J. itevllkn.
U LJubljani, v sredo. 9. Januarja 1901
XL leto.
Izhaja vsak čzn mwetert izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K oO h. Za Ljubljano s pošilianjem na dom za vse let«
24 K, za pol teta 12 K, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h — Za tuje d:žele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati — Rckopisi se «e vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pruiičju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari
JKesečna priloga: f»Slovenski Tehnik"
Uredništva telefon št 34.
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
Blamaža austrijske delegacije.
Ko te *e svoječasno izvedele podrobnosti pogodbe, ki jo je sklenilo vojno ministrstvo z ogrsko vlado glede zalaganja skupne armade, je nastal vihar ogorčenja na Avstrijskem in avstrijski delegati so zatrjevali, da bodo skupni vojni upravi izrekli svoje nezaupanje in svojo nevoljo na ta naČiu. da ne bodo vzeli na znanje pogodbe • razdelitvi dobav med Avstrijo in Ogrsko.
Na strani delegacije, ki je obetala tako odločen nastop proti ogrskim pretenzijam, je bila vsa avstrijska javnost in razni časopisi, ki so preje podpirali vlado v njenem prizadevanju, da se izvede volilna reforma, s« s ponosom oznanjevali svetu, da je že zgolj sprejetje volilne reforme, sloneče na načelu splošne in „enake* volilne pravice, zadostovalo, da se j« v avstrijskem parlamentu je pojavilo krepkejše življenje in da se avstrijska delegacija, ki je bilo doslej samo mrtev stroj v vladnih rokah, ki je funkcijoniral vselej tako, kakor ga je navila vlada, ojuuačila vendar enkrat odločno nastopiti proti skupin vladi, ki je vselej bladno-krvno žrtvovala avstrijske interese ogr.^kira.
In res se je sprva zdelo, da bo javnost doživela nenavaden prizor, ko se bo avstrijska delegacija odločno in resno postavila po robu vladi in vojni upravi, ki varujeta vselej le madžarske interese, za avstrijske koristi se pa navadno brigate toliko, kakor za lanski sneg.
Ko se je sestal pododsek, so bili vsi delegati edini, da je treba pogodbo med vojno upravo in ogrsko vlado glede dobav za armado razveljaviti, Češ, da so s to pogodbo nečuveno oškodovani avstrijski interesi.
Delegat Dobernig je stavil v pododseku   predlog,    naj   se po-
godba, sklenjena med vojno upravo in skupno, oziroma ogrsko vlado, ne vzame na znanje.
Odsek je junaško vztrajal na svojem stališču do ponedeljka, dokler ni prispel v Pešto ministrski predsednik baron Beck.
Beck je takoj stopil v zvezo z nekaterimi odličnimi avstrijskimi delegati in to je zadostovalo, da je nastal v podo Iseku temeljit preokret in da je kar preko noči izginila iz rezolucije nezaupnica, kijo je preje nameravala delegacija izreči vojni upravi.
Iz nezaupnice je postala navadna pohlevna rezolucija in avstrijska delegacija se je zadovoljila s tem, da je vojno upravo pozvala, naj razdeli dobave za armado v smislu kvote in o tem poroča prihodnji delegaciji.
Pokale so torej gore, a rodila se je navadna miška!
Preje so delegatje sveto zatrjevali, da bodo napram vojni upravi, ki ustreže Madjarom radi njih lepih oči vsako željo, in naj si so s tem Še tako oškodovane koristi avstrijske državne polovice, neizprosni do skrajnosti in da jo bodo z nezaupnico prisilili, da bo razveljavila svoj dogovor z madjarsko vlado.
Avstrijska delegacija se je napenja'a kakor žaba, ki je hotela biti enaka volu. In zadela jo je enaka usoda kakor žabo v bajki. Napeti mehur je počil in ostale so samo pene. A Avstrija ni samo grdo oškodovana, marveč ima še povrhu za plačilo, da o njej in o njeni delegaciji vsa ogrska javnost brije norce in se grohoče prekrasnemu prizoru, ki ga je nudila avstrijska delegacija svetu v svojem „intransigentnem^ nastopu proti vojni upravi.
„Neues Pester Journalu p j se v tem oziru: „Ta rezolucija bo ostala za vse čase samo papirnata rezo.icija brez vsakega vpliva na tok realne politike. In ker je temu tako, bi Av-
strijci storili bolje, da bi ne tratili časa s takimi nepotrebnimi stvarmi.u „Budapester Tagblatt" pa pravi: „ Včeraj pa o nrazveljavljenjuu pogodbe ni bilo več govora in avstrijski delegati so govorili samo še o tem, da bodo vojni upravi izrekli svojo nevoljo in danes, ko se je rodila rezolucija, vidi začudeni svet, da se je avstrijska delegacija zadovoljila pozvati vojno upravo, naj lobave za armado razdeli v razmerju kvote in naj o tem poroča prihodnji delegaciji. Risum teneatis amici ali da govorimo po avstrijsko: nas sili to na smeh. Rezolucija, o kateri se naj poroča v prihodnjem letu! To stvar poznamo prav dobro na Ogrskem. Ali mislijo avstrijski delegati, da lahko kar tako enostavno razveljavljajo v besedi in pismu sklenjeno pogodbo med vojno upravo in ogrskim ministrstvom ?u
Tako brijejo norce ogrski listi s klavrnim postopanjem avstrijske delegacije Zum Schaden noch der Spott! In prav se godi tem vladnim mamelu-kom, bodo vsaj avstrijski narodi enkrat uvideli, da je treba zastopstvo svojih interesov izročiti drugim sposobnejšim rokam.
Če bo pa volilna reforma, ki je baje že sedaj oživila stari parlament, tudi v bodoče tako „oživljajočeu vplivala na parlamentarce, kakor se je v tem slučaju pokazalo v delegaciji, potem se nam kaže pač slaba perspektiva za prihodnjost !
Parlamentarni položaj.
Dunaj 8. januarja. Jutri se po tritedenskem odmoru zopet zbere državni zbor. Vlada predloži takoj v prvi seji načrt o draginj ski do -kladi državnim uradnikom in o 20 milijonih kredita v ta namen. Nadalje se predložijo načrti o trajnem zboljšanju položaja uradnikom, končno zahteva vlada normalni re-krutoi kontigent za leto 1907.
Za jutri opoldne je sklicala konferenca   klubovih   načelnikov, da
določi poslovanje za celo zaduje parlamentarno zasedanje. H konferenci pride tudi ministrski predsednik baron Beck. Vladi je mnogo na tem, da se doženejo še v sedanjem parlamentu sledeče predloge: rekrutni zakon, zakon o lokalnih železnicah, pogodba z Lloydom, zakon o regulaciji ur adniških plač, zakon o povišanju pokojnine vojaškim vdovam in sirotam, zakon o povišanju duhovniških plač in zakon o vojaških kreditih.
Zadnje zasedanje državnega zbora je projektirano le do 2 6. januarja.
Regulacija plač driavnim uradnikom
Dunaj 8. januarja. Iz dobro poučenih virov se poroča, da še ni gotovo, ako se draginjska doklada po 120 kron za državne uradnike in po i>0 K za državne siuge res izplača do 15. t. m. Vse je odvisno od glasovanja v poslanski zbornici in v vladnih krogih se prav nič ne zanašajo, da bo hotela poslanska zbornica na ta način pomagati uradništvu. Ako tedaj parlament odkloni vladno predlogo, ima za ta slučaj finančno ministrstvo baje že izgoto vJjeno drugo predlogo, ki jo nemudoma nato predloži parlamentu. Z drugo predlogo se namreč urede aktivitetne doklade. Zakon stopi v veljavo že s 1. januarjem 1V)07. Draginjske doklade potem seveda odpadejo. Druga predloga je seveda uradništvu mnogo ljubša, zato pa bo brezdvomno tudi parlament glasoval za njo.
Prihodnje državnozbor-ske volitve.
Inomost 8 januarja. Za prihodnje državnozborske volitve se skoraj gotovo sklene kompromis med staroklerikalci in krščanskimi socijalisti. Osrednji volilni odbor se je že izvolil.   V mestni skupini Bolcan-
Meran ne bo več kandidiral bolcan ški župan Perathoner.
Dunaj 8. januarja. Poslanec Wolf je izjavil na nekem shodu, da morajo Vsenemci dobiti na Češkem 16 do 18 mandatov, na Moravskem 4 in tudi v alpskih deželah naj man 4 mandate.
N žjeavstrijs m deželni zbor.
Dunaj n. januarja. Poslanec Stockler je nujno predlagal, naj se vlada pozove, da takoj izdela zakonski načrt o splošnem ljudskem zavarovanju. Tozadevni načrt naj se novoizvoljenemu parlamentu predloži, da nemudoma o njem razpravlja in sklepa. — O nujnem predlogu se je začelo takoj razpravljati ter je bil po daljši debati soglasno sprejet. — Pri razpravi o ljudskem šolstvu je soc. demokratični poslanec Seitz hudo napadal krŠč. socijaliste, ki terorizujejo šolo in nČiteljstvo. — Potem je bil sprejet predlog, naj se vlada pozove, da prepusti državne užitnine v področju Dunaja mestni občini. Nato bi se bila morala vršiti volitev drugega namestnika deželnemu maršalu, a veleposestniki so po primerni izjavi zapustili dvorano ter povzročili nesklepčnost, nakar se je zasedanje odgodilo.
Za   odpra-o   mature na srednjih šolah,
Praga 8. januarja. V seji občinskega sveta je opozarjalo več govornikov, da namerava naučno ministrstvo s posebno naredbo poostriti pismene izpite za maturo, Govorniki so odločno protestirali proti taki naredbi ter zahtevali, naj se matura sploh odpravi. Občinski svet je sklenil, pozvati Člane deželnega s'ol-skega sveta in češke poslance, naj delujejo na to, da se matura na srednjih šolah odpravi ali pa vsaj omeji na minimalne zahteve.
LISTEK.
Hojs no Veliki Klek.
Temna noč je razprostirala svoja krila, dež je lil, spremljan z gromom in bliskom, ko sem izstopila na postaji Dolsach. Poiščem v gostilni prenočišča in ležem k počitku z nado, da se ponoči izlije, in se prihodnje jutro pokaže vedro nebo.
Rano vstanem in pogledam skozi okno; pihal je mrzli sever, gorske vrhov« je pokrivala megla. Hitro se napravim, odidem v gostilniško sobo in poprašujem doslece o vremenu: seveda me je tolažil vsakdo, da se bode po tem vetru zjasnilo, in prorokovali so mi najlepše vjvme. Naročim voz, da me"popelje dalje. Ogledam si pred odhodom Defreggerjeve risbe iz mladostne dobe in prvo sliko ki jo je izvršil v barvah: naslikal je samega sebe kot godca. Vse to hrani Putzenbacherjev hotel.
Krepko risani obrazi, kmečki fantje z zelenimi klobuki, lepo vezenimi pasovi, brhke planšarice, sveže planinsko življenje, katerega* je zrl neštetokrat, gorske velikane v vsem sijaju, te mla-
dostne spomine je upodobil DefVeg-ger ta platno. Posvetil je svoje umetniško delovanje večinoma krajevnim slikam in prizorom iz domače zgodovine: s tem je vzbudil zanimanje za svojo domovino, ljudje so hiteli obi-skavat te znamenite kraje, občudovat naravo, to krepko sveže ljudstvo, in rasla so letovišča in hoteli; tako je pomagal svojim rojakom do blagostanja. Cerkev v Dolsachu hrani v stranskem oltarju umotvor, krasno sliko svete družne; naj nihče ne zamudi ogledati si je, kdor obišče ta kraj.
V Dolsachu vidiš v sinji daljavi lahke obrise ampeških Dolomitov. Iznenađena gledam, ali je mogoče, da vidim naše slovenske planince; in v resnici sta bila Jjuba zuanca gospod Ivan Korenčan in gospa Jelica Ko-renčanova; vračala sta se z Ortlerja. Seveda je bil nepričakovani sestanek presrčno pozdravljen. Vprašanja so se vrstila o velikanih, katere smo pose-tili, o načrtih, ki jih nameravamo izvršiti, in o vremenu.   Veseli, da nas je  pri vedel   srečen   slučaj  skupaj z enakim  ciljem  posetiti  vrh velikega Kleka   smo   nadalievali potovanje. Cesta se polagoma vzdiguje, razgrinja se  lepa  Dravska dolina s prijaznimi
vasicami,   v  kotu  trg Lienz. Megla izginja,  odkrivajo se vrhovi lienških Dolomitov. Med potjo občuduješ Čedne domove, zgrajene v švicarskem slogu, okna,   okrašena  z lepimi cvetkami. Dospeli smo do vasi Iselberg (1284 m.); tu se cesta zopet zniža do Winklerna (958 m.).  Vozili  smo se dalje. Vas Dollach leži 1038 m. visoko ; tam se nahaja v  neposredni   bližini krasen vodopad   „Zirknitzfall".   Nedaleč od Dbllacha zagledamo pred seboj veličastni snežnik „Hoher Sonnblick" in Zittelhaus 3025 m, ki je najvišja me-teorologična  vzhodna   postojanka v Avstriji.   Leto in zimo   prebiva tam observator, ki pošilja  brzojavno tudi nam važna  meteorologiČna poročila. Slikoviti prizori se prikazujejo, vrhovi gora, pobeljeni s snegom, v znožju zeleni pašniki, med njimi slapovi rJung-fernsprung" s 130 m visokim padcem deroče gorske reke Moli, katera se izliva pri Mollbriickenu v Dravo. V silnih padcih se vije navzdol, bobneča drvi dalje,   zvija   se v kolobarjih  in dolbe takozvane skalnate lonce. Mnogobrojne kapelice pričajo o pretirani pobožnosti ljudstva; gotovo  zaslediš pri vsakih par hišah zidano  znamenje z grozovitimi slikami. Cesta se polagoma dviga, oddaleč se nam prikazuje Čarobna do-
lina, z vitkim zvonikom, s cerkvijo Sveta kri (Heiligenblut), obdana od gorskih velikanov, v ozadju moli svoj snežni vrh piramidi enak Veliki Klek.
Sveta Kri je najvišja vas na Koroškem (1521 m.). Voz obstoji; mi izstopimo. Prva skrb je, da si preskrbimo vodnike in prenočišča. Prijazno pozdravi doslece „Mutter Schoeber", kakor kličejo gospodinjo hotela. Silno mije ugajala vrla žena; njen nastop kaže, da je prva avtoriteta v svojem kraju. Njenim poveljem se pokoravajo domačini; uživa splošno zaupanje. Iznenadilo me je v tem skritem kotu najti moderne naprave, električno razsvetljavo, upeljano po vseh prostorih, razsvetljeno kakor v kakem modernem hotelu ob francoski Rivieri. Ponosno nam je razkazovala svoje vzorno gospodarstvo, katero kot vdova že 18 let sama vodi. Nameravali smo takoj odriniti, ali „Mutter — Schoeber" nam je odločno odsvetovala, ravno tako tudi došli vodniki; prenočili smo torej v tej gostoljubni hiši. Ogledali smo krasno gotiško cerkev, zgrajeno 1443, in pokopališče, na katerem spe večno spanje prebivalci in ponesrečenci na gorah.
