zagrebu. 11. aprila. Danes dopoldne se je vršila v Zagrebu na Wilsonovem trsru velika protestna slcupščina za Reko in okupirane kraje. Skupščini je priso-stvovala ogromna množica ljudstva, ki je napolnila Wilsonov trg in stran-5-ke ulice. Skupščine so se udeležili rudi člani vlade z banom dr. Matkom Lagin:o na čelu. Ob 10. in tri četrt je otvoril v imenu pripravljalnega odbora zborovanje publicist Milan Marjanovič, ki je naglašal, da se je sklicala zopet skupščina protesta in bolesti, ali nadeia se, da je zadnja. Mo/alo se je pokazati, da se ne damo niti s silo prestrašiti, niti se ne pustimo izigravati s prevaro. Hoteli so nam nastaviti past. da bi nas razprli, ter so pričeli govoriti o trgovanju in zameni Skadra z Reka Toda mi nočemo odstopiti od svojih zahtev. Obe vprašanji se morate ob ravna vati posebef. PogaianJ tu ni. Ako imamo kake pravice v Albaniji, borno to vprašanje resili z Arnavti in ne z Ttalijan! .medtem ko borno resko vprašanje reševali z Italijani. Nato je, ki jo je svetovna vojna rodila kot v imenu JDS ter poudarial med drugim, koliko trpi naš rarod se vedno pod tujim jarmom. Ideia demokracije, k i ii je sve tovna voina rodila kot idejo svobode. je. pogažena, ker velike države nirmio tol-ko čuta pravičnosti, da bi te ideie izvedle. Narodna dolžnost pa ie da čuvamo svoie posamezne enote in da pacificizem ne pre tako daleč, drana. Mi ne moremo dopustiti, da vstane nova Avstrita. Govornik se izjavlja kot prepričan paciffcist, toda pacificizem ne gre .tako daleč, da mora dr>r»ti*«t*. da bi se mu rezalo meso ž živega telesa. JSD. stoji na nač^1?1. da ^aht^va narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Sk>-vencev za našo državo teritorij od Soče do Vardar ja. Za nas ne obstoja ničesnr. ćp bi se ne mo^i zedm'li z vsemi svojimi silami, kadar preti domovini nevarnost, in da bi ne mogli poravnati vseh svojih sporov Ako se naša vprašanja ne rešiio za nas po-vi»bno. bomo imeli dovolj zavesti in tfioči, da bomo odbili vse napaće na •iva^e življenske interese. - V itr«enu Hrvatske Zajednice ie «rovor!1 dr. Karlovič, ki je naglašal. da re je / oralo hrvatsko prebivalsivo i>osled-nji pot, da naglaša. da nočemo Reke cjustiti pod nobenim pogoien« Imeli smo moenejše neprijatelje ko je Italija, pa nas nišo tiničll! in imičila nas ?»e bo niti ItalHa. Kratkovidni so dr- -/.avnilci Antante, ki mislijo da bi se pri nas našla stranka ali Da človek, ki bi pristal na njihove želje. Proti I'aliji bomo vsi združeni. Do sedaj snio sli z Anglijo in Franciio, toda poslednjo besedo inu: narod, ki to stdnik. Naša država se mora razoriti tako daleč, kalikor daleč prebiva naš narod. Zato mora)o biti naše meje ob Soči. Kot govornik hrvatskt ljudske stranke je govoril Rečan *. F r 1 a n, ki je rekel, da je na Reki većina pre-bivalstva hrvatska. D' Annunzijeva harlekinada preseda tuđi Italijanom samJm, ki vidiio, da jim je pod italij, oblastjo še slabše kot prei. V starem mestu na Reki je avtotontm flement naš narod. Ko je bila Reka zasedena, nam je dala Antanta svet. naj ostanemo mirni, kar smo tucii ostali. Predno ukrenemo druare korake, vprašamo. ali Anglija in Francima po-trebnjeta Italije, ali pa ootrebuie Italija njiju. Kot krščanska stranka je lo treba žrtevbnison prnor^.adcoaK ljudska stranka za mir. toda če bi bilo treba žrtev, je nanje pripravljena Gospod Gjuro L j u b ii č, pred-sednfk seljačkega zaveza, je jjovoril v imenu tisočev stanovsko organiziranih seljakov in naglašal. da hoče iti mirovna konferenca Italilatiom na roke, ker se hoče preseliti na itah"-Janski teritorij (San Pemo). da bi Italija mopla še bolj vplivati nanjo Toda rudi ta past ne bo uspela, ker smo v tem pogledu složni. Ako nas kdo nanade, bo zadel na 12 mililonov se-Ijaških prsi, ki bodo znala odbit; vsak napad. Govornik navaia, kako je ne-znosno trpljenje Da1mat!ncc\r, Pri-morcev in Istranov. ki stole že tiseč let na branfku proti Ital^anam, ka-terim hoćemo pomagati kot svojim bratom. Poziva vse stranke v novi državi, naj se zedinijo in orcTHnizira-jo, da se resi jadransko vprašanje za nas pravično. Zavedni kmet pozna pomen Reke, Kvarnera, Istre in Oal-madie za naše narodno življenje. V imenu begimcev iz okupiran i n krajev je govoril hrvatski pesnik Ri-kard K a t a 1 i n i č - J e r e t o v, ki je opisoval hinavski načfn. po katerem so Italiian! prišli v naše kraje. Nitfi hoče Skader zamenjati za Reko. Prepričani pa smo. da ni vlade in stranke pri nas. ki bi na to pristala Ako hoče konferenca v Parizu vzeti nam Reko, nai ve, da smo pripravljeni po-giniti za Reko in Istro. Nato je govoril reŠki begunec, demokratski avto-nomaš Gorhardt, ki ie iziavil. da se Mcer ne strinja popolnoma z jugoslo- I vanskimi zahtevami. toda cm in njegova stranka se striniata s tem, da Reka ne srne priti pod Italijo. Reka ne more živeti brez Jugoslavije in Jugoslavija ne brez Reke. Dosedaj se je jako malo mislilo na Reko in malo odpiralo akcije za nje. NoČe pred-, lagati nobenih resolucii. toda pozivaj vse, naj proti vladi, ki bi opustila Re-' ko, dvignejo revolucijo. Za tem je govoril g. V i t a n o v i ć, ki je prav-kar dan prej došel preganian iz Pulja v Zagreb. Naglašal je trplienje naroda v Istri. Naš narod v Istri je bil pripravljen z orožjem v roki. ustaviti se Italijanom, toda zapeliali so ga plasovi, da bo pripadel pod našo državo. Za njega ni strank in ie popolnoma složen. Jugoslavija ie njegova reŠitev. Istrski narod ni hotel preje-mati niti živeza od Italiianov in ko so ga hoteli pridobiti z zamenjavo denarja pod zelo ugodnimi oogoji, so v sami južni Istri, da ne crov^ori o srednji Istri in zavednih Sloveii.'ih, odklonili to ugodno ponudbo ;n zn-klicali, da bodo denar prinesli. ko priđe »Čika Pero«, pred cerkev i rt ga sežgali. Narod upa, da priđe re-šitev in da bo na Učki gori zavihrala naša zastava. Opisoval Ie nadalje; trpljenje našega naroda v Istri in po-vedal, da naše sole v Istri sicer nišo zatvorjene, toda Italijani so postavili} vanje svoje učitelje. Narod sam pa; jim neče verovati. Tuđi v cerkve soj postavili svoje svećenike. OdnašahT-so ljudstvu njegovo imetie. toda narod Še vedno upa. da bo došla z UČ-; ke gore rešitev in svoboda za Rekx in Istro. Kot zadnji govornik je nastopil v! imenu akademske omladine g. Re-! v en, kt je povdarjal, da je akađeraič-na