Podravje Žetale • Osemletna kalvarija za nekaj hektarjev zazidljivih 1. • vv zemljišč O Stran 9 i i ¡ o taj er ski Aktualno Ptuj • Stojnice po več letih prošenj branjevk še vedno nefunkcionalne O Stran 2 Ptuj, torek, 6. februarja 2024 Letnik LXXVII • št. 10 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Aktualno Ptuj • Kaj, če bi se na povorki zgodila nesreča? O Stran 3 Podravje Ormož • »Župan, lahko mirno spiš« O Stran 4 Kmetijstvo Podravje • Nova priložnost za 5.000 evrov na hektar šele poleti O Stran 8 Ljudje in dogodki Markovci • Bukovčani bodo stopili v čevlje sibirske glasbene skupine O Stran 12 Črna kronika Slovenija • Največ mišje mrzlice v Podravju O Stran 24 Spodnje Podravje • Pustni čas: ko zavladajo maske, se morajo župani umakniti Na Ptuju predaja oblasti, v Markovcih protest Medtem ko je na Ptuju županja predala oblast karnevalskemu princu, množice obiskovalcev pa so najprej uživale v rekordno obiskani Obarjadi, nato pa še ob ogledu etnografskih mask, seje v Markovcih zgodil protest občanov, ki nasprotujejo odločitvi župana o spremembi smeri fašenske povorke. Več na straneh 2,3,10 in 11. K V središču • Bodo zaradi vse manjv.otrp:k zasebni vrtci ostal® brez javnega Ocenjevanje pustnih krofV Najlepše »krapčiče« je prinesel edini moški tekmovalec Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 6. februarja 2024 Markovci • Letošnji Fašenk zaradi razprtij z grenkim priokusom Vaščani proti strnjeni povorki, županu predali peticijo Fašenk, največji praznik Markovčanov, so letos zasenčile razprtije in nesoglasja. Veliko ljudi je zaradi tega razočaranih, nezadovoljnih, saj si želijo samo to, da bi se lahko sproščeno veselili in zabavali, hkrati pa ohranjali tradicijo svojih prednikov. Tokrat pa so v ospredju peticije, protesti in dokazovanje moči. Jedro spora je sobotna fašenska povorka, ki bo potekala po isti trasi kot vsako leto, vendar v obratni smeri. Kot je znano, je to odločitev sprejel markovski župan Milan Ga-brovec, in sicer po večletnem razmišljanju, pogovarjanju in z upoštevanjem različnih dejavnikov in razlogov. Na petkovi novinarski konferenci je poudaril, da smer gibanja povorke nima nobene povezave s tradicijo. »To, da se bo povorka letos začela v Markovcih in končala v Zabovcih, ne vpliva na nič. Občina je organizator celotnega dogajanja in želimo samo, da ima naša največja in najbolj prepoznana prireditev rep in glavo, poskrbeti pa moramo tudi za varnost vseh sodelujočih in številnih obiskovalcev,« je povedal Gabrovec, ki ga izjemno žalosti, da nekateri njihov veliki praznik izkoriščajo za neupravičeno gonjo. Med razlogi za spremembo smeri trase je izpostavil direktni prenos dogajanja izpred občinske zgradbe, ki mora biti v nekem normalnem časovnem okviru. Obiskovalci, ki jih je lahko tudi več tisoč, bodo lažje spremljali povorko, ta bo namreč vsaj v začetku potekala strnjeno v mimohodu. »Najpomembnejše pa je to, da bodo imele skupine na poti proti Zabovcem več časa za obiskovanje dvorišč, s čimer še dodatno utrjujemo tradicijo in pomen fašen-ka,« je dodal župan. Dejstvo je, da je v več kot tridesetih letih fašenska povorka v Markovcih prerasla prvotne okvire in je predvsem za obiskovalce vse bolj folklorna prireditev. Nekaj posameznikov se zato strinja z odločitvijo župana, saj je v zadnjih letih povorka trajala več ur, na posameznih mestih se je celo popolnoma zaustavila, lani so jo nekatere skupine celo namerno zaustavljale. Na povorki naj bi letos sodelovalo 35 skupin, kar je okoli 2.000 sodelujočih. Etnografske skupine (teh je polovica) naj bi ostale v Zabovcih. Boštjan Kostanjevec, podpredsednik Vaškega odbora Zabovci, je županu predal javno peticijo. Župan Milan Gabrovec je na novinarski konferenci širšo javnost seznanil z razlogi, zakaj so spremenili smer poteka povorke, trasa pa ostaja enaka. Gledalci, ki so čakali pri občinski zgradbi, pa so se po nekaj urah tudi že vsega skupaj naveličali in postali nejevoljni. Ideje, da bi se nekaj tisoč ljudi sprehajalo gor in dol po trasi povorke, pa so tudi težko izvedljive. Omenjene novinarske konference se je udeležilo tudi nekaj domačinov, ki so županu predali javno peticijo vaščanov iz Zabovcev. Zmanjšajte svoj ego in upoštevajte želje ljudi V le nekaj dneh jo je podpisalo 750 občank in občanov V slednji župana pozivajo, da upošteva voljo mnogih občanov in spremeni smer povorke tako, kot je bila zadnjih trideset let. V peticiji so zapisali, da nikakor ne morejo razumeti, da se je župan odločil po svoje, brez upoštevanja volje ljudi. »Kot ljudje, ki smo v večini vpeti v samo dogajanje kot maske v povorki ali kot gostitelji na svojih dvoriščih, ne moremo dovoliti, da boste zaradi svojega nerazumevanja bistva naših običajev Fašenk spremenili v karneval oz. strnjen mimohod,« so zapisali. Po njihovem mnenju o tako pomembnem kulturnem projektu ne more odločati samo ena oseba, brez sodelovanja širše zainteresi- rane javnosti in kulturnih društev. »Za nas je povorka sveta stvar in ne dovolimo, da se bo zaradi nepremišljenih potez posameznika sprevrgla v vsesplošni kaos, predvsem pa ne dovolimo, da je župan tisti, ki bo tradicijo spreminjal na lastno pest. To ni v njegovi pristojnosti,« so še zapisali. Boštjan Kostanjevec, podpredsednik Vaškega odbora Zabovci, je povedal, da je na njihovi strani veliko število ljudi, saj je peticijo podpisalo 25 odstotkov volilnih upravičencev. Ob predaji peticije je župana pozval, naj popusti samovolji in svojemu egu ter upošteva želje ljudi, predvsem pa tradicijo. Foto: CG Foto: CG Ptuj • Po prenovi mestne tržnice še vedno brez pravih stojnic Stojnice po več letih prošenj branjevk še vedno nefunkcionalne Zelo kmalu po prenovi ptujske tržnice je postalo jasno, da je ta del mesta v resnici postal vse prej kot prodajni oz. tržni prostor. Branjevke so nekaj časa selili sem in tja. Trenutno delajo na Novem trgu, kjer nimajo idealnih pogojev, so pa vseeno bolj zadovoljne bolj kot na novem tržničnem prostoru. „Na lokaciji, kjer smo sedaj, je bolje. Veliko več je mimoidočih, ki se ustavijo in kaj kupijo. Na tržnici je veliko težje, ker tja pridejo le tisti, ki imajo dejansko namen nekaj kupiti, naključnih kupcev pa ni. Kar se tiče prostora, tu zdaj ni sla- bo, razen, ko nas selijo sem in tja zaradi raznih prireditev. Bi pa bilo treba marsikaj urediti, na primer stojnice, na kar opozarjamo že leta," pravi ena izmed prodajalk na Novem trgu. Tudi njene sosede pritrjujejo, da si želijo primernejše stojnice. Čeprav so bile stare bistveno slabšega videza, pogrešajo njihovo funkcionalnost: „Tam si lahko noter zaklenil robo in je bilo to to. Zdaj stvari nosimo in selimo iz enega konca v drugega," pravijo Spoštovane občanke, cenjeni občani, OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Vamiskreno čestitam in Vas vabim na osrednjo slovesnost, ki bo v sredo, 7. februarja 2024, ob 17. uri v veliki dvorani Dominikanskega samostana na Ptuju. |WiWA, Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj Imamo na Ptuju tržnico ali zgolj prireditveni prostor? ptujske branjevke. Pred časom so jim sicer ponudili zabojnike, ki bi jih postavili pod same stojnice, a so ocenile, da niso primerni. Na strehi ostaja sneg in dež ... Tudi sicer poudarjajo, da stojnice niso najbolj kakovostno izdelane: „Streha je narejena tako, da na njej ostane dež, sneg, zato včasih pridemo tudi, ko ne delamo, da strešnice pometemo in poskrbimo, da bo suho do jutra. Konstrukcija ni najbolj močna, to gotovo niso najboljše narejene stojnice, iz izkušenj lahko to povemo," zatrjujejo uporabnice. V popoldanskih in večernih urah jih sicer številni mladostniki uporabljajo za sedenje, kar je tudi lahko eden izmed razlogov obrabe, saj temu niso namenjene. Teža seveda lahko povzroči poškodbe. V podjetju Javne službe Ptuj, ki upravlja ptujsko tržnico, zatrjujejo, da redno skrbijo za vzdrževanje: „Stojnice, ko je potrebno, sproti obnavljamo, zato niso v slabem stanju. Stare so šest let, 15 jih je na tržnem prostoru, 15 še na voljo v skladišču." Rednih najemnikov je 14, dnevni najem znaša 0,62 €/m. Uporabnina ni draga, je pa na Ptuju vsak evro težko zaslužiti, saj tržnica že dolgo ni to, kar je nekoč bila oziroma v drugih mestih še vedno je. Dokončne odločitve glede morebitne selitve branjevk nazaj na tržnico in načrtov glede prostora na tržnici še ni. Pri tem upoštevajo tudi želje prodajalk, ki so bolj zadovoljne na Novem trgu. Brez njih tržnice tako ali tako ni. Tisti del mesta, ki je nekoč služil prodaji, pa je od prenove naprej bolj prireditveni prostor kot tržnica. Pokriti del - iz različnih razlogov - nikoli ni zaživel po pričakovanjih. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 6. februarja 2024 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 s 750 podpisi Izboljšave bi morali najti skupaj Kostanjevec je župana opozoril, da se mu dogaja »vas« in da bi morali nujno začeti iskati skupni jezik. »Mi si želimo, da bi se župan posvetoval z ljudmi, ki so vsako leto vpeti v Fašenk. Naša želja je ohranjanje tradicije in nikakor ne bomo popustili volji župana, da o tako pomembni zadevi odloča samovoljno. Prvi korant je šel iz Zabovcev proti Markovcem in to tradicijo želimo obdržati,« je povedal Kostanjevec. Mateja Letnik, članica Vaškega odbora Zabovci, je prav tako na strani podpisnikov peticije. Po njenih besedah je bila markovska povorka že od vsega začetka zastavljena kot prikaz običajev in nikakor ne kot strnjen mimohod, ki bi ga obiskovalci gledali z enega mesta. Z županom se je strinjala, da je obiskovalcev vedno več, gibanje pa oteženo, zato bi bilo treba razmisliti o morebitnih spremembah, vendar v skupnem sodelovanju in sprejemanju kompromisov. Predlagala je, da bi morebiti lahko snemanje povorke in predstavitev pustnih likov prestavili na drugo lokacijo, mogoče tudi v Zabovce, in bi bilo tam osrednje središče dogajanja. »Mi, ki že od samega začetka sodelujemo v povorki, želimo biti vključeni v razpravo, tudi kulturna društva bi rada prispevala k oblikovanju dogajanja na pustno soboto. Izboljšave bi morali najti skupaj. Dokler pa bo župan o tovrstnih zadevah odločal sam, pa se bodo vedno našli nasprotniki in prihajalo bo do vedno novih razprtij,« je še poudarila Letnikova. Bodo vse etnografske skupine ostale v Zabovcih? Prva podpisnica peticije Tamara Pilinger Korošec je mnenja, da en človek v občini ne more samovoljno spreminjati tradicije. Po njenih besedah niso prizadeti samo domačini, ampak tudi obiskovalci, ki prihajajo na Fašenk od drugod. Do zdaj so lahko v Markovcih doživeli pristni, spontani fašenk, se z maskami sprehodili z dvorišča na dvorišče. »S takimi enostranskimi spremembami se žal vse to izgublja in letošnja povorka prav gotovo ne bo več enaka prejšnjim,« je še dodala Pilinger Koroščeva. Na povorki naj bi letos sodelovalo 35 skupin, kar je okoli 2.000 vseh sodelujočih. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, naj bi vse etnografske skupine ostale v Za-bovcih, teh pa je skoraj polovica. Prizadevali si bodo, da uradne po-vorke ne bodo ovirali, tudi zaradi otrok iz vrtca in osnovne šole. Do pustne sobote je sicer še nekaj dni časa in morebiti bi se lahko do takrat vroče strasti vendarle nekoliko umirile. Ima pa letošnji Fašenk zaradi vseh teh razprtij prav gotovo grenak priokus. Estera Korošec Foto: CG Na protestu pred občinsko zgradbo v Markovcih se je zbralo okoli 200 nezadovoljnih občanov. »Župan, vrni start povorke nazaj v Zabovce!« »Fašenk smo ljudje. Posameznik ni vsemogočen, ljudstvo je močnejše. Vrnite nam staro smer trase. Brez sprememb. Fašenk ni karneval. Spoštujmo dediščino, spoštujmo voljo ljudi.« To je samo nekaj zapisov, s katerimi je okoli 200 protestnikov vseh generacij v nedeljo pozvalo markovskega župana Milana Gabrovca, naj si vendarle premisli in začetek Fašenka vrne v Zabovce. Protestniki so se sicer najprej zbrali pred gasilskim domom v Zabovcih in nato v znak protesta krenili po fašenski trasi proti centru Markovcev. Svoje nestrinjanje so izražali zelo glasno, s piščalkami in ragljami ter transparenti. Pri občinski zgradbi se jim je pridružilo še več občanov in članov etnografskih skupin. Vzdušje je bilo precej razgreto. Za mikrofon je stopil Boštjan Kostanjevec in v kratkem povzel njihove zahteve, ljudje pa so ga glasno spodbujali in se strinjali s povedanim. Pred občinsko zgradbo so se po besedah Kostanjevca zbrali samo zato, da jim župan vrne tradicionalno smer fašenske povorke. Med drugim je izpostavil, da njihova povorka ni mišljena kot množična prireditev za gledalce in za kamere, pač pa kot prikaz pristnosti starih običajev, ki se ne meri v minutah in urah. Zelo glasna in nestrpna množica je večkrat pozvala župana, da se jim pridruži pred občinsko zgradbo in jim pojasni svojo odločitev o spremembi smeri povorke. Ko je vendarle stopil pred ljudi, jim je povedal, daje na občinskem dvorišču spremljal prikaz etnografskih likov. »In to je tisto, kar vi želite uničiti,« je dejal in s tem še bolj razvnel protestnike, ki so postali še glasnejši. Brez dodatnih pojasnil je nato odložil mikrofon in odšel s prizorišča. Ker župan vztraja pri svoji odločitvi, je Kostanjevec ljudi pozval, da vsi tisti, ki bodo v soboto Fašenk začeli v Zabovcih, ne ovirajo skupin, ki bodo prihajale naproti: »Naš Fašenk naj ostaja nedotaknjen in svet, čeprav bo letos zaradi županove samovolje razbit na dva dela. Ne želimo, da se naša povorka spremeni v kaos.« Večina občinstva je podprla protestnike, saj da nočejo sprememb. Koranti, kopjaši, vile, ruse in številni drugi so povedali, da bodo v soboto začeli fašenski pohod v Zabovcih. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, je celo vaški župnik ljudi pozval, naj se v čim večjem številu udeležijo nedeljskega protesta. Eden redkih, ki podpira županovo odločitev, je Franc Brodnjak, predsednik TD Markovci: »Sam menim, da se je župan odločil prav, saj bo veliko boljše, da se maske predstavijo na začetku povorke in ne na koncu, predstavitev bo vsekakor lepša. Zaradi katere naš Fašenk ne bo nič manj spontan in tradicionalen.« Ptuj • Očitki svetnika, da organizatorji izvedbo povorke jemljejo prelahko Kaj, če bi se na povorki zgodila nesreča? Več kot sto tisoč ljudi letno si ogleda ptujski povorki, kar je izjemno velika masa. To posledično pomeni tudi več tveganja za nesreče. Eden izmed ptujskih svetnikov je prepričan, da organizatorji te zadeve jemljejo preveč zlahka in da bi za varnost, predvsem pa obveščanje obiskovalcev glede varovanja zdravja, morali poskrbeti bolje. Sergej Ivanuša, ptujski mestni svetnik, je na vodstvo Javnega zavoda za mlade, šport in turizem Ptuj naslovil dopis, v katerem opozarja na pomanjkljivosti pri izvedbi otvoritvene povorke. Prepričan je, da se varnosti daje premajhen poudarek in da imajo ljudje dovolj informacij o sami trasi povorke, premalo pa o varnosti: „Prav je, da so društva ter javnost seznanjeni s potekom samega odprtja etnografske povorke, ampak me zmoti dejstvo, da v obvestilu ni napisanih pomembnih podatkov glede varovanja zdravja obiskovalcev ter sodelujočih. Nastopajočim in gledalcem niso znane lokacije, kjer lahko ob neljubem dogodku poiščejo nujno medicinsko pomoč. V nezgodnih primerih je lahko vsaka sekunda ali minuta zelo pomembna. Sem mnenja, da organizacijo takšnega dogodka jemljejo prelahko. Poznam primer pobratenega društva iz Francije, kjer je prišlo do dogodka, kjer je eden izmed gledalcev z vnetljivo tekočino polil ter prižgal nastopajočega v povorki. Samo predstavljajte si, da pride do takšnega primera pri nas. Kdo bo nosil odgovornost? MO Ptuj, javni zavod ali Javne službe?" Opozarja, da je na trasi povorke ogromno skritih pasti, ki bi lahko pripeljale do nesreče, poškodovano cestišče, pločniki, manjkajoči tlakovci ipd. „Zaradi slabe ali pomanjkljive organizacije lahko na koncu ob škodnih primerih trpi občinski proračun," še doda. Pristojnim je predlagal, da na zemljevidu trase povorke označijo lokacije nujne medicinske pomoči ter ob trasi povorke postavijo gasilne aparate. Srečkovič Bolšec: »Nesreča se lahko zgodi kjerkoli« Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Javnega zavoda za mlade, šport in turizem, ki je organizator Kuren-tovanja, je navedbe svetnika ostro zavrnila. Zatrjuje, da največjo pozornost namenjajo prav varnosti: "Ra- Doslej sicer kakšnih večjih zapletov z varnostnega vidika pri izvedbi povork k sreči ni bilo, a lvanuša je prepričan, da previdnost ni odveč. zumljivo je, da zaradi masovnosti prireditve (poudarjam: 100.000 obiskovalcev, več kot 8.000 udeležencev) pride kdaj do poškodbe, ves čas pa kot organizator stremimo k izvedbi varne prireditve. Na koncu koncev pride do poškodbe tudi v vsakodnevnem življenju." Pojasnila je, da dovoljenje za prireditev izda Upravna enota Ptuj, kjer predhodno poteka obravnava, ki je predvsem osredotočena na izvedbo varnostne logistike: „Pri-reditev poteka v skladu z vsemi zakonskimi predpisi. Na obravnavi so prisotni vodja varnostne službe, mestno redarstvo in policija. Vsi večji dogodki se pregledajo od prve do zadnje točke. Prav tako se z varnostnimi službami na zavodu srečamo vsaj dvakrat pred obravnavo; prvi usklajevalni sestanek s prisotnimi na obravnavi smo izvedli že v decembru. Tudi iz naslova va- rovanja obiskovalcev in nastopajočih so v času prireditev postavljene varovalne ograje." V času izvedbe povorke dodatno zakupijo nujno medicinsko pomoč oziroma za povezavo na dispečer in številko 112. Poudarja, da je ob trasi prisotno osebje zavoda, varnostniki, pa tudi policija, ki jo ob večjih dogodkih dodatno najamejo. Vsi naj bi bili usposobljeni za nudenje prve pomoči. „Imajo opravljene vse pot- rebne tečaje, prav tako je ves čas prireditve v pripravljenosti reševalno vozilo z osebjem. Ko je prisoten ogenj, angažiramo tudi gasilsko službo," pojasni Tanja Srečkovič Bolšec. Izpostavlja še, da doslej k sreči v sklopu Kurentovanja do večjih poškodb ni prišlo: „Povze-mati edinstven primer od drugod je nekorektno, saj se nezgoda lahko zgodi vedno in povsod." Dženana Kmetec Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 6. februarja 2024 Hajdina • Sprejem za prostovoljke Župan se je zahvalil starejšim Tudi Hajdinčani so vključeni v vseslovenski projekt Zveze društev upokojencev Starejši za starejše. Foto: Občina Hajdina Utrinek s sprejema na občini Bistvo programa je, da prostovoljci - upokojenci obiščejo vse starejše od 69 let v svoji okolici, jih povprašajo o tem, kako živijo in jim poskušajo organizirati pomoč, če jo potrebujejo. Delo prostovoljcev temelji na medosebnem zaupanju s tistimi, ki jih obiščejo in jim po potrebi pomagajo. Pri projektu je bistveno vzpostaviti neposredni osebni stik med prostovoljcem in starejšim človekom v njegovem okolju (na domu). Z vsakim obiskom se med njima gradi tesnejši odnos, več je zaupanja, empatije, sčasoma se razvijejo tudi prijateljstva. Hajdinski župan Stanislav Glažar delo prostovoljcev v programu Starejši za starejše ocenjuje kot zelo dobrodošlo. Zato je v sodelovanju s predsednico Društva upokojencev Hajdina Anico Drevenšek za prostovoljke hajdinske občine priredil sprejem. Zahvalil se jim je za trud, ki ga vlagajo v dobro skupnosti. „Cenimo in spoštujemo vaše prostovoljno delo, hvaležni smo zanj in hvaležni za čas, ki ga namenjate starejšim v naši občini," je na sprejemu med drugim poudaril župan Glažar. Prostovoljke v občini Hajdina, ki delajo v programu Starejši za starejše, so: Marica Kaučevič, Frančka Cartl, Marija Emeršič, Marija Re-pič, Marta Antončič, Marija Kolarič, Brigita Solina, Marija Žunkovič, Jožefa Sagadin, Marjana Miklaužič, Angela Perko, Jožica Metličar in Milica Habjanič. Koordinator projekta je Branko Burjan. MZ Ptuj • Festival mladih vin 2024 Najboljše mlado vino Na letošnjem festivalu mladih vin se je predstavilo 13 vinarjev z okrog 50 vzorci. Organizirali so ga VTC-13, KGZS Zavod Ptuj in društvo