Zjutraj smo bili zarano pokoncu in  razpravljali o vremenu;  prišli so
vodniki, silno slabe volje, a zatrjevali so, da piha ugoden mrzel sever, naj se   ne   plašimo   oblakov, gotovo se zvedri  in  nastane najlepši dan, ali njih  obrazi so vzbujali nezaupanje. Gledali so na nas  ženske s pomilovanjem, v s vesti  si, da bodo imeli z nami mnogo sitnosti, da gotovo opešamo.  Po daljšem  posvetovanju smo odrinili  dalje.  Nova vozna pot od Svete Krvi h Glocknerhausn je že do treh četrtin izdelana in se vije v krasnih serpentinah visoko nad staro pešpotjo in omogoča tudi takim, ki niso turisti,   hojo   do Pasterce.  Le zadnji košček, kake Četrt ure hoda, pelje še v ozki stezici po pašnikih. Mi pa smo zavili koj na prvi  serpentini na levo in   se  poslužili  stare  poti,  ki pelje mimo Briciuskapelle. Pot se vije polagoma    navkreber   med zelenimi gozdi in pašniki; vznožju buči Moll-nji se pridružujejo razni potoki, izvirajoči izpod mrzlih ledenikov. Pogled nazaj ti kaže visočino,   na katero si dospel; pod teboj se razprostira, obsevana  od jutranjih solčnih žarkov globoka Mdllthalska  dolina. Raznobojna  mavrica  obseva  vrh Richter-knopf 2343; stranska stezica  drži v Gosnitzthal.    Mimogrede ogledamo znamenito   kapelo sv. Bricija, zna*
Dogodki na Ruskem.
Petrograd 8. januarja. V vasi Amur blizu Jekaterinoslava je nekdo vrgel med vojaški oddelek bombo, ki se je razpoČila s strahovitim uči u kom. Trije Častniki, devet kozakov in policaji, ki so oddelek s premi i ali, so bili takoj mrtvi. Kot sumljivega atentatorja so prijeli nekega dijaka.
Varšava 8. januarja. V Jeruzalemskem drevoredu so neznani možje ustrelili dva detektiva.
.  Pruski deželni zbor.
Berolin 7. januarja. Prestolni govor je napovedal dve 7ažni predlogi: s prvo se proglasi pridobivanje premoga in soli za državni monopol, z drugo pa se obeta oja-čenje nemštva v vzhodnih pokra j ina h, z drugimi besedami se napoveduje nasilna germanizacija Poljakov.
Dopisi.
3 Črnega vrha- Črnovršcev Čakajo lepi časi. Med posebnimi dobrotami prejmejo tudi 5 6 p r o-c e li t u o občinsko naklado. — „Kaj bo, kaj bo,u zdihuje zdaj marsikateri davkoplačevalec. Mi pa pravimo, nič ne bo, slabo vam bo šlo, dokler ne bodete znali varčevati na vseh koncih in krajih, tudi v cerkvenih zadevah. Kdo najložje in najboljše živi v vasi? In vendar mirno gledate, ko menijo povečati duhovnikom plače za okrog 9 miljo-nov. Sami revni, dajete vsako leto ogromno r prostovoljno" in neprostovoljno biro. Koliko znesete za maše, očenase. Kaj je treba vsakoletnega nabiranja pri velikonočnem izpraševanju in drugih prilikah. Cerkev je bogata, v teh žalostnih časih bi bilo vendar prav, da se vam ne sega vedno in vedno v žep. Kako lep, kako častitljiv je stari božji grob, čemu novega V Resnica je in ostane, dokler bodete tako lahkomišljeno brez ugovora plačevali ogromne nepotrebne cerkvene potrebščine, se vam smeje ves svet, ako zdihujete o svojih revah in nadlogah in o svojem žalostnem položaju. —Velika nejevolja vlada po Črnem vrhu radi novega župnišča. Kakor je znano, zapustila je v ta namen cerkvi pokojna gospa Plešnar krasno svoje poslopje. Nihče Crnovrščanov ni zoper to, da bi se hiša primerno ne povećala. A, kakor čujemo, menijo lepo poslopje podreti do tal in celo minati se v zemljo za hrame. Zoper to pa je skoraj cela občina in tudi nekaj klerikalnih občinskih svetovalcev in odbornikov. Za denar izdan za podiranje bi se že kupil za župnišče krasen prostor v bližini cerkve. Hiša pokojne dobrotnice pa se lahko proda za šesttisoč kron, ali pa še bolje, porabi za občinsko pisarno, stanovanje orožnikov i. t. d. Podirati lepo stavbo bi bil vsekakor vnebovpijoč greh. Sploh pa menimo, da je sveta dolžnost za občinski blagor delujočega župana sklicati kakor glede vodovodnih zadev, tudi v tem važnem vprašanju javni shod davkoplačevalcev, ker bodemo sicer preskrbeli mi, da pride do veljave — ljudski glas. — Nekaj o naših pokopališčih. Temu ali onemu je gotovo znan boj, ki ga je bojeval vipavski župan z ondotnim dekanom glede pokopališča. Župan Hrovatin je bil mnenja, da je pokopališče občinska last, ki daje občini dohodke, pa naklada tudi stroške, gosp. dekan   Erjavec je bil
menite stare slike, predstavljajoče čudeže iz življenja svetnikovega, iz-rodek Človeške domišljije. Mogočno bobni v globočino, široko se razprostirajoč Leiterfall, katerega padec je 100 m. Po triurni hoji smo dospeli v Glocknerhaus (2143 m). KoČa, zgrajena leta 1876, je vedno dobro obiskana zaradi znamenite lege in krasnega razgleda na Pa-sterco in gorovje Velikega Kleka. Stopimo v ta prijazni dom, vljudno nas pozdravi 701etna starka. Stene krase slike in zemljevidi Velikega Kleka in njegove okolice; lahko pogledaš, ako je tvoj nacrt pravi, ako ti ne ugaja, ukreneš drugam. Potrebuješ vodnika, stopiš k telefonu, za 40 vin. se razgovarjaŠ o svojih potrebah. Lepa knjižnica skrbi za čtivo, primerno urejena lekarna ozdravlja bolezni, krasne spalnice nudijo prijeten počitek. V pripravno opremljeni kuhinji, s snažno posodo, se vrte brhke kuharice.
Prostorna pralnica služi za snaženje perila. Ovekovečili smo svoja slovenska imena v spominsko knjigo in kajdi dalje, gledat naravne čudeže.
seveda nasprotnega mnenja. G. Hrovatin je zmagal in kako hvaležni mu
morajo biti Vipavci, kažejo nam mnogo one občine, katerih zagovedni župani so izročili „njive božje" v oskrbo cerkveni gosposki. — Prt nas v črnem vrhu je postalo pokopališče vsled neprevidnosti župana Matevža Lampeta cerkvena last. Za določeni prostor je plačati 10 K, ako pa hočeš postaviti kamenit spomenik, novih 10 kron. Ta pogodba pa velja le za deset let. Po desetletji pa preko pijejo grob iu spom-mik, pa naj je že skromen ali dragocen, po mečejo z groba med staro šaro. Popotnik, ako te donese pot v našo vas, ne pozabi ogledati si zavrženih nagrobnih kri-žev, ki jasno in glasno pričajo, da je pijeteta pri gotovih gospodih tudi v 20. stoletju le lepa beseda in da Človek le toliko velja, kar plača.
Il Zagorja ob Savi. Blagovolite mi priobčiti takoj v Vašem cenjenem listu naslednji dopis,   ker  se mi je nekoliko zakasnil. Dne 30. grudna m. 1. je priredil „Sokol4*  v dvorani gosp. R. MihelČiča v Zagorju veseloigro rV Ljubljano jo dajmo**, pri kateri so sodelovale Članice slov. dež. gledališča v Ljubljani gdč. Vida Ho-čsvarjeva in Berta Bergantova. Igra je znana po vsem Slovenskem, ker se je že neštetokrat priredila, vendar se  nam je zdelo,   kakor   da  bi bila prirejena v Zagorju prvikrat. Tako izborne   karakteristike   „Marice" po gdč. HoČevarjevi in „Neže"  po gdč. Bergantovi   še   nismo   zlepa   videli j tudi vse druge igralske osebe so bile na svojem mestu, tako Rotija (gdč. Pungartoikova), dr. Suoj, Srebrin in Pavle. Priznati moramo, da so se vsi igralci jako trudni igrati kolikor mogoče naravno, da so ta cilj dosegli, dokaz tega je bil ogromen aplavz ne samo po vsakem dejanju, ampak tudi po posameznih karakterističnih prizorih.   Želimo in upamo, da bodejo igralci ostali „Sokolu" zvesti in da ras kmalu razveseli „Sokol" s kako enako prireditvijo. Pozabiti ne smemo, da nas je gdč. Hočevarjeva pred začetkom igre presenetila in očarala s par ljubkimi pesmicami s spremljevanjem klavirja.   Žela je zelo obilo pohvale. Iz Št. Jurja pod Taborom.
Zloglasni žuonik Zdolšek iz St Jurja pod Taborom se je spravil zadnji čas nad krčmarje, kaj »i silno ga boli, da ne steče v^s denar v njegov nenasitni žep. Ni je prilike, da ne bi javkal nad zapravljivstvom svojih ovčic, katerim razven blagoslovljene vode ne privošči nobenega poboljška Tako je pri zadnjem spraševanju tožil, češ, ako bi bili kmetje pametnejši, bi se krčmarjem gotovo ne godilo tako dobro. Prav imate, g. župnik! Tudi mi krčmarji želimo, da bi se ljudstvo že enkrat izpametovalo, kajti potem bodete težko dobili poslušalce za svoje „duhovite*4 pridige in prepričani smo, da bode tudi vaš trebušček — kateremu sicer vse privoščite — kmalu upadel. Pri tem človekoljubnem delu mu sekundira dušnosiromašni kaplanče Florjančič, kateri župnika celo nad-kriluje v tem, da v spovednici agi-tuje zoper nedolžni „Narodni List". Gospoda, le tako naprej! Prav iz srca smo vama hvaležni, da delujeta za našo stvar.
Briska železnica na Goriškem.
(Dopis z Goriškega).
Z velikim veseljem in zanimanjem je pričakovalo naše ljudstvo otvoritve nove bohinjske železnice. Mislilo je namreč, da bo imelo od nje kake koristi in dobičke. Toda varalo se je. Ves up do izboljšanja revnega položaja je splaval po vodi.
Vsi ostali deli goriške dežele so tako srečni — de, presrečni, da imajo
Solnce je posijalo, pod nogami se je trgal novozapadli sneg. Pok se vzdi-guje navkreber. Ko prekoračimo Pfandelscharfenbach, se strmina poviša. Po enourni hoji dospeŠ do Franc Jožefove koče 25.-J6 m. Oglejmo si to veličastvo, saj si zašel v kraljestvo, kjer kraljuje večna zima, led in sneg. Čaroben razgled te omami. Pogled na Pasterco me je iznenadil. Pred seboj zreš največji ledenik v severnih Alpah, dolžina znaša 10 km. 1650 m široka ploščina njegova zavzema 3196 ha. Navpično moli svoj vrh Veliki Klek, okrožen od velikanov Hellersberg (.'5278 m) Schwertereck (3246 m), Glooknerwand (3600 m), Teufelskamm (3564 m), Johannisberg 3457 m). Zamedeni v snegu, okroženi od ledenikov kažejo svoje vrhove v nepopisnem sijaju. Solnce obseva nežne snežene kosmiče, da se bleste spreminjajoč belo barvo v raznobojne kristale. Stopimo v kočo. Zadovoljnega se Čutiš, ko stopiš v gorko zakurjeno sobo, saj te je pretresal zunaj mrzli sever. Svetla soba, skrbna postrežba, vse to te tolaži, da se ne ustrašiš težavnega pota. (Konec prih.)
svojo Železnico. Na Gorjance, Vipavce in KraŠevce sta se dežela in država docela ozirali. Le naša Brda — uboga Brda — so zapuščena, ločena od dragih delov dežele, nihče se ne zmeni sanje, nihče se ne a meni za njih interese
Kolika dobrota in sreča bi bila za Brice, ako bi drdrala bohinjska železnica namesto za temnim in pustim hrbtom hriba Sv. Valentina skozi solnčne, prijazne in vabljive vinograde Sv. Mavra ter mimo Kojskega proti Plavem ali Kanala; vsaj s tole malenkostjo bi lahko imeli v središča Brd — postajo. Pri izdelovanja načrta nove proge smo mislili, da se bodo Brda upoštevala — ali zaman! Nihče se ni zmenil in ničesar nismo dobili . . .!
Koliko več prometa bi bilo in koliko več denarja bi steklo v deželne in državne blagajne! Toda — imajo ga preveč, zato ne marajo zanj ! Brda, ki prekosijo s svojimi pridelki celo Goriško, nimajo nobene zveze z drugimi kraji. Vse te pridelke mora ubogo ljudstvo znositi oziroma prevažati na najbližjo postajo — v Gorico, do katere je treba prehoditi 20 do 30 km. Ali se nikomur ne smili trud in znoj našega ubogega ljudstva ?!
Ako bi bila v središču Brd — n. pr. v Kojskem ali v kaki drugi vasi postaja, kako lahko bi bilo vse to delo!
Širšemu svetu je znano, da zori pri nas prvo sadje, ter da venca v pozni jeseni letino v obilici izborna vinske kapljica, odlikovana na raznih razstavah v Gorici in na Dunaju. Vsi ti pridelki pa ne ostanejo doma, ampak se razpošiljajo križem sveta. Kako težavno je to razpošiljanje in prevažanje po naših slabih in strmih potih!
Komu pa naj pripisujemo krivdo, da so naša Brda tako zapuščena? — Sami — sebi —!
Naše dosedaj speče ljudstvo se pričenja zbujati ter se zanimati za napredek in blagostanje. Uvideva važnost železnice ter njene koristi, rodila se je že zdavna tudi v njem želja po železnici. Od vseh strani se sliši govor: „Ako imajo Gorjani, Vi-pavoi in Kraševoi železnico, jo moramo imeti tudi — mi!! To je naša zahteva!! Tudi mi smo davkoplačevalci kakor oni, tudi mi potrebujemo železnico, tudi na nas se morajo ozirati zastopniki ljudstva ter upoštevati naše težnje in zahteve!
Železnico hočemo!!
To bodi predmet razmotrivanja v dolgih zimskih večerih! Po celih Brdih naj odmeva zahteva: „Želez-nico hočemo! —železnico hočemo!"