omladina došla težkega srca naj skupščino, da ponovno izrazi svoje! ogorčenje proti nasilju in frrivlci.: Vzrok današnjega stanja se nahaja v! nas samih, v notranjem razdoru in v borbi demokratov s parlamentarno zaednico, ki se borita za oblast. Do-; kler se mi v lastni hiši pravdamo, ne| bomo močni in sovražnik nas ne bo iipoštevaJ. Omladina, ki je daTa Jii-kiča. Stoičiča in Principa, je skleni-la, da vstanejo novi Principi proti \ vsem našim notranjim in zimamjim neprijateljem. Po zaključnem srovoru Milana! Marjanoviča. ki se je zahvalil velike- ■ mu odzivu. so se predlagale resolu-cije, ki so bile soplasno sprejete. * Resolucile: Gfase se tako: Jusroslovan!. zbra-: ni danes na skupščini v Zagrebu, na: Wilsonovem trgu, na^lašajo odločno| ii' nonovno. da po VVilsonovih nače-' Fran Oovekar: 32 Soltanje. (Dalje.) Metka se Je zdrznila. Ta lepi, prijazni mladenič naj bi umri, ko zna govoriti tako sladko in gorko, kakor ji ni govoril še nihSe? — Samo zdravje, veselje, pogumna objest in sreča so kipeli iz tega junaka, — pa naj bi mahoma ležal mrzel In krvav v črnem ?robu? Nehote sta ji prilezli dve solzicl v oči ter se ondi zablesteli kakor svetla demanta. »Ne, ne, — umreti ne smete !c je defala resno in odločno ter se instinktivno, kakor se nedolžen otrok stisne k očetu, pritisnila k njegovim prsim. Kakor bi ga hotela ščititi z lasrnim telesom, ga je pokrila s svojim probnim, a mladostnobujnim telescem. V tej gesti > je bilo toliko naivnosti in obenem nezavedne strastnosti, da je postalo še častniku za hip plaho in vroče pri duši ter so se mu vijoličaste oči mokro zasvetile. »Oj9 Margica* smrti smo zapisan! vsi!« je dejal. »MI voJaJd pa smo prvi na vrsti. 2e nas je obletavala v Lombardiji, zgrabila je po nas, da smo že čutili njen ledeni dlh in besno hropenje. To pot smo jl za Ias še ušli; vđrngK pa nas naskoči tem besneje in odnese nas, kakor je odnesla že toliko, — ah, toliko mojih najboU9h prijateljev!* Tužno je povesil pogled v tla, po ficih se mu je razlila bledota, nosnici sta mu bo-lestno zadrhteli in v mračni otrplosti je umolknil. Strašnf, kri in mozeg ledeneči prizor! %x> mu pač švignill v spominu skozi dušo ter, jo polnili z grozo in obupom. Metko Je pretreslo; pozabila je na vso okolico, na mater in naše. Vso je bila sama bolest. »Ne, ne, vi ne smete umreti — ne smete!« je šepetla. »Jokala bi se za vami. kakor da bi izgubila . . .« »No, povej, kosra?« je silfl. »Brata.« je dahnila. Častniku se je hipotna zjasnil temnl obraz in iskreno jrinjen od otroške prostodušnosti, ki ie razkrila toliko globokega čustva. Je dejal živo in toplo: »Ti ljubo, zlato dete moje! — Da, sestrica mi bodi, — dobra, mila sestrica In jaz i ostanem zvest bratec. Margica, krasno je žfv-benje. a strašna in grda je smrt. Zato se ve-seihra, dokler še plove nad nama gorko solnee!« In snel fe z mezfnca ozek hi tenak prstt-t<»k. ki Je Imef oblico zvite kace z majhnim rubinom na mestu oči. »Vzemi ga. Manrfca!« je dejil fn era i? nataknfl na sređinec levice, »v spomhi na to aro, ko 9v» postala bral ta sestrica. Lco me moraš klicatl odslej in tikati me moraš, Margica, da veš ... in pa ... ali mi daš poljubec za jamstvo, da mi ostaneš zvesta?« Vzravnal se je, se nagnil naprej in ji po-nudil svoja rdeča. majhna, ženska usteca. »Ali ne daš?« je vprašal iznova, ko Je vl-del omahovati dekletce, v tem hipu rdeče in t'epetajoče kakor resnična roža na solnčnem vrtu. »Ne daš? — Kakšna si mi sestrica?« »Dam, bratec !c je šepnila in ga poljubila nedolžno in sveto. Tedaj pa je buŠIl poleg njiiu hrupen kro-hot, da sta se prestrašeno zganila. Družba, kl se dotlej zanju ni brijala, je videla, kako sta se poljubila. »Ta prokleti Don Juan ima vražjo srečo! Haha, še ne poznata se, pa se že poljubljata!« se je smejal najstarejši ulanec, suh in koščen, z velikimi štrlečimi brkami, bujno, crno grivo in čopastimi zalisci. »Orof Leon, naš Bocaccio tn Werther v eni osebi, ima s svojim sentimentalnim mljav-kanjem zares povsod neznansko srečo pri žen-skah!« je pritrieval tovariš, okrogloličen, za-ripijen mfadenfč redkih, rjavih Ias, z majhno olefe nad čelom hi majhnimi brčicaml pod nosom. »Vidiš, tako se ravna z ženskami, prila-teljt \* tako jlh osvojtt!« je šepetal rokavičar KavOe sosodn brivco. i »Ta ulanec pri ženskah pač ni tepec!« je pristavi! tajnostno krojač Dominik. »Bogme, ta zna! Uči se, Dane, uči!« Brivec Dane pa je srdo gledal okoli sebe in tiho klel: »Vrag vzemi vse te uniformirane zape-Ijivce! Ne smili se jim niti otroška nedolžnost niti poštenost vdov!« Toda brivec med družbo ni našel somiš-ljenlkov, zakaj vsi naenkrat so se mu zarogaH v obraz in šušljali: »Ljubosumnost te grize, Oregor! HaHa,% ropet so te izpodrepili! — Oj, ti znajo! — PojdI se k njim učit, šušmarski zaljubljenec!« — In še so se rogati, vpifi in se smejali pa praznih* kozarce. Dane pa je grizel ustnice in bledet o'd to- stov po Nežikinih Hcih in laseh, — njen zadovoljni, srečni nasmeh hi njeni žarki pogledi po cbjestnih ulanefh so ?a navdajall z besno lju-bosumn6stjo in ljuto bolestjo. »Jaz grem!« je zarohnel in ogorčen po-» ložii na mizo denar. »Kdo bo gledal -to!« — In naglo je vstal, zgrabil klobuk in odhajal. Sredi sobe pa Je srečal Nežiko, ki fe pri-' rašala v obeh rokah bokal in kozarce na ulan-sko mizo. »Torej! Pri moji duši* da me ne bo lik koti već v tvojo brcoicoU Jo sfcnfl z\ot**m Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 14. »prfia 1920.