Številka 47 III. leto Poštnina platana v gotovini. V Ljubljani, dne 24. novembra 1921. Gžasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev == za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin. „NAS GLAS" izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 10U-— Polletna naročnina........K fiO'— Četrtletna naročnina . ... X 25’— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi • ....— po ceniku. ■"—.......... = tlrttjniStvo: Ljubljana. Rimska cesta Štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Zloba ali nevednost. »Jugoslavija« te prinesla tale članek • Kako živi uradnik VI. činovnega razreda. Uradniške organizacije spe trdno snanje pravičnega, in javnost bi utegnila misliti, da je prišlo državno uradništvo nod sedanjim demokratskim režimom v deveto deželo kjer se cedi med in mleko. V pomirjenje živcev prinese včasih ''Jutro« kako dolgo poročilo o razprav-IjTnju uradniškega vprašanja v Beogradu. kar bi lahko napravilo vtis, da centralna vlada sploh nima drugega posla, kakor da skrbi za dobrobit svojega uradništva. Resnica pa je, da danes živi uradništvo v taki bedi. kakor še nikoli. Vedno čujemo, da vlada vabi urad-rdštvo na podpisovanje državnega posojila in na razne koncerte, kar priča, da vladni gospodje ne poznajo uradniške revščine, ali ie nočejo poznati ali pa ima-io posebne denarne vire, katerih uradništvo v splošnem ne pozna. V vladnem žargonu poznajo takozvano višje m nižje uradništvo, zato sem si' izbral nekako središče, t. j. uradnika VI. činovnega razreda iz višje kategorije, oženjenega. z dvema otrokoma. Oglejmo si proračun in gospodinjstvo takega gospoda! Njegova mesečna plača znaša okrog 5000 K njegovi mesečni izdatki pri siromašni hrani pa so taki: Stanovanje . . . Mleko, 2 l. dnevno & Kruh a 24 K . . ^/hižkinja . . Kave l kg ... Cikorije 3 ž 16 K . Sladkor, 5 kg a 58 K 8 K 300 K 480 K 720 K 340 K 100 K 48 K 290 K , Mast, 5 kg a 80 K .................. 400 K : Moka, 20 kg a 19 K.................. 380 K i Krompir. 45 Tsg a 5 K .... 250 K j Meso goveje 10 dkg dnevno brez petkov......................... 338 K Prikuha (repa, zelje ali podobno) a 10 K ..........................300 K 10 mesnih večerij v mesecu il 15 K .........................150 K Riž, 3 kg a 40 K ....................120 K ; Olje, y2 1............................46 K , Jajca, 30 a 7 K .....................120 K ! Ocet, 1 literh/ ...... 8 K Milo, 2 kg ...........................44 K Perilo (ovratniki in zunanje perilo) ...............................100 K | Soda, 1 kg............................ 8 K I 2 globina .......................... 12 K Zdrob, 1 kg...................... . , 19 K Kurjava v kuhinji .................. 300 K Petrolej, 5 I a 16 K..................80 K Drobnarija (sol, dišave, peteršil i. t. d...........................60 K 5103 K Dohodki so tedaj................ 5000 K izdatki pa po sedanjem proračunu ........................... 5103 K Primanjkljaj je. že tu mesečno . 103 K Za obleko ostane .............. 0000 K Za obuvalo >................... 0000 K Za bolezen .................... 0000 K Kulturne potrebe .... 0000 K Šolske potrebščine • » . . . . 0000 K Pri tem proračunu smo računali, da srne uradnik Vi. činovnega razreda le IGkrat mesečno večerjati. Kako živi uradništvo XI., X., IX., Vili., VII. in celo V. razreda, če ima po vrhu še več^‘o družino, lahko vsakdo sam izračuna. Primanjkljaj najskromnejšega državnega uradnika znaša mesečno minimalno 2000 I kron. Opomnim naj še. da sem zgoraj ra-; čutial dnevno 40 dkg mesa, ker je to ce-i ne.iše kakor fižol ali krompir. Na ta bedni I položaj državnega uradništva je odprto ; samo eno vprašanje: Kaj pravi k temu osrednja org. drž. urad., kaj pravi k temu državna uprava in kaj pravijo k temu de-! mokratski poslanci, ki imajo danes vsa > moč v rokah? Ali naj državno uradništvo 1 pogine v revščini in lakoti? Ta članek je izšel v ^Jugoslaviji« ; dne 18. t. m. Meritorno, kolikor se tiče I proračuna, ni članku prav nič oporekati. ! Toda članek ni pošten, in če ga j'e res spi-] sal uradnik, moramo takega zagovornika j svojih interesov odločno odkloniti. Ako je mož v VI. čin. razredu, obža-i lujemo njegovo nevednost glede delovanja uradniških organizacij oziroma | Osrednje zveze. Vsak najponižnejši sluga ve. kaj vse je razpravljala In ukrenila Osrednja zveza, kaj je v Beogradu delala in koliko je veljala