Uverjeni smo, da naši državi in deželi ne bo ugajal ta klic — to pro-bujenje; najdejo na tisoče izgovorov in mogoče tudi da — denarja nimajo. Povemo pa že naprej, ako lahko razpolagate s sredstvi za razne nepotrebne in Človekoljubju nasprotne stvari, lahko žrtvujete tudi malenkostno vso -tico, da dobimo železniško progo med Gorico in Korminom preko Brd. Ta nova proga naj bi se vila iz Gorice preko Kojskega, Vrhovlja, Vedrijana, Višnjevka, Biijane, Vebla v Korm»n. Ta zveza bi ne bila težavna, ker so skozinskoz doline. To je naša zahteva in — pri njej ostanemo, dokler se nam ne ugodi! Kakor so prispevale vipavske občine za zgradbo lokalne železnice, tako bi tudi drage volje prizadeta briska županstva žrtvovala primerne vsote! Lahko so zagotovljena, da ne bode ta prispevek zavržen, pač pa se stoinstokrat poveča.
Poživljamo torej naša častita županstva, naj bi se v tem pogledu malce zganila ter se zanimala za poštene zahteve ljudstva, katero jim bo več kot hvaležno.
Strahovale! dveh kron.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
Kržanova jadrenica se je bila zdaj približala ladji tako, da so mogli reševalci dosti natančno razločiti ljudi na ladji in slišati njih obupno vpitje. Na sprednjem koncu je na vzvišenem mestu stal visok mož mirno in hladnokrvno in dajal pomorščakom različne ukaze. Brez dvoma se je zavedal nad vse obupnega položaja svoje ladje, svojih ljudi in potnikov, a če mu je tudi žalost trgala srce, svoje mirne preudarnosti ni izgubil niti za trenotek. Okrog njega so se stiskali ljudje in klicali na pomoč Boga in Mater božjo in kričaje molili, dočim so pomorščaki delali z vsemi silami, da vsaj za nekaj ur obvarujejo ladjo na površju morja.
Ko se je Kržanova jadrenica približala ladji in so jo ljudje zapazili, je nastal krik, ki je Se presegal buČenje viharja. Vse se je usulo na stran, kjer je stala jadrenica. Po-
Nadalje se obračamo tndi do naših gg. poslancev, da se s resno voljo ozirajo na poltene zanteve ljudstva ter narede v ta namen tudi prave korake. Ti so zastopniki ljudstva, ki se res zanimajo za interese onih, katere zastopajo, ne pa da šuntajo in dražijo ljudi na shodih proti njim neprijetnim osebam. V Brda, za katera se nihče ne zmeni, naj pridejo, da na svoja nšesa slišijo opravičeni glas in potrebo ljudstva. Sem naj skliČejo shode, katerih prva in glavna točka bodi: „Briska železnica11 — in potem šele druge homatije. To bo zanimalo naše ljudi, prihite na shode v obilnem številu; sicer bodo zbirališča prazna in pusta.
Brici! Zagotavljamo Vas, da ako bodete vsi delovali v tem zmislu složno in skupno, ne bo Vaš glas — glas vpijočega v puščavi, tudi ne bob ob steno! Zrna ga — bod*« naša!!
Vox populi — vox Dei.
¥edii|ancL
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9. januarja.
— Osebne vesti Naučni minister je pomaknil učitelje na ljubljanski umetno-obrtni Šoli Ernest Ci-goj, Oton Grebene in Henrik PodkrajŠek v •    čin. razred.
— Dr. Schweitzer|eve lati.
Dr Schweitzer je velik duševni revež pred bogom in ljudmi. V pravdah nima sreče, kadar pa govori na kakem shodu, pa polovico poslušalcev spi, druga polovica se pa jezi, kateri zlobni duh je navdihnil tega katoliškega možakarja, da je prišel kvasit na shod svoje neslanosti. Dr. Schwei-tzer ima pa tudi slab spomin. Kar je pred enim mesecem govoril, tega danes ne ve več. V Št. Petru na Dolenjskem je bil 9. decembra 19 0 6 shod, na katerem je dr. Schweitzer trdil, da plačuje kmet največ davka, uradnik pa nič. 8. januarja 1907 pa isti dr. Schweitzer zatrjuje v „Slovencu", da teh besedi ni nikoli izjavil in hoče nas zafrkovati, da lažemo. Si tacuisses, domine! Poglej v „Domoljub", kjer stoji v št. 52. 1. 1906 na strani 825 dobesedno zapisano, da si dejal: „Kmet mora plačevati največ davkov, uradništvo pa je prosto davko v". Ne vemo zdaj, kdo pravzaprav laže, ali „Domoljub" o dr. Schweitzerju, ali ta o „Domoljubu". Naj bi dr. Schweitzer prijel dr. Žitnika za njegova kosmata ušesa in mu izprašal njegovo široko vest, ako ni izrekel gorenjih besedi, ako pa jih je, naj pa lepo molči in bere „Indijanarice", ki mu gredo tako zelo v slast! Mi za svojo osebo smo v dno duše prepričani, daje dr. Schweitzer govoril gorenje besede. Pred seboj je imel le svoje kmetske pristaše. V takem slučaju naši klerikalni poslanci vselej lažejo o meščanstvu in posebno o uradništvu, tako umazano, da nerazsodni poslušalci pridejo do prepričanja, da je vse to čista resnica. Seveda, kadar ni na shodu kmetov, takrat lažejo o teh in se kažejo za največje prijatelje meščanstva in urad-ništva. Kakor jim pač bolj kaže! Po tem se ravnajo tudi naši klerikalni listi.   „Domoljub"   v  vsaki številki
moršČaki so popustili svoje delo in se spenjali Čez rob svoje ladje, da bi poskakali v Čoln.
— Nazaj, sicer smo izgubljeni, je zakričal kupčevalec s konji in je obenem uprl veslo v morje s toliko močjo, da je Čoln kar odletel na stran.
V istem trenotka je pa tudi kapitan zapustil svoje mesto, vihteč sekiro v roki je planil med pomorščake.
— Nazaj, vsi nazaj! je kričal. Kdor se ne umakne, tega ubijem na mestu. Sram vas bodi! V ladji so lj udje, ki so svoje življenje zaupali vaši hrabrosti, a vi jih hočete zapustiti v nevarnosti, da le sebe rešite. Sram vas bodi! Pomorščak ne sme misliti nase, dokler niso rešeni potniki. Prve so ženske.
Pomorščaki so se res umaknili, dasi neradi in glasno mrmrajo. A kapitan je bil zadovoljen, da je vsaj toliko dosegel.
— Ženske so prve, je ponavljal kapitan in obrnivši se tja, kjer je prej stal, je dal mladi dami znamenje, naj pride k njemu.
re lno napada uradništvo ia meščanstvo, ker ve, da ga izmed tega nihče ne bere. „Sloveneo" pride v roke tudi kakemu  uradniku  ali meščanu,
zato je previdnejši in izbira besede, kadar kaže svojo strupeno jezo proti tema dvema stanovoma! — Prepričani naj bodo klerikalci, da bomo vedno poskrbeli, da zve naše uradništvo in meščanstvo, kako je obre-kujejo naši „katoličani", kadar mislijo, da ne bo zvedelo o njih lažeh. Meščani, uradniki in kmetje naj pa bodo iz tega prepričani, da se klerikalci enako sovražni njim vsem.
— »Klerikalen" le istovoten z »▼eren?" Na ustanovnem zbora klerikalnega ^Izobraževalnega društva" v Celju je vikar Gorišek govoril dosledno tako, kakor da bi bil pojem nklerikalen" istoveten s pcjamoa* „veren" ali „verski". Mi smo to zlobno in hinavsko zamenjanje pojmov že primerno zavrnili. Zanimivo je, da se je enkrat ojunačila tudi celjska „Domovina" in odločno nastopila proti takemu zamenjavanju pojmov. nDo-movina" piše: „Pripomniti je t9, da se je na tem shodu rabil izraz klerikalen v smislu za veren in verski — in to ne slučajno ali samo enkrat, ampak dosledno tako, da l»i moral poslušalec misliti, da so samo klerikalni ljudje tudi verni ljudje. Toni res in temu odločno oporekamo. Klerikalizem je politično in če hočete filozofsko naziranje o svetu in življenju ter nima z vernostjo in verstvom nikake zveze. Tako premišljeno zamenjavanje pojmov donaša stranki morda trenotne koristi, toda v dobi samoizobrazbe je tako početje nevarno, ker se bodo ljudje, ko bodo znali ločiti klerikalizem od vernosti, se morali vendar vprašati: Zakaj se nam je to preje drugače tolmačilo? Posledica tega spoznanja bodo drugačne nego si voditelji stranke danes mislijo".
— Občinske volitve v Vipavi
se vrše ta mesec. Klerikalci si prizadevajo na vso moč, da bi dobili to občino v svoje roke. Sklicali so že več shodov, na katerih skušajo s priliznjenimi besedami in lažmi pridobiti volilce. Značilno za te ^katoliške" možake je, da hujskajo volilce proti sedanjemu občinskemu odborn, ker je preskrbel vipavskim ubožcem snažna in zdrava stanovanja v novi vipavski ubožnici. Klerikalni backi bi pač raje videli, da bi se bil občinski denar porabil za farovško bisago nego za ubožce. Naprednjaki imajo usmiljenje z ubožci, nikakor pa ne oni ljudje, ki se tako radi ponašajo s svojim pristnim katoliškim prepričanjem. Napredni občinski zastopi vipavske občine so si pridobili mnogo zaslug za Vipavo, kar pac najbolj dokazuje dober gmotni položaj vipavske občine. Vsega tega bi ne dosegla Vipava, ako bi ne imeli občinske uprave nesebični napredni možje v rokah. Sedaj pa se jim upajo možje klerikalnega kalibra očitati, da niso dobro gospodarili z občinskim premoženjem. Ker je gotovo, da dokler bodo  v vipavski ob-
IC Dalje v priloV« ~W
— Hitite! Le brž! Nobenega trenotka ne smemo zamuditi.
Kržan iu njegov sluga sta opazovala dogodke na ladji s toliko pozornostjo, da se nista ne enkrat ozrla na svojega pomočnika. Ta je bil ves izpremenjen. Iz oči mu je žarel ogenj, obrvi so bile stisnene in na ustnih mu je trepetal strašen ismev. Zrl je nepremično na krov ia celo preslišal Kržanovo povelje, naj se Čoln zopet približa ladji. Tomo je sam zastavil veslo in pognal čoln naprej.
Na ladji je med tem poleg kapitana stopila mlada dama, katero je spremljal visok mož v bogati obleki. Kapitan ju je privezal vsakega na eno vrv in potem spustil najprej mlado damo v Kržanov čoln. Ko j s hotel spustiti še starega gospoda, se je ladja zagugala in kapitan je izgubil ravnovesje. Padel je »» krov, vrv mu je zdrknila iz rok ia stari gospod, ki je bil splezal že čez rob, je zletel v morje.
Vsi, ki so to videli, »o zakričali groze, dočim je Andrej Kržam v trenotka planil ia čolna v morje in pla-
* 1 \
Priloga »Slovenskemu MarođV it 7, M 9. Itanfarta 1907.
čini gospodarili napredni možje z obe. premoženjem, bo vipavska občina vedno napredovala, zato pričakujemo, " da bodo v občinski zastop izvoljeni le naprednjaki. — V soboto smo o vi pav skih občinskih volitvah priobčili daljši dopis, v katerem je rečeno, da je Mirko Perhaveo nagovarjal neko odlično osebo gozdnega odseka, da bi podkupila one gozdne upravičence, ki se prutivijo razdelitvi gozda na enake dele, pozueje pa stoji trditev, da mu je največ na tem; da se gozd ne razdeli. Trditvi sta obe popolnoma istiniti, ker je Perhaveo vsak dan drugih misli. Vendar naj se zadnje besede umejo tako, da Perhaveo ne misli nikdar na pošteno razdelitev.
— Dogodki v Rlemanjlh. Iz
Riomanj nam pišejo:  Civilni pogreb 771etne Mihaele Valentič je bil veličasten.   Toliko zbranih ljudi, se mora reči, da niso videle Riomanje od praznika sv. Jožefa minolega leta. Dasi je bilo ta dan ravno nekoliko mraz, vendar je prihajalo ljudstvo že zjutraj v vas. Posebno se je opažalo oddelke, prihajajoče iz Trsta.  Z eno besedo:  ljudje  so prihajali od vseh strani, le naši zvesti prijatelji iz sosednjega Boršta so se zbirali na železniškem mostu,  odkoder je gledal izgubljeni sin škofa Nagla drugi pogreb,  in  se nam rogali.   Ne smemo reči, da so vsi BorŠtani taki, kajti — tudi v Borutu so značajni in razumni mladeniči, žal le,  da se pri možakih tega ne opaža.  Točno ob 4. uri je prišel župan  pred hišo žalosti, pozdravil navzoče ljudstvo in šel v hišo — opravit molitve.  Ko je župan to izvršil, so prinesli štirje možje krsto pred hišo. Župan je zopet tu opravil molitve in pevci so zapeli „Blagor mu", nakar se je začel sprevod pomikati. Godba je svirala žalostinko. Pri-šedši k cerkvi, se je župan obrnil in blagoslovil krsto.  V tem hipu se je prikazal iz  cerkve kaplan Ukmar s svojim cerkovnikom in čakal na vhodu, dokler  se je  sprevod pomaknil do trga.  P*;tem je začel hiteti za sprevodom po svojem običaju 30 do 40 korakov zadaj. Ker je bilo veliko spremljevalcev, je bilo pokopališče natlačeno in jih je 7eč kc t polovica ostalo zunaj. Ukmrr pa se je s svojim cerkovnikom tako ril med ljudi, da mu je bilo  po  velikem   trudu in dobroti spremljevalcev možno priti v sredino pokopališča. Ko je župan molil in ko so drugi pokleknili, je — pokleknil tudi on.   Spremljevalci in grobokopi so pustili tega izgubljenega sina škofa Nagla še na pokopališču. Kaj je potem delal iu kdaj je odšel, se ne ve. Da so bili ta dan orožniki v Ricma-njih, tega ni treba niti omenjati. — Cele Ricmauje so bile, kakor pravijo, po vseh stezah in cestah z orožniki obkoljene.  Mi smo hvaležni orožni kom, da smilijo
tolčejo peto ob peto . . .
— Kaj le svobodomiselnost?
To vprašanje so rešili učenjaki okrog „Gorice", ki piše, daje svobodomiselnost sovražnost proti veri in cerkvi. Upamo, da to modrost zapiše tudi ljubljanski „Slove-
nas varujejo proti tatovom se nam pa, ko zmrzujejo
in
necu, saj ae tako trudi, da bi ga vse občudovalo zaradi njegove izvirnosti in prebrisanosti!