__________Stev. 84. Uh samoodločbe, ki so jih sorejeli za-iVezmki in vsa Evropa, nihče nima pravice, đa trga narode hi pokrajine Izpod ene državne suverenosti pod drugo brez dovoljenja naroda, za ka-fterega gre. Ugotavljajo z ogorčenim srcem, da se kljub temu načelu žrt-jvnje po Wilsonovem Dredlogu nad '400.000 Jugoslovenov in kakor. da ta Srtev še ni dovolj strašna, se name-Tava po najnovejših vesteh odtrgatl 'Jugoslaviji Kvarner ,od davnine naSo jReko ter nujno potrebno luko za w-jhod na morie. Zaradi tega Jugoslove-iii, zbrani danes v Zagrebu, brez razlike strank m stanu na skuonem zbo-*vl> složno in enodušno nairesneje in uajenergičneje protestiralo: !. proti nameravani ugrabitvi; 2. proti vsa-kemn nađaljnemu popuščanju v ja-Sdranskem vprašanfu ter odločno po-vdarjajo, da brez Reke in Kvarnera nfrna Jugoslavija bodočnosti in raz-•voja; brez Reke in Kvarnera je gotova smrt v kulturnem in gospodar-'Skem oziru mladi Jugoslaviji; 3. za-'hteva z vsem povdarkom, da vlada iiržave SHS in njena delegacija v Pa-jrizu ne popusti niti za ned več od one-fca, kar je že popustila pod pritiskom jrazmer, naj priđe ponovni prttisk od ftaterekoli strani. Izjjavljaio svečano, 'da ne bo naš narod nikdar Dristal na 'nepravično rešitev jađranskega Jvprašanja in zlasti ne bo ćopi!stil no-jbenega tujega vpliva na Reko in 'Kvarner. — Te resoluciie se odpoš-jllefo vladi in naši delegaciji v Parizu. ■Nato je povzel besedo ban dr. Lagi-,n1a, kl je izjavi!, da ie bila prvotna mise! priređiteljev skupščine* naj M tuđi zastopniki vlade rekli svojo b#-sedo. Toda hrvatski ban noće sedaj govoriti, govorit bo takrat ko bo po- zival na zdrufitev pod zastavanL — Za tem so se ndeležniki veličattnega zbora razvili v sprevod, na čehi Sokoli in godba Sprevod je krenil pred stan savske divizije, kler so manifestan« priredili navđušene ovacije dosedanjemu poveUniku savske divizije generalu Maticu, novemu vr-hovnemu inšpektorju artiljerije. Manifestan ti so priredili navdušene manifestacije naši vojski, kraliu in regentu prestolonasledniku Aleksandru. Pri tej priltki se je general Matić zahvalil za manifestacije in povdar-jal velik pomen detstva, da nas vidi svet pri splošno narodnih vprašanjih združene z enotnim ciliem. Rešitev naša leži v nas' samih, ako borno v vsem ujedinjeni in ako borno varo-vali, kar je z velikimi žrtvami dose-gel naš troimenski narod. Končal je s klicem: Naj Živi naš orestolona-slednik Aleksander in naš edinstveni narod! Na to se je zahvalil generalu Maticu v imenu manifestantov go-spod Rikard Katalinič - Jeretov, na kar je sprevod krenil pred poslopje Sokola, kjer se ie razšel. — Na skup-ščino so došli številni brzojavni pozdravi. Istočasno se ie vršil v Zagrebu tuđi sbod komunistov, ki se v zadnjem času ni mosel odpovedati, toda tuđi hrvatski komunisti zašto-pajo glede jadranskega vprašanja isto stališče, kakor ga ie zavzela velika manifestacijska skupščina. „nouelSI slouenskl plsateUi" - nreDODedanl. Lani je izšia knjiga, kj sem jo Ipriredil jaz: »Noviji slovenski pisci« »(»životopisi i izbor tekstova«). Izda-ifa jo je kot izredno izdanje »Matica Hrvatska« v Zagrebu. Knjiga je bila izprva namenjena fea publikacijo >Društva hrvatskih [srednješolskih profesorjev«, ki izda-jja pomožne knjige za srednjo solo. iBilo je to še pred vojno. V resnici pa ge izšla sele po voini Dri »Matici« ter Ije s tem izgubila prvotno tesnejšo &vezo s solo in njenim i zahtevami. tPri končni redakciji nisem torej eč mislil direktno in pred vsem na JSolo. A ko sem videl. kako nam jnanjka šolskih učbenikov. kako dra-;jge so knjige in kako že radi tega učitelj, ziasti za noveišo literaturo nima oiičesar vzeti v soli v roke. sem skle-jri\ »Novije slovenske pisce«1) predložiti Ijubljanskemu poverjeništvu za iiik in bogočastje, da jih dovoli rabiti ikot pomožno knjigo do srednjih fcclab. Sredi marca t. 1. pa sem dobu jsledečo rešitev svoje vloge: ...»Va-Iše knjige ne morem odobriti. .„ ker Jodlomek iz romana »Kontrolor Skro-'har« drja Alojzija Kraigherja z na-; slovom »Primiciia v Slovenskih Gcv jricah« močno nasprotuie načelom in jtežnjam srednješolske vzgoie, ki mo-fra v prvi vrsti težiti na nravst-|venost sredniešo-lske mladfne, kartera je dandanašnji itak že preveč po-rkvarjena. Tuđi povdarianie politič-iiega strankarstva, kakršno je čitati :takoj v začetku omenjeneea odlom-■ka/) ne dopušća, da bi se knjiga sol-|ski mladini uradno pripuSčala. Tuđi ;v Trdinovem > Zakletem orehu^ ^ se ^nahajajo v nravstvenem oziru kočlji-•vi stavki. Glavna ovira odobritvi knHge ie torcj Kraigherjeva >Prirnicna«. Ogledal sem si sedai še enkrat i'ta spis (odlomek), ki sem ga bil sprejel v knjigo, ko je bilo že dolo-jčeno, da ne iziđe pri »Društvu hrv. *) Stanko pri Matici Hrvatski Ie 10 kron. *) Nahaja se namreč tem izraz >k1erikalen«. (Op. pte.) ________________ —^—i profesorjev«. Našel sem v njem taka - la mesta, ki se je ob njih najbrž recenzija spotikala:1) »Ljubezen mora priti kot nevihta« (226), ... »Z le-vico mi stisne roko in si jo pomakne pod pazduho. AH shitiš že nevihto, ljubica?« (246)... »Drzneiši (kmetski fantje) si dovoljujejo kak smelej-ši prijem — dekleta zavrišče« (249), >na drgetu njenega telesa čutim... (250), »Izpozabim se in se zagrizem v Milikine ustnice (250).... »Tam sedem pod grmovje — ž njo v na-ročju« (250).. M >Izza bližnjega gr-movja je čuti šepetanie ltd.c (258), »In v njeni sobici je izbruhnila ne-vihta« (259). — Pole« teh zgo4j IJu-bezenskih stvari pa je še nekaj drugih, ki se najbrž nišo zdele v redu: Kult vina in plesa na Drimiciii, vede^ nje duhovnikov (»Med belimi dekle-t\ sedi Še nekaj boeoslovcev in dva frančiškana (244): risf!jen izdat! ukaz, da se na! are-tira v« ohčfnskl odbor. Občfnski odbor so na to oročntkf z nasajenimf bajonetf transportirali v Sofijo. kfer se nvede protf nffm preiskava radi pobune in radi vetefzdaje. Komuni-stična poslanca Dimitrova v Dubni-d so aretfrall ie pred več tedni fn uvedli proti njemu kazensko pre-iskavo zaradi velefzdaje. Obravnava proti nfemn se Je vršfla nređ par dnevf !t! Dfmftrov Je bi! obsojen na 12 let tefke teče. = Konec stavke sođnlkcrr ▼ AvstrOL Z Dimaja poročajo: Vsled posredovaaie zveze sodnfkov se je glede zahtev stavkajočih sođnijskfh urađnikov dosejfd sporazum, tako da se bodo stavkaioči nemara že danes povmfli na delo. LDU. načela I program centralne orgmlzace dem. Jngosl. studenata (c o. d. L s.). Narodno Jedinstvo ie za Demo-firatsku Omladinu osnova rada Demokratska Omladina će ovo jedinstvo provadjatl u svim pravd-ma so sknrinlh konzekvendja, suz-h2}ajoćl srslrf pokušaj separatizma dolazio on u bilo koiof formi i ma s koje strane. Za to Demokratska Omladina hoće za Jngostovenskf narod jednu Jedinstvenu demokratu državu, kao političnu - sodJalnu-kulturnu onrani-zađfn, koja 6e mu oshntrati opstanak f omogoćiti da razvile sve svoje pozitivne osebin6. Cll! Demokratske Omladine Je nocHalnl f knltnnrf fwt»res Jneroslo-venskog naroda. Potmma Dotitićka, socijalna i kulturna demokratu. Ostvarenje đruStva TJudi potpuno svesnih sebe i okoline faktičnog jednakog dostojanstva Kud! bez osira na zanimanje i spol, t i da se svaki ćlan druStva. koji