Kastali v sodelovanju s PMPO in Društvom podeželske mladine. Foto: Črtomir Goznik V romanskem palaciju ptujskega gradu je zadnjo soboto v januarju potekal festival mladih vin - Veni vidi vino mlado 2024 s pokušino odličnih vin. Nazadnje je festival v tej obliki potekal leta 2020, tako da je bil letošnji sedmi po vrsti. Odločitev o tem, da festival mladih vin pripravijo v januarju, se je v teh letih pokazala kot pravilna, saj lahko vina v času od martinovega do januarja že pokažejo svoj značaj. Vinogradniki in vinarji so povedali, da so z letnikom 2023 zadovoljni, pozitivno presenečeni glede na zelo turbulentne vremenske razmere, ki so spremljale lansko letino. Vina imajo izraženo zelo lepo sortno cvetico, prijetno kislino, ki se odraža tudi v lahkotnosti in prijetni pitnosti. Ne bo pa lanski letnik primeren za arhiv zrelih vin. Letnik 2023 je tipični štajerski lahkotni letnik. Festival mladih vin je dogodek, ki je namenjen predvsem generični promociji in predstavitvi vin novega letnika iz Slovenskih goric in Haloz. Pokušina odličnih vin, ki jo je pospremila tudi ponudba hrane, je pritegnila tudi obiskovalce, zlasti še tiste, ki cenijo vina tega območja. MG Ormož • Skoraj 400.000 evrov za gasilsko dejavnost »Župan, lahko mirno spiš« V občinskih prostorih je potekal slovesni podpis pogodbe o opravljanjujavne gasilske službe za leto 2024. Foto: SD Župan Danijel Vrbnjak je s prvim možem Gasilske zveze Ormož Dejanom Jurkovičem in predsedniki 15 gasilskih društev, ki delujejo pod njenim okriljem, podpisal pogodbo o opravljanju javne gasilske službe. Za omizjem, na čelu katerega sta sedela župan Danijel Vrbnjak in prvi mož ormoške gasilske zveze Dejan Jurkovič, je kar bleščalo od uniform, kajti pogodbo so podpisali tudi predsedniki vseh 15 prostovoljnih gasilskih društev, kolikor jih deluje v Ormožu. V občinskem proračunu je letos za javno gasilsko službo rezerviranih nekaj manj kot 400.000 evrov, sredstva pa so razdeljena po več postavkah: dobrih 65.000 evrov je namenjenih rednemu delovanju krovne organizacije - Gasilske zveze Ormož, slabih 50.000 evrov pa rednemu delovanju njenih prostovoljnih gasilskih društev. Za zavarovanje gasilcev in gasilskega premoženja je na voljo nekaj čez 18.000 evrov, za sofinanciranje vzdrževanja gasilskih vozil in opre- me 14.000, največ denarja, skoraj 150.000 evrov, pa je občina pripravila za sofinanciranje nakupa novih vozil in opreme. V proračunu je še 100.000 evrov, s katerimi bodo društvom pomagali pri gradnji in obnovi gasilskih domov. V pripravi nov petletni program Vrbnjak se je gasilcem zahvalil za vso v letu 2023 opravljeno delo. »In tega ni bilo malo. Narava nam ni prizanašala, imeli smo škodo zaradi poplav in plazov, tudi požarov je bilo kar nekaj. Upam, da bo letošnje leto mirnejše in da vas čaka čim manj intervencij. Kar se denarja za gasilstvo tiče, mislim, da smo zagotovili toliko, kot smo se dogovorili, tako za redno delovanje kot za vzdrževanje in investicije pa tudi za izobraževanje, ki je prav tako izjemnega pomena za gasilce.« Jurkovič je potrdil dobro in korektno sodelovanje z občinsko upravo. »Veseli me, da je dogovorjeno tudi izvedeno. Ker so lani stroški narasli, smo sledili rasti cen in nekoliko dvignili postavko za javno gasilsko službo. Pri obnovi gasilskih domov sledimo zastavljenim aktivnostim, ki smo si jih zadali v petletnem obdobju, ki se letos izteka, z županom pa sva že opravila prvi krog pogovor o naslednji petletki, ki se začne prihodnje leto, torej za obdobje 2025-2030. Smo na dobri poti do zaključka, saj je že dogovorjeno, koliko in katera vozila in opremo bomo v tem času kupili, načelno pa je znano že tudi to, v katere gasilske domove bomo vlagali, le višino sredstev bo treba še določiti.« Predsednik ormoških gasilcev je še dejal, da se ob takih predsednikih društev in prostovoljnih gasilcih, kot jih premore Ormož, nikomur ni bati za lastno varnost in varnost njegovega premoženja. »Tako da, župan, lahko mirno spiš. Pa Na pomoč,« je zaključil po gasilsko. GZ Ormož, ki je druga največja gasilska zveza v Podravju, je bila ustanovljena leta 1955 in danes združuje približno 2.000 članov, ki so, kot že rečeno, vključeni v 15 prostovoljnih gasilskih društev. To so PGD Bresnica, Cvetkovci, Har-dek, Hermanci, Ivanjkovci, Ključa-rovci, Loperšice, Miklavž pri Ormožu, Ormož, Podgorci, Senešci, Tr-govišče, Velika Nedelja, Vitan-Kog in Žerovinci. Senka Dreu Trnovska vas • Občinski nadzorniki nepreklicno odstopili Kaj se skriva za osebnimi razlogi? Trnovski svetniki so na prvi letošnji seji potrdili tri nove člane nadzornega odbora, in sicer Tino Vertič iz Ločiča, Roberta Mohoriča iz Trnovske vasi in Rajka Vrečarja iz Bišečkega Vrha. Stari nadzorniki: Andrej Amuga, Andreja Krajnc in Simona Čuček so namreč konec leta nepreklicno odstopili, in to iz osebnih razlogov, kot so zapisali v svojih odstopnih izjavah. Njihova odločitev je bila veliko presenečenje, je povedal župan Alojz Benko. »Zakaj so tako storili, ne vem. Nimam občutka, da bi med nami kdajkoli prišlo do konflikta, nikdar ni bilo nobenih pripomb ali pritožb. Seveda pa je vsem jasno, da niso vsi trije naenkrat zboleli, ampak so kolektivno gotovo odstopili, ker jim nekaj 'ni pasalo'. Je pa tudi res, da vanje nisem drezal z vprašanji, kako in zakaj so se tako odločili. Baje so se dogovorili, da ne bodo dajali izjav, kar je treba spoštovati, ne nazadnje je odstop njihova stvar in njihova pravica.« Za več informacij smo se obrnili na zdaj že nekdanjega predsednika nadzornega odbora Andreja Arnu-go, a se ni bil pripravljen spuščati v ozadje odstopov »iz osebnih razlogov«. »Občina ima nove nadzornike, ki jim želim veliko uspehov pri njihovem delu. Dejstvo je, da nimam nobenega namena javno komentirati naše odločitve in pogrevati zadeve, ki je mimo,« je dejal, obenem pa namignil, da naj tisti, ki se jih njihov odstop najbolj tiče, pri sebi premislijo in bodo vedeli, zakaj je do njega prišlo. Še dva zadnja nadzora Na občini so takoj po prejemu odstopnih izjav objavili razpis za nove člane nadzornega odbora. Po besedah predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Friderika Škamleca so prejeli štiri prijave, od katerih eden od kandidatov ni izpolnjeval vseh pogojev, torej so ostali zgoraj omenjeni trije, ki so bili nato tudi izbrani. Sicer pa je Arnuga na torkovi seji predstavil še zadnji poročili o dveh nadzorih, in to v zvezi s šolskimi prevozi in vzdrževanjem občinskih nepremičnin. Pri šolskih prevozih so se poglobili v postopek izbire prevoznika za šolsko leto 2023/2024 in ugotovili, da je bil izveden pravilno. Prijavil se je samo en ponudnik, in sicer podjetje Arriva, občinski upravi pa je nato uspelo znižati ceno prevozov, kar je bilo dobro za proračun, je pa zaradi pogajanj prišlo do krajšega zamika pri podpisu pogodbe. Pod drobnogled so vzeli ravnanje z nepremičninami, in sicer slačilnico na športnem igrišču, večnamensko dvorano, Simoničevo domačijo, mrliško vežico, avtobusna postajališča ter stavbe občinske uprave, zdravstvenega doma in režijskega obrata. Po njihovem mnenju je skrb zanje primerna, večinoma celo vzorna, nekaj pripomb pa so imeli glede slačilnic in zdravstvenega doma, ki so potrebni novega opleska oziroma čiščenja fasade, predlagajo pa še, da se počisti prostor okrog režijskega obrata. Senka Dreu torek • 6. februarja 2024 Za kratek čas Štajerski 5 Ptuj • Ptujski (združeni) zavodi za študentsko delo porabili 40.000 evrov Za nemoteno delo bodo študenti potrebni tudi v prihodnje Eden izmed glavnih razlogov reorganizacije in združevanja javnih zavodov na Ptuju naj bi bila želja po racionalizaciji stroškov. Z ukinitvijo dveh delovnih mest direktorjev bodo prihranili dve plači, precej drugače pa kaže s prihranki, ki naj bi bili rezultat medsebojne pomoči zaposlenih. Teh se očitno ni nadejati, saj bodo določene storitve, zlasti pa še pomoč študentov, potrebni tudi v prihodnje. Zaposleni na vseh treh zavodih odslej delujejo pod skupno streho, zavod vodi en direktor. Čeprav gre za tri stebre, ki bodo ločeni - mladi, turizem in šport - pa se od njih na nekaterih področjih, kot je na primer pomoč pri izvedbi prireditev, pričakuje več kooperativnosti. Kot enega izmed argumentov in razlogov združitve so že ob predstavitvi ideje za ustanovitev „super zavoda" navajali dejstvo, da so posamezni zavodi v preteklosti najemali precej študentov, medtem ko so bili zaposleni na drugem zavodu prosti. Strošek študentskega dela vseh treh javnih zavodov je lani znašal okrog 40.000 evrov. Po podatkih Mestne občine Ptuj, ki je ustanoviteljica vseh treh zavodov, je bil strošek študentskega dela za leto 2023 najvišji v Zavodu za turizem Ptuj. Znašal je 20.679 evrov, v Centru interesnih dejavnosti Ptuj je bil le malenkost nižji: 18.081 evrov. Zavod za šport tovrstnih izplačil Znesek študentskega dela za leto 2023 Zavod za šport Študentsko delo Center interesnih dejavnosti 18. 081 evrov Zavod za turizem 20. 679 evrov Skupaj 38. 