— Državni poslaneo Prane
POVŠO je imenovan za Člana permanentne komisije za trgovske vredrrbte prometne statistike. Kadar bo ta komisija funkcijonirala, bo imel Povšenaslov c. kr. komercijalnega svetnika.
— Z državne železnice. V področju tržaškega železniškega ravnateljstva so imenovani: Ludvik Trdina v kurilnici v Ljubljani za strojnega asistenta; dr, Rihard Kaoijančič, Karel Valentinič, Pavel Levi čnik, vsi v Trstu, za železniške konripiste; asistentje so postali aspi-ranti: Josip Dolinar v Ratečah-Bei peči, Josip Obad na Bledu, Paska! Žonžerovičv Pulju, Avgust šeme v Ajdovščini, Anton Veber na Bledu, Alojzij Grme k v Gorioi, Klement Pregl v Trstu, Lovrenc Svetina v Lesoah, Josip Božič v Vižmarjih, Emil Maku o v Trstu.
— Šolska vest Učiteljica gdč. Marija Škrjanc v Zagorju je dobila daljši dopust zaradi bolezni. Njeno službo bo opravljal nadučitelj v pokoju g. Josip Čerin.
— Iz pisarne slovenskega
gledališča. Jutri, v Četrtek (nepar), se ponovi velika Wagnerjeva opera „Lohengrin". Naslovno vlogo poje g. pl. R e z u n o v, Elzo ga. S k a* lova, Ortrudo gca. Reissova, Telramunda g. Oifednik, kralja Henrika g. B e t e 11 o, kraljevega glasnika g. R a n e k. — V soboto (par) se vprizori prvič na slovenskem cdru zanimiva Stolbova veseloigra „N a letovišču". — Pripravlja se Do-nizettijeva tridejanska opera „Lucia di Lammermoor".
— Slovensko gledališče. Snoči se je prvič ponovila Molierova eno-dejanka „Gizdav k i" in sicer z lepšim uspehom nego prvič.
— „Cerkev ia država, neka) Iz zgodovine in sedanjosti", o tej zanimivi temi predava za „SploŠno slovensko žensko društvo" Član „Akademije" odvetnik dr. Fran Novak v nedeljo 13. t. m. ob petih popoldne v „Mestnem Domu". Ker bo predavanje trajalo približno tričetrt ure, ni v nikaki koliziji z večernim koncertom „Giasbene Matice". Opozarjamo občinstvo na to zanimivo predavanje, ki je zlasti aktualno sedaj, ko se bije velik kulturni boj na Francoskem med drŽavo in cerkvijo.
— Veliki ljudski koncert ^Glasbeno Malice". Izmed ostalih manjših točk, ki se bodo izvajale na ijudskem koncertu dne 13. januarja v veliki dvorani hotela „Union", naj omenimo še nov Stanko Premrl o v mešani zbor a capella „Lilije" na besede Simon Jenkove. Gospod P r e m r l je že več let na dunajskem konservatoriju in se mi»li zgolj glasbi posvetiti Njegove „Lilije" so sicer kratek zbor, a kažejo veliko nadarjenost skladateljevo. Žalna resignacija mladega dekieta na življensko srečo j3 tako pristno slikana, da skladba pri vsej svoji preprostosti mogočno učinkuje na poslušalca, ker veje iz nje ceJ roman nesrečnega mladega bitja. V spomin nedavno umrlega pesnika Simon Gregorčiča   se   bo   poleg   že navedenih
-i*
val za starim gospodom. Po ljutem boju z valovi se je Kržanu posrečilo, da je vjel vrv, na katero je bil privezan  stari  gospod.  Ovil  si jo je
okrog pasu in vlekel starega gospoda I niSke užitke najširšemu sloven
,   -  ,    * . „    m,, ofa        f„;Qn    skemu ljudstvu.  Zato vabi vs< za seboj do čolna.   Iu sta mu tujec 1
„Pogled v nedolžno oko" in „V celici" pela še najlepša slovanska skladba Nedvedova nNazaj v planinski raj", o kateri je ob Gregorčičevi smrti pisala goriška „Soča", da je na pesnika, ko jo je slišal v Ljubljani pri koncertu „Giasbene Matice", tako vplivala, da je plakal. Tudi ministrskega svetnika g. dr. pl. W i e n e r j a je o priliki inšpekcije v „Glasbeni Matici", ko jo je zbor med drugim zapel, naravnost očarala. — „Glasbena Matica" želi s prirejanjem ljudskih koncertov podati umet-
ni Tomo pomagala, spraviti rešenega moža na krov.
— Dečko — čast in slava, je zaklical kupčevalec s konji, ko je Kržan zasedel zopet svoje mesto na krmilu. Nisem mislil, da si tako hraber.
Kržan bi bil najbrž kupčevalca s konji odločno zavrnil, da ga tika, toda pogledal je bil ravno tedaj v obraz mlado damo, ki je sedela poleg rešenega gospoda in zastala mu je sapa, tako ga je prevzela lepota tega dekliškega obraza. Kupčevalec s konji je to zapazil. Stisnil je jezno zobe in se naslonil na svoje veslo s tako srdito močjo, da se mu je veslo zlomilo.
— Pošljito nam tri čolne na pomoč, je kričal kapitan za odhajajočo jadienioo, a nihče muni ničesar odgovoril. (Dalje prih.)
vse
sloje, osobito še delavske in obrtne, da pi idejo uživat krasoto velikih in plemenitih glasbenih del. Na ta način hoče „Glasbena Matioa" izobraževalno in blažilno vplivati na one ljudstva, ki sicer nimajo prilike zadostiti svoji želji po višji izobrazbi. „Glasbena Matica" pri tem ne išče dobička, zadovoljna je, ako nima izgube pri naravnost velikih stroških. Vstopnino 60 vinarjev ali sedež za 1 krono za tako priliko pač vsakdo lahko zmore, ki ima le dobro voljo. Pričakujemo torej sigurno, da bode dvorana do zadnjega kotička tabito polna.
— Častna nagrada „Zveze slovenskih pevskih društev". Na
razpis dveh častnih nagrad po 60 in 40 kron za najboljši zborovi skladbi je bilo upravnemu odboru poslanih 16 skladb. Jury, sestoječa iz gg. B e-nifiek, Dekleva, F o e r s ter, Hubad inRazinger, ni prisodi 1 a n o h e n i s k 1 a d b i Častne nagrade. Kot relativno najboljšo je priporočala skladbo „N o t r a n j-
ska". Upravni odbor je tej skladbi
prisodil 40 K nagrade. Po otvoritvi koverta se je pokazalo, da je skla
datelj g. S mil Adamič. Koverti ostalih 9 konkurenčnih skladb ostanejo neodprti. Skladbe se vrnejo onemu, ki pove „motto" dotične skladbe ali pošlje motto in kak naslov, kam naj se skladba vrhe. Po preteku dveh mesecev, t. j. sredi marca 1907 se neotvorjeni .koverti sežgb. — Upravni odbor „Zveze slovenskih pevskih društev".
— Vsa slovenska pevska društva, kojim sem poslal prvi zvezek svoje „Balkanske Vile" in koja mi do zdaj niso poslala dotičnega zneska (K 3 40), najlepše prosim, da to nemudoma store, ker imam nujna plačila proti tiskarni. Upam, da sem s svojim delovanjem zaslužil, da se nobeno društvo ne bo oglušilo temu zadnjemu mojemu pozivu. Novce prosim poslati pod naslovom: Zagreb, Rainerova ulica 11. — F. S. Vil h ar.
— XI. ustanovnih „Društva slovanskih književnikov ln časnikarjev" so postali uradniki banke „Slavije* v Ljubljani po inicijativi in posredovanju g. Va tr osla v a Ho lz a, in sicer povodom BOletnice, odkar je ravnatelj temu zavodu ljubljanski župan g. Ivan Hribar. Po g. Holzu so vročili imenovani uradniki 3/4 usta-novnine, namreč 150 K. Društvo se rodoljubnim dobrotnikom iskreno zahvaljuje z željo, naj bi našli posne-malcev v drugih narodnih korporacijah in zavodih.
— „Jugoslovanski Almanah11.
Rokopise, določene svoječasno za „Jugoslovanski Almanah", je odbor v Belgradu vrnil in se nahajajo, kar jih je bilo v oddelku „Ljubljanski Zvon", v rokah urednika tega lista gosp. deželnega svetnika dr. Frana Zbašnika v Ljubljani. Gg. pisatelji lahko dobe rokopise pri imenovanem gospodu ali mu pa naj sporoče, kaj naj napravi z dotičnimi manuskripti.
— Slovenska umetnika akad. slikarja Rihard Jakopič in Ivan Grohar se udeležita slikarske razstave v Belgradu, ki se otvori 28. t. m. Izmed srbskih umetnikov razstavita svoja dela med drugimi slikar VučeHc in Nadežda Petrovič. Slovenske slike so že na potu v Bel-grad; razstavljalcem se najbrže pridruži tudi Matija Jama.
— Podružnica kranjska avstrijskega pomožnega društva za
bolne na pljUČi^I ima v četrtek, dne 10. t. m. ob pol 6. uri zvečer v biblijoteČni dvorani c. kr. deželne vlade  odborovo   sejo.   Dnevni red
1. Posvetovanje in odobrenje pogodbe, na podlagi katere se bode kupilo stavbišče za otroško zavetišče.
2. Eventualni predlogi.
— Pohvala. Stražmešter g. Josip Jurca deželnega orožniškega poveljstva št. 12 v Ljubljani je pohvaljen s pohvalnim spričevalom za izredno delavnost za javno varnost pri gradnji bohinjske železnice.
— Fantovski ples. Vabila za ta ples, ki se vrši 16. t. m. v veliki dvoraui „Narodnega doma", so se že razposlala. Ako bi ga kdo slučajno ne bil dobil, naj se obrne na g. zobozdravnika dr. Edvarda Bretla. Udje ljubljanske čitalnice so eo ipso vabljeni na ta ples in se jim ne dopo-šljejo nobena vabila.
Srbska čitalnica v Ljubljani
priredi 13. t. m. (po pravoslavnem koledarju 31. decembra) s prijaznim sodelovanjem slav. pevskega društva „Slavca", gosp. Barjaktarovića, Člana dež. gledališča in g. Fr. Sladovića v mali dvorani Narodnega doma Silvestrov večer s plesom. Spored je jako raznovrsten in zanimiv. Začetek ob polu 8. zvečer, vstopnina za osebo 80 h. Pristop imajo vsi prijatelji mlade a lepo se razvijajoče srbske Čitalnice.
— Podčastniki tukajšnje gar-
nizlje prirede v ponedeljek dne 17. t. m. v „Kazinskem salonu^ obiteljski večer, združen z vojaškim koncertom. Začetek ob 8. uri.
— Klerikalni Dachs In njegovi uslužbenci. Pri tem, pred kratkim zaslovelem klerikalcu služi že dve leti deklica iz Gorenjske, katera bode maja meseca t. 1. 16 let stara, za plačilno natakarico. V teku
sloje I prvih dveh mesecev je imela deklica — deficita 24 kron. Da bi to vsoto poplačala ter si poiskala drugo službo, je prosila svojega delodajalca, naj jo pusti za ta čas služiti kot drugo natakarico. A kakor da bi bilo možu ravno prav to neizkušeno dekle, je ni uslišal. Sedaj dolguje revica svojemu gospodarju — 181 g ld.! Rotila ga je že kječe, naj jo pusti stran, obljubila, da je pripravljena poplačati svoj dolg, kakor hitro pride v tako službo da lahko to stori. A gospodar ji vedno odvrne: „Dokler nisi poplačala dolga, ne smeš stran!" Nočemo preiskovati, kako je ta dolg nastal, a opomniti hočemo, da dekle nikdar ni prosto; da ne sme ni enkrat v tednu na sveži zrak.
— Krosnjarenje z žganjem. Piše se nam: Javni organi, tudi občinski, imajo pravico, konfiscirati vsakemu, kdor krošnjari z žganjem,
njegovo blago. Sploh bi občine v tem o žiru veliko lahko storile, ter s tem pripomogle prvič strankam, da bi take br zge za drag denar ne kupovale in tako "osleparjene ne bile, sebi pa, ker od tako prodanega blaga daca ne dobijo in ker tako konflsoirano blago pripade občini kot kazen. Pomisliti je, da v ljubljanski okolici ta „obrt" kar cvete, in da posebno LjubljanČanje največ take brozge pokupijo. Slavni magistrat v-'Izubijani bi lahko veliko storil varujoč poštene trgovce in stranke, da bi ne kupovale takega žganja bolje rečeno „fuselna", katerega ti krošnjarji kar tudi sproti pri vodnjaku delajo. Ako bi razglasil, da pripade polovica skupnine od konfisciranega žganja istemu, kdor je krošnjarja ovadil, druga polovica pa ostane magistratu kot kazen, bi se to sleparsko krosnjarenje kmalu zadušilo.
— Nova šišenska šola. Razpis
oddaje del za novo šolo v Šiški se baje izvrši — kmalu! Zgradba mora biti dogotovljena do začetka prihodnjega šolskega leta. Da se pospeši vedno zavlačevanje zidanja, gradi občina šolski vodnjak v svoji režiji.
— Zmrznil je 401 e tu i posestnik Anton SimonČič od Sv. Križa pri Litiji, ko je šel v bližnjo Bistrico. Simončič je bil nekoliko zmešan in božjasten.
— 0 j o je izgubila. Ko je v
ponedeljek ključa vničarjeva žena Alojzija Satler v Litiji jemala kruh iz peči, sunila je s koncem lo-parjevega držaja tako nesrečno svojo mater v oko, da je takoj izteklo in da je morala ponesreČenka v bolnico v Ljubljano.