deputacija Osrednje zveze in še nekaterih naših organizacij. I kaj vse dela že mesece in mesece pred-| sodnik naše O z., posl. prof. Reisner ter kaj vse je storil za nas posl. dr. Žerjav. ! O tem je obširno poročal na seji organi-j zacij sam predsednik O. z., o tem je sam ; Pisal v »Našem Glasu«, poročal je tajnik ; O. z., tovariš J. Bekš ter sta poročala opetovano »»Slovenski Narod« in »Jutro«. Vsi torej vemo, kaj so storile naše organizacije in kaj sta delala in še delata naša poslanca prof. Reisner in dr. Žerjav. Ž njima pa je v stalni zvezi naš minister dr. Kukovec. Slučajno so vsi ti trije gospodje de-! mokrafl, in ker še vedno ni otipljivih LISTEK. DR. FR. Z. Kako sem jaz služil. (Dalje.) Obtoženec, ki je bil izgubil mnogo krvi in ki se {e v preiskovalnem zaporu vt-č kot tri mesece zdravil, predno je nK*gel nastopiti pred sodiščem, se je ko-n,aj držal pokoncu, a predsednik je rohnel nad njim kot nad najhujšim tolova-K-'m in prekinil ga je pri vsaki besedi. kar je povedal, je bilo laž, vse, kar Je. Povedal orožnik, pa je bilo v njegovih očeh resnica, dasi je bilo jasno kot beli da laže orožnik in ne obtoženec. Če-se baK se zgodilo. Obtoženec ie h Dobil je pol leta. Prosil U(0 a k' Ra vsaJ ^ toliko časa pustili do-bi okreval. A predsednik je za-^el nad njim: »Nič! Takoj v ječo!« Omenil sem ta rezultat pozneje preiskovalnemu sodniku. A skomignil je ra- 1 mo z ramama, dasi je bil Slovenec. Oči-| \idno si stvari ni jemal kdovekaj k srcu. ; Mene pa ie to silno bolelo. Kake razmere so vladale v tistih ča- I sih še pri naših sodiščih in kako daleč je segala sovražnost nemških in nemčur-j škili sodnikov proti našim ljudem, je raz- ; vidno tudi iz sledečega slučaja. Hlapec, zdaj žc mrtvega odličnega ; ljubljanskega gostilničarja, je strastno stavil v loterijo. Že iz tega dejstva se je \ dalo sklepati, da ni čisto normalen. Do- j mišljal sl ie, da je že večkrat zadel, pa j j da ga je dotični trafikant, ki je imel lote- ! ; rijo. ^goljufal za dobitek. Nekega dne je j moral biti posebno razburjen. Sel je v , | trafiko in vrgel trafikantu v glavo ka- : men, ki ga je bil spotoma pobral na cesti. Poškodba je bila lahka. Na pultu je le- ! ! žalo polno denarja, a on se ga ni dotak- | ( nil, jasen dokaz, da mu je šlo zgolj za 1 ' maščevanje. Prijeli so ga takoj. Napadenec je klical na pomoč To se je bilo zgodilo pri belem dnevu v sedanji Prešernovi ulici. Pri hlapcu niso našli nobenega' solda. Po mestu se je hitro raznesla govorica o poskušenem roparskem umoru, a trfeznejši ljudje so si stvar razlagali drugače. Tudi deželnosodni tajnik P., ki je vodil preiskavo, je bil spočetka sam mnenja, da stvar ni tako huda, ker je storilec venomer le trdil, da ga je trafikant opeharil in da mu je iz jeze vrgel kamen v glavo in ker je izpovedal tudi napadeni, ki je tistikrat baš denar štel in je bil le malo poškodovan, da mu ni zmanjkalo ne vinarja. Toda ko je storilčev gospodar kot priča izpovedal, da Je imel njegov hlapec celo knjižnico v hlevu, da je vsak večer pozno v noč čital in da je bil, dasi navaden hlapec, celo na »Slovenski Narod« naročen, je častivredni preiskovalni sodnik-nemškutar ogorčen vzkliknil; uspehov, je člankar VI. čin. razreda napadel »sedanji demokratski režim«! Člankar demagoški vprašuje: »kaj pravijo k temu demokratski poslanci, ki imajo danes vso moč v rokah?« Člankar iz nevednosti ali iz zlobe trdi nekaj, kar ni resnica. »Vso moč v rokah« ima danes le vladna.radikalno - demokratska večina! Radikalci so številnejši in torej rhočnejši od demokratov, a zaradi koalicije drugi brez drugih ne zmorejo ničesar. Dnevni- i ki so jasno poročali, da zaradi vladajoče krize v ministrstvu radikalci niti k sejam ne prihajajo da delujejo le domokraije, , da zato delo ne gre dalje ter da je baš zaradi radikalske nagajivosti naše vprašanje ostalo doslej nerešeno. Tovariš VI. čina pa vendarle hujska pi oti demokratom. »Nuš Glas« ni političen list, in niti v sanjah nam ne pride na misel, da bi zagovarjali kako stranko. Zato tudi demokratov ne zagovarjamo. Vprašamo pa naj: kaj bi bilo, če bi nas še dernokratje pustili na cedilu? In dalje: čemu se tovariš v »Jugoslaviji« ne obrača na poslanca svoje NSS? Zakaj se ne zaletava v poslance Si .S, ki Imajo vendar večino med našimi poslanci in bi se vendar tudi morali brigati za interes — vsaj svojega — uradništva? Zakaj bi se vsi naši poslanci