760 evrov ni imel. Ko bodo združeni, naj bi se temu strošku izognili; v kakšni meri, pa bo pokazal čas. O številkah oziroma prihrankih na občini sicer ne želijo ugibati, dejali so le, da je ta trenutek še težko karkoli napovedovati. Študentje nujni zaradi Galerije, TlC-a, ... Karse tiče konkretnih razlogov stroškov študentskega dela na Zavodu za turizem, direktorica Tanja Srečkovič Bolšec pojasni, Vir. MO Ptuj da gre za skupek več dejavnikov. Prvi je ta, da študente nujno potrebujejo za obratovanje Galerije mesta Ptuj, v kateri je le en zaposleni. Študentje tudi pomagajo pri pripravi, postavitvi razstav ipd. „Lani smo imeli tudi daljšo odsotnost iz zdravstvenega razloga. To smo pokrivali s študentskim delom. Ker je TIC poleti dlje odprt, smo študente potrebovali tudi tam. Pomagajo nam pri izvedbi raznih dogodkov, kot so Kurentovanje, Ptujska pravljica, Odprta kuhna... Tak znesek posledica vsega navedenega skupaj." Foto: Pixabay Z največjim budžetom med vsemi tremi zavodi operira Zavod za turizem Ptuj, 475.000 evrov je lani znašala višina transakcij, ki so bile plačane z njihovega računa. Zavod za šport je lani plačal 305.000 evrov za najrazličnejše stroške, Center za interesne dejavnosti pa 208.000 evrov. Vsi skupaj so torej porabili skoraj milijon evrov. V znesek niso vštete plače zaposlenih. Pri teh številkah gre v največji meri za plačilo obratovalnih stroškov (elektrika, ogrevanje, voda in kanalizacija, odpadki...), nekaj pa je tudi plačil za storitve pogodbenikom. V Zavodu za šport so tako npr. za avtobusne prevoze (Boris Lozinšek, s. p.) plačali dobrih 23.000 evrov, za urejanje zelenic (Jani Druzovič, s. p.) 17.000 evrov in za urejanje igrišč 9.000 evrov (Green Consulting). Kar nekaj denarja, skoraj sedem tisočakov, so v lanskem letu zapravili za gostinske storitve (MKM forma oziroma restavracija De Poncho ter Botra Prenova). Center interesnih dejavnosti je 21.400 evrov je nakazal kino operaterju, ki ni zaposlen, pač pa so mu plačevali preko njegovega podjetja. Okrog 20.000 evrov so lani plačali tudi podjetju Blitz film & video distribution in Karantanija cinemas za predvajanje filmov. Fivia, ki se ukvarja z video kinom in distribucijo, je prejela 6.500 evrov. Na Zavodu za turizem Ptuj pravijo, da so študentje pri njih praktično nenadomestljivi. Znesek je sicer bil lani nekoliko višji kot prejšnja leta, a še vedno primerljiv. Direktorica Zavoda za mlade, šport in turizem pravi, da se bodo letos trudili varčevati tudi na tem segmentu, a občutnih prihrankov iz tega naslova ob trenutni organizaciji dela najbrž ne bo: „V prihodnjih nekaj mesecih bomo lahko razmišljali o tem, kaj bi se dalo spremeniti. Pri nas je dejstvo, da trenutno za nemoteno delovanje nujno potrebujemo študentsko delo." Tanja Srečkovič Bolšec poudarja, da so študentje veliko pripomogli k dobri prip- ravi in izvedbi dogodkov. Urna postavka študentov se giblje okrog sedem evrov bruto, višja je le, ko gre za nočne dogodke, kot je Ptujska noč ipd. Na Zavodu za šport je bilo osem zaposlenih, od tega je ena zaposlitev nadomeščanje odsotnega zaposlenega, na Zavodu za turizem sedem, na CID-u pa pet zaposlenih, od tega en za določen čas trajanja projekta, ki je v celoti sofinanciran. Skupaj je tako s tistimi, ki nadomeščajo in so projektno zaposleni, 20 zaposlenih. Dženana Kmetec Foto: CG Destrnik • Izredna seja zaradi odpovedi zdravniške koncesije Brez skrbi: Ines Emeršič ostaja Novica, da seje Tomaž Schaubach konec lanskega leta odpovedal koncesiji za splošno in družinsko medicino v ambulanti Destrnik, je završala med Destrničani, ki so se zbali, da bodo ponovno ostali brez zdravnika. Proti koncu leta 2020 je namreč po številnih zapletih koncesijo vrnil dolgoletni koncesionar Franc Mršnik, pri katerem je najprej delala zdravnica Rahela Simonič, nato pa Alenka Prelc. Novi koncesionar je takrat postal Tomaž Schaubach, ki vodi že ambulanti v sosednjih občinah: Trnovski vasi in Svetem Andražu. Gola formalnost Nedavno pa šok in strah, da se zgodba ponavlja. »Nič ni narobe, brez skrbi, odpoved koncesije je gola formalnost, Destrni-čani ne bodo ostali brez svojega zdravnika oziroma zdravnice,« miri Schaubach. »Gotovo se spomnite, da Ines Emeršič, ki danes na Destrniku skrbi za paciente, takrat, ko smo prevzemali tamkajšnjo ambulanto, še ni izpolnjevala vseh pogojev za pridobitev koncesije. Zato smo se dogovorili, da pridobim koncesijo jaz, takoj ko bo izpolnjevala pogoje zanjo, pa sam odstopim od pogodbe. Odpovedni rok je deset mesecev, ambulanta pa bo ves čas delovala nemoteno, še več, potrudila se bova, da bova primopredajo izpeljala v enem dnevu, da je pacienti sploh ne bodo zaznali.« A prenos z enega na drugega koncesi-onarja še zdaleč ni avtomatski, pač pa je treba zadostiti vsem zakonskim proceduram. Ko je občina od Schaubacha prejela odpoved pogodbe, se je obrnila na ZD Ptuj, od koder so jim sporočili, da ne razpolagajo z dodatnim kadrom, ki bi lahko na Destrniku v polnem obsegu nemoteno izvajal osnovno zdravstveno dejavnost, to pa je bila tudi osnova za začetek postopka za podelitev nove koncesije. Dobro sprejeta pri pacientih Županja Vlasta Tetičkovič - Toplak je zato sklicala izredno sejo občinskega sveta, na kateri so svetniki potrdili prvo branje osnutka novega koncesijskega akta. »Zdaj Svetniki so soglasno potrdili proceduro, po kateri bo zdravnica Ines Emeršič še naprej skrbela za destrniške paciente, a odslej kot samostojna koncesionarka. so na vrsti naslednji koraki oziroma pridobitev soglasij zdravstvenega ministrstva in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ko bomo imeli tudi to, bomo odlok o podelitvi koncesije obravnavali še v drugem branju, kar bomo storili na naslednji redni ali pa sklicali dopisno sejo,« je še pojasnila. Svetniki so si bili edini, da si na Destrniku zaslužijo dobrega zdravnika, kar po njiho- vih lastnih izkušnjah in po pripovedovanju Emeršičeve, ki so jo mnogi v času nadomeščanj poznali še iz ambulante v Trnovski vasi, nedvomno je. Senka Dreu Foto: SD 6 Štajerski V središču torek • 6. februarja 2024 Slovenija, Podravje • Zasebni vrtci so na nogah: »Tudi mi smo po zakonu del javne mreže« Bodo zaradi vse manj otrok zasebni vrtci brez koncesij ( Informacija, da Ministrstvo za izobraževanje (MVI) načrtuje spremembo sofinanciranja otrok v zasebnih vrtcih, je pričakovano razburila starše, ki imajo tam otroke, zato so se že povezali v civilno iniciativo, ki temu ostro nasprotuje. Glas pa je dvignilo tudi Združenje zasebnih vrtcev Slovenije. Na drugi strani ni malo tistih, ki upravičeno menijo, daje treba najprej zapolniti javne vrtce, šele nato pa vse druge. Otrok je namreč vse manj in to dejstvo bo slej ko prej zahtevalo določena prilagajanja oz. spremembe. Starši imajo že vrsto let možnost, da otroka vpišejo tudi v vrtce, ki jih niso ustanovile občine. Gre za tako imenovane zasebne vrtce, ki pa so prav tako del javne mreže in vpisani v razvid vrtcev Slovenije. Manjšina med njimi ima koncesijo, večina ne, a so po trenutni zakonodaji prav tako upravičeno d 85 % sofinanciranja s strani občine. To je pravzaprav unikum v naši zakonodaji, saj npr. v zdravstvu velja, da zasebniki, ki niso koncesionarji, niso upravičeni do sofinanciranja iz javne blagajne. Ne glede na to, kateri vrtec otrok obiskuje, mora torej del ekonomske cene sofinancirati občina, v kateri ima otrok stalno prebivališče. Ob predpostavki, da je ekonomska cena varstva v javnem in zasebnem vrtcu enaka, je strošek Občine za varstvo otroka v zasebnem vrtcu nekoliko cenejši zaradi normativa o plačilu 85 % cene. To lahko ponazorimo na primeru družine, ki je uvrščena v 6. dohodkovni razred. Občina za otroka, ki je vpisan v prvo starostno skupino javnega vrtca, plača 372 evrov (57 % od ekonomske cene v višini 653 evrov). Če bi bil ta otrok vpisan v zasebni vrtec, bi prispevek občine znašal 316 evrov, torej 85 % od 372 evrov. Na udaru so le zasebni vrtci brez koncesije Ministrstvo bi sedaj želelo zakonodajo spremeniti tako, da bi se občine lahko same odločale, ali bi sploh sofinancirale varstvo otrok, ki obiskujejo zasebne vrtce, in v kakšni višini. Druga ideja pa je, da se postopoma ukinejo vsi zasebni vrtci v Sloveniji do leta 2027. Na Ministrstvu so za zdaj potrdili le, da so imenovali delovno skupino, ki je zadolžena za pripravo sprememb in dopolnitev zakona o vrtcih. »Eno od področij je tudi preučitev zakonskih rešitev ustreznosti sistema financiranja zasebnih vrtcev, ki nimajo pridobljene koncesije, so pa upravičeni do prejemanja sredstev za vsakega vključenega otroka iz občinskega proračuna v V Zasebnem vrtcu Vilinski gaj je v letošnjem šolskem letu 72 otrok iz 22 občin. 25 zasebnih vrtcev ima koncesijo, 71 ne Po podatkih ministrstvaje bilo v Sloveniji 9. januarja 2024 v vrtce vključenih 97.645 otrok, od tega jih je v zasebnih vrtcih 5.088 oziroma 5,8 odstotka vseh vrtčevskih otrok. 25 zasebnih vrtcev ima koncesijo, kar 71 pa ne, a kljub temu so upravičeni do denarja za vsakega vključenega otroka v višini 85 odstotkov sredstev, ki bi jih občina zagotavljala, če bi bil taisti otrok vključen v istovrstni programjavnega vrtca. En zasebni vrtec ne prejema nobenih javnih sredstev. višini 85 % sredstev, ki bi jih občina zagotavljala, če bi bil otrok vključen v istovrstni program javnega vrtca,« so pojasnili. Zasebni vrtci so dobrodošli tam, kjer v občinskih vrtcih ni dovolj prostih mest Medtem v iniciativi, ki se ji je pridružilo okoli 500 staršev, opozarjajo, da naj bi delovna skupina načrtovala spremembo 34. člena. »To pomeni ukinitev sofinanciranja obiskovanja otrok v zasebnih vrtcih ter posledično ukinitev zasebnih vrtcev. Kot edina možnost Prispevek MO Ptuj za Zasebni vrtec Vilinski gaj Leto: Višina sredstev 2021 118.559 € 2022 124.888 € 2023 135.179 € Vir: Mestna občina Ptuj sofinanciranja otrok v zasebnih vrtcih se predvideva podelitev koncesije zasebnemu vrtcu od občine, kar pa bi v praksi pomenilo absolutno moč in samovoljnost občin,« so pojasnili. O podelitvi koncesij namreč odločajo občine »Pravica do izbire ne pomeni dolžnosti javnega financiranja!« Žetalski župan Anton Butolen ob razburjenju zaradi morebitne ukinitve javnega sofinanciranja zasebnih vrtcev brez koncesije pravi, da imajo vsi starši pravico izbire, kam vpisati svojega otroka. Vendar: »Pravica do izbire pa še ne pomeni dolžnosti financiranja iz javnih sredstev. Logično je, daje sofinanciranje zagotovljeno v javnih vrtcih in v zasebnih vrtcih s koncesijo. Sofinanciranje v zasebnih vrtcih pa je upravičeno samo, če občina res ne more zagotoviti mesta v javnem vrtcu ali v zasebnem vrtcu, ki mu je podelila koncesijo. Isto je v zdravstvu. Enake pravice ima bolnik v javnem zdravstvu in pri zasebnikih s koncesijo. Ima pa vso pravico in nihče mu ne brani, da gre k zasebniku in plača storitev, če je tega finančno zmožen. Nobena družba na svetu ni sposobna iz javnih sredstev plačati vsega, kar si kdo zamisli!