rad!, ekonomski obez- hcdi, a opravdano nesposobnima zajamči minimalna ekslstenclia; da ne bode pojedinaca, koji će preko svojih potreba sticati materijalna dobra na račun ostalih članova društva. S tih razloga: Demokratska Omladina traži za naiu državu ustav, koji odgovara Mincfpima istinske i moderne demo-kratije, a koji će ujedno odgovarati potrebama 1 svesti tiašera naroda. Napose: Jedinstveno nredjenje države s jednom zakonodavnom vlasti i Jednom vladom, a s naj Sloveniji se ne more ponašati s to»; Ukimi častnimi diplomami o vpfač»-; nju skladnih kamnov za »Drn2bd> sv. Cirfla m Metoda«, kakor Lenč^-tova gostUna pri »Belem retku* Svoje narodno mišljenje je pokojnfle dokumentiral tud! v svoji oporokt -*, Pogreb bo v sredo, dne 14. t m. 08 16. iz Wolfove ulice štev. 4. na pokovj paliSČe k Sv. Križu. Vrlemu naroo^ njaku In somlsTJenlku, kl tudl rtprU) čo smrti ni pozabll na svojo narodno .4 doljnost. bodi obranjen časten In tran jen spomfci. Njegovi spoStovani rodbini iskreno sožaljel Dnfiimc vgsM. V UubUonL /3. aorila 1920. — Prthođnia sela parlamenta. Podpredsednik narodnega predstavništva je doioČH prihodnjo sejo parlamenta za 10. april. — Poslane! so vabljenl, da se ud ©leže te seje. — V narodne namene. Pokoini g. Josip LenČe je zaoustil oporoko, v kateri Je voli! v narodne svrhe tele svote: »Dražbi Sv. Cfa-fta bi Metoda« 50.000 K. »Glasbenl Matici« v Ljubljani 10.000 K, »LiabHanskcnra gasflnemu ckuštrn« 2.000 K. Pevske-mu društvu »Slaven« 2.000 K, Pev-skemu društvu »LlnbHansketnif Zvona« 1.000 K, »Učlteliskemu konviktu« 1.000 K. dijašketnu podoornenra društvu »RadogolB« 5.000 K. mostnim re-veiem Hvbllanslm 2.000 K revežem na Bledu 1.000 K, MarBnfič« v Ljubljani 1.000 K Ustanovf za ubožne obrtnike sforensiie narodnosti 10.000 krod. — Nai mlnister dr. TnnnMC bo-* lan. Iz Pariza se poroča. da se je moral pođvreči začetkom tega meseca naš delegat na mirovni konferenet, mfnister zunanflh del, dr. Trumbić. v nekem pariškem sanatoriju operacgf, k? se je popolnoma posrečfla. — Naš praški poslanik minfster Ivan Hribar se đanes odpelje v Cerk-Ue na Oorenjsko in se vme na svoje mesto v Prago koncem teea terfna. — Slovenski Javnosti! Svesti st velikih dolžnosti napram obmejnim bratom, ki so sicer skupno z nami zadobili politično svobodo. a trpe 5e danes pod vplivom večstoletnega knl-ttrrnega robstva, smo si celjski aka-demikl takoj po prevratu vspostavilf nalog prfbtižati si te naše brate fn tako vsaji deloma popravit! to, kar |e nad njim! zakrivfl tujec. Zanesti ho-čemo med nje domačl duh in to pred vsem potom knjige In predavani. S pičlimf sredstvi. katera so nam bila na razpolago, smo ustanovili tekom nefea? mesecev troje ljudskih knjižnfc in to r Labodu, Velflcovcii fn Zeleznt Kaplfl. Da na§e započeto delo uspeS^ no nadaljnjemo, smo izdali v ta namen narodni kolek, katerega vsem, ki Jlm leži nsoda obmejnega naroda na srcu, najtopleje priporočam'o. Na-ročila naj se blagovolflo poslati na: Zoran L u z n 1 k. tehnik v Lfubljanf, Oosposka ulica 10/IT. • — Vodttvo »Družbe sv. Cfrffa In Metoda« v Ljnbllant saznanja vsem p. t. podružnlcam ,ter p. n. esr. prijateljem m prijateljicam C. M. dražbe, ki s skrbjb povpraSuleJo, če bo »Družba« Se ostala in delovala za prosveto naroda, to-ie: »Družba« obstoja m mora obstatL ter s podvojeno energijo delati. če hoče slovenstvu resiti, kar se reitti mora. C^na vrdržule še 30 ufilteljev m otr. vrtnaric. Kdo naj prevzame to breme, kdo naj krmi s hrano prosvete one tlsoče otrok. kf j!h neguje teh 30 učiteljev tn vrtnaric? Družba 1< ker mora žfvetl, deluJe. ker mora delati, đa ne pogtnefo oni. kl so kri na-Se krvi, kf bt bHI sleer zapisani,smrt! Kđor ima srce in rodolfnbni čut, de-laj za C. M. drufbof ^^^ —- Slino pađanfe frankov hi nr. Lira m fnmk sta. Jefa v Svicf rapMno padati. Po poročfllh te Sviće Je fran-coskl frank pri otvorltvi borze v Ba«-hi dne 10. t. m. padel na 35*5, Ura pa na 22, v prostem prometu Je Ura pad-la ceh> ha 20. NemSka marka pa se Je Jela dvigati. Istega dne ie v Svfd notirala 970, v svobođnem Drometn pt 10. Kakor se v flnančnih f roglh rttr-Juje, Je računati s tem. da bo lira koiv stantno padala. — inoveriensirO *m nomnii dela. Oosp. poverjenlk za notranfe prof. Remec sprejema stranke od 12. 1 n. nadalje fe v ponedeljek, četrtek fn soooto od 11. do 13. — Lfenfarava proslava v Lkrib-QanL NedeUsU banket katerega 99 bili priredili komunist! v hotelu »TI-vott«9 Je veljal proslavi LJeninove petđesefletnice. Slavnostnf govomikl so slikan razmere v Rusiji ter LJeni-novo žfvljenfe. ■"■*" uivstfvi iupihr ■■■ prvsa* ■I—cmi opogarfa vse odbornike, da se vriH prihodnja ođborova seta v «itctaiu4MU.taL0baaidvN^ rodni kavarnf zadnja soba. Ker Je zadeva, o kateri se bode razpravU«w lo zelo važna, prosi se polnoštevlliie udeležbe, vabijo se posebno tuđi wm* nanji odbornik!. — Proces dr. Rostohar - UUrir* V sredo dne 14. t. m. ob 11. dop. se nadaljuje pred tukaiSnJIm oknijnte sodfSčem razprava na tožbo g. docenta dr. Mihajla Rostoharja protf ing. Uhfifu. Pri tej obravnavi bo za-slišan ing. Freiwald m nekatere druge priče, na katere se.skflcuje toženee ing. Uhllf. O ohravnavi. o katerf se nadejftmo. da bo zadnja, sa) fo bila £e itak trikrart prelo^ena. borno poro-čafL — »Jugosfov. Matica« ▼ Softanfo. Dne 18. aprila 1920. ob pol 11. vm dopoldne se bo vršilo na glavnem. trgu v SoStanju veliko nstanovn* zborovanje J. M. za laleSkf okrafj Govorilo bo več govomfleov. Ker bo to obenem manife^tacljskl shođ Sale*-5ke doline, da izprlča, kako vsalf Jn-goslovan od najjužneJSe do najse-vemeJSe točke naše ljubljene domovine, brani svoje pravo đo zadnja peđ! zemlje, kl Jo poseda po krivfoi zasužnjen brat .Tugoslovan na Sa vedno zasedenem našem ozemlftt, Je pričakovatl od vseK strani veMr«' ndelefbe. — Aretadja. Afeft au f© hfl PVrr-hn fe Vidma v ftsffft Jorto B«ittt*r,-Mepar. BntfoTo le hft ffphfmee sajscffi--1 nfee- NamK. \z Stnndi^e^a wt Odridk Nanutova fe preid 14 đnerf f0Ti8ft*lA sna*i?ca čevltev Arnlr. ffarffc. HJj Ig? pri njem preaočevaftu nm fctKHtocL vrela đenamfco s 106 4M JC. Ćk*y. BtitMo fn Namrtova ste fiiUCM^i đ*-favrremu pravđrTlitvtr. —». — Stavka (otHicnecta tfflavMfMf v Ljhmfiflri. Daiies. 