ne borili složno za nas? To vendar ni strankarsko! — »Jugoslavija« po znanem vzorcu vedno grozi, da »bo treba izpregovoriti na ulici« . . . Zakaj se njeni dopisniki rajši nc obrnejo na naše socijalne demokratske poslance, ki imajo z težijo na ulicah že prakso? Zakaj tovariš VI. čin. razr. sam ne dvigne svoje lumpe in je ne nosi pred nami? Na delo, brate! Samo psovanje nam ne pomaga prav čisto nič. Naše mnenje je. da nam s tako politiko in slepo demagogijo ne bo korišteno! Dr. Kukovec, prof. Reisner in dr. Žerjav delujejo za nas natančno po sklepih Osrednje zveze in vzporedno ž njimi so delali in delajo naše organizacije, naši delegati. Doslej smo še vselej dosegli | vsaj bistvo tega, kar smo želeli: dosežemo pa končno tudi sedaj. Niti od nas niti od demokratskih poslancev ni odvisno, kdaj in koliko dosežemo, nego od vse , vladne koalicije ter od celokupnega parlamenta. Če hi šlo le po Reisnerjevi volji j in želji, pa bi imeli že davno pod streho j službeno pragmatiko, izenačenje prejem- , kov, nove draginjske doklade, urejene ; Nabavljalne zadruge itd. Toda prof. Reis- | ner žalibog ni vsemogočen, tudi tovariša ; mu ne moreta oomagati izdatneje in po- i magati jim ne more niti vsa jugosloven-ska demokratska stranka. Dostavljamo le še: za tako zahvalo, | kakršno kaže tovariš VI. čin. razreda v n—-- ■ .MB»ri—l>»yi*'llWIP H 1» I«. «»»■»«»■ II II« l~ ■■■—— »Kaj? Na »Slovenski Narod« je bil naročen? Zdaj sem pa tudi jaz prepri- ' čar., da gre za poskušen roparski umor!« j In vodil je ta poštenjak preiskavo ; tako spretno, da je bil oni revež res ob- ' tožen poskušenega roparskega umora in j ludi krivim spoznan. Ko so mu naznanili, ; da je obsojen na 12 let težke ječe, je vzkliknil ves strt: »Saj jih ne bom preži- ; ve'« In res jih ni. Umrl je par let pozneje na ljubljanskem Gradu. Godile so se v tistih časih pri naših sediščih skoro neverjetne reči. Naj se sponmiiji še enega primera! . . . Sedita v gostilni pri eni mizi sin in oče, zadnji mož ! preko sedemdesetih let. Pri drugi mizi pa j se steguje in preklada roke sem in tja ^ mlad človek in sitnari ter zbada ona dva j —- prava zgaga Starega moža kar tiče. To je sinu naposled preveč.? »Kako pa prideš ti do tega, da tičeš mojega očeta? Kdaj sta vidva skupaj koze pasla?« »Jugoslaviji« pe bo maral nihče več boriti se za nas. Obračajte se s svojo kritiko na pravi naslov; redke naše prijatelje pa puščajte vsaj na miru! V obrambo naše O. Z. in njenega predsednika smo napisali ta odgovor z željo, da posvetimo v temo, ki vlada oči-vidno še po nekaterih glavah ali pa da zavrnemo zlobo, ki nam le škoduje. Misli o tem in onem. (Konec.) Po polomu stare Avstrije, ko se je čakalo s hrepenenjem na naše vojaštvo, je ob njih prihodu marsikateri, prej še tako dober Slovenec, majal z glavo, ko je opazoval njihovo početje. Razbijanje s puškami po napisnih tablah obrtnikov in sramotenje koroškega dialekta ni dobro vplivalo. Ko so potem naši vojaki dajali mnogo svoje hrane ubogim in pomagali tudi delati pri posestnikih, vse to ni več prišlo v poštev. Marsikaj bi se še dalo povedati, ampak bolje, da tisti nc vedo, ki niso videli, a mi, ki imamo lastno skušnjo na tern, srno prepričani, da se bo še vse maščevalo. Celovški nasilneži bodo še vsi podlegli z vsemi svojimi Nemčurjr. i judstvo je tekom zadnjega leta uvidelo, da ga beseda republika ne reši davkov. draginje in vojaške dolžnosti ter da brez tega sploh nobena država, tudi najmodernejša, obstojati ne more. Nemčurji so pa ravno te točke porabili za najuspešnejšo agitacijo. Na jeziku so imeli socijalizem, zraven tega pa so vojaki (Volksv/ehr) z rdečimi kokardami po proletarskih stanovanjih, po zborniških in društvenih gostilnah v Črni in Mežici ravno tako ropali, kakor pri klerikalcih. V Mežici se je žena nekega delavca posebno. Odlikovala. To mi je povedalo nekaj očividcev.' Volksvvehrovec je vzel v trgovini »Zimmerl« skledo in jo nesel ven ter ponudil tisti ženi z besedami: I »Frauiein! Nelimen’s Ihna d’ Schiissl!