« Povsem enako, le z nekoliko manj direktno, je povedal tudi markovski župan Milan Gabrovec: »Nič nimam proti temu, če se vsi vrtci financirajo enako, toda le pod pogojem, da v javnih vrtcih ni več prostora. Javni vrtci so kakovostni, zato je treba čim več otrok vpisati tja. Če pa starši ne želijo otroka vpisati v javni vrtec, naj imajo to pravico, seveda pa s tem tudi določene obveznosti.« ■¡m Foto: CG V ptujskem javnem vrtcu so lani zaprli oddelke in odpuščali zaposlene, ker se je število otrok zmanjšalo. oziroma župani, ki pa verjetno koncesij ne bi podeljevali tam, kjer imajo prazna mesta v javnih vrtcih. Takšnih občin je vse več. V MO Ptuj že od leta 2012 deluje Zasebni vrtec Vilinski gaj, v katerega je trenutno vpisanih 72 otrok iz 22 občin. Vrtec je skupaj z možem ustanovila Tamara Peklar Korošec, sicer tudi članica upravnega odbora Združenja zasebnih vrtcev Slovenije in podpredsednica Združenja direktorjev zasebnih vrtcev Slovenije. »Zasebni vrtci ostro zavračamo predlagane spremembe. Nasprotujemo sistemu, ki bo na eni strani spodbudil elitizem in na drugi strani delo na črno. Poleg Foto: CG torek • 6. februarja 2024 V središču Štajerski 7 >stali brez javnega denarja? Tamara Pekiar Korošec, ustanoviteljica Zasebnega vrtca Vilinski gaj na Ptuju V vrtcih so različni vzgojni pristopi Tamara Peklar Korošec, ustanoviteljica Zasebnega vrtca Vilinski gaj na Ptuju, je povedala, da sta z možem vrtec ustanovila predvsem zaradi možnosti svobodne izbire glede na družinski način življenja: »Družine smo zelo različne, starši negujemo različne vrednote in prav je, da se lahko odločimo, kam bomo vpisali svoje otroke. Ne govorim o tem, da je en sistem slabši ali boljši kot drugi, ker ni. Zagovarjam le različne vzgojne pristope in prav je, da se lahko odločimo, komu zaupamo v varstvo in vzgojo svoje otroke.« V Zasebnem vrtcu Vilinski gaj je v letošnjem šolskem letu 72 otrok iz 22 občin. tega je treba poudariti, da smo v preteklosti in še marsikje danes zasebni vrtci skupaj z občinami, kjer ni bilo dovolj mest v občinskih vrtcih, reševali stisko mnogih družin,« je izpostavila Peklar Koroščeva, ki se sprašuje, zakaj bi morali biti starši, ki vpišejo svoje otroke v zasebni vrtec, za to kaznovani. »Morebitne spremembe v napovedani smeri lahko vodijo v zaprtje našega vrtca, še posebej, če delež financiranja ne bo znan. Verjetno starši ne bodo vpisali otroka v vrtec, kjer ne bo znana cena, pod vprašajem pa bo tudi njegov obstoj.« Kljub temu pa si marsikje v Spodnjem Podravju najprej želijo zapolniti vsa prosta mesta v javnih vrtcih, šele nato pa razmišljati o zasebnih. Ptujski vrtec se npr. v zadnjem času sooča z velikim pomanjkanjem otrok, posledica tega so zapiranje oddelkov in odpuščanja zaposlenih. Na Ptujski občini predlaganih sprememb zakonodaje, po kateri zasebni vrtci brez koncesije ne bi bili več avtomatsko upravičeni do javnega denarja, še ne želijo komentirati. Foto: Arhiv M24 Generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar Občine nimajo možnosti izbire, postavljene so pred dejstvo Generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar pravi, da če gre za primarno pristojnost občin, morajo občine imeti tudi nekaj besede: »Morajo imeti možnost soodločanja tako pri ustanavljanju, kot delovanju in financiranju. V primeru zasebnih vrtcev pa so občine postavljene pred dejstvo financiranja. Ne glede na to, ali ta vrtec potrebujejo ali ne, ali imajo prosta mesta v svojih javnih vrtcih ali ne.« Predlog, da bi se ukinilo financiranje zasebnih vrtcev brez koncesije, sicer ni nov. Občine si za to prizadevajo že več let. Vrtci so namreč v pristojnosti občin. Tako se lahko zgodi, da občina postavi vrtec, nakar zraven odprejo zasebni vrtec, ne da bi pristojne na občini kdorkoli sploh seznanil s tem. Občina nato dobi račun za financiranje v višini 85 odstotkov, čeprav ima morda v novem vrtcu še veliko prostora. Butolen: »Iz javnega denarja ne moremo financirati vsega, kar si kdo zamisli!« Župan občine Žetale Anton Butolen je glede financiranja vrtcev jasen: »Po Zakonu o vrtcih je ustanoviteljica javnega vrtca občina, ki je dolžna zagotoviti materialne pogoje za delovanje predšolske vzgoje. Če tega ni sposobna, pa ima možnost podeliti koncesijo zasebnemu vrtcu. Ko oddelki niso polno zasedeni, občina plačuje prazna mesta v celoti in še delno sofinancira plačilo za otroka, ki je v drugem vrtcu. Letos imamo v našem vrtcu v prvi starostni skupini dve prosti mesti, ki nas na leto staneta 15.000 evrov, in seveda plačujemo svoj delež za otroka, ki sta v drugih vrtcih. Vseh osem otrok, ki so iz naše občine v drugih vrtcih, bi lahko sprejeli v naš vrtec, kar bi ob enaki kadrovski zasedbi pomenilo približno 50.000 evrov več prihodkov za vrtec in boljše pogoje za otroke. Na račun pravic tistih, ki so glasni, je prikrajšana tiha večina ostalih!« Ob tem poudarja, da predlog ne gre v smeri ukinjanja plačila zasebnih vrtcev, temveč, da se občina odloči, ali bo program v zasebnem vrtcu sofinancirala ali ne. »Če ima prazne kapacitete v javnem vrtcu, ki ga je zgradila, ga vzdržuje in plačuje prazna mesta, se verjetno za sofinanciranje programa v zasebnem vrtcu ne bo odločila, če pa kapacitet nima, bo prav gotovo še naprej sofinancirala program v zasebnem vrtcu. Navsezadnje mora občina delovati kot dober gospodar. To je javni denar, ki ga v proračun, kot se pogosto poudarja, prispevamo vsi davkoplačevalci. Sedaj se vprašajmo, ali ga je res smiselno tako lahkomiselno zapravljati za kaprice nekaterih staršev in tudi dela politike, ki to podpira.« Estera Korošec Slovenija • 13 milijonov evrov letno za kmetijsko svetovalno službo Svetovalna služba na pragu sprememb Lani je med kmetijskimi funkcionarji in zaposlenimi na kmetijskih zavodih završalo, ko so odkrili težnje kmetijskega ministrstva o ustanovitvi novega javnega zavoda za kmetijsko svetovanje s sedežem v Ljubljani. Po odhodu nekdanje kmetijske ministrice Irene Šinko je ta tematika ali problematika potihnila, zagotovo pa bo letos še kako aktualna, namreč v letu 2024 se izteče dosedanja koncesija za izvajanje javne službe kmetijskega svetovanja. Foto: Črtomir Goznik Kmetijsko svetovalno službo na Slovenskem izvaja Kmetijsko--gozdarska zbornica z osmimi kmetijskimi zavodi oz. več kot 300 zaposlenimi, ki jih v večji meri financira kmetijsko ministrstvo. Lani je za svetovalno službo namenilo več kot 11 milijonov evrov, še dobra dva milijona evrov so prispevali kmetje. Sedemletna koncesija za javno svetovanje se kmetijski zbornici oz. kmetijskim zavodom izteče zadnjega decembra letos. Že lani je kmetijsko ministrstvo v okviru sprememb zakona o kmetijstvu začelo oblikovati predloge o novi organizaciji kmetijske svetovalne službe. Tako se je pojavil predlog o ustanovitvi zavoda s sedežem v Ljubljani, ki bi deloval pod okriljem ministrstva, kmetijski svetovalci pa bi bili neposredno poslušni ministrstvu, kjer pričakujejo večjo vlogo javne službe pri uvajanju novih nalog kmetijstva (naravovarstveno, ekološko, inovacije). Na drugi strani pa bi pomenilo, da bi kmetijski zavodi izgubili temeljno dejavnost, kar bi na kocko postavilo vprašanje njihovega obstoja. Oblikovanje javne kmetijske svetovalne službe (JSKS) bo torej pereča tema v letošnjem letu, jasnih odgovorov glede oblikovanje službe pa še ni. S kmetijskega ministrstva so dejali, da še proučuje- Financiranje kmetijske svetovalne službe iz državnega proračuna Leto Višina sredstev v evrih 2019 9.260.023 2020 9.353.711 2021 9.831.766 2022 10.233.849 2023 11.257.030 2024 11.053.612 Javna služba kmetijskega svetovanja je v večini financirana iz državnega proračuna, delež denarja pa prispevajo kmetje. V zadnjih petih letih se je delež plačila kmetov gibal med 13 % in 17 %. jo modele izvajanja javnih služb s področja kmetijskega svetovanja ter da so oblikovali več možnih scenarijev za izvedbo potrebnih sprememb. Na kmetijskem ministrstvu so še zagotovili, da se o organizaciji javne službe kmetijskega svetovanja sestajajo z različnimi deležniki, ministrica Mateja Čalušic pa bo po podrobnejši seznanitvi s celotno problematiko lahko sprejela ustrezne odločitve glede morebitnih sprememb organizacije te službe. »V vsakem primeru pa se zavedamo, da je nujno ohraniti in nadgraditi pozitivne izkušnje, kot npr. stik svetovalcev JSKS na terenu s kmetovalci. Poleg tega je treba omogočiti JSKS, da bo svoja opažanja na terenu še naprej lahko sprotno, samostojno in tudi neposredno posredovala zainteresirani javnosti.« Na kmetijski zbornici za zdaj zadev še ne komentirajo. Že pred časom pa je predsednik zbornice Roman Žveglič dejal: » Predlog, da bi službo prenesli neposredno pod ministrstvo, ni dober, verjemite mi. To ni samo moje mnenje, temveč tudi mnenje kmetov in strokovnjakov od zunaj, kjer ima kmetijstvo večjo vlogo in pomen. Uspešno svetovanje temelji na zaupanju, kmet pa zaupa svetovalcu, če je iz njegove bližine in ne državni uradnik. Sem za razvoj in evolucijo, ne pa za revolucijo. Vse spremembe pa morajo biti premišljene.« Mojca Vtič Foto: CG Nov program EKONOMSKA GIMNAZIJA, SMER TURIZEM IZOBRAZBA ZA OSTALE, ZNANE POKLICE: KUHARSKI CHEF, VODJA CATERINGA, NATAKAR, POMOČNIK NATAKARJA, TURISTIČNI VODNIK, TURISTIČNI INFORMATOR ... INFORMATIVNI DAN 16. IN 17. FEBRUAR 2024 SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR WWW.SSGT-MB.SI ŠOLA Z OKUSOM 8 Štajerski Kmetijstvo torek • 6. februarja 2024 Slovenija • Ministrstvo v pičlih treh tednih razdelilo pol milijona evrov Nova priložnost za 5.000 evrov na hektar šele poleti V treh tednih se je na razpis kmetijskega ministrstva za odpravljanje površin v zaraščanju prijavilo 109 kmetov, ki so prijavili okrog 100 ha površin v zaraščanju. Med njimi so tudi vlagatelji iz haloških občin Videm, Podlehnik, Zavrč ter Cirkulane, so povedali na kmetijskem ministrstvu, kjer pa s podatki o površini obnov na posameznem območju ne razpolagajo. Površina kmetijskih zemljišč in število kmetij v Halozah Leto 2000 Leto 2020 Površina [ha] St. kmetij Površina [ha] Št. kmetjj SLOVENIJA 485.879 86.423 474.633 67.576 Majšperk 2.073 398 1.864 260 Videm 2.589 566 2.556 471 Zavrč 539 138 455 110 Podlehnik 900 240 943 204 Žetale 1.113 239 997 192 Cirkulane 848 267 731 224 Makole 897 219 864 165 Skupaj 8.959 2.067 8.410 1.626 Vlagatelji, ki so bili uspešni na razpisu, bodo prejeli do 5.000 evrov po hektarju za odpravo zaraščenosti. Ali ta znesek zadostuje za potrebna agromelioracijska dela, kot so krčitev grmovja, izravnava zemljišč ipd., Matej Re-bernišek, kmetijski svetovalec s ptujskega zavoda, ki je sodeloval tudi pri pripravi vlog, težko oceni. »Povsem odvisno je od zahtevnosti del in terena. Sicer pa gre v večini za odpravo zaraščanja vinogradov, ki jih nameravajo vlagatelji spremeniti v travniške površine.