— Šola na Muljavi. Piše se
nam:  Zopet smo prisiljeni poročati, kam dovede Človeka nadutost in grdi egoizem, ki je posebno pri tuk. klerikalcih razvit.  Že dolgo bijemo boj za muljavsko šolo,  toda še danes je nimamo. Da je nimamo, zato se imamo zahvaliti našemu šolskemu višjemu „šimelnu", ki dela z grozn > naglico in pa tudi veruje vsakemu protestu od strani klerikalcev.   V drugi vrsti gre  zasluga  raznim  tuk župuikom, kaplančkom,   krškemu bistroumnemu županu in obče zuanemu „kloster kandidatu"  nadučitelju  Pirnatu. Seveda, on ni znan kot vesten, za narodovo prosveto   delujoč učitelj, pač pa kot velik brezbrižnež za šolo in iskren častilec farovških  kuhinj! Ta učitelj še najbolj nasprotuje ustanovitvi šole na Muljavi!  Seveda, on bi rad imel na  Krki  štirirazrednico,  vendar ne pomisli, da bi bile občine tembolj obtežene! Sicer pa Muljavčani ne damo svojih  otrok takemu učitelju! Pa ko bi se ta pobožni mož  boril s poštenimi sredstvi, bi že bilo. Toda Pirnat in krški župan zlorabljata nevednost ljudstva na najgorji način. Kmetom trobita, da bodo radi šole razprodana posestva,  da  bo  moral posestnik, ki plača le 21 gl. direktnega davka, plačati za Šo'o 500 gl.; med tem ko bo vresnici plačal vsled 25% doklade le 31 gl. 50 kr. in to šele v šestih letih. Letošnje leto so že pobrali naklado, in gotovo je 3/4 posestnikov,  ki niti ne čutijo tega bremena! Če se že borita,  torej   borita se Častno, ne pa z —  lažmi in farbarijami!   Ali Vas ne bo sram, g. nadučitelj, ko bodo starši zvedeli, kako znate lagati, in končno tudi Vaši učenci? Ko bi bil jaz učitelj, ne bi šel v Šolo s tako zavestjo! Zakaj se upirate in hujskate ? Mar se Vam ne smilijo otroci, ki morajo po dve uri daleč hoditi v šolo ?  To se pravi moriti in ubijati nedolžno deco! Muljavčani  že  prosijo  šole  leta in leta! Da je razvidno, koliko jim je na izobrazbi,  prepustil je posestnik g. Gregar sobo brezplačno v učne namene in tudi prostor za novo šolo je podarjen. Ali bi storila to župan in nadučitelj? Dvomimo!  Sobo in prostor je  potrdil   litijski  okr. š. svet; toda zdaj pa letata nadučitelj in župan od vasi do vasi, da dobita s pomočjo svojih farbarij dovolj podpisov zoper muljavsko šolo.  Upamo, da ne bo   slavni   deželni šolski svet verjel onim podpisom, ki so dobljeni vsled pritiska na nevedno ljudstvo in z raznimi lažmi, ampak da stvar sam temeljito preišče in se tem potom uveri o resnični potrebi šole na Muljavi! Gospod deželni šolski nadzornik naj blagovoli sam pogledati, kaj se pravi tako majhnim otrokom v takem mrazu hoditi dve uri daleč v šolo.  če nimajo gotovi odgojitelji nobenega usmiljenja z otroki, naj pokaže vsaj si. deželni šolski svet, da mu je pri srcu blagor mladine in prospeh šolstva, ne pa vera v poedine zagriznjenoe in sebičneže!
— Na občnem zboru „Dolenj-skega Sokola" v Novem mestu
dne 28. grudna m. 1. so bili izvoljeni: brat V. Vojska za starosto, brat dr. J. Schegula za podstarosto, v odbor br. Dragotin Chiautta, Josip Germ, R. Jeglič, E. Kaste-lio in V. Kozina, za revizorje br. J. Ogoreutz in O. Skale. Občni zbor je sprejel izpremembo društvenih pravil na podlagi vzornih pravil slovenskega sokolstva. — V četrtek, dne  10. t. m. bode  družabni večer
„DolenJ8kega Sokola** v gostilni „Pri dolenjski železnici" s predavanjem prof. D. Maj ena o „Simonu Gregorčiču" in s tamburaškimi točkami. Bratje „Sokoli" dobro došli!
— „Narodna čitalnica" v Krškem priredi v soboto, dne 12. januarja meščanski večer v čitalniški dvorani (gostilna g. K. Scaener). Veseloigri „ V Ljubljano jo d a j m o !" bo sledila prosta zabava.
— Požar. Na novega leta dan je pogorela hiša in svinjak kočarja Luke Stempla v Studi pri Domžalah. Škode je 2000 K. Ogeuj je nastal vsled neosnaženega lesenega dimnika.
— Oorenjka — slušatelHca na dunajski univerz). Gospa Antonija Gaber roj. Jesenko, bivša učiteljica na Primskovem pri Kranju, je vpisana na filozofski fakulteti na Dunaju, kjer Študira umetniško zgodovino in narodopisje. Ona je prva Jugoslovanka v tej stroki.
— Prostovoljno gasilno društvo V Škof ji Loki priredi v nedeljo 13. januarja t. 1. običajni plesni ven-ček. pri katerem svira ljubljanska društvena godba, čisti dohodek je namenjen v poravnavo dolga za novi
Gasilni   dom".   Začetek  ob   7. uri
75
zvečer
— V cerkvi v Selcih je župnik Tomaž Rožnik v nedeljo na praznik Treh kraljev po pridigi na prižnici javno oznanil oziroma naroČil, da morajo priti vse nezakonske matere v petek k njemu v žup-nišee k pouku — katera bi ne prišla, se bo prihodnjo nedeljo javno na prižnici imenovala. To je že vendar preveč, da bi se taka nesrečna dekleta še na prižnici — v cerkvi sramotila. Prosimo za pojasnilo ali je to dovoljeno osebe na prižnici javno imenovati in jih s tem nekako heteti osramotiti — ali ni to kaznivo? — Op. ured.: Naj vsako dekle, ki bo imenovano na prižnici, toži Rožnika. Plačal bo stroškov in kazni, da ga bo božjast vrgla.
— Nesreća. V Podlonku selške občine se je ponesrečil posestnik Šuaid (po domače Kovač). Š-al je zjutraj led obsekovat k kolesu pri vodni napravi za slamoreznico. Kolo se je nenadoma premikniio in imenovanemu glavo nekako zmečkalo. Bil je takoj na mestu mrtev.
— Zagoneten slučaj. Kakor znano, je svoječasno z B eda izginila 251etna Terezija Rogač. Dne 13. decembra 1. 1. so našli v jezeru žensko truplo, ki so ga sorodniki agno-scirali za RogaČevo ter jo pokopali. Dne 6. t. m. pa je našel graščinski ribič skoraj na istem mestu pod ledom zopet žensko truplo, ki so ga sorodniki po obleki in zobovju spoznali brez vsakega dvoma za truplo izgi-nole Rogač. Nihče ne ve, kdo ja bila ženska, ki so jo 15. decembra pokopali za Rogačevo.
— NOVO društvo. V Tržiču na Gorenjskem se je ustanovilo ^Podporno društvo izučenih stojarskin pomočnikov".
7- Neuspela tatvina. Na Dovjem je v prodajalno trgovca Pezdir-nika vlomil ponoči Franc Fajfar iz Selc in si začel polniti žepe. Gospodar je slišal šum in šel nad tatu. Nastal je boj med njima, a tat je bil premagan in zvezan s pomočjo domaČih. Prišel je ravnokar iz zapora
— Redek slučaj umrljivosti v preteklem letu je bil v vaseh Mašče, Zagon iu Mali Otok, ki spadajo pod postojnsko občino. Dočim je umrlo prvega pol leta 12 oseb, ni bilo v drugem polletju nobenega mrliča.
— „Zagorski Sokol" priredi v nedeljo, dne 20. prosiuca 1907 ob 7. uri zvečer v prostorih gospe Marije Medvedove svoj „Plesni venček" s sodelovanjem si. zagorskega salonskega orkestra. Bližuja narodna društva se naprosijo, da bi se na to ozirala.
— Dr. Negri so je že splašil ter odtegnil svojo kandidaturo v mestui skupini Ptuj-Lipnica. Grozdje je pre-kislo.
— „Mariborska čitalnica". Odbor mariborske „Ćitaluioe" za leto 1907.: Predsednik: g. Leopold Ko-privŠek, podpredsednik: gosp. dr. Anton Medved, tajnik: g3sp. dr. Ludovik Pivko, blagajnik: gosp. Ferdinand Lašič, knjižničar: g. Marko Stajnko, odborniki: gosp. Alojzij Bahovec, gosp. Srečko Stegnar, g. Josip Boo, g. Fran Piše k. V gledališki odsek sta voljena gg :SrečkoStegnar in Jo s. Boo.
— Čitalnice v Brežicah bo XVII. občni zbor po običajnem sporedu 13. januarja t. 1. ob 3. popoldue V „Narodnem domu".
— Iz Brežic. Kakor vsako leto tako priredi tudi letos brežiški „Sokol" svoj običajni sokolski ples s kouoer-tom dne 2. svečana t. 1. S tira polno-številna vojaška godba. Natančnejši spored sledi. Upamo, da bodo to druga društva ob Posavju upoštevala iu svoje veselice po tem uredila.
— Brežiški „Sokil" priredi v
nedeljo, dne 13. t. m. v proslavo pesnika Simona Gregorčiča časten ve-
der s predavanj em njegovega životopisa, prednašanjem njegovih poeaij in sborovim in solo-petjem njegovih uglasbenih pesmi. Ker je Gregorčič ljubljenec slovenskega naroda, kojemu je podaril nedosežno lepe svoje pesnitve, izkažimo mu tudi v Brežioah vsekakor zasluženo posmrtno Čast in se udeležimo v velikem številu častnega večera.
— Poskusen samomor Iz žalosti. V Mariboru je streljal nase gledališki uslužbenec Ivan Papež iz žalosti, ker mu je umrla mati. Zadel se ni.
— Zaradi revščine umobolen. V Mariboru je zblaznel bivši mesar Franc Wretzel, ki nima nobene službe in 7 otrok. Grozil jim je, da jih pomori in hodil nag po cesti. Oddali so ga v blaznico.
— V posnemanje I V Gorici se ustanovi češki kružek za one, ki se nameravajo udeležiti vsesokolskega zleta v Pragi. Učne pripomočke preskrbi goriški „Sokol". Mislimo, da bi tudi v Ljubljani kaj takega ne bilo napačnega!
— Obstrelil se {e v Gorici 13-letni P. Galaš, ki se je igral z na-basanim samokresom. Strel mu je švignil v spodnji del trebuha.
— Nesreča. Na državnem kolodvoru v Gorici je padel pri skladanju premoga 20ietni V. L u k e ž in se nevarno pobil. Prepeljali so ga v bolnico.
— Tržaška Edinost" je in ostane glasilo političnega društva ^Edinost", ki nikakor ne namerava izdajati posebnega svojega lista. Tako vsaj se glasi izjava omenjenega društva.
— Umrl je dne 6. t. m. v tržaški civilni bolnišnici c. kr. finančni stražnik Kari Kosi v 35. letu svoje dobe. Rajni je bil stranski sin nekega višjega državnega uradnika, službujočega nekje na Spodnjem Štajerskem; mati pa mu je neka premožna gospa, omožena z nekim trgovcem in hišnim posestnikom v Ljubljani, ki je sedaj že vdova. Kosijevi vzgojitelji so nekje na Ptujem. Umrl je Kosi od vseh popolnoma zapuščen. Svoji materi je bil pravi strah, ako se ji je hotel približati. Kosi je večkrat tožil, da ga starši brez njegove krivde zaničujejo, le ker jih spominja njihove mladosti, in tako je tudi po enomesečni n-uČni boleznni popolnoma osamljen v največji revščini nesel skrivnost svojih staršev seboj v grob.
— Nogo |e zdrobila skala 21-
letnemu A n t o n u M e 11 i k u, ki je delal v kamnolomu blizu Kopra. Prepeljali so ga v tržaško bolnico.
— Kap ie zadela v Trstu 50-letnega Petra Pavlica. Bil je takoj mrtev.
— Taki SO I Pretekli teden je v sesljanskem kamnolomu v Istri eksplodirala mina, vsled česar je bil neki Črnogorec takoj mrtev. Devinski dekan ni dovolil cerkvenega pogreba. Za sleparsko klerikalno zmago pri občinskih volitvah so pa zvonili celo popoldne. Taki so ti moderni razla* gatelji Kristovega nauka!
— a Dve novi Jugoslovanski društvi se snujeta v Pragi, in sicer „ Jugoslovansko dijaško umetniško društvo Vila" in „ Jugoslovansko pevsko društvo".
— Premije za uspešno pogozdovanje. Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo je podelilo v letu 1906. za uspešno pogozditev goličav kmetskega posestva sledečim posestnikom gozdov premije, in sicer gg.: Avgustu Adamiču v Ljubljani pri-znalno diplomo, Franu Tršarju na Vrhniki priznalno diplomo, Franu Bor-šniku v Borovnici priznalno diplomo, Ivanu Montelju v Dol. Mozelju premijo 40 K, Matiji Stangelnu v Dol. Mozelju 40 K, Ivanu Petschauerju v Poljanih 40 K, Jakobu Selezu v Sa-jovčah 40 K, Francu Gorjancu v Sa-jovčah 30 K, Pavlu Lenasiju v Sa-jovčah 30 K, Antonu Dolencu v Sttf-dencu 30 K, Matiji Zakrajšku v Škuf-čem 30 K, Ivanu Žaideršiču v Pod-cerkvi 30 K, Jurju Zormanu v Slavini 30 K, Ivanu Koširju v Kranjski gori 20 K, Antonu Jenkotu v Poljanah 20 K, Josipi ni Krebelj v Sajovčah 30 K. Marijani VerbiČ v Gor. Suha-dolu 20 K.
— Red za vožnjo z avtomobili Za vožnjo z avtomobili je določen poseben vozni red. Da se preprečijo nesreče, so oblasti znova opozorjene na razna določila voznega reda, na katera se opozarjajo in in-teresentje in drugo občinstvo. Skušnji in dovoljenju za vožnjo so podvržena tudi enotirna motorna kolesa brez priveza; kdor nima 18 let, se ne sme voziti na takem kolesu. Dovoljenje za vožnjo po več kot enotirni-kih se d»je le na podlagi voznega spričevala. Hitrost je določena v posebnih paragrafih reda za vožnjo z avtomobili; pod izvestnimi okoliščinami ne sme presegati 6, ozir. 15 in 45 km na uro. Rabiti se sme za vožnjo le take avtomobile, ki so bili oblastveno preskušeni. Kolesarji so obvezani imeti zvonec in se ga posluževati namesto drugih vznemirja-JGČih signalov.
Ki M mOlrMOV
denarja. Dasi je nikelnastega denarja v Avstriji skovanega za 60 milijonov, ga je vendar le premalo. Zato se ga nakuje znova za 20 milijonov in sicer za Avstrijo za 14 milijonov, sa Ogr sko pa 6 milijonov.