15. t m. db W cfutraj Je stapfl (W 6d*v*tr* tobaK ne tovarne v UubDanl v ftoMftl Sfavkaio vo većini samci ThrnlfflrTr J đelavcl. profe^onistl fcf so orean« rani v sodaff^tfčni ornnhaoff tim bačnlh đelavcev. Delavstvo* organi* zirano v kr^čansko jbocUM strtfltJČ odklanja stavko fe vrroka. d* |e i« stavka politično - komunistlčna. V tovaru! Je sedaj zaposlenih olcolf 130O delavcev m đelavk. od teh te .100 de- j lavcev. Defarke so darws Se v>^ redno m mfmo na ctla, n ker organizacije ae pojmu}«, m urneva* mu tudl ne more koristiti la ga tudl ne more voditi do uspehov, kakor Jm prV čakuje. ZakaJ? Ker Je organizirali le slu-eejuov fcer organlzadla obstofa m se zave* da, da nuđ organlzadla pravice, da pa na-laga tudl dolfnoeti mu m gre v glavo. Mbit *?- J>? ****** ^auJmtMšnm vsani dottaoattn* kakoc pri asjaosnatu« to ae vrže novec, pa ae pokafe čudo* a amo tisto m vedno le Isto, dolder ee veebtaa ue porabi, aatomat sam pa terabl at slednJK iMcvarL A organizacija ni automat; oam le «vd orevo, kl potreouje sibhm veeetrejsshe goiiive. *-»■ pe. ipupiMft dio jv Tremi -^oiiu v** ■■■» ma Bna prvfli ta gtevom dottu«etl |e pet- PP^pn^Hl ^BB vBSHHUHHk JHVUVOVMlHi 0Um S Hj^ v m sertari ee uum uudl prilika, da ee porazgo-vortmo o svolen poloialu, o svojih težvjah, aiortmo tklepe bi damo odbem aneraleo za alih izpetjavo. Nadalje naj ne mislimo, da le samo odbor društvo, da le odbor le dol-iaa delatt Ne! Vsak poeameanl dan Je dolian delati po svojih HMieefc, zraožnostih m razpolaganju prostega časa. Vsi za ene* ga m eden za vse! Vzdramite se, dolder Je še čas! Gojite med sabo atanovsko savesC strnlte se v močno , falango in nas topite pot resaega dela! Gospodarske oesfL — g Gospodarska komisija za stvarno demobilizaclio od 14. do 16 t m. ne bo sprefemala strank. — g 2eleznHka zveza Koroške z Ljubljano. Prejell smo in objavi jamo: Gospod vladni svetnik fran Župnek, piše v »Stav. Narodu« Stev. 80 v svojem Članku »ŽelezniSka zveza KoroSke z LJubilano« glede zveze Đorovlje-Sinča ves tuđi slede-Če>: »Ker nisem dobi) na mole predloge ni-kakega odziva, sem se odločfl, da zadevo izpeljem enako kot leta 1907/1908 Belo-kranjsko železnico čei Crnomelj, katero sem od postaje Vršna-Sela (Uršna sela)* Laže, skozi Roinl dol-Smuk predor Semlč-Kot-Otovca-Crnomeli-OraUac-Meillka v 8 dneh IzločU, trasiral ln maplral ter trasacfj-ske nacrte tako Izdeial, da sem pri reviziji trase Ž njimi zmagal in za Cmomalfce do-segeJ direktno zvezo z Ljubijano in Karlovcem ter omogoči!. da se da seda) črnomelj-ska proga tako) na Vtnico-Kulpa dolina in Reko, ali pa na Generalski stol (Ogulin) podaljšati. kar bi pri naCrtih državne želez-nlške direkcije in njenih pomagač Ih nika-kor ne bilo mogoče.c K temu moram pojasniti, da Ima gospod vladni svetnik seveda v mislih bivSo »k. k. Eisenbahnbaudlrektlon tn Wten< In kot pomagavko blvlo »k. k. Cisenbahnbauleiruns: Rudolfswert«, da ne bode neinformirano občittstvo mislilo, da gre tn za kake slovenske oblasti. Kar se pa tiče tesrs, da Je gospod vladni svetnik nacrt za trideset kflometrov dolgo progo »v osmih dneh izločil, trasiral in maplral, ter trasacljske nacrte (!) tako Izdeial, da Je pri reviziji trase £ njlmi zmagal«. ma iskreno Čestitamo In Izrekamo občudovanje za ta rekord, ako se pomisli, da ntegnejo na-vađnl felemlSki gradbenl infenerfi v osmih dneh izvrllt! k veCiem rekotrnosefranje proire v naravi, zarlsatl rdeSo Crto v S9e-ciJaTkt ln napisati kratko porodio, dočim rabilo za trasiranje ln »maptranje« ter Izde-lavo trasaeifsklh načrtov nalmanj pol leta! KonCno bi vladnemu svetnlkn svetoval, da bi se I on ravnal po znanem Apelovem izreku. — In*. R. Ktvčlč. — Ptikvarjem kontzzv Banatska trgov-ska zbornica Javila, da le v be&ereSkem okrajn okoti 15.000 vasonov pokvarjene ko-raže, kt se bo porablla za tedelovanje tpl- Irita. — Izvoz fsje. »Beogradski Dnevnllr« doznava, da Je minister za trgovino v sporazumu z ministrom za prehrano stavit mi-nlstrskemu svetu predlog, naj se uvede svobodnl Uvoz jaje ln mlečnlh lzdelkov. — LX>U. — Nov refini v traovsal. »Balkan« plie pod naslovom: »Novi rellm v trgovini«: Med mlnJstroma trgovine ln Industrije ter financ so Je dosegel sporazum ter se uvede popolnoma nov režim v nafl rrgovtnl Sklenlli so se nastopni nkrepfl: 1. TJIdnJa ae sistem rzvoznic; 2. kompenzadjske pogodbe se odpovedo; 3. ukinjajo se Izkaznice; 4. uvede »• svobodnl notranjl trgovskt promet za vse kraljestvo; S. uvede se svobod-na trgovina za zunanjl promet, izvzemŠI oe-katere najvažaejie proizvode: lito, govejo f Ivino, meso, moko ttd* za katere se bo nvedel ali drfavnl monopol za eksport ali pa organizirale Izvozne zadruge, katere bi tvorila drfava z tiaJvtJfaeJSImi gospodar-sklmi organizacilaml (zbonđcami, polledel-skimi zadrugaml tld.). Proizvodi za prehrano se v prvi vrsti reservirajo sa mlnlstrstvo vojne bi mornarice m za notranje potrebe države, tevelai pa se bo samo prebltek. Glavni del dohodkov se bo po od-bitkn stroikov razdelfl sakole: 25 odst sa invalide, 9 odat sa nabavo polfedelskega brveataria sa oikodovane v voKri, 25 odst sa sgradbo aUadlič ln veUkega prtetanllCa v Beograda, 29 odat sa drsavao blagajno. Na ta način se bodo dohodU te razlike med prodajno In nakupilo ceno razdeUĐ v navedene svrbe m ne bodo SU v 2epe bogatale^ ali strankafskfli prijateljev ali ćelo tnjcev. -^ g Zafenej o davkv sa vopjmi ejDMčfeav* |e fet aove tataa, »Đalkanc pBe: Zakon o davkn za Tofne bogatale le U davno pro-iel parlamentarnt flnančni ođsek, ni pa bn predložen Narodne«« piedstavnsttvn v re-iltev. To le bila veflka škoda sa Interese naše države. Sedanfl fmaacnl mtnteter ga Je predioil ptedvCera^BlIni ereetoloaaried-nflm v podpla. SedeJ so zmgotovllenl aovl drfavvt dohoAl m tteer: L Po sakomi o proraCnnsicft đvisalstmah ao r vin fcra> Uestvn uvedeno aođne m adminlaliađvnt takse, kl so bde v veljavt na teritorija tara* Oevrne Srbije. 2. Uvedene so nov« lakše na zabavo, sfedaMca, ttnemetotTaffe, etr-kase ttd. a. Zakoa o davim sm vofn* bofs-•■■^ m iv, mmmat reoevo« •■■onenK BORZA. LDU. Cmm, ». aririfat (CTU.) Ilertee: Berolfn 10*40. Ifblandlla 216, Novi Jork 550. London 22. Pariz 34. Mflan ^-50, BnTse1f3fr50, Stocktwfm 121-80, Kođan 1104, KrfstHanfJt 109, Madrid 98*50. Bneiiot Air« 245. Praga 8*90. Dtntaf 2tf& WO. Dmml 12. aprila. (CTU.) Devi**: Amsterdam 8100, Bcrotoi 4&K Crnih 38S0, JCttetflanrla 42», Ko-đanf 4000, Stockfifom 4829: val trte: nemške marke 429. Mi 335. levfl 320, IHrlcarskf fnmkf 3825« fnmcoskl fran-M 137S. Katfianske Tire 825. anglesid fmitf 950, dolar]! 