« Kmetje, ki jim ni uspelo oddati vloge na prvi razpis, bodo še imeli možnost kandidirati, zagotavljajo na ministrstvu. Nov datum razpisa še ni znan, saj na kmetijskem Število kmetij se je v 20 letih v sedmih haloških občinah znižalo za 441, obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, torej travnikov, pašnikov, njiv, sadovnjakov, vinogradov, pa za 550 ha. Edina haloška občina, ki je v dveh desetletjih zabeležila minimalno povečanje kmetijskih zemljišč v uporabi, je le Podlehnik. V 20 letih so namreč pridobili po 20 hektarjev njih in travnikov oz. trajnih pašnikov. ministrstvu pripravljajo spremembo uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanja zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, ki bo predvidoma zaključena do letošnjega poletja. Dodali so še, da so z odzivom na prvi razpis, ki so ga zaključili v treh tednih, zadovoljni, višine pavšalnega zneska pa ne nameravajo spreminjati. mm V V | t • V V Zaraščena zemljišča je treba prijaviti Na območju Haloz se zaraščajo predvsem površine v državni lasti, zemljišča, ki so predmet dolgotrajnih zapuščinskih postopkov, pa zemljišča, ki so jih novodobni vi-kendaši opustili, opaža Darja Artenjak, kmetijska svetovalka ptujskega zavoda. »Ostala zemljišča se ne zaraščajo, saj jih kmetje potrebujejo za ohranitev staleža govedi in na primer v Stopercah se je število govedi v zadnjih letih celo povečalo.« Dolgoletna svetovalka pa je tudi sicer kritična glede pisanja in govo- ra okrog zaraščanja Haloz. »Tisti, ki govori, da se Haloze zaraščajo, naj na pristojnem inšpektoratu opravi prijavo. Namreč zakonodaja in pravila so jasna, kmetijska zemlja mora biti enkrat letno obdelana. Če lastnik zemljišča ne izpolni svoje dolžnosti, inšpektorat pošlje opomin, nato lahko naroči izvedbo storitev. Zato menim, da morajo domačini in lokalne skupnosti nehati govoriti o zaraščanju, saj če vidijo, da se zemljišča zarašča in ne storijo ničesar, so enako krivi kot lastnik zemljišča, ki je opustil svojo dolžnost.« Pa vendar se zemljišča zaraščajo, največ ravno v Podravju. Foto: Mojca Vtič Medtem ko se je število zemljišč v zaraščanju v Sloveniji v 20 letih (2000-2020) skoraj prepolovilo, se je v podravski regiji ravno nasprotno - povišalo s 1.764 ha na 3.702 ha. In glede na to, da v to negativno razliko ne moremo šteti njiv, za katere poteka mesarski boj, so se najverjetneje zarastla ravno gričevnata območja. Iz podatkov glede obsega kmetijskih zemljišč v uporabi pa izhaja, da so kmetje, vinogradniki, sadjarji zgolj na območju haloških občin v 20 letih opustili 500 hektarjev zemljišč, vrata pa je zaprlo 400 kmetij. Mojca Vtič Vir: SURS Podravje • Odziv na 2. Tumpejeve dneve presegel lanskega »Še vsak politik je odšel, mi pa ostajamo in moramo delati« Znanje lahko prinese razliko v dohodku na kmetiji, so bili soglasni sogovorniki na drugem mednarodnem posvetu s področja govedoreje, imenovanem Tumpejevi dnevi, ki gaje organiziral ptujski kmetijski zavod. Namreč slovenski kmet, kot pravi Denis Hrga, tudi predsednik Društva rejcev črno-bele pasme, nikoli ne bo konkurenčen evropskim v staležu živali, lahko pa je v mlečnosti in na ostalih področjih reje. Živinoreja, od tega pa v največji meri govedoreja, je temelj slovenskega kmetijstva in s tem najpomembnejša panoga. Tako kot vse druge gospodarske panoge pa je tudi področje prireje živali in mleka vpeto v cenovne pritiske, povrhu pa še vedno nove okoljevarstve-ne zahteve. Vse te izzive je mogoče nagovoriti le z znanjem, so prepričani kmetje in kmetijski strokovnjaki. Tako so kmetje in drugi tokrat prisluhnili smernicam glede prehrane presušenih krav molznic in telet, o preventivi in zdravljenju presnovnih bolezni... »Vzreja mladih telet in obdobje presušenih krav je pomemben ciklus znotraj prireje in letos smo izbrali to področje, povabili strokovnjake, ki kmetom lahko predajo znanje, ugotovitve, ob tem pa so na voljo tudi za razpravo,« je dejal direktor ptujskega KGZ Andrej Re-bernišek, ki je še posebej ponosen na letošnjo udeležbo, saj je boljša v primerjavi z lansko. Glede aktualnih političnih, okoljevarstvenih in drugih pritiskov na živinorejo pa je dejal: »Inženir Vladimir Tumpej je nekoč rekel: politiki prihajajo, ampak so tudi še vsi odšli, mi pa ostajamo in moramo delati.« O pomenu živinoreje za slovenski prostor je spregovoril tudi predsednik KGZS Roman Žveglič: »70 % slovenske zemlje je na območjih omejenih dejavnikov, kjer so težji pridelovalni pogoji, in tukaj so izjemnega pomena ravno travojede živali. Živinoreja je trajnostna oblika kmetovanja, vendar pa mora biti enako kot ostale panoge ekonomsko upravičena. Če ne bomo naredili nekega preskoka v razmišljanju, da je živinoreja koristna za družbo in da ima pomembno vlogo v prehrani ljudi, bomo imeli vsi težave. Namreč živinoreja ni problem, temveč je del rešitve.« Podpora resornega ministrstva je ključna, meni Žveglič, tudi v odnosu do predelovalcev, trgovcev. Da je ministrstvo partner živinorejcem, pa je zatrdil Andrej Šalika iz kmetijskega ministrstva, kar da kažejo tudi s finančno podporo strokovnim službam. Glede branjenja kmetijstva v boju z okoljevarstve-niki in drugimi organizacijami pa je dejal: »Število prebivalcev na našem planetu se povečuje, pre-hrambne navade se spreminjajo, uživamo vedno več mesa, ljudje Foto: Mojca Vtič Andrej Rebernišek, direktor Kmetijske zadruge Ptuj, je zadovoljen z odzivom rejcev in strokovnjakov. Kdo (in kaj) se skriva za gonjo proti živinoreji Predsednik kmetijske zbornice Roman Žveglič je v nagovoru zbranim odprl še eno polemiko, in sicer kdo pravzaprav podpihuje gonjo proti živinoreji. »Ali je ta gonja proti govedoreji res skrb za okolje? V Sloveniji zagotovo ne. Vemo, kolikšnaje naša obremenitev živali na kmetijsko površino in koliko višja je v tujini. Za vsemi pritiski pa stoji ozka skupina najbogatejših, ki skuša z omejitvami in popolno kontrolo omejiti pridelavo hrane. Namreč dokler lahko še na vsaki kmetiji pridelujemo hrano, je veliko težje vzpostaviti ta nadzor. Na nas vseh je, da se temu upremo, upremo pa se lahko s stroko, dobrim sodelovanjem in ozaveščanjem javnosti.« Uobro obiskani 2. Tumpejevi dnevi Foto: Mojca Vtič povzročamo ekološke težave, ne strinjam pa se, da je živinoreja največji onesnaževalec. Moramo pa iskati rešitve, da bi vpliv zmanjšali. Primer rešitve, ki jo lahko ponudi kmetijska stroka, je selekcija, preko katere lahko vplivamo na zmanjšanje toplogrednih plinov, in sicer s povečanjem mlečnosti, manjšim izpadom telet, torej na enoto zmanjšamo negativne učinke. Mi moramo ponuditi odgovore in rešitve, sicer jih bodo drugi.« Mojca Vtič torek • 6. februarja 2024 Za kratek čas Štajerski 9 Podravje • Državna prostorska strategija je cokla slovenskemu podeželju Žetalska osemletna kalvarija za nekaj hektarjev zazidljivih zemljišč V Žetalah že osem let sprejemajo spremembo občinskega prostorskega načrta. »Težava je v državi, ki je na tem področju nefunkcionalna,« je jasen župan Anton Butolen ter s prstom pokazal na kup soglasodajalcev, ki o prostorskem načrtovanju občin odločajo iz pisarn, ob tem pa dodajajo vedno nove zahteve, ki podaljšujejo že tako dolgotrajen postopek in povzročajo nove stroške. 23 občin še brez OPN Brez občinskega prostorskega načrta je še vedno 23 slovenskih občin, med njimi tudi Občina Slovenska Bistrica, kije postopek sprejemanja začela leta 2009. Dolga leta je bil trd oreh (enako kot v Žetalah) kmetijsko ministrstvo. Eden izmed ciljev občine je namreč bila širitev industrijske cone preko avtoceste. »Po angažmaju smo našli 17 hektarjev nadomestnih zemljišč, a sedaj so večji izziv kot kmetijci postali vodarji,« je povedal bistriški župan Ivan Žagar. Čas za sprejetje OPN se izteka, saj morajo občine to urediti do konca letošnjega leta. »Ob tem se nobena institucija ne drži zakonitih rokov, druga težava pa je sama prostorska zakonodaja, ki je sprejeta pod vplivom lobijev, ki z raznimi študijami, soglasji in takšnimi ali drugačnimi mnenji mastno služijo!« Zgolj za poplavne študije so v Žetalah do sedaj odšteli 20.000 evrov, okrog 50.000 evrov pa jih bo stala sprememba občinskega prostorskega načrta (OPN). V OPN so določena območja za gradnjo in ostale namembnosti in je osnova za izdajo gradbenih V žetalskem naselju Dobrina bi radi uredili parkirišče in obrtno cono. A doslej jim to zaradi številnih ovir še ni uspelo. dovoljenj. Bodoči investitorji pa težko čakajo desetletje na spremembo, potem pa še na gradbeno dovoljenje, seveda če so s prvotno pobudo sploh uspešni, opozarja Butolen. V Žetalah so za spremembo OPN prejeli 58 pobud, ki so skupaj znašale 9,9 ha predlogov za spremembo namenske rabe prostora. »Na podlagi ogleda na terenu, ki ga je tokrat res prvič opravil zaposleni na kmetijskem ministrstvu, smo nekaj pobud že v osnovi črtali. Trenutno smo v zaključni fazi postopka, v obravnavi pa je od prvotnih 9,9 ha le še 4,1 ha stavbnih zemljišč. Dodatno pa je potrebno zaradi nadomeščanja kmetijskih zemljišč spremeniti 2,8 ha stavbnih v kmetijska zemljišča. Postopek še ni zaključen, saj še nismo dobili vseh pozitivnih mnenj nosilcev urejanja prostora. Največji problem v tem trenutku predstavlja umeščanje obrtne cone in parkirišča v Dobrini,« je pojasnil župan. Študija na študijo V Dobrini so na območju nekdanjega obrata Olge Meglič, ki je degradirano območje, želeli urediti parkirišče, sprva za avtodome, vendar niso dobili zelene luči, ker je poplavna študija, ki jo je morala naročiti in plačati občina, takšno možnost izključila. »Je pa pripravljavec študije zagotavljal, da ni ovir za navadno parkirišče, kar pa je zavrnila Direkcija za vode. Naročili smo dodatno študijo in jo seveda dodatno plačali. Vse skupaj je bilo poslano na Direkcijo v začetku leta in ponovno čakamo. Urediti želimo manjše parkirišče v izmeri 700 m2, od katerih je 355 m2 že gradbeno območje.