— Srečni lludje. Minololetoje „Avstrijski Lloyaa priredil po sredozemskem morju tri zabavne vožnje, in sicer je odplul parnik „Bohemia" 2., vrnil se je pa nazaj v Trst 16. aprila. Parnik „Koerber" je odplul 2., vrnil se je pa 18. maja. Tretjič pa je odplul 2. oktobra zopet parnik „Bo-hemia", vrnil se je pa 21. Vseh oseb si je privoščilo te zabave 335, in sicer 243 gospodov in 92 dam in go-8podiČen.   Na prvem parniku jih je bilo 105, na drugem 114, na tretjem pa 116.  Največ je bilo Dunajčanov, in sicer 142, iz Gradca jih je bilo 24, iz Budimpešte 19, iz Prage 13, Trža-Čanov pa je bilo le 9.   Drugi so bili iz raznih nemških, manjših avstrijskih, ogrskih in hrvatskih mest, nekaj pa iz industrijskih krajev. Iz Opatije so bili štirje, is Celja dva,  iz Inomosta dva, iz Solnograda pa eden. Med ostalimi omenjamo pa le, da sta bila tudi dva Ljubljančana tako srečna, da sta se naužila svežega morskega zraka, in sicer  en   bankir  in  en odvetnik. Tedaj tudi tukaj smo na enaki pro-centuvalni  stopnji z drugimi mesti. Komoditeto in užitek te vožnje more popisati le oni, ki jo je izkusil, kajti navadni zemljan se šteje že srečnega, ako mu razmere pripuščajo, da se ob nedeljah pelje v III. razredu eno uro od svojega doma, misliti pa na zabavno vožnjo po sredozemskem morju z „Lloydovim" parnikom, bi bil že strašen greh.
— Mednarodna panorama na
Pogačarjevem trgu nas vodi ta
teden po najlepših in najbolj romantičnih pokrajinah sloveče Švice, in sicer od Ženevskega jezera, skozi Lausanne, Montreux, dolino Zermat do Matterhorna. Serija nudi nenavadno mnogobrojne naravne krasote. Slike so izredno umetniško d vršene. — Prihodnji teden se razstavi Koroško : Veliki Klek, Vrbako in Osojsko jezero.
— V panoraml-kosmoraml na Dvorskem trgu pod Narodno, kavarno potujemo ta teden po Štajerskem. Vidimo tukaj Gradec, Maribor, Bruk ob Muri, Celje, Ljubno, Judenburg, Admont, Eisenerg, Marijino Celje itd., torej same lepe vele-zanimive kraje. Prihodnji teden Čarobna Japonska.
— Maggijeva zabela za juho. Pokušnje s to zabelo, o katerih smo že včeraj govorili, bodo ta teden v naslednjih trgovinah: v Četrtek Mi-hael Kastne r, v petek v trgovini Leskovic & Meden, v soboto v trgovini Ivan Jebačin.
— Prememba posesti. Tukajšnji trgovec Ivan Bahoveo je kupil nedodelano elektrarno v Duplioi pri Kamniku za 28 404 K.
— Opekle SO se. Včeraj okoli 6. ure zvečer je sedela v Gradaških ulicah št. 4 za mizo loletna služkinja Angela Steimannova in 61etna domaČa hčerka Ana Novakova, drugi otroci so se pa igrali na tleh. Ko je eden od teh nekaj vrgel v na mizi gorečo svetilko, se je ta razbila in je začel goreti razliti petrolej. Plamen je dosegel Steimannovo in Novakovo, ki sta se po obrazu in rokah močno opekli. Na vpitje je prihitela na pomoč gospodinja in ogenj zadušila. Na lice mesta poklicani gosp. dr. pl. FO-drannsberg je za.prvi slučaj obe obvezal, potem pa odredil, da so oddali Steimannovo, ki je zadobila hujše opekline, v deželno bolnišnico, Novakova pa leži doma. — Tudi gostil-ničarična hčerka z Dolenjske ceste, Frančiška Kovačeva, bi bila kmalu zapadla hudim opeklinam, ko bi ne bilo pravočasne rešitve. Dekletce je namreč sedelo pri vroči peči, kjer se ji je od peči vnel glavnik, ki ga je imela v laseh. Ko so to opazili, je bilo dekletce že po glavi nekoliko, a ne nevarno, opečeno.
— Pobegnil je včeraj vojaški pek Gregor Geršek.
— Tatvina. Včeraj od 2. do 3. ure popoldne je dosedaj še neznan tat s ponarejenim ključem odprl v stolnem župnišču vrata pri stanovanju stolnega vikarja g. dr. Jožefa Jeršeta in mu ukradel do 570 K denarja. Nekega osumljenca so zaprli.
— Čigavi SO konji? Danes ponoči je mitniški paznik na mitnici na Tržaški cesti prijel tri konje, ki so prišli tja brez gospodarja in jih dejal v hlev v gostilni pri „TonČku". Last nik naj se zglasi zanje pri policiji.
— Dolarsko gibanju. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 40 Hrvatov in 80 Slovencev. V Heb je šlo 60, v Inomost 35, v Scheibbs 20, v Meran 19, v Ljubno pa 20 Hrvatov. V Kočevje je šlo 19 rudokopov, na Dunaj se je pa odpeljalo 18 KoČevarjev.
— Izgubljene in najdene reči.
Gospa Marija Tomioova je izgubila do 10 K denarja. — Neki gospod je izgubil zlat za 10 K. — Policijski stražnik O. Perme je nalel suknen,
suknji«. — Upokojeni selen* niiki « mslušbeneo Fran Skaljeno je včeraj dopoldne ujel papigo.
i v KjlvT
jo dobi pri njem v Kavikovih ulicah it. 131 v Spodnji Šiški.
— lemenj. Dne 8. t. m. je bilo na mesečni semenj prignanih 875 konj in volov, 245 krav in telet, skupaj 1120 glav. Kupčija je bila pri goveji živini dobra, ker so prišli po njo Moravci in Nemci, pri konjih pa srednja.
— Na mestnem drsališču pni
Tlvollfem svira jutri od 3.-5. ure popoldne „Društvena godba".
— »Ljubljanska dri godba" priredi jutri s večer konoert v „Narodni kavarni" (Gosposke ulice). Začetek ob 9. uri. Vstop prost.
— Posredovalnica sn službe gostilničarjev, kavarnarlev Itd. je v mesecu decembru posredovala v 60 slučajih. Službe so dobili vsi, ki so iskali služb, spadajočih v gostilniško in kavarnarsko stroko. Potrebuje se Še več kasirk, markerjev, natakarjev, natakaric, točajev, kuharic, dekel, hlapcev itd. Za posle se posreduje brezplačno, oni iz dežele naj prilože znamko za odgovor. Posredovalnica za službe je v Gradišču štev. 7 v pritličju.
— Slovenci v Ameriki. Velik kos železne rude je padel na glavo v Elyju delavcu Ludviku Perušku, doma iz Sodražioe ter ga hudo ranil. — V razbeljeno peČ je skočil in zgorel v Delagui Josip Tomšič, doma nekje iz Dolenjske. V eni minuti ni bilo sledu več o njem. Grozoviti samomor je izvršil, ker je pri igri izgubil veliko vsoto. — Z druge strani pa se poroča, da je bil samomorilec Fran Mlinar, doma iz logaškega okraja. — Nogo je zlomilo v rudniku v Trestlu Andreju Kastelicu, doma iz Zagorja na Notranjskem, in Pavlu Kosmaču, doma iz Stare Oselioe. Prvemu so morali nogo odrezati, drugi bo najbrže ozdravel.
* Najnovejše novice. Velik požar. V Bangkoku je zgorel kitajski trgovski del mesta. Škoda se ceni na 10 milijonov.
— Prebivalstvo Francije znaša po ravnokar zaključenem ljudskem štetju 39.252 267. Pariz Šteje 2,763.393, t j. 49.325 prebivalcev več kot leta 1901.
— Otroka z dvema glavama je rodila neka kmetica v BarČu na Ogrskem. Otrok živi.
— Saksonski kralj je povozil z avtomobilom nekega moža do smrti.
— Zaradi zvišanja števila rekrutov se baje izdajo novi predpisi o vojaških naborih. Le zelo slab posluh in vid bodeta izključevala mladeniče iz vojaške službe. Manjkanje pol prsta na roki tudi ne bi oproščalo. Ravnotako se ne bodo srčne napake preveč strogo upoštevale.
<— Vsled snežnih plazov je skozi takozvani „GesSuee" promet na državni železnici ustavljen.
— Za četrt milijona kron ponarejenih menio kroži po Varšavi. Največ je ponarejenih podpisov kneza Lubomirskega.
— Rodbinska drama. Vodja južnoogrskih soo. demokratov, Hart-wig, je streljal v LugoŠu na svojo ženo, njeno mater in svojega sina ter vse tr? ranil. Potem se je sam ustrelil. Vzrok: ker se ni hotela žena vrniti k njemu.
— Perzijskemu šahu se je bolezen zopet shujšala, tako da je vsak čas pričakovati katastrofe.
* Nove bosanske znamke. Bosan-
skauprava je naredila dobiček z novimi poštnimi znamkami. Poštno ravnateljstvo v Sarajevu je namreč že prve mesece dobilo naročil za nove znamke iz vseh dežel sveta v znesku pol milijona mark. Naročili so si jih nabiralci znamk. Ker pa je mnogo nabiralcev, ki iščejo le prepečatene znamke, je poštna uprava v Bosni dala večjo množino znamk vseh kategorij prepečatiti ter jih prepustila neki veliki avstrijski tvrdki, tako da si bo mogoče nabiralcem nabaviti v tu — in inozemstvu prepečatene .bosanske znamke skoraj za polovično ceno označene vrednosti.
* Plačilo   za postreiljlvost.
Davčna administracija v Liberoih je vprašala po navadni dopisnici nekega meščana za naslov njegovega brata v davčnih zadevah. Naprošeni je z vso postrežljivostjo brž odgovoril istotako na dopisnici. Par tednov nato pa je dobil plačilni nalog o 2 K 40 h kot globo, Ker ni zadostno ko-lekoval vloge na davčno administracijo. Stvar je izročil svojemu odvetniku, a je propadel v vseh instancah ter moral plačati razun 2 40 K Se odvetnika 24 K.
* Po  samomoru milijonar.
Lani se je v Londonu ustrelil Er-nest Sohwabacherf ker je prišel vsled nesrečne špekulaoije pri južnoafriških rudnikih na rob finančnega poloma. Toda s samomorom se je bil prenaglil. Pozneje so namreč njegove akcije tako poskočile, da bi
imel danes 15 milijonov premoženja.
* Kratko in jedrnato. Neko nemško sodišče je priobčilo razloge neke obtožbe v enem samem stavku. Ta stavek obsega 320 besed bres ločilnic.
* Vzf aiališče zn mlade zločince. V Milanu so ustanovili s stroški 300.000 lir zavod, v katerega se sprejme redno 40 mladih zločincev. Vsakega gojenca natančno izprašajo o njegovih socijalnih razmerah, potem se preišče njegovo telesno in duševno stanje, potem se dodeli dotičnomu odgoj evalnemu oddelku. Gojenci so neprestano pod nadzorstvom zdravnikov-psihijatrov. Ako je kateri gojencev bil obsojen, je naloga zavoda, da mu izposluje pomiloščenje ter skrbeti, da postane vreden član Človeške družbe. Vsi se uče Čitati, pisati in računiti. Kdor se vede vzorno, 3e čez nekaj časa izpusti iz zavoda, a ostane nadalje pod nadzorstvom zavoda, ki skrbi, da zopet ne pade. Zavod vodi prof. dr. Mar-tinazoli.
* iiSubo" pivo. V Kansasu je izumil mladenič Frank Denton — suho pivo. Komadič tega piva, v velikosti ploščice čokolade, se vrže v vodo in iz tega se dobi — 6 galonov kar najboljšega piva. V pobožnem in ab-stinentnem mestu Topeka so se vršile prve poskušnje. Ljudje so se kar trgali, kedo bode več ploščic tega piva kupil in uro po otvoritvi omenjene prodajalnice je bila vsa zaloga razprodana. Dve uri kasneje je pa bilo vse moško prebivalstvo Topeke pijano, častitljivi abstinenčni apostoli v duhovniških uniformah so od same ginjenosti objemali drogove električnih svetilk ia peli patrijotične pesmi. Policija in trampje so se medsebojno na ulicah poljubovali in jokali od samega veselja, neki milijonar je govoril na glavnem trgu navdušen govor, v katerem je svetoval, naj se takoj uvede socijaiistična država, bodočnosti in neki prelat je v svojem ginjenju naznanil, da bode svoje reformne ideje poskusil Šele v svojem želodcu, predno bode s tem druge ljudi osrečil. Ker so bili tudi njegovi poslušalci pijani, so mu naravno verjeli. Vse to je zakrivil mladenič, ki je izumil „suho pivo* in provzročil, da Kansas ni več rsuha" država. Vode imajo povsodi dovolj in državno pravništvo ne more zabraniti pijančevanja, kajti zakon prepoveduje prodajati le opojne pijače, ne, pa opojne, ploščice piva.
* Za nabiralce poštnih znamk
se bližajo hudi časi. Poštna uprava Zedinjenih držav je dala 26 glavnim poštam pravico, da si izdelujejo svoje znamke. Imena teh pošt bodo gravirana v znamke. Ostalih 5974 poštnih poduradov dobi pa posebne pečate, ki se pritisnejo v poseben prazen oddelek na znamki, tako. da bodo tudi te znamke imele privlačno moč za nabiralce. Kdor bo tedaj hotel imeti vse znamke vseh ameriških pošt, plačati bo moral za nje 55.620 dolarjev.
Književnost.
— „Ljubljanski Zvon11. Vsebina
januarskega zvezka: 1. Ksaver Me-š k o: Simonu Gregorčiču. 2 D r. I v a n Tavčar: Izza kongresa. 3. Anton Aškerc: Veter žvižga. . . 4. Vladimir Levstik: Čarovnica. 5. Dr. Jo s. Tominšek: Iz učenega in neumnega Berlina. 6. Petruška: V Črni noči. 7. Etbin Kristan: Vitez Ivan. 8. Ivan Cankar: Ženitba kanoelista Jareba. 9. U t v a: Mladosti. 10. Vladimir Levstik: V Babilonu svobode. 11. Vojeslav Mole: Mrak. 12. Ksaver Meško: V uri bridkosti.   13.  Fr. Strnad: Strup.
14. Roman Romanov: Erotomana.
15. Voj esla v Mole : Sonet. 16. J o s. Wester: Hiša pri Jugoslovanih, po-sebe pri Slovencih. 17. Griša: Sve-tonoČno hrepenenje. IS. Vladimir Levstik: Bolest. 19. Književne novosti. Ivan Cankar: Krpanova kobila. — Dr. Ivo Šorli: „Pot za raz-
Sotjem*. — E. Gangl: A. Aškerc: unaki. — Dr. Jos. Tominšek: Ksaver Meško: Mir božji. — L*po*lovna knjižnica. — Dr. Edvard Volčič: Ci-vilnopravdni red in sodni pravilnik H. Podkrajšek: Obrtno računstvo. — časopis za zgodovino in narodopisje. — „Slovenski posojilničar". — Slovensko-Amerik, koledar. — 20 Gledišče. Dr. Fr. Zbašnik: Slovensko gledišče.   A.  Drama.   —   B. Opera
21. Med r e vi j a m i. „Oe^terreichische Rundschau".   —   La   Revue Slave.
22. Splošni pregled Gregorčičev spomenik. — Javna knjižnica v Ljubljani. — Listnica uredništva.
Telefonsko In brzojavna poročila.
Dunaj 0 januarja Poslanska zbornica se je sešla danes ob 3. p^polcke.
Dunaj 9 januarja. Mnistrski predsednik Beck je imel danes
dolgo konferenco s klubovimi načelniki, katere predloga se naj re šijo v poslanski zbernici, predao poteče njena zakonodajna doba. Po dolgi debati so se razšli klu bavi načela ki ne da bi se bili zedinili in« bodo sedaj vprašali svoje klube za mnenje. Zlasti nadležni so bili klerikalci, ki hočejo po vsi sili zvišati duhovske plače še v tam zasedanju.
Dunaj 9 januarja. Mnistrski predsednik Bsck se je danes zo-p^t pogajal s češkimi radikalci in slovenskimi liberale', da bi umaknili ali pa vsi»j zapostavili svoje nujne predi ge. Socijalnopolitičnim predlogam na korist, sa to pač zgodi, glede zapostavljenja za druge predloga« pa vlada doslej ni ničesar dosegla
Dunaj 9. januarja. Finančni minister Korytowaki je danes predložil poslanski zbornici zakonske načrte, s katerimi se zboljša položaj uradnikov. Vlada zahteva 20 milijonov kron, cU jih razdeli naenkrat med naj potrebnega uradnike. Dilje predlaga zvišanje aktivitetoih doklad, pjmoožtev plačilnih stopenj za uradnika od 3 cb 11. čmovnega razreda, skrajšanje terminov za prestop na viš o plačilno stopnjo ta skrajšanje službena doba od 40 na 35 let Z\ ta prememba bo treba 15 in pol mli.ona kron.
Buoimpešta 9 januarja Vlad t namerava v Pcžunu ustanoviti vseučilišče.
Bratje Sokoli!
Občni zbor telovadnega društva nSokolu v Ljubljani vrši se dne 17. januarja 1907 v restavracijskih prostorih] ^Narodnega doma". Začetek ob  8.  uri zvečer.
„Na zdar!u
K mnogobrojni udeležbi vabi
odbor ljubljanskega ,Sokolac.
Za praoivaica mest, uradnike i. t. d.
Prots '*e3Kotam prenavljanja, in vsem nasled-aorn mnogega sedenja in napornega du*tv-kega dela je iprav neobhodno potrebno domaće zdravilo pristni JKoII-ot SeidUte-pra*ek", ker vpliva na prebavijocje trajnu ia uravnovaino tor ima olajševalen ic topiien učinek. .Skailjiea veija 2 K. Po poStnein povzetji razpošilja to zdravilo vaak da a letov A.. m«»ll, c. in kr. dvorni zalagaLel na DUNAJL T.jkchivjben 9 V lekarnah na ležeii je izrecno za (Kovati MOLL-ov preparat Basnaanovaai z var-joatno znamko in poiui^oin 3 16* -l
grenka voda.
Svila za ples H#
I novosti. Franko in že oearlnjrno Be poSIje na dom. Bogata zaloga vzorcev s prvo poŠto. Tovarna za svilo llennebrr-, Ziirleti.
4 107—!
Plesni razgovor. Običajno vprašanje na plesovih je: Ka» naj Vam ponudim gospodična? Doslej so si izbirale d^me s adoled ali limonado, izberne pijače Ceres pa so donesle slastno izpremeno. Vsikega plesneg* odbora skrb bodi torej, da bodo na vseli njih prireditvah točili jabolčnik Ceres Ta čisti, prirod li rzde'ek iz izbranih, finih jabolk, ima aromatičen okus, je izvrstne (slasti, hladi in osvežuje telo in pomirjuje živce.
Proti p ran a jem, luskinam ia izpadanja hs
dolnje najbolj&e priznan«
Taio-Glinii Mm
šatora okrepčale  lastfče, odstranjuj«
luske iu preprečuje Izpadanje las. I Mt« Itle-nieM z nt*• o«fotmi 1 krona.
RaepoSiija  se   z  obratno  pošto  ne  manj kot dve steklenici.
Zaloga vneh preizkušenih zdravil, medic, mil medicina!, vin, Specjali-tet, najfinejših parfumov, kirurglških obvez, svežih mineralnih vod 1.1 d.
d Bi lekarna M lana Leusteka v Ljubljani, R sijeva cest i it. I
peleg uoTozgraJenega Fran Joiefovega
jubil. mo-.ru 10 -i*
Umrli so v Ljubljani.
Dne 5. jan-iarja: Uršula Kiric. mestna uboga, 77 let, Karlovska cesta 7, sr^na hiba. -- Ludja Poder/aj, gostja, 69 iet, Kriie*-nlške uiice 2, srčni hiba.
Dne 6. januarja: Pavlina Urabec, račun svetnika vdova, 60 let, Gradišče 7, Arterio selerosis.
V deželni bolnici: Dne 3. januarja:   Ivan Prezelj, solaki
sluga, 48 let, Otitis dextra.
Dne 5. januarja : Katarina Močilar, dela v.
lena, 60 let, jetika. — Fran Vovk, gosuč,
S3 let, jatika. >
Darila.
LpramiStvu našega lista so poslali
Za družbo sv.  Cirila  in   Metoda s
Joapiaa LojiikaRoš v Hrastniku na Štajerskem K 38 16 in sicer nabrala K lf - na Silvestrov večer g Ludvik, podnačelnik in g Guns, nadačitelj 12 Dola  K 24 16 pa je nabrala gdč. učiteljica Mici Arzenšek naša novo   oživljena   blagajničarka pn občnem zboru moške in ženske podružnice (skupaj K 3816) - Gg. Novak in Schwarz v Kranju K 31 -   mesto venca na krsto pokoj. stud. tur. Janeza Cerne, kateri znesek so darovali: m Lm pock n Makso, Flonan K, Geiger K  F Hlebš Fr. Krenner, Marenčič R., Jos Meden   Z Novak, B. Sušnik. J.  Rant, H Rebolj' E. Rooss in R J. Rozman, R Rus, J Sajovič  J- Schwarz. M. Wagner, R. Windi-scher ml in J Jos Weinberger. — Gospića Francka in Mici Peternel na Bledu K 26 65 ste nabrali ▼ domačem hotelu „Triglav" med domačini gosti    —   SI. Ženska podružnica sv. Cirila ia Metoda v Trbovljah K 20 — mesto venca na grob umrli članici g Mariji Goropevšek. — Prijateljsko omizje v gostilni 5. Zupaua v Ljubljani na Starem trgu K 28 .■nesto venca na krsto pokojnemu g. Seunigu. — Gosp. Oskar Skušek, uradnik Avstro-Ogrske banke K 20'— mesto venca na krsto umrlega   prijatelja  g.  Ivana Seuniga. Skupaj K 153 81. Srčna hvala!   Živeli darovalci ia nabiralci!
Za Gregorčičev spomenik: SI. omizje ..Sloga" v Zagorju ob Savi K 4 —. Lepa i vala 1 Svoto 6mo plodonosno naložili!
Za „Učiteljski konvikt1«:  SI. omu
-Sloga" v Zagorju ob Savi K 10—. Hvala! Svoto smo izročili g. Dimniku.
Za Koroške Slovence (Drava): Gosp Srečko Rainer, postajenačelnik v Rajhen-our»u K 10*— na Silvestrov večer nabrala pri Kosarju moja soproga pod geslom:
Kjerkoli bije le slovensko srce, Prodanih, izdanih spominja naj se! Želeč, da obilnega bi sadu obrodilo Prispevamo tem zneskom v odkupilo
Lepa tavala! Živela!
Borzna poročila.
ljubljanska
,Kreditna banka v LJubljani".
Uradari kurzi dun. borze 9 januarja 1907.
Katoabeoi papifjt. Den.r Blago
42% majska renta. . 4-2°/0 srebraa renta   . . ■P a avatr. kronska renta . . 4»/#    .    zlata        „    . . 4% ogrska kronska renta . 4«/,     t     zlata „ .
4*/0 poeojtt« dež. Kranjske posedle mesta Spljet 4i/,4V,      w n Zadar
4*/,% bos.-fcer«. železniško posojilo 1902 . . . 4% češka oei banka k. e. 49/e „ „ *• ž. o • 4»',9'o z*9*- pisma gal. dež. bipotečne banke . . pest. kom.  k. o. z
H>' ar......
zas*.   pisma Innerst
hramfnice.....
41 ,* s zas*- P*sma ogr. centr.
dež. hranilnice .   . . 4 /, z. pis. egr. hip. ban. 4       oM. c*gr. lokalnih železnic d. dr. ... 0 eW. češke ind. banke prior. le*, želez. Trst-
Poreč......
prior, deienjskih žel. . prior, jaž. žel. kup. ' ,1 , L avstr. pes. za žel. p. e.
Učenec
zdrav in motao, 13-14 let star, posten h staršev, se sprelme * trgovino mešanja blaga A. BUDKOVIČ, Bok. Bistrica. los—i
Kupiti se želi mala
pritlično hišo
a nekoliko vrtom v ljubljanski okolici, Novem mestn, Kaodiji ali na deželi bliza kake farne cerkve. 102—1 Pismene ponudbe naj se pošiljajo
pod it 14 S*, rtorljanske ulice ▼ prodajalno.
m
Pismo leži Ljubljana.
Ii#)0 SO v lesni trgocini izurjenega
prejemalca
Ia oddalalca blaga, ki bode obenem k« t gozdni luauipoiMot. Znanje sloven-akega in nemškega jezika potrebno Vse drugo po dogovora. 104—1 Lastnoročno pisane ponudbe nai se blagovoli poilati pod „0. M. T.11 I na uprav ništvo „Slov. Naroda".
„SLOVENSKI NAROD"
se prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah
4
A-
99 36 99 65
10« 23i 10<Ub
99 *0 59 =0
117 25 117 46
9« 20 9R 4i
114 75 114-95
98 9J 999J 1C4 60 101 60
99 85J 100-86
99 90   100 9 99 BOt   99 70 99t0   100 10
10045 10140
105-2Ci 116 20
4' 4*
4» 3« 4'
Srečke •* l 1860';,   .   . . oa* 1. 1864 .   .   . .
, tfzske ......
,    zem. kred. I. emisije
■ u n      II« n
9 ogrsk-e hip. banke . srbske a frs. 100 — tnr&ke......
Basiltka srečk« .   . .
Kreditne »     .  . .
inomo^ke »     •  • .
Krakovske »     •   • .
Ljubljanske        9     .   . .
Avstr. rdeč. kviza m ...
OgT.      „       mm ...
Rudolfove m ...
Salcburške 9 ...
Dunajske kom.   , ...
DetniM.
Južne železmce.....
Državne železnice .... Avstr.-ogTfcke bančne deln.. Avstr. krechkae banke . . Pgrske . ... Zivnosteasfee 9 . . Premogokop ▼ Mostu (Brux) Alpinske stontan .... Praške žel. iawt dr.   .   . .
Rima-Mura*yi.....
Trboveljske prem. družbe . vstr. orožne tovr. družbe e§ke sladkorne družbe
I0O —	101 -
100 —	100 60
100 —	100 15
1 100-	100 20
100*—	101-
99 90	
S8 7-	99 75
315 80	31780
lOh 65	101 65
1-676	167 75
	2 9
154 —	16« —
274-50	284-50
284	294 -
ti S —	261
102 —	no-
168 6-1	169 65
22 7 l	24 70
448 76	4*8 75
77	86
r8 -	96 -
58 -	K2--
46 £0	48 50
27 60	29 50
f»7	P>9
75	81 -
16)25	166 25
178 25	179 25
fi9*> —	696* -
1781 —	1791
86 60	687 60
841 —	842 -
244 -	245 —
744	747 —
629 50	630 60
690	6 *5 -
674 6'	57550
282 50	286 -
566	566 —
147 50	148 50
11 3h	11-39
19-10	1913
23 60	23f6
24-	24 08
	17 87
9f 60	9b 80
2 62	253
4-84	6
C. kr 30 franki 30 marke •overeigna
Marke Laski
Žitne oene v Budimpešti.
Dne 9. januarja 1907 TartMl-a.
Pšenica za april   .   .   .   za   60 kg K 7 45
Rž         . april    ...    .    50 .  m 670
Koruza   m  saj 1907 .   .   „    60 „   „ 6 14
>res      .   april      .   .    „    60 ,  » 7 44
MmltSfv.
Nespremenjeno.
Heteorolositno poročilo.
•-uan* nmd morjem   00 3.   ^i^ldJi umcnl IUk 7M.0 mrm
a 5 o a.	Ća. •paaa-•aaja	Btaaja barometra v mm	S« !j	Vatrevi	Naba
	9. «t.	74 rO	—03	ar. j ve hod	jasno
9.	7-aJ.	743 4		■1. jug	oblačno
•		74^7	0 1	ai. Bvsah.	oblaca«
*ate: -*?•   — Fadaria. vam 00
Ljubljana: Bizjak I,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Biaznik L.f Stari trg št 12. Blaž M.9 Dunajska cesta št 14 Dolenc Jer ca, Prešernove ul 52 Elsner M., Kopitarjeve ulice 1 Fuchs H.y Marije Terezije cesta
nasproti Kolizeja Guštin Lina, ŠaleDburgove ul. 6. Hinner Alojzija, hotel „Uniona. Kane A., sv. Petra cesta št. 14 Kleinstein J.f Jurčičev trg št. 3 Kos L, Kolodvorske ulice št. 26 Košir Julija, Hilšerjeve ulice št 12. Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52 Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichler I., Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12 Sušnik J., Rimska cesta št 18 Svatek J., Mestni trg št 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št. 36 Usen'ćnik Fr. Židovske ul št. 1 Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8 VVeinert H., južni kolodvor.
Šiška:
Franzot M., Spodnja Šiška na
k( iodvoru. Kotnik J.f trgovec v Šiški
Gllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec.
Kamnik: Ažman Marija, trafika.
Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica: Homan Oton, trgovec
Zgoše, Begunjs pri Lescah: Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesoa (v bufetu na kolodvora): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Pretnar Ivan, trgovec
Ja*ornlk (Gorenjsko): Zore Le pold, trgovec.
H ruši ca (Gorsnjako) : Podpac Štefan.
Bohiniska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec.
Jasanics: Mesar J., posest in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru.
Ribnioa: Lovšin Ivan, trgovec.
Novo masto: Kos Josip, knjigovez.
Boatanj pri Radnl:
Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna^Mantua (Fran Dolenc)
Logatec:
Rus Jos., trgovec.
Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec Cerknica: Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Kaolina, trafikantinja
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št 31
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec
št. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvoru
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini: Lucija od Švara, trafika.
Zidani most: Peterman Mary, trafika na kole dvoru
Ce'je:
Miklauc Marija, trafika v „Na rodnem domu*.
Celovec.
Sowa Josip, časopisni biro.
Gorica:
Bajt J„ ulica C^mpo Sar to št 43 Cabršek A., kniigotržnica. Hovansk< Ivan, Via Corno št 22 Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Corso G. Verd št 21.
Schmelzer Karel, trafika na kolodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Nsbrežina:
Na kolodvoru
Divača:
Na kolodvora.
Trst:
Crammaticopulo Aristide, Pi
azza Bamera vecchia (vogal
ulice Bosco št. 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca
8orma št 1. Može Karolina, ulica Miramare
št 1*
Stanič Št., ulica  Molin piecole št 8
Opatija: Tomašić Anton, trafikant
Pulj:
Feik Antonija, Via Barbacani
štev. 17. SohOtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
časopisni birč „Globus", via
Adamich št 2. Sikič Cjuraj, trgovec, via An-
drassy št 7. Trbojevič Cjuraj, Via del Molo.
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, VIO. Alserstrasse št. 0.
I
Stavca
sprejmt takoj
Lavoslav Pevalek.
100
in mm
sa eao i a dvoaprego, zelo labke in pri* pravne, popolnoma novega sistema ima iavr*ene in ji b aam izvrAnie po ieMi in znižani ceni Andref Kapos, kovaški mojster v Lescah (Gorenjsko).
101-1
Poshusite
in priporočite = izdelke =
Tijdrooe toparne hranil
v Pragi VIII.    Cenoonifrzastonj.
v
se oddajo vsi polilični in ilnslrovani časopisi
kavarne ,union.
69-3
od 14. januarja dalje za one, ki ie nekoliko znajo, bodo zvečer od \>ol 8  do 9.  ure,   ako  se   jih dovolj
"£ia*i (gospodo? in dam) na Mestnem trga šl 19,1, nadstr. II. vrata, uad
trgovino  Prannneis.   Ceua njiuimaloa. Kdor bi se želel   udeleži i, naj se bla govoli oglasiti vsak dan od 9.—10 in od 4—5. ure.  —  Na željo in ob do
voljni udeležbi tudi večorni kurz za začetnike. 106 i
Najvišja odlika na mednarodni razstavi v  Milana leta 1906 (avstr. Juror).
A. Manzoni
v Novem grada v Istri
izjavlja, da so {uživali njegovi otroci z dobrim uspehom
železnnto vino
FittVli l*"V LjiMjanJ
na Dunajski cesti.
Pollltrska steklenica 2 K, 4 pollltrske steklenice  v Ljubljani  E  7*20, za zunaj z zavojem vred K 7-80.
II Zunanja naročila točno. 4387—2
V hlii Građi ftče itev. 4 sa odda
skladišče.
Več se izve pri biioikn. 4790—3
Trgovina  z   mešanim blagom LEOPOLD  ZORE  na Javorniko, OoronJskO« sprejme la&oj
učenca
starega 13—14 lec s primerno šolsko izobrazbo in lepim veden;em. 86—2
Lokal
lep, svetel, 16 X 8 metrov, pripraven za društveno dvoran«*, skladišče ali delavnico 80 takoj Odda.
Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda4*. 4737—4
V bliži ai nove gimnazije se Odda jako velika, elegantna
soba
eventualno tudi dve s popolno separiranim vbodom. 9 —t
Naslov  se izve   pri npravnUtvn
„SIov. Naroda4*.
Prav v Miž'ni L'nbljane, <«b glavni ctsti, SO takoj Odda pod jako ugodnimi pogoji v najem ali na račun
gostilna
z vso opravo in lepim prostornim vrtom.
Več se izve v L'iriijaui, v Metelkovih ulicah st. 19. 90—3
4623 4
Jamajko rum
,Santa Elena'
Je prost vsakega umetnega aroma ali parfuma.
Vljudno se priporoča
trgovina
I
Ljubljana,
ftorl trs M 10.
Velika zaloga, solidno blago. 3612      Gene zmerne. 30
lOb HF A V
44S6—9
o CZUBA-DUROZIER & CE
franeoska tvornica konjaka Promontor.     ■>ot>i%- m* pom««!.
pnnkoiza
Nanovo zidane hiše s stanovanji, vredne od 80.000 do IOuOOO kron, se zaradi ude-ležttve pri industrijskem podjetju prodajo.
Vpraianja na upravništvo „Slov. Naroda44.
64-2
^aaja po aajraaaariaaaajala p#4 taka afodatei aafajl, km 4mgm aararovateaam ZtaaS Ja rarovaaja aa iuHiaft Ji »aaJšajaaiaal as
11
visjsmns ia varsvsl 34,786.837-76 K. Izpis«ase velikoeti druga vzajemna
IJA
i k m n k m v Bragi.   -   -  • . Ia kapitalije 87,176.363 76 K. driai
Zavariu« paato*)a ta poiaraiai  Ikodaa ■« aajniijia isoda aantaja takaj ai aajk UBra aaikaUfti
154138
13327959
30
66
JA MAŽEM SVOJt ČIZME SA
\J' c/o r.-'-fi po vodi
w HODATI BC2 *F DA su Ml
Lovci! Turisti!
Vprašajte svoje tovarile o vspehn • neprenioČljive masti sa usnje •
Blav a z toga -a Kra isko-
FR SZANTNER
liiihhana ^Kl'enburg. ul 4
4412-10       i   Prospekte p< Bilja
lotiorot. ph. Kuban yl u Slshu no Hroažkem
Laborat Kubanyi ▼ Slaka.*
Z V;ih![n rleveaxom sem jako zadovoljen, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za nanje, kar jih poaaas*. Kamilo Morgan
IotMo pisat-li (kastni preda, „kluba ovcev" na Dunaiu)
Pred
FICHTENIN
Vse dirja
k trgovcu, da si kupi
„FICHTENIN"
(po vseh kulturnih drtavah oblastveno zavarovano zuželćje milo)
invsak *
ki ga je rabil, prepričan o njegovem čudovitem učinku
začuden obstoji!
Edino sredstvo za zanesljivo in popolno uničenje vsa* rs. mrčesa in njene zalege.
nakupa
oglejte si velikansko 8
sukneno zalogo <§>
R. Miklauca
v LJubljani, Špitaisk i ullos s t« v. S.
Onih viki I
št. 365/pr.
Dobiva se povsod
kos po 30 vinarjev.
V četrtek, 10. januarja
brezplačna
pokušaja
staroprei zkašen ih
laggijerili izdelkov:
L Maggtjeve zabele za lahko juhe itd. 35-6
2. Maggiieve bonillonske pn-
sice.
3. Maggijeve tabl. za Juho.
Vsakdo je prav vljudno povabljen.
. KASTNER
Kongresni trg.
Cene brez konkurence!
Ljubljana
Mestni trs fl. 11
priporoča največjo
{   ZalOgO 3662-2:
Gene brez konkurence!
Min i
Zunanja naroČila se Izvr-injejo httro In točno«
Vsestranska telo is !pp;iBsnjB
je dosegel letošnji
KOLE DAR
za
•kmetovalca i
* ii.i
I
I
1907
Uredil- dež  nadzornik  J. Leg var t. II. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek  opis umne  živinoreje; zlata v pravila o ž vinoreji,   krmljenje goveje P!   živine in prašičev. _
Prašičjereja. mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov,   umetna   i o   naravna gnojila.
Sadjerrja, naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kme-tiški   zakoni    Hmeljarstvo. Koledar,
sejmi in še mnogo dmgega. Vezan je letos v posebno močno platno
Gena s poito K 1*80   75 2
——Naroča se pri ——i
I I
loanu Bonaču o Ljubljani.
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje.
Noben vesten gospodar naj ne bo brez tega potrebnega koledarja.
"I m
r
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove nlice št. 3.
Naznanjam, da seru ptavsel od .Narodne Tiakarne* v Ljubljani ¥ izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, poten letnike ln posamezne številke „Lvabljanskegra Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aiožbi „Narodne Tiskarne". —
IV kn;ufc BO.
š K a 5 e I j! =
1
Josipa Jurdioe zbrani spisi, zveze« I.
do XI , broširan a t><> kr., elegantnu veza* a i gld Pctamezue    Številke ,,Z«JablJanslE6g&
Zvonu1   po i- kr. Zbirka takonoT.   f.  Kazenski s&r.'-
oih   vfsar. a H fjd. Zbirka i&keaov  II. Kaz. pravdni red,
vasaa  i . gid  30 kr. £araicovl   zbrani   "pifii    I. zve k
broŠTan a 50 kr Dr.   Nevesekdo.     ..4000" Povest
bros a M kr. a. Aškerc:   Ialet v Carigrad, broii.
a kr.
lurgenjev: Otol In sinovi, Barnaa,
brodirai) \ 50 kr. - Stlrl novelo, b^o* k 80 kr.
ne6- 1 febi z sky:   Blodno Aose ii> i: an, broairan a HO ki.
Lefebvre: Pariz ▼ Ameriki, broširan
a 60 kr.
c' • a t   nomirjis n m b r a:   Caani k ar-«tvo in naii   Časniki, broširano
a 40 kr
J e 1 i n e k : Ukrajinska doma. Povest,
broširan* a !•"> kr. B a 16 v y: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Eain«  pripovedke,   broairane a
-10 kr
— Dve pc vesti, broš. a 25 kr. Thenriet:   Undlna. Povest, broš. a
20 kr
A.  Trstenjak:   Slovensko gleda Usoe, brodi ran izvod a 1 gld.
1 are te. lastiti, bros. a ib ki.
Gregor 61 o etri m kritikom, brofi. a
M) zjt
Avstrijski patrijot: „Partelwesen der Slaven", broširano a 5«. ar.
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
60 kr., sedaj Namo SO kr.
Sprejemanj tudi naročila na vse modne žurnale, vse domače in tuje časnike ter knjige.
na
j^3tt>::c«:x:e:x:o:>: j
Kdor tega ne avažujo, se pregreši na Bvojem lastnem telesa!
Kaiserjeve
prsne karamele
s tremi jelkami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno proti kafiliu i o hnpa-vosti, katara, zaslize^ja in kataru v požiralnika. 5120 ^teJBfcp poverjenih izori-čeval potrjuje, da drže, kar obetajo
Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo; V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v lekarni Jos. Mayr v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusteka v Ljubljani, pri Ubaldu pl. Trn-koezvju in pri G Piccoliju v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S pl. Sladovlć. — V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri sv bte-ianu Jos. Ancik — V Idriji v lekarni Daniel Pire. — V Metliki v lekarni Ivan Cjuricič, v R dovljici iekarnar A. Roblek, v Novem mtstu lekarnar Jos. Matkovic. - Hinico Bnili, lekarnar v Ltlji. 4L-01-9
_3^C 3^C_»^»   !?^C 3^C 3^C j^Cal
V delelni bolnici v Ljubljani je popolniti mesto adfntfraaega volonterja Adjatom znaAa «00 K, poleg tega dobiva volonter tudi 20u/# diag u|nfeo o« klade.
Prosilci sa to me«to naj predlože svoje, z dokazili o starati, e dektsratt medicine ter o znanja slovenskega ali kakega dragega slovanskega te? at nekega jezika opremljene prošnje do
SO. jonuarjla 19G7
vodstva deželnih dobrodelnih zavodov v Ljsbljani.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
30. decembra 1906
Oznanilo.
p. n. gost lničarjem in trgovcem vljudno naznanjamo, da smo s i. prosincem 1907 izročili glavno zastopstvo za Kranjsko naše svetovno znane vinske kleti tvrdki
0 7C8 i
Deghenghi & Comp.
Ljubljana, Kolizej.
Ravnateljstvo Brionskih oto'<o?
Brioni.
Ces. kr. avstrijska
c-favna železnice.
Izvod iz voznega reda.
Odbod is Liabljane \ui. ieL:
r*iO zjutai Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
7*17 Mutr..! Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
ii-30 we-p on«. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. Jcr. drž. 2el., Trst c. kr. drž. Žel., Trbiž, Beljak, Franžensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc.
.-os jopoiao.. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
4 OO pop - d **. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž žel., Trst c. kr. drž. žel.,, Trbiž, Beljak, Franžensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7*08 x**6^r Osebni-vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
io-23 ponodi. Osebni vlak v smeri : Jesenice, Gorica C. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žeL,
Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod v Ljubljano inž. ieL:
7*00 zjutraj  Osebni vlak iz Trbiža. 8*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
Veljaven od dne I. oktobra 1906. leta.
n 10 prcdaoidn«.   Osebni vlak iz Gorico c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Lmca p Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 po&o'^ne    Osebni vlak iz Straie-
Topiice, Novega mesti, Kočev>a. *-so popoidn...  Osebni vlak iz Selciala Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Ciorice c. kr. dri ž., Trsta c. kr. drž. i. 8-30 z«»cer. Osebni vlak iz Straže-TopHc
Novega mesta, Kočevja. 8-45 t-«6»»r.   Osebni vlak iz  Prage, Linca Dunaja juž. žel, Celovca. Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. dri. žel n-3« ponoći.   Osebni vlak iz Pontabljt Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. i Odhod ta It|nbl|an9 dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*OS popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik io 45 i'o^ooi Mešani vlak v Kamnik. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljnhlfano dri. kolodvor: «49 £jiftraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 p. eopod »o   Mešani vlak iz Kamnika 6*10 zveoer. Mešani vlak iz Kamnika. ©55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. Sam'.
v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.; (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času,)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trata.
Dežeina vlada za Bosno in Hercegovino.
Št. 221.450 II.—UI.
30- č
Da se izvede pavšaliranje  desetine v Bosni in Hercegovini, le be
v letu 1907 oddalo
večje število mest zn seometre
rta dobo enega leta z letno plačo 2800 K in z dietnim, potoim in delavnim pavšalom mesečnih 180 K za Čas dela na prostem.
Poleg tega dobe ti nastai ljeaci potovalne str« Ške za tja in nazaj povrnjene io dobe tndi po končanem zadovoljivem fllnžbovaojn primerno nagradv). Prosilci za omenjena mesta naj takoj, najpozneje pa
do 3?. januarja 1907
naslavljajo'na dez»no vlado v Sarajevu svoje prošoje, ki jim je priložiti krstni (rojstvem) list, domovnico, zdravniftko izpričevalo o telesoi  spogobnonti za deta na prostem, dalje dokaz o tehnični izobrazbi  u pa  znanje  kakega slo van skega Jezika (hrvaščine, srbščine, slovenščine, če^čioe, poliscme ud ).
Prošnje > se imajo kolkovati i bosensko bercegovsk»m kolkom za 1 Kr priloge pa, ki niso že kolkovane s kakim avstrijskim ali ogrskim kolkom, s kolkom za 20 vin.
Kdor nima bosensko-bercegovskih kolkov, naj pa primeren ZDesek pn/oii v denarju. ^99 I.-. 4
Glavna zaloga „Uegctala": BERHHARD SCHAPIRA, Dunaj, lil Z.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarnek
72
LL