210. carski rnbli! greb 140 ćo 1W, Budimpešta, vplačita pri poštni hranilnici 98 do 112, vpla-čila v iisosanih kronali 103 cio 117« Praga 325 do 345t Varšava. vplačila v poljskih markah 132 do 144. čeboslo-vaške kroae (5000kronski bankovci) 330 do 350, maiijši bankovci 335 do 355, novi dinarji 575 do 625. nainooeiia ooročlla. MINISTRSKl SVET. LDU Beograd, 12. aprila. Danes ob 16. se je sestal ministrski svet, kateremu sta prisostvovala tuđi delegat na mirovni konferenci Radovič in kot zastopnik opozicije poslanec in bivSi minister Milorad Drašković. Seje bi se imel udeležiti tuđi predsednik mirovne delegacije Pašić, pa je bil zadržan vsled obolelosti. Delegat Radović je podal poročilo o stanju jadranskega in reškega vpraša-nja. Seja je vzela poročilo na znanje. BEOGRAD ZA REKO. LDU Beograd, 12. aprila. Danes popoldne je imela Jugoslovenska Matica sestanek, kjer se je sklenilo. da se v nedeljo, dne 13. aprila vrši v Beogradu veliko zborovanje za Reko. Na tem shodu bodo govorili zastopniki vseh političnih strank. Zborovanje se vrši na velikem trgu pred kneževim spomenikom In gleda-liščem. Zanimanje za shod je tukaj zelo veliko, in se pričakuje, da bo ves Beograd edinstveno nastopil za jugoslovensko Reko. — Tuđi iz no-tranjosti Srbile prihajajo vesti, da se delajo velike priprave za shode po vseh mestih in večjih krajih. kjer bo vsa dežela složno nastopila za naše Primprje in Reko. AVSTRUA IN CEHOSLAV1JA. Rim, 12. aprila. Avstrijski državni kancelar dr. Renner ie sorejel več i talijanskih žurnali sto v. kl so ga med drugim tuda vprašali, ako ie res, da st£ avstrfjska in čehoslovaška vlada sklcnill tajno zvezo in voiaSko konvencijo. Dr. Renner je zanikal, da bi eksistirala med Avstrijo in Cehosla-vijo kakSna tajna pogodba ali kakšen mednarodni dogovor. Priznal pa je, da sta se on — dr. Renner — in čeho-slovaSki minister zunanfih del dr. Be-ne5 dogovorila, da se bosta medse-bofno podpirala tako v vseh vladnfh poslfh, kakor pred vsem ▼ obrambl proti vsakerao poskasu izvesti v enl Izmed obeh drfav mooarhistfiol prevrat WTLSON ZOPET BOLANt LDU London, 12. aprila. (Dun. kor. ur.) Reutcrjev urad poroča: Kakor lavllajo listi, Je zdravstveni položaj predsednlka VVilsona ogrožen vsled recidive. RUSUA IN NEVTRALCL LDU Pariz, 12. aprila. (Brez* žično.) Po poročilu kodanjskega borznega lista je ruska gospodarska delegacija izjavila, da ne more biti govora o tem, da bi se nevtralcetn vrnilo vse, kar jim Je zaplenila ruska sovjetska vlada. Že same skandinavske reklamacije bf iznašale na milijone kron (švedskih namrečK Nevtralne države bodo v tem pogledu najbrže sklenile skupen na-stop. V kratkem se stiide konferenca delegatov zavezniških in nevtralnih držav in bo sklepala o tem, s kaklml pokoji se dajo obnoviti trgovske zveze z Rusijo. Prvi teh pogojev bo gotovo ta, da se mora ruska sovjetska vlada zavezati, da izvrši vse obveznosti, ki jih je bila prevzela Rusija napram rujim državam. FRANCOSKA OKUPACIJA NEM-ŠKIH MEST. LDU Pariz, 12. aprila, (DKO) Agence Havas javlja: Po našem mnenju bodo franeoske fiete, ko zapuste Frankfurt in Darmstadt, odko-i rakale rudi fz Homburga in Hanaua. ' Zdi se, da se bo zahteva Nem&je, I odgoditi začetek razorožitve čet za i tri mesece, obravnavala kot prva točka na k mferenci v San Remu In da se bo franeoska vlada najbrže po* trudila, omejiri zasedbo mest ob Re-nu in da bo odpokllcala svoje čete, ko bo Število nemških 5et na ruhr-skem ozemUu zopet normalno. Vsled tega se more smatrat!, da Je razpra-va med Parizom in Londonom v bi* srvu končana. ^ ? MADŽARSKI PARLAMENT. LDU. BndlmpeSta. 12. aprila. (D. KU.) Poslanska zbornica je razprav-IJala o proračunskem programu. FI-nančni minister Je povdarjal žalosrn! finančni položaj ter izlavlL da Je ob gospodarskih konsekvencah nemogo-Če Izvesti mirovno pogodba DeFid* zna§a tri milijarde. Samo % đavkl se ta primanjkllaj ne bo mogel pokriti. Nato je govoril mhifster o nacrtu ve* lfkega premoženjske«ra davka* s kan terlrn naj bi se izvedla pravična raz<» delitev vojnih stroikov, daUe o ag^ rarni reformi, po kateri nai se Izena-čljo bogati in revni kmetovald, ln končno o velikih bankah. kl inrajo na-logo, da pospešujejo raavoj kmd^ rJJstva. KDlfnra. li gtodalHka pltarae. Ktr ostan« operno cledallSča a nedoločen čas saprtof bla-govoli vsetl p. n. občlnsrvo na znanje, da «e denar za kupljene vstopnlcc za predstavo »Faust«, kl se le imela vrSlil dne 0. t m. In »Prodano nevesto«, kl se je Imela vr-Htf dne 10. t rru rme pri dnevni blagajni opernesa sledallšča ▼ sredo, 14. aprila od 10. do pol 1. ure dopolđne ta od a. do 5. ure popoldne, UaetnHka nzstar« t MopKercnt p«Tflfooa »vsebnjoča dela slovenskih ranet-nlkov, se otvori zaCetkom maja. UmetnHd, Id Sele razstavia na] se čim prel zjlase pri R. Jakopičn »Tnrjaškt trg 2. Zadnji rok za TpoSilJiter |e 34. aprfl. k Štlristoletnlca smrti Raffaela. Te dnl ooteka 400 let odkar le umri znameniti italiianski slikar Raffaele Sanzlo. Roien Ie bil leta 1483. in ie umri leta 1520.. star koma! 37 let V ItalUI se vrSe v proslavo nieeoveea gpomlna velike svečanosti.________ Dralfoaiie oesfl in prfredlfiie« Odbor p>¥A—a dnrfrra >LMQtoskl Zf«a« vabi svoje dane, da ta udeleže v trtdo ob 4. popoldnt potreba podpornesa dana z. Jostpt LtoCeta. kl ie le spomnfl 9 volflom naiega droltva. k — Clani in članice »Društra xa-sebrosa nradnittTa SlorenUe« se vabilo na redni občnf zbor krajevne skupine Ljubljane, kl se vr$i v sredo, dne 14. t m. ob pol 8, uri zvečer v verandi hotela »Union«! Točna odeležba dolžnost! Odbor. k Dnrftvo dri. mtalbmoev kralfestira SH8 ▼ Uiifca—I Ina nnlno odborovo tejo ▼ Cetrtok 15.1 m. ob a. sv*6er v oW«aJnera lokahL PolnoltevllBo! — Predsedstvo, k RpraolzacjiL t iMH tare«. Jand nameMe«a na) pridelo ▼ aalkraliem časa po mesne karte. Odđatal« m bodo to U tri dni poten pri-4e|o vpofcoJeticl na vrsta pniEoedm. lčat »Denundlantl to Krasla« v »Slovenskem Naroda« &nm 1L aprila 1920. vHvdno pro-•hn, da M bta*ovoH namanlđ sedanje b4-f»meei — Bernard AndoUiek, nadodtell ▼ UtflL m*tm tavaK veeč ae fotoirsflle, rabi Mocrafstoosadle ter apelira na vse go-apoda futuaialt* €• bi Imtl fcđo tndl staro •• naMiaMb da bi pm 1p HTMtt>rfl aH '$£* l ,., A.. ^ stopo proti odSkodninL — U Protoekw4 Crna 75 pri Prevaljah, Koro&o. V aedeUo zvečer Je bili Izfubljcna IM* nlca s približno 3500 K. Pošteni najdltelj a« naproša, da Jo Izročl proti naerađl na komandi mesta, Dunajska ceeta. Bavarski dvor. > * — Izsnbfla ae ie ŽelezniSka —• režijska legritimadia. Pošten najdt-teli se naproša, da io blagovoH — proti dobri napadi — oddati na pt> IlcUsko ravnateljstvo. k' Prlstopalte k M Jngo-sUjoeniM matici" f Olavnl ttrednlkt Rasto Pattoslemlek. Božldar Vodeb. Odgovorni urednik:_______ Poslano/ »Slovenec« s dne 7. aprila 1990 |« taeiA dnevnim! vestml prlnesel dopis Is Mokro noga, v katerem se me napada, da sam prodaj al goveje meso kg po K 32. V svojo obrambo sem dolžaa lavnoatf pojasniti to lađeva Tri Mokronof |a bil sa vallkonočne praznike brez mesa* to pm radi teca, ker cene, kl jih zahteva producent za živo blazo, absolutto na odgovar-lalo maksimalnim cenam po katerih mora mesar nadrotrao razprodajatl meso. Na se)-niti v Mokronosu sem kupti trn dom vola, sm kateresa sem pla5al knpnmo 10.700 K. V Mokronotm obstoll prehranjevalnl ora4 ta ja Izvede! za tega vola, vsled česar sem bU pozvan po občinskam tajniku, naj ae zgia-stan pri iupan«, da se doftnroriino radi razprodaje mesa. Dogovor|eno Je bilo« naj vola zakoljem, meso dani preblvalstvu na racpolagOk ceae meso za nadroboo razpro-dalo pa na) doloCI prehranjevalnl nrad. To se Je zgodilo. Clanl prehraajevamega nrada so določfll cene mesu kg a 32 K ter IzrocUt rasprodalo moli soprogi OtbrlleH Bule Is navedenega jasno sledi, da cene mesu Bisera doioCil jaz oslroma mola eoproga, mv aprotno da le prehrtftievatal imid v Mo> kronos« ceno preračunđ tn Tpostavfl, Ide-rflcalnl dopisnik le Iz sovr*§tva do mene za-devo prOcToin eo svole j parolo veeli Ue-rikakev, da namen poavečtiie sredstva. Mokronog, dne U. aprila 1491 posestnlk Mokraog. 9 Za vaebino tesm aplaa ta oredal* Zfcm OđdkVfiEBIIk iLOlilCIIC đolo^ft m^b. ^33T- -^^!rI^T!^Pr ^^m^^m ^^•^Hr ^i^S^" - / | v : ***• 8*'_________;_______________;____________________________.SLOVENSKI NABOO«, đm 14. aprtto 1830. strm 6. Dva ženski kostonnl obleki ««,«« BVA«laMM^BV BL K««V BjB^B^afa^fetai aV. A'IS. _______________________*0t f shtrhl M »^vKarako obrt aa k»pi OJIfliHi vttje množine. flonnđbe na Heltaa Sfcftavaft, Rimtfee toplice, »ti BrcaNu 2683 PriHOn 2081 fcg mm lutanja jako dobro branjem ga 1 kg za K 3*20, franko postili a Pod p I at od da C. Eallar, Potplat pri ftt>guakl llattal. 27001 lm\n 8 uf spittiii niaijn \ top tokoj, plači po dogovora Ponud-rc fs aasiovtjo na: Adria, pi?oftrna t Scaoiečak (laseicao oicnije). 2704 Mlatu ul (femati) M? pv" ~ poze pri J. Ptrdan ▼ Ljtbljaal. Kreko? trg. 2656 lim a KesforfsflĐja9 .sijSj. in knjgovodstva. Laščine zmožne imajo prednost Nastop labko takoi proti do-hrl plači in cell oskrbi v hi§». Obenem :■: spreime tuđi izurjen trgovski po* n^talk prva moč z večletno prakso. P^ncdbe na tvrdko filihael Omahen. Viđaj« gora. 2705 Prflfblff ft n0Y* hrastovi de!I za mlin ri'JUflJV U na 4 kamne vse kompletno vcčja množina apna, lesa, opeke, oglja, s.menskega krom pirja, kostanjevepa U sa in koruznlh storžev. Kupi se: di namo stroj za 60 luči, stroji za parkete. Ceir. pomidbe na 1. Zure, Krmpai p. Gradac, Dolenjsko. 2702 Pnevmatike vi čina 920 krat 120 kompletne s cev-r tuđi rabljena, kupim 6 do 12 ko-nudov. Ponudo* z označbo najnižje 1 c-.ne na upravntStvo Slov. Naroda Dod I »Pzefftatika 27©V 27C6 , Cebuttek Uto n | r- Mf^^BB««' m B^a>aBfta«B««B«t«\ «4««««««^BB«B' ■fefV^aa^Baam ^k ^_ ^*"*aW ™ aBa»B^B«BBBBa«jB ^Qj^^^^^^ WRa^w^P^P 4B K*aa», LjaMjiu. WtH§ffa ii. t» §573 Dratak n ti8k^ra f knjts°vc*«r* oi rlDMIC 1C se daje n najam Tiskara opstoji 25 godina. Kje. pove uprav Slov. Naroda. 6573 Knin večje koIičinc »• vagone: jelo- InDpilU ve deske. materijal (gradja), late-kolje u vinograde, apno, oglje in pU, čam najvišje cenc. Ponudbe pod Tto-4imi* ****** o?I*p*r» (v#j?Miwi). 2260 IftfftllriftiBijI ve5ČJ ilovenskega in nem-RDlIDnSIlIja škegi jezika, nekoliko tuđi laškegat dobra izurjena moč se sprej-me takoj Hrana in stanovao je v hiSi. Ponudbe z prepisi spričeval na naslov J Jnrej Sterk, Vialca. BeUkrajiu. 2676 Sviin u primila (?W^.r plača po dogovoru. — Čifljarski aojtter Oale, Zeleot jama tt 1*8 2583 Mmm da izdelalem gornje dele fOHlifiV >n se Pr'poroćam rraac Hi icVlJCf rer, St. ratra nasip šU U. 2c0d Sprejmen tako] strojepisko, tuđi začetnico. Plača po dogovoru. Bf. Igo Jano. odvetnik ▼ Morski Suboti. 2674 Umi»vlefflol sin] %£-„<•& Pezdir. Meteikora ulica 15, Ljnbljana. 2664 Grah za seme kakor tudl za jelo po K 9.— se dobi v trgovini s semeni Sever * Komp^ LjobJUra. Wolfova tdie« 12. 2541 1 - I Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikon, prija- I teljem in znancem, da je naš sr6ioljubljeni soprog, I oziroma oče, stari oče, brat in tast, gospod Ivan Ogrinc posMtnnt I« trgovce v«ra»ov»» danes zjatrtj ob 7. ari, po đoigotrajni, raotei bolezni, I previđen danes z zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb drag^t ranjke« bo v sreda, dne 14. i t m. na ondotno pokopaliice. Orahovo pri Corfeald, 12. aprila 1920. Zalofoce rodbine: $$Mm, Matera ta t SkaniDora. Skaboform se zopet dobiva! Proti srbenju, svrabu, Iišajem, nečistostim kože zahtevajte v naj-blžnji lekarni preizkušeno in zdravnišlco priporočeno 3r pleseba originalno Skaba/ormovo mazilo. Ke maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabo-iorra. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano in okolico R?hard Sušnfk t „pri Zlatom |elranM IV. HariflB trg. ., Svarilo! i P*trol#|«kl železni in leseni sodi ter bi do ni z znakom I O. P. V. G. ali H. Mahorko I ostanejo naša neprodajna lastnina, katere ođdmmo na naSe kspe* I le v posojllo proti kavdji in se imajo Ml takoj po izpraznltvl 9 franko nazaj vposlati. 1 Svarimo torej vsakogar pred nakupom, kakor tuđi pred I potojilom naprej ter pred zopetno napolnitvijo t»kih sodov. I Družba za promet petrolelo z o. z. I L BtaHorfco, Martk«rf Pta|, C«ll«. J ' ........■ ii 1 - Mi b bi hyH)n HBhi U v 21 iivodm. Poiivt te v oprivnittvu * Slov. Naroda, 2692 Strolepisko9 .. spretno sa slovenski Hi auođfcl ItsHr, ; sprejme pitama *. L Trttv — fc i. ; Trtt, PtlMtlatfa *? WmId»tajiiJi» ; "SLUGO"" [sprejme Rim IDEiL 5 Prodalo §m nov« In 1 tmW\%nm kolesa ' moška in ientka po najnižji ceni. Vi* 16. . "........ timlim ..... 0^" portir Prednost imadu ratni invalidi i podofi : ciri. Ponude slati na .Dia'cv" tf«niica keaičkc prt»lirt4e, Kopmuic 2680 Vinara fra Jabnc Jslt Irntib. priporoča pristna rd«ta ta tori« vtaa po ugodni dnevni ceni 511 Prodaše velika zelena peČf 2aluzije 2 verižicami (za 17 oke«) ter aekaj mo$ke obleke, frak, klak VpiaSa na} se v DUd Stare pravde št 5, I. nadstr. 2682 Advokati n Beograita IL VDkas3Vl]e?ic i I l\mwi 1%. Skopljaaaka bL li. Stavljaju na raspoloženje svoje advo-katake usluge gospodi klientima. Obav-)|aju poslove kod sodova svfli ministar-ftv«. Korespondencija: srpski, francuski, nemački | madtarski 8703 KONJAK ::: Pri slabosti vsled stafosti. iežko&h v lelodctt, pešanja mocl, je star vinski konjak prtvo živijenje vzba|ajoce sredstvo. Dve pollitrski steklenici posije z zabojem | vred kot zaporno blago za 80 K Bfinof Hflffl veleposcstnik, gmđ Golič DcL'M flClll, pri Konjicah. Štajersko 12^0 Strojepisko, ve5čo italijanskega, nemSkegm, slovenskega cvent- tud! iriacos- kega jezika, dalje šoferia, popolnoma zanesljivega, kl Je izučen ključavničar ali mehaadk, sprejme takoj „IIPEK" L|Efe!j3H, Krekn m III.'UH ordinira zopet redno od 2—3 pop. v LtuMfanl, Mlktollteva { costa 1S, M. nadstr. |mh »proti sodnlii. Menjačnica Keste Arsenima Zagroto, MHioUtova 11I« S.I Kupuje i prodaj NjtaoiWN «**! vrsti srebra»g zlatnog I papirnog novca. I ■ II ■ ^ •■■^■^bvj vx^p«a 1 ul j——1* I ili «•»•»•» ,1 Nm niOt kožt ! «onie 6rujić |Mfni Pfctto iL 15. j • I e^MV«} «J«WB«JB Wr"^l^ ■'■ : avtomobil: Je attSfoaeJ. VpfUe se: Baamslui tO. Kupi se: elektromotor tipe D 30/4 ili ktk drugi, obratov v minuti 1430 do 1450, amper 8, 8—9, PS 3 Vi I do 4, voltov 220, preraer 140 cm, Jmoč elektrike 210 voltov, 50 pe-rijod, vrtilni tok. PoHlO, Nf«V dackega ¥— 74, 2685 Stroji Dratslna za 10 oseb za normalni tfr; S pteieunsklb vo* sa normalni tlr benetnov motor 20—25 PS, Renaaer; 40 000 K; elektromotor 220 vo.t, 9 PS, I komplet.; elektromotor, 190 volt, 2 PS; parni stroj s kotli, 250 PS, parni stroj, s kotlom, ia—20 PS aa tafcaf proda. Vse v Jugoslaviji ugodna prilika. Vprašanja ali brzojavi pod .Streji* na Anončrii zavod Aran Bese-Ua ijitlftBt, Caiktrjere atfer. C 3649 Vratnog kiretponktkieln, vještog hrvatskom i njemačkom dopisivanju, strojepisu i steno-grafiji, sa nastupom odmab, potrebuje ^HB^M^^^h AB &A AS a ^^h AA «1 B««ftB«^BBH«««T ^^ |^K^«^^^^^^B^^a«J^«i ^^J^^^^^^^^^^b ^^^k^B^flk inBfl. HBiD EBnB IH aa^ V as«avBr^B««y aj aja«^«p««v^vv a^^«v ^^^^«««^«'««^«t a ^a««^«9 fKavo, žaji I Kakao, fg I I Kawmi prldaHstt, s=r " I «j ri«navmnV| sssi 9 BI ■ PaffacJHhaMca)| * ^ I I «««f 22 S I ■ štiva, >SS £ ■ I t!Tn;«nJac, si I I njpoUij* po vsem kraljestvu.^P I Prodolom | svofo tovarno orodje d vigala vBorovliah. I J.P*f,Bj[8t.[ PrastOFOtJaa |avna draiba. P«eaa ma va>a«i ^^^^^^ a«a«S) ^B^aMk^aak vf^^Mai ^^Amh ^^ jt m Ah ia'^1 ^^Bf b^«^«««f ««bf ^^a*^HB^ aB«wPa»«B«B««j ^a^«^aw««' «^«bbi«bb^b^««b«««9 ™ ^bb«b«b«j aBBBjp^p«/ bs«bj ^p aH ^b^p a«y apai f^J?* afflla aiCaji a«aaWaa v l|a«fiiaf. Hndtcaefa vas it 4if pod ____________________Trieftt cesti stevTl9.__________________ a^B^^^^^^^^a^^^^h^^^^H^^h aa AaA^^^s ^^^^^^^^^k«j ^A^^B^a^^A^a ^^^a^^^^a^a ^ ig^iar^«Taf«#%^J^aai#la«ilai *mo£na slov. in nemike koraepoav Korespoaenniijoe 6***, mtno^mt iDliaW, tmr ataF" Spreime se takoi "«MI ~WŠ praktikant s tigovsko - kojigovodskim tečajem zmožen povsem slovenskega^ neroikega ter eventuelno hrvatskega jezika. Pismene ponudbe i! prepisi spričeval pod „praktikant" na uprav. Slovenskega NarodaJ do 15. aprila t. 1.. \ Kdo dobavlja , tekoče lepivo pripravno za lepllenje adrest Ponudbe na upravo »Slovgitkeg« Naroda* v Ljnbl)«d. i XXXXXXXXXXXKXXXXXKXXXXXH iP Bata M in Ue ^| g 110, 120 in 150 Volt. v veUki mno- □ X zini na razpolago pri O S -a Štebl &Tu]eč, Ljubljana «■ i ■^lai Komunu—a c—ta lt«w. M. |B1B1|JM xxxxxxxkxxxxxxxxxxxxxxxS ta konHurttne9*!>^£2i/Bez l«©nkuwKrfJ«l I JUOOSUVVEHSKA INDUSTRIJA PAPIRA 1 TCkanaft.e-3a CI^IAV SHieMANN TSLBfi an. a-aa>^l Brzp^vtJip'KikoiiČM 3. ZAGREB" NiKolićeva u«. 5. ^T. laacBpt»«]B,aB««aiB^aaa4aM««^ p CHa«p«wlv bVBNbvBbv flal VHKi «wmPKU Balp^ Bf«W( HB 9wb««vb1B 9 v9 SVNIS9 a^BMv" ■«¥* ■«J«ajaBB kia^feBj I Poiiga iva sprejme takoj Narodna tiskarna. |XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXi li Svece »Mira* li U v omotih od kg, ' 9 X kave, modre, galico M 5 iigice, iveplo, n a koruso, ove*. - g v moko u D In oaMt temelj*« proizvode ter plodine prodajajo MBM Vm B aa vtltka po zmemfti cenah m R DumK, GJivK, A PitarevM » K amfHf ZHnftnrac 15, n iaBj aaj ■^^^■PVJBa^^BiapPa^aia* • aiaj»*wTaPiwa •■^■aia) bj bbi •aBjaw^^^aB«a«iB) ^^^^M* 1 ljubljanska kreditna banka v Uubljanž 1 mTSSZ^S!Z£Z!r£!SSo!!!F?7!Z!!^* strltarjewa ulica itm. 2* ^"*TSSSinS5ia5o!So^^!!5^ Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu. GoricL Četu. Mariboru, Borovflah fer ekspozitura v Ptuiu. Bar Sprcicma ^1 ■ Kapala in prodala vs« vrste vradnostnlh papiriav. valut I in dovoUiito I vloge na knjižice in tekoii ralun I -^ „..irA^t^ atocrnTLe -^ proti uaodnamu obrastovaniu I B^F^ VSaROVrSUM MtcDUB ^P»M Stran 6. .SLOVENSKI NAROD*. *tt 14. **** HMl SteV. 84. Mestni pogrebni uvod v UuM|ul Ter«lilMI f Mm roU RdSSmannOVS »poroda v svojem ta v imenu v»eh sorodnflcov vmob prijateljem in znancem prezalostno vest, da je njen iakren^ljuUjeni soprog, oziroma brat in strle, gospod Josip Lenče Mldrtcc hi MM pHofeA, On maUtotom JwHh bumEMui u HaMjiartii Hu/BuT, MvH utriam imImmIcc IfiMluikl IM* IML v poneđeljek, dne 13. aprila 1920, po dolgotrajni mukotrpni balczni, v 56. letu svoje starosti, previđen s sv. sakramenti xa nmirajoče mirno v Gospodu zaspal. P#flvek sMp#saksesa p#stotalka fco v av#4tob Am 14L aprila 19M ah ^ avl M#p#lBdsM is feMa žfllMrtL W«Uot« aBrni tt * h p«toHllM« k Sr. bita. Sv. mase zadušnice se bodo darovale v župni eerkvi Marijinoga Oznanjenja v LjuUjaaL Prosimo tihega sožalja! « V Lfnbl|asd, dne 12. aprila 1930. „Kmetska »osoiilnica ljubljanske okolice44 javlja prežalostno vest, da je danes opoldne umri njen mnogoletni velezaslužni član načelstva, gospod fjdCsTžcc ta poscsMfc. Bodi ohranjen vrlemu, blagrosrčnemu možu trajen spominl 0 V LJUBLJANI, dne 12. aprila 1920. I