« Drugi primer je Obrtna cona Dobrina, ki obsega 1,6 ha zemljišča. »Morali smo najti nadomestna zemljišča, torej 1,6 ha stavbnih zemljišč, ki bi jih spremenili v kmetijska. Ob pomoči občanov smo zagotovili potreben obseg zemljišč, vendar pa so na kmetijskem ministrstvu presodili, da ne ustrezajo glede kakovosti. Na podlagi tega bi lahko dobili le 80 arov industrijske cone. Očitno bo Slovenija lačna, če bi spremenili teh nekaj m2 v stavbna zemljišča!« A na kmetijskem ministrstvu ostajajo neomajni, pravijo, da občine morajo slediti cilju, da se v kmetijsko namensko rabo vrne po površini in kakovosti (boniteti) primerljive površine stavbnih zemljišč. Zgrešeno prostorsko načrtovanje - glavna cokla razvoja Župan Anton Butolen še meni, da je prostorsko načrtovanje drža- ve, ki temelji na strategiji prostorskega razvoja Slovenije, popolnoma zgrešeno. »Temelji na napačnih predpostavkah in je v tem trenutku glavna cokla razvoja Slovenije. Za obmejna, podeželska, demografsko ogrožena območja pa ima dolgoročno uničujoče učinke in je največji vzrok za nadaljnje zaostajanje in praznjenje teh območij. Ne pripravljavci in ne zakonodajalci se ne zavedajo, da s tem izgublja celotna država.« Cilj strategije je namreč povišanje števila prebivalcev v urbanih (mestnih) naseljih, na drugi strani pa znižanje stavbnih zemljišč na prebivalca v občini ter omejevanje posamične - razpršene gradnje. Mojca Vtič Termalno razvajanje 5-DNEVNI SENIOR ODDIH Ze od 325 € na osebo. Vključeno: polpenzion, kopanje v termalnih bazenih, 1 x bioptron svetlobna terapija ali termo/crio obloga, 1 x parafinska obloga za roke, brezplačen prevoz od doma do Term Dobrna in nazaj... 2-DNEVNI KRATEK SENIOR ODDIH Ze od 67 € na osebo / noč (min. 2 noči). Vključeno: polpenzion, kopanje v termalnih bazenih, vstop v savno (pri bivanju v Hotelu Švicarija in Boutique Hotelu Dobrna). MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA Z MERCATOR PIKA KARTICO. m — SINCE 1403 — TERME DOBRNA HOTELS, SPA & MEDICAL CENTRE BREZPLAČNA ŠTEVILKA: 080 22 10 info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si Markovci • Potrdili rebalans proračuna 2024 Analiza zraka zaradi bioplinarne Markovski župan Milan Gabrovec je nedavno sklical izredno sejo z glavno točko rebalans proračuna za leto 2024. Seja seje zaključila v dobri uri, predloge so potrdili, vendar ne vseh soglasno. Na zadnji izredni seji v Markovcih so največ govorili o rebalansu proračuna za leto 2024. Šlo je sicer zgolj za minimalno prerazporeditev sredstev med postavkami. Svetnik Danilo Kostanjevec, ki predloga rebalansa ni potrdil, je postavil več vprašanj. Med drugim ga je zanimalo, zakaj vaškemu odboru So-betinci namenjajo za okoli 800 evrov več sredstev, skupaj 3.121 evrov. Dodatna sredstva naj bi namenili za analizo zraka zaradi bližnje bioplinarne. Svetnica Tamara Pilinger Korošec je opozorila, da so sredstva za vzdrževanje dvorane v Bukovcih v višini 15.000 evrov precej visoka, zato je postavila vprašanje, ali občina dobi kaj sredstev nazaj od podnajema. Župan je poudaril, da imajo v občini skupno 11 dvoran, ki jih društva dajejo tudi v najem, vendar iz teh najemnin dobijo bore malo. David Gabrovec ga je pri tem dopolnil, da so v občini nekatere druge dvorane prav gotovo še bolj sporne kot tista v Bukovcih: »Društva nimajo denarja in teh sredstev pač ne dajejo občini. Mogoče pa bomo morali v prihodnje nekatera društva zapreti.« Ponovno so govorili tudi o višini sredstev, ki jih župan namenja za razne sprejeme in pogostitve. V prvotnem proračunu je bilo za ta namen planiranih 60.000 evrov, z rebalansom pa so to razporedili na več postavk: izdatki za reprezentanco v višini 25.000 evrov, sprejemi in druge prireditve za občane v višini 20.000 evrov in za novoletno praznovanje še dodatnih 20.000 evrov. Župan je ponovno pojasnil, da gre za proračunski denar, ki ga porabijo za organizacijo raznih sprejemov in dogodkov za občane. Ob glasovanju za rebalans je šest svetnikov glasovalo za, Tamara Pilinger Korošec, Danilo Kostanjevec in Danijel Vrtačnik pa so bili proti. V nadaljevanju so potrdili še spremembo glede koncesije za odvoz odpadkov; obdobje podelitve koncesije so s petih spremenili na 15 let. Prav tako so dali zeleno luč za izvedbo prehoda za kolesarje v Stojncih, širitev čistilne naprave v Markovcih in kolesarske steze v Zabovcih. Estera Korošec Foto: CG Foto: EK 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 2. februarja 2024 Ptuj • Rekordna Obarjada 2024 »Več kot bo srečnih ljudi, bolj srečni bomo tudi mi« Devetnajsta Obarjada je bila rekordna po številu obiskovalcev in višini zbranih sredstev. Obiskovalcev je bilo osem tisoč, zbranih pa rekordnih 36.895 evrov, s katerimi bodo v Lions klubu Ptuj lahko pomagali tistim, ki najbolj potrebujejo pomoč, družinam in posameznikom. „Lions klub želi s to prireditvijo pridobiti sredstva za izvajanje svojega poslanstva, hkrati pa opozarjati na to, da še vedno obstajajo ljudje, ki so se mnogokrat ne po svoji krivdi znašli na družbenem robu. Hvala, da ste se tudi letos odzvali temu pozivu," je poudaril predsednik Lions kluba Ptuj Danilo Toplek. Moto Pomagamo ostaja osrednja točka življenja vseh Lion-sov. Ptujski tradiciji se je poklonila tudi guvernerka Zveze Lions klubov Slovenije Breda Pečovnik. Prvič pa je tradicionalno ptujsko Obarjado obiskal novi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar, s ciljem, da bi v ekipi OOZ Ptuj skuhali kar najboljšo obaro: „Vse bo še dobro. Za to smo obrtniki in podjetniki, ki smo vedno znali poskrbeti za pravo vzdušje, gostinci pa sploh, ker znamo naliti in skuhati nekaj dobrega. Poklanjam se Ptuju in njegovi tradiciji. Na Koroškem žal tega nimamo." „Nekoč so dejali, kakšna gospodinja, takšna obara" „Trudimo se že nekaj let, da bi bili dobri, ampak ni pomembno, kdo zmaga. Pomembno je, da smo dobrodelni, da sodelujemo. Že večkrat sem povedal, da bi na Obarjadi morale sodelovati vse občine, ne samo občini Markovci in MO Ptuj. Denar ne more biti ovira, da bi vse občine ne mogle biti dobrodelne za ljudi, ki to potrebujejo," je povedal markovski župan Milan Gabrovec, ki pa recepta za obaro v celoti javno ni razkril. Gre za skrbno varovano skrivnost, za pripravo katere potrebujejo cel teden. „Nekoč so dejali, kakšna gospodinja, takšna obara. Morala pa je biti pripravljena iz dobre domače kure. Pri nas doma obaro po navadi kuhamo iz kurjih tac. Je dobra za zdravje, zlasti še za sklepe. Vsa čast organizatorjem in vsem ekipam, ki sodelujejo na tej dobrodelni prireditvi," je povedal Jože, ki je kuhal v ekipi OOZ Ptuj. V ekipi MO Ptuj pa je že devetnaj-stič kuhal Janez Rožmarin. Povedal je, da ni skrivnost samo v kuhanju obare, temveč tudi v dobrodelnosti, ki jo nosijo v sebi vsi, ki kuhajo na tej prireditvi: „Naša ekipa ima tudi veliko kuhalnico, na kateri je že 19 vpisov, kolikor je bilo doslej Foto: Črtomir Goznik V kuhanju obare je na 19. Obarjadi tekmovalo 21 ekip, tri pa so jo podprle kot donatorji. Na fotografiji ekipa družbe Radia-Tednika Ptuj, ki je obaro kuhala po receptu glavnega kuharja Marjana Nahbergerja s pomočjo Jožeta, Mojce, Dženane in Marjane ter direktorja Draga Slamerška. lanski zmagovalci so tudi letošnji zmagovalci - skupna ekipa dveh podjetij, MCK in Reseda, drugo mesto je pripadlo ekipama Občine Markovci in podjetja Javne službe Ptuj, tretja pa je bila ekipa Komunalnega podjetja. Vse obare so bile najboljše Komisija 19. Obarjade, ki jo je vodil Slavko Visenjak, je že tradicionalno izbrala tri najboljše obare oz. letos štiri, ker sta si drugo mesto delili dve ekipi. Najboljša po vseh kriterijih je bila tudi letos obara skupne ekipe MCK in Reseda, drugo mesto sta zasedli ekipi podjetja Javne službe Ptuj in Občine Markovci, tretja pa je bila ekipa Komunalnega podjetja Ptuj. V zmagovalni združeni ekipi niso ničesar prepustili naključju, pred letošnjo Obarjado so skuhali kar nekaj obare po starem receptu, da so bili tudi letos najboljši, sta povedala Damjan Habjanec (Reseda) in Andrej Janžekovič (MCK). Na oder 19. Obarjade je stopil tudi njen vodja Igor Kolar. Predstavil je podjetja in posameznike, ki nesebično sodelujejo v projektu donirane hrane. Podelili so jim zahvale. Samo lani so razdelili blizu 49 ton donirane hrane. Obarjad. Upam, da bom kuhal tudi na 20. Obarjadi," si želi Rožmarin. V glasbenem programu letošnje Obarjade je bila gostja Natalija Verboten. Organizatorji in udeleženci so se podpisali še pod eno izjemno zgodbo humanosti in nesebičnosti. Njena voditelja sta bila Luka in Pepi, ki sta se prav tako trudila za to, da bi bila Obarjada rekordna tako po zbranem denarju, kot po udeležbi, da bi lahko pomagali čim več ljudem, „ker več kot bo srečnih ljudi, bolj srečni bomo tudi mi". MG Foto: Črtomir Goznik Letošnja Obarjada jc bila rekordna po zbranih sredstvih (36.895 evrov) in številu obiskovalcev (8.000). Lionsi, organizatorji Obarjade, so se tudi letos potrudili v kuhanju obare. Foto: Črtomir Goznik Foto: CG Ptuj • Predstavili letnik mistika 2023 Vino povezovanja in druženja, kurentovega duha Osma tradicionalna kurentova trgatev za nov letnik kurentovega vina Mistik je potekala 