« | Žena je skledo sicer vzela in jo nesla, ne ' domu, ampak v trgovino nazaj in na ta način preprečila začetek ropanja. Župan j tiste občine je Volksv/ehrovee odpravil celo iz cerkve, kjer so se drznili igrati na orglah To so dokazi, da se da ukrotiti vsake vrste zverina, ako je družba pravičnih dovolj složna in razsodna. Ko bi ne biii mnogi rok držali križem, b! se bilo marsikaj zabranilo; ono, do česar imamo pravico, bi sc bilo rešilo. Prt koroškem plebiscitu smo imeli priliko spoznati, koliko znajo koristiti ženske. Na naši strani se je udeležilo dela le mal del zavednega ženstva s si- jajnimi uspehi, dočim so druge v strahu pokvarile to. kar so pridobile prve. Pri nasprotnikih pa je od deželnega glavarja do zadnjega pasthja vse delalo, ža vso slovansko narodno zavednost, kolikor je j je na Koroškem, se Imamo zahvaliti edino le narodu zvestim koroškim ženam, ki prenašajo zavednost na mladino, ki se je drži, dokler se ne izgubi v strankarstvu. Zato vsa čast ženam, ki se žrtvujejo ; .narodu in poklicu. Kritika o ženskah je v obilnem, ako se natančno presodi, neupravičena. Kakor pri vsem drugem, imamo tudi med ženstvom le z značaji opraviti. Spominjam se šefinje, kateri nisem hotel služiti radi tega, ker je svojo oblast nad podložnimi preveč zlorabljala. Mnogo uradnic pa poznam, ki so svojega poklica in ugleda popolnoma vredne. V vojaški služb: je bilo. Bil sem dodeljen v municijsko tovarno, kjer sc je neka konti ciorka posebno odlikovala. Znala je vsakemu novincu in novinki delo tako raztolmačiti, da je dotičnik z. lahkoto ra/.umel in z veseljem delal svoj posel naprej. Čez IVI? leta sem postal tudi jaz kontrolor in ker sem' si zapomnil njeno ravnanje, sem imel z novinci iste uspehe kot ona. Imeli smo nekaj krivičnih oficirjev, ki so gledali na vse drugo, Samo ne na to. kako je ta ali drugi uporabljiv. To se je pokazalo tudi pri nagradah; da so mnogi nezasluženo obilno prejemali, t<> nam je pokvarilo mnogo vestnih, ki niso prejeli tistega kar jim je po predpisih in , uslugah pristojalo Takih in enakih slu-j čajev poznam več, ima jih pa tudi marsikateri izmed tovarišev v evidenci, To so vzroki slabe discipline. Skrbi se naj torej v prvi vrsti za to, da ne bodo s slabim in krivičnim ravnanjem izkoriščani oni, katerim je disciplina prirojena. Potem se bomo takoj preprkali, da se bodo potrudili tudi drugi lenuhi in zani-karneži, kakor hitro bodo videli, da se ne ozira nanje pri odmerjanju onih do-brm, do katerih kot lenuhi niso upravičeni. Danes je žalibog v marsičem skoraj narobe, ker manjka medsebojne ljubezni med inteligenco in proletarstvom. Treba je ta prepad premostiti. Proletarijat je treba poučiti, dvigniti. Naj bi se vršila v ! vsaki občini od učiteljev predavanja i (proti nagradi) o stvareh, ki jih mora ve-| deti vsak človek, da pozna samega sebe, j občino in državo: potem bo fes hotel 1 vsakdo bližnjemu koristiti. Da je m()KO" j če, sern se v malem že sam prepričal. ; Proletarci se večinoma zanimajo za to tn i ono, a nimajo prilike, si teh znanosti pri-' dobiti. Treba nam je ljudske univerze! Oni pa: »Kaj primojduš? Ali jaz sem cesarja služil!« »Ti si svinje služil, pa nc cesarja!« »Kaj si rekel? Jaz ti pokažem!« In šel je in napravil ovadbo zaradi razžaljenja veličanstva! Vsi zagovori so bili brezuspešni. Državno pravdništvo je dvignilo obtožbo in prišlo je do glavne obravnave, pri kateri sem bil jaz zapisnikar. Stvar je bila nopoinorna jasna: obtoženec je hotel reči: »Ti niti vreden nisi, da bi cesarja služil, ti bi k večjemu lahko kaki svinji služil!« Toda vse zaman. Pri posvetovanju sta že dva votan-ta izrekla: »Kriv!« Meni je hotelo prsi raznesti. In zašepetal sem dokaj na glas: »nekriv!« Rajni sodni svetnik Ribitsch, ki mi je sedel najbližje, me je ošvrknil s pogledom, da sem se v resnici bal zaušnice, a vendar je zarjul: »Unschuldig!« Ž njim je potegnil še cn votant in nedolžnost je bila rešena. A kako malo je manjkalo. da se ni zgodila strašna krivica! — Dotično razsodbo sem utemeljil tako, da : je hotelo državno pravdništvo prito-ti čez me! . . • S ‘tistimi razžalitvami veličanstva je lo sploh nekaj posebnega v tistih Časih. Nekoč je začel nekdo svoje pisanje s :ko S. Pa je naneslo tako, da se je go^ :nja krivina le črke nekoliko preveč ribližala ustom cesarjeve podobe aa :i!ku, ki je bi! prilepljen. Takoj je potuu-1 neki nadpatriot, da ta S ni nič druge-kot neke vrste fajfica, menda sam ivček, ki ga je dotičnik potisnil v cesar-va usta. Zares, kaka razžalitev! Go-lodje jur'Sti pri državnem pravdništvu gospodje preiskovalni sodniki so ogle-avali tisti nesrečni S od vseli strani, ni so bil odločno za to, da predstav-:i res fajfico, drugi pa so s primerno pre-idnostjo malo podvomili, ker drugače je lo nevarno. Kako se je ta stvar ed iztekla, zdaj že res nc vem več. vs akor pa je zelo karakteristična! Za take stvari mora imeti človek I ?bnc srce. Jaz ga nisem imel. imamo (oliko profesorjev in docentov, imamo celo vrsto višjih in visokih šol, a — ljudstvo nima doslej nobene koristi od njih. Včasih so se vršila v Ljubljani in po vseh večjih krajih popularna predavanja iz zgodovine, slovstva, medicine, naravoslovja, javnega prava i. dr. Danes, ko imamo popolno univerzo in tehniko, ni javnih poučnih predavanj. Marsičesa ljudstvo ne razume in zato za-hu'-ija. Zakaj se mu ne razloži? Čemu ga ne ponče? Najnevarnejša bolezen je — nevednost, gospodje. Zlovoljnost proletarcev ne izvira samo iz morebitne prirojene hudobnosti. Le pomislimo natančneje in se za trenutek uživimo v razmere take družine-Slabi dohodki, da sc že včeraj porabi, kar se bo jutri šele zaslužilo; ako ima delavec opraviti pri uradih ali drugod, se rnu vsaka' ura, katere ne dela, odtegne od plače itd. •— Mnoga podjetja imajo ?voje bolniške blagajne, a zdravnik se ne zmeni dosti za bolnega delavca, sam si ga pa ne more plačati. Uradniki, državni in drugi, imajo dopuste, delavci rn delavke kakor služinčad, o tern niti govoriti ne smejo. Po naravni pravici bi se torej moralo' kaj ukreniti, da bi se tudi te vrste ljudje letno oddahnili. Če ne drugače. naj bi se jim mesto dopusta dajale posebne nagrade. Za slučaj pohabljenosti ic podpora zelo nizka. Vse te in mnoge druge slabe razme-r<- so krive, da te vrste ljudje boljše razrede mrzijo. Denar se razmetava za popolnoma nepotrebne -reči in s tistimi vsotami bi se dalo mnogo gorja omiliti. Edino tolažbo si išče marsikak obupanec v alkoholu, kamor še druge treznomisleče potegne in se potem skupaj moralno pogrezajo. Parkrat sem imel priliko se prepričati, da je mnogo dobrih, poštenih in nadarjenih med temi ljudmi. Kn bi se zbu-dHo med njim: zanimanje za poslušanje Predavanj in jim odpomoglo v gmotnih Zadevah ter se jim tudi dalo, kar se jim °hljubuje, se bo takoj pokazalo poboljša-n.k v »mentalitetu« proletarijata... ( Seveda je treba čutiti z njimi in prijateljsko ravnati, da se prepričajo tudi o spoštovanju njih poklica. Potrebujemo vse stroke, od zadnjega težaka do prvega ministra in ako jih bomo vse enako ljubili, se bo začela ljubezen vsem enako kmalu vračati. Treba pa je dejanj, ker z golimi obljubami se občinstvo samo razburja, če se temu Tazredu položaj po zaslugi uravna, po- postane za druge tudi vedno lažje. Odpraviti je sebičnost, ker Iz nje izvi-r;Uo vsa druga zla. Zalibog, da je razpasena tudi tam. odkoder bi se lahko iztrebila Po naravni razdelitvi človeštva ima-mn v resnici le dve vrsti ljudi: dobre in slabe. Ako bi si bili vsaj dobri med seboj edmi hi složni, bi se kmalu vse spremenilo. Za žensko uradniško osobje pa mi-£'hn preko vseh drugih kritik, da je vsaka dobra uradnica tudi dobra in vzorna gospodinja; kajti smoter njenega življe-ji je gotovo v enem kakor v drugem Položaju izpolnjevanje svojih dolžnosti, po lisi v sob •'no korist ali v korist svojih rM?ih doma po vseh svojih močeh. Blaž Koler. • »V«WVUt!U|M t Ar)loii Spesidč, ravnatelj zemljiške knjige. ^ođna pisarna — zemljiška knjiga — gruntovnica. (Konec,) gledo* izvr^itcv teh izprememb bi bilo naj ^untovnih uradov v Sloveniji in v aciji potrebno, Ja se gruntovni ura- di (v Sloveniji naj se izraz »zemljiška knjiga«, »vodja zemljiške knjige« itd. nadomesti in izjednači z izrazom ostalih pre-Čanskih pokrajin: »gruntovnica, gruntov-ničar« itd.) — ločijo od sodne pisarne i vsaj v toliko, kolikor je bilo to že pred letom 1898. To bi bilo v vseh ozirih le v korist službe in v razbremenitev sodni-kov ter bi na budget le malo ali nič vplivalo. Sistemizirati bi bilo poleg že navedenih gruntovnih ravnateljev in nadzor-niKov v Sloveniji in sicer v Ljubljani 2, v Mariboru, Celju in Novem mestu po 1 gr.mtovničarsko mesto, pri okrajnem sodišču v Ptuju 2. ostalih okrajnih sodiščih pa po eno gruntovničarsko mesto. Že prejšnja jastična uprava je vzela kot temelje, da je smatrati gruntovničar-ja kot polno zaposlenega, ako doseže dnevnik letno 1000 rdečih številk. Pri vseh okrajnih sodiščih so grun-tovničarji principialno tudi vodje sodne pisarne; pri okrajnih sodiščih, pri katerih ne dosega dnevnik 1000 rdečili številk, sc jim dodeli še vodstvo denarne knjige, predsedstvenega vpisnika, uradni pavšal, račun zaloge kazenskih stroškov itd., kar vse je v gotovih ozirih več ali manj sorodno z delom v gruntovnicah in tudi deloma v zvezi s tem delom. V določila predmeta gruntovnega iz-:*pita bi bilo treba prevzeti tudi, da obsega izpit tudi znanje opravil sodne pisarne, vsaj v glavnih obrisih, predvsem po- y polno znanje o vodstvu denarne knjige. Vežba bi se morala torej razširiti tudi v ; dodeljenje gruntovnih vežbenikov v vse oddelke sodne pisarne, v vsakega po najmanj 3 do 4 tedne. Število sistemiziranih sodno - pisarniških uradnikov se skrči za število sistemiziranih in iz tega statusa odvzetih gr.mtovničarskih mest. V zelo redkih slučajih, kjer je sistc-mizjrano pri najmanjših sodiščih le eno njesto pisarniškega uradnika, se to ukine ter se sistemizira mesto gruntovničarja. I Ker je pri vseh teh najmanjših sodiščih sistemizirano vsaj eno oficijantsko mesto. se namesto njega ustanovi mesto pi-i sarniškega uradnika. To je tem lažje izvedljivo, ker sh v smislu službene pragmatike itak mora ukiniti oficijantski si-j steni in uvest! kakor v ostalih činovni-škili kategorijah praktikantski sistem (vežbeniki). Mesta gruntovnih vežbenikov naj bi se sistehiizirala le po dani potrebi in v tolikem številu, da bi bilo vedno vsaj 10 izprašanih vežbenikov na razpolago. Vežbeniki bi torej bili brez stalnega službenega mesta (leteči). Dodelili bi se v prvi vrsti okrajnim sodiščem na sedežu zbornih sodišč in večjih podežel-nim okrajnim sodiščem. Ukine se pa za ta mesta, ako je to iz budgetarnih ozirov neobhodno potrebno, primerno število f sodno pisarniških praktikantov (sedaj ! ofieijantov). V prehodni dobi naj se uvrstijo vsi pisarniški uradniki z zemljiškoknjižnim izpitom (in seveda s prvim pisarniškim j izpitom) v 3. kategorijo. Teh je v Sloveniji danes okroglo 160. Najbolje kvalificiranim se imenujejo za gruntovničarje na i sistemiziranih mestih, ostanek pa za • gruntovničarje ad personam preko sistemiziranega stanja. Seveda ostane radi ; tega isto število sistemiziranih mest sod-j no - pisarniških uradnikov nezasedenih. Ker je pa večina teh izprašanih uradnikov starejša, ki odide po upcljavi nove službene pragmatike prejkoslej v pokoj, bi se to število takoj znatno skrčilo ter bi po preteku 3 do 5 let nastalo normalno stanje v obeh statutih. Seveda ostanejo v vsej tej dobi vsi ad personam gi untovničarji dodeljeni na sedajnih službenih mestih v sodnih pisarnah. Iz tega vzroka in predvsem iz že uradno dognanega dejstva, da je 6 mesečna pripravljalna doba brezpogojno prekratka bodisi za sodno pisarniški, tembolj pa za gruntovni izpit, se polaganje gruntovnih izpitov začasno ukine in se event. nastale vrzeli v statusu sistemiziranih gruntovničarjev krije iz v sodnih pisarnah zaposlenih gruntovničarjev preko sistemiziranega stanja, Že služečemu sodno pisarniškemu osobju s prav dobro kvalifikacijo se naj I da možnost, da položijo gruntovne izpite do konca leta 1922. Upoštevati se pač morajo dejstva, ki otežleočajo zaprošeno izjednačenje za vse prečanske pokrajine (in pozneje za vso kraljevino). Zakon o uredbi sodnij z 27. novembra 1896 štev. 217 drž. zak., veijaveo v Jugoslaviji za Slovenijo in Dalmacijo,, je pač precej drugačen kakor j so tozadevni zakoni in uredbe ostalih i prečanskih pokrajin ter brezdvomno v i glavnem najboljši. Predvsem obstoja mnenje, da bi lo-I čitev zemljiške knjige od sodne pisarne imela posledico: pomnožitev števila uradnikov. Opravičeno stremljenje vlade je pa in mora biti, da se število uradnikov skrči in ne zviša. Stvar organizacij je predvsem torej, dokazati, da bi v to svrho ne bilo treba zvišanja sedai sistemiziranih . mest, nasprotno, da se, ako se manipulacija sodne pisarne, predvsem potom odprave premnogih le za statistiko služečih upisnikov in seznamov jednostavi, sedanje .Sistemizirano stanje morda vsaj deloma skrči, ali pa s sedanjim sistemiziranim stanjem razširi delokrog sodne pisarne in razbremeni^ delo sodnikov. Z .morda le malimi izpremembami prej omenjenega zakona o uredbi sodišč : ter tozadevnih zakonov za Hercegbosno in Hrvatsko - Slavonijo bi se — upošte-. vasoč princip jedinstvenih zakonov in i ustvarjanja ravnopravnosti, a upošteva-; joč tudi že pridobljene pravice činovni-kov v drugih pokrajinah — vsekakor dalo morda doseči nekaka začasna unifi-| kacija za vse prečanske pokrajine dotlej. | da gospodje juristi ustvarijo tozadevne ( jedinstvene zakone za vso kraljevino. Temelj in navodila tem novim zako-, no:n bodo vsekakor naši zakoni kot pri-j znano najmodernejši. Ker pa sloji službena pragmatika in ž njo uvrstitev posameznih činovniških kategorij pred durmi, bi bilo umestno, da se to vprašanje, ako drugače ne gre, reši j vsaj začasno in vsaj za vse prečanske pokrajine enotno, dokler ne dobijo tudi ! srbijanske pokrajine gruntovnice itd. Nikakor ne gre, da bi gruntovničarji enegfi dela kraljevine bili uvrščeni v višji kategorijo, kakor gruntovničarji drugega dela iste kraljevine — ki vsi upravljajo dokazano isto in enakoveljavno delo. Ako se to zgodi, bo ta krivica ustvarila oziroma pomnožila vrste malkontentov ter zaradi neznosne draginje itak moral-; no ponižanim in fizično na robu obupa i stoječim državnim uslužbencem vzela še ostanek veselja do dela! In — last nost least — kdo pa se še v bodoče posveti j temu stanu, če bode moral napraviti pred l imenovanjem dva, vse drugo kakor lahka izpita, za katera bo po mnenju mero-dajnih oseb odslej treba vsaj enoletne > vežbe, — z izgledom, biti uvrščen v isto ! kategorijo, v katero so uvrščeni drugi manipulativni činovnik! različnih panog brez vsakega ali vsaj lahkega izpita, — namreč v zadnjo kategorijo!? — M ttffc V. VVTIUi. Ml Nabirajte inseiate m prispevke za tiskovni sktad tei pridobivajte nove —— --------- naročnike ---------------- J Z (na Prevaljah): Lesena hišica na ljubljanskem sejmu me je spominjala onih lepih stavb, ki sem jih videl- v vasi Haiden nad Bodenskim i jezeiom, 900 m yisoko. Ondi je letovišče, ' podružnica banke, železnica, avtoruobilna zveza, tiiiekarna, kazino za tujce, parki in lepe ceste, elektrika in plin, lepe prodajalne, daleko znana živinoreja, trezno ljudstvo, ki potuje po vsem svetu in ondi vidiš tudi (epe hišice, podobne vilam po okolici velikih mest, a vse so — lesene, i Na primernem kraju izravnaj > svet ; in skopljejo kleti, postavijo 1—2 m visok podzidek, polože naj izolačni karton in gori leseno, iz lepo obtesanih brun trdno zvezani) ogrodje, ki so ga že preje naredil: na travniku poleg stavbe. Med bruna natlačijo šote, pepela ali podobnega, bruna sama pa obijejo znotraj in zunaj z deskami. Na zunanje deske pribijejo ribjim luskinam slično razvrščene male deščice, k: ohranijo steno suho, ker se kaplje lažje odtekajo, znotraj pa opremijo stene z asfaltnim blagom in vrhu tega pridejo tapete. Hišica je zidana samo v kuhinji, ob dimnikih in pečeh: po veži in stopnicah položč linolej. Take hišice so dovolj prostorne, gor- j ke, primerno poceni in zgrajene v 2—3 mesecih. In take stavbe bi priporočal v j naših krajih. Gotovo ni človeka v Sloveniji, ki bi , se ne bil že naveličal naše stanovanjske mizerije, ki smo jo pa sami krivi in naša nerodnost povrhu. Po raznih stanovanjskih uradih se muči uradništvo, da bi sl skoraj izkašljalo pljuča, — sam sem to skusili —, stranke begajo iz ulice v ulico, kakor med vojno vojaki iz vojašnice i v vojašnico, begati moraš po štirinajst 1 dni, da ti stanovanje obljubijo, dobiš ga šele čez mesece. Po potrebi ali nepo-trebi. brez načrta in premisleka, nasta- ; jajo razne pisarne in se doseljujejo ljudje, število hiš pa je vedno enako. Vse to lahko odpravimo, ker je do- ; volj lesa, apna in kamenja; in ker smo j najbolj prizadeti na teh dobrotah javni nameščenci, zato je tudi najprimerneje, da pričnemo zboljševati razmere pri sebi. Razne komisije nas namreč ne bodo rešile, pomagati si moramo sami. Ker pa ne moremo zidati hiše, da bi jo plačali takoj, zatorej jo plačujmo na obroke! Samo na Prevaljah z okolico dobim najmanj petnajst družin različnih pokljcev, ki bi prevzele tako stavbo na 10—15 let. Ustanoviti bi se morala za vso Slovenijo gradbena zadruga s primernim kapitalom, ki bi se prav dobro obrestoval. Lesene hišice bi tesali ondi, kjer je obilo lesa: na Kočevskem, Notranjskem in pošiljali po železnici v bližnjo okolico; zidali naj 1*1 tam, kjer je apno in ilovica. Zadruga bi pa morala imeti lastne delavce. opekarno in apnenice, da bi ne višali špekulanti cen v primeri s številom potrebnih stavb. Poznam moža, ki si je letos sam (brez številnih zidarjev) postavil hišico; stane ga 40.000 K brez sveta in vrednosti njegovega dela. Vse skupaj bi cenil na 60.090 K. Hišica ima klet. kuhinjo, primerno jedilnico, veliko spalnico, v med-strešjn še dve sobi. poleg pa bosta drvarnica in pralnica. Lesena hišica ua ljubljanskem sejmu stane po poročilih 80.000 K. Veliko je med nameščenci, trgovci in obrtniki oseb, ki bi tako stavbo plačale z obrestmi vred v 15 letih; v ženimo pa 20 ali 25 let, — končno bi bila stavba njegova Ako te premestijo, dobiš zlahka primernega kupca; sicer pa vlada itak ne more veliko premeščati, ker selitve se drage, stalno uradništvo pa tudi ložje uraduje od onega, ki se vsako leto seli. Po/uam gospoda, stanujočega v Ljubljani (sicer v lepi zgradbi) na dvorišču in plača mesečno 500 K, letno 6000 K brez luči in kurjave. V lastni hišici bi si odtrgal od ust in plačal 8000 K letnih, v 10—15 letih pa bi bil hišni gospodar, in bi ne imel veselja raznih obiskov vsaki!: 5 tednov, kjer bi mu merili okna in šteli sobe in peči. Torej: stavbena zadruga bodisi ob pomoči podeželskih posojilnic ali s pomočjo kapitala zadrugarjev je edino sredstvo, ki nas bo rešilo, drugi teoretični koraki in ukrepi gotovo ne. Uradnik hišni posestnik si zagotovi bodoč-nost sam. država nam je ne more, za-sebiiiki-gospodarji pa še manj. Z e pred vojno so delavci in druge stranke po svetovnih mestih dobivale stavbe na odplačilo 70 let: dandanes tako dolge dobe piti ni treba. Vestnik. Vse organizacije javnih nameščencev poživljamo, da pošljejo O. Z. točno članarino ter da agitirajo za »Naš Glas«. Ne pozabite našega tiskovnega sklada! In pošiljajte uredništvu poročila, članke, vesti, da ne bomo z gradivom vedno v zadregi1 Anketa o pobijanju draginje in o stanovanjski mizeriji. Minister za socijalno politiko, dr. V. Kukovec, je sklical za 15. t. in. v Beograd anketo glede gorenjih dveh vprašanj. Za hrvatski SJN se je udeležil te ankete predsednik dr. Benkovič. Tako poroča zagrebški »Naš Glas«. Razprava o materijalnem položaju javnih nameščencev se je vršila 20. t. m. v Zagrebu. Skupščino je sklical osrednji odbor SJN. Predsednik O. Z. v Mariboru. V soboto, 19. t. m. je posl. prof. Jos. R e i s -n c r v mariborskem Narodnem domu poročal* o uradniškem vprašanju, ki se bavijo ž njim zdaj v narodni skupščini. Klub javnih nameščencev. V Kranju se je ustanovil klub javnih nameščencev in vpokojencev za Kranj in okolico. Klub bo zastopal sporazumno s stanovskimi organizacijami in z Osrednjo zvezo lokalne in stanovske interese. V soboto, dne 3 2. novembra '921 se je vršil mnogoštevilno obiskan sestanek javnih nameščencev in vpokojencev vseh katego-, rij, ki je v stvarnih in burnih debatah I razpravljal o sedanjem obupnem stanju nameščencev. Končno so se soglasno sprejele resolucije: 1. Da se čimpreje uveljavi v ustavi zajamčena službena pragmatika ter izenačijo prejemki in doklade z onimi na teritoriju Srbije in Črno gere. 2. Da se pri določitvi posameznih krajev v dravinjske razrede uvrsti met sto Kranj, kjer vlada najhujša draginja v Sloveniji. vsled bližine državne meje, industrijskih kiajev in letovišč, v isti dravinjski razred kakor Ljubljana. Protest g'eele zopetnega odtegljaja 10% prejemkov z.a Saves potrošačkih zadrug in zahteva, da se dosedaj v Kranju in okolici nabrani denar odstopi nabavljahu zadrugi v Kranju. Trošarlnskl pravilnik. Na več vprašanj odgovarjamo, da stane Uradni list štev. 153, v kateri je priobčen trošarinski pravilnik, 5 K. Naroča se pri upravništvu »Uradnega Usta«. Rudninski: Entschcjdungen des Ver-waItungsgerichtshofes, kompletno (1876 do 19J4), se zelo poceni proda. Podrobnosti se izvejo pri pregledniku P. K. Česniku v Ljubljani. Krekov trg št. 1, U. nad-stiopje, vrata št. 19. (delegacija ministrstva financ) VARILO k izvanrednemu občnemu zboru »Samopomoči« gospodarske zadruge javnih nameščencev In vpokojencev v Žužemberku, r. z. z o. z., kateri se vrši dne 8. decembra 1921 ob 10. uri v poslopju okrajnega sodišča v Žužemberku z Dnevnim redom: l. Volitev načelstva in nadzorstva. Odobrenje letnega računa. 3. Podelitev absolutorija načelstvu in nadzorstvu. 4. Odpust članov iz načelstva in nadzorstva. Udeleženci se vabijo. Načelstvo. Samopomoč gospodarska zadruga javnih nameščencev in vpokojencev v Kranju r. z. i: o. z. se je po sklepu občnega zbora * ,lne 17. juliia 1921 razdražila in prešla w Vidacijo. — Likvidatorji so dosedanji člani načelstva. Upniki se vabijo, da se pri njej zglasijo. Sklep deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani, odd. Ib dne 7. novembra 1921., št. zadr, ,V1. 24r>'7. Načelstvo. 55 Ci O C5< x> 09 ... C S s w< sr «- 05 * a & N » os rr N /S 3 ° ai 3 S! UH O