7. oktobra lani v vinogradu družine Kolednik v neposredni bližini gradu Borl. Kurenti in koranti društev Zveze društev kurentov Ptuj, okrog 150 jih je bilo, s 700 trsov renskega rizlinga ročno potrgali grozdje za mistik 2023, protokolarno vino 64. Kurentovanja. Z njim so v Ptujski kleti napolnili okrog 1.200 steklenic, ki so ga predstavili 2. februarja. Vsak letnik mistika je poseben, drugačen. Zato vsako leto izbirajo grozdje iz izključno enega vinograda, vsakič pa se tudi odločijo za drugo sorto, ki letniku prinaša posebno energijo in karakter. „Veseli smo, da smo ponovno prispevali k temu prazničnemu času z vinom Mistik, ki smo ga v naši kleti in pripravili in donegovali tako daleč, da ga že lahko pokusi-mo," je povedal Tine Kek, direktor Ptujske kleti. Novega letnika protokolarnega vina Mistik so se razveselili tudi v MO Ptuj. Že po tradiciji ga bodo podarili vsem, ki jih bodo obiskali v pustnem času. Uspešno ga prodajajo tudi v ptujskem TlC-u. Polnitev mistika 2022 je skoraj v celoti pošla, ostalo je 20 steklenic, ki pa jih bodo arhivirali. „Navdušen sem nad letošnjim letnikom. Renski rizling je sicer sorta, ki potrebuje več časa, da dozori. Pričakujemo lahko obilo svežih vonjav, ki nas bodo spominjale na jabolka, note citrusov in košči-častega sadja," je povedal glavni enolog Maksimiljan Kadivec. Za prigrizek (kanapeje) k pokušnji mistika 2023 pa so se potrudili v skupini Koranti Lancova vas. Dodali so še domače ocvirke in čebulo po vrhu. MG lUIHEfVTOV I Foto: Črtomir Goznik V Vinskem hramu Ptujske kleti so na rojstni dan vina Mistik predstavili in pokusili že 8. polnitev kurentovega vina Mistik. Sodelovali so: Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Javnega zavoda Ptuj, Aleš lvančič, predsednik ZDK Ptuj, Nuška Gajšek, županja MO Ptuj, Tine Kek, direktor Ptujske kleti, in Maksimiljan Kadivec, glavni enolog Ptujske kleti. petek • 2. februarja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Markovci • Močna konkurenca na 20. ocenjevanju pustnih krofov Najlepše »krapčiče« je prinesel Robi Šega Letošnje, 20. ocenjevanje pustnih krofov v Markovcihje bilo polno presenečenj. Gospodinje so letos prinesle na pokušino krofe z drožmi, pa brez laktoze in ceh pečene v pečici. Največje presenečenje večera pa je bih, daje , najlepše in najbolj slastne krofe na ocenjevanje prinesel edini moški predstavnik v dvorani, Robert Šega, sicer lastnik manjše okrepčevalnice Kolesko v Zabovcih. _ _ Tudi Robertova mama je mojstrica peke krofov, zato je bilo celo nekaj dvomov, če jih ni spekla kar ona. Toda zmagovalni krofi so dejansko nastali v Robertovih rokah, saj jih ljubiteljsko peče že 10 let, pa tudi sicer je znan po svojih odličnih pekovskih izdelkih. V pustnem času speče okoli 1.500 krofov, in to kar v električni ponvi za peko pizze. Svoje recepture ni želel razkriti, je pa povedal, da je pri peki krofov zelo pomembno čim več vaje, pa seveda priprava z veliko ljubezni in dobre volje. Tudi v domači kuhinji je on največkrat tisti, ki pripravi testo, oblikuje krofe in jih potem ocvre, za nadev pa izbere marelično marmelado. Na tovrstnem tekmovanju je sodeloval prvič, najboljša uvrstitev pa ga je prijetno presenetila. Med samimi super krofi je težko izbrati najboljšega Predsednica komisije Marija Horvat, učiteljica praktičnega pouka na živilski šoli Maribor, je ob zaključku ocenjevanja povedala, da je imela komisija letos težko delo, saj je bilo vseh 17 vzorcev izjemno lepih ter odličnega okusa in kakovosti. Med samimi super krofi pa je težko izbrati najboljšega. Članice komisije so vsak vzorec prerezale, ga okušale in ocenile glede na zunanji videz, videz sredice ter vonj in okus. Krof mora imeti enakomerno obliko, enako barvo skorje na obeh polovicah, vmes pa značilen svetlejši obroč, širok 1,5 do 2 centimetra, enakomerne širine. Vsak vzorec so lahko poizkusili tudi vsi navzoči ter sodelovali pri razpravi in morebitnih izboljšavah izdelka. Gospodinje imajo največ težav z doseganjem prave temperature olja, saj krofi ne smejo biti ne pretemni in ne presvetli. Po besedah Hrovatove je optimalna temperatura olja za cvrtje krofov okoli 160 °C, cvremo pa jih okoli sedem minut, torej na vsaki strani nekaj več kot tri minute. Če je testo bolj sladko, je treba temperaturo olja malo zmanjšati, na kilogram moke pa priporoča največ 100 gramov sladkorja. »Rum naj bo v mejah normale, da ne prevzame okusa. Limone je bolje izbrati biološke, paziti je treba, da res nastrgamo samo rumeni del, saj beli del greni. Tudi strok vanilije lahko dodate v testo, treba ga je samo prerezati in izdolbsti sredico. Če boste v testo dodali olje, bo sre- dica bolj fino luknjičava, maslo pa bo dalo boljši okus,« je še svetovala Horvatova. Ocenjevanje krofov že vrsto let organizira Društvo podeželskih žena občine Markovci in svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri Kme-tijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. Estera Korošec Članice komisije (Marija Horvat, Terzija Bogdan, Bernarda Trafela in Darinka Meznarič) so ocenjevale zunanji videz, videz sredice ter vonj in okus izdelka. Bo letošnje ocenjevanje krofov zadnje? Slavica Strelec, koordinatorka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti, je spomnila, da so prvo ocenjevanje pripravile leta 2002, krof oz. krapčič, kot ga poimenujejo v Markovcih, pa je simbol omenjenega društva. »Razmišljamo, da bi bilo letos to zadnje ocenjevanje krofov in bi se potem v prihodnje spomnile česa novega. Veseli smo, da so naše ženske v vseh teh letih osvojile peko krofov. Danes vemo, da krof ni krof, ampak je med njimi velika razlika. Je pa res, da slabih krofov več nimamo, zato je vedno težje izbrati najboljšega,« je povedala Strelčeva, kije izjemno zadovoljna z izvedbo letošnjega ocenjevanja. Edino, kar si želi, je, da bi se jim pridružilo več mladih. Robert Šega, zmagovalec 20. ocenjevanja pustnih krofov, v družbi Članov ocenjevalne komisije in ostalih »sotekmovalk«. Na ocenjevanju so sodelovale tudi gospodinje iz Zavrča, Dražencev in Ptuja. Foto: CG Foto: EK Ptuj • Na otvoritveni etno povorki 2200 udeležencev y Županja predala oblast, a le za kratek čas Ptuj je v soboto bil središče pustnega dogajanja. Zraven Obarjade, ki je privabila množico obiskovalcev, je bila izvedena še otvoritvena etno povorka, kije napovedala kratko, a sladko 64. Kurentovanje. Ob 11. uri se je s predajo oblasti županje Nuške Gajšek karnevalskemu princu Marku Šamperlu - ptujskemu mestnemu sodniku Francescu Guffanteju tudi uradno pričelo 64. Kurentovanje. Županja je dejala, da so ga nestrpno pričakovali in da bo kljub temu, da je kratko, gotovo razgibano in veselo. Prepričana je, da bo izvedeno z odliko. Princi karnevala na Ptuju že od leta 1999 na otvoritveni slovesnosti Kurentovanja v imenu vseh pustnih likov in mask prevzamejo ključe mesta ter »oblast« za čas festivala - do pepelnice. Princ je protokolarni mojster na osrednjih pustnih prireditvah, ki v pustnem času doma in na tujem predstavlja Kurentovanje, mesto Ptuj in karnevalske prireditve. Letos je prvič v tej !f Otvoritvena etno povorka je na ulice mesta privabila množico obiskovalcev. Princ karnevala Marko Šamperl je ob prevzemu oblasti obljubil, da bodo 11 dni izpeljali dogodke na takem nivoju, da se bo o letošnjem Kurentovanju še leta govorilo. vlogi Marko Šamperl iz Kulturnega društva folklornih dejavnosti "Korant" Spuhlja. Ob prevzemu oblasti je povedal, da ima ob tem mešane občutke: »Nisem še doživel takih občutkov, v veliko čast mi je. Vsi smo ponosni na Kurentovanje in ravno to je smisel, zato se teh 11 dni ne bojim, ker bomo vsi skupaj izpeljali dogodke na takem nivoju, da se bo o letošnjem Kurentovanju še leta govorilo.« Predaji oblasti je sledila etnografska po-vorka, na kateri so se predstavili avtohtoni pustni liki in maske s ptujskega območja, Slovenije in tujine. Udeležilo se jih je več kot lani, okrog 2200 nastopajočih iz petih držav. Predstavilo se je 76 skupin. Cilj povorke ostaja ohranjanje in razvoj kulturne dediščine in etnografskega izročila celotnega ptujskega območja in Slovenije. Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Javnega zavoda Ptuj, ki organizira Kurentova-nje, je izpostavila pomen etno povorke: »Ohranja to, kar se je pisalo skozi zgodovino. Če te povorke ne bi potekale, ne bi uspeli obdržati vsega tega, kar so naši predniki ustvarili. V veselje nam je, da lah- ko vsako leto znova predstavimo to, kar ponuja naše mesto, podeželje in seveda vsestranska Slovenija ter tujina. Veseli nas, da se je na etnografsko povorko prijavilo nekaj več kot 2200 udeležencev iz 73 skupin, od tega je 35 skupin kurentov, 10 je etnografskih skupin iz preostalih delov Slovenije. To dokazuje, da je etnografska povorka zelo priljubljena med ljudmi, da tudi sami imajo to zavezo, da opozarjamo na to, kar je pomembno za naše mesto, za našo tradicijo.« Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG 12 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 2. februarja 2024 m M Markovci • V Bukovcih ohranjajo bogato tradicijo karnevalskih skupin Več kot 100 mladih povezuje fašenski duh Bukovci so že vrsto let daleč naokoli znani po izvirnih in množičnih karnevalskih skupinah. Tradicija skupinskega karnevalskega maskiranja se je v teh krajih začela že pred več kot 30 leti in se je obdržala vse do današnjih dni. Zadnja leta sta dejavni dve skupini: Bukovci - Vopošnica in Športno kulturno društvo mladih Bukovci, v kateri so vključeni vsi tisti, ki živijo za fašenk. Foto: Društvo mladih Bukovci Ljubitelji karnevalskih skupin se najverjetneje spomnijo velike skupine Indijcev, ki je lani na ptujski pustni povorki požela veliko občudovanja in navdušenja, v Markov-cih pa so osvojili celo prvo nagrado. Leta 2019 se je ta ista skupina mladih prelevila v Ruse ter prav tako dobila veliko pozitivnih komentarjev. Ena njihovih najuspešnejših mask je cirkus (2020), s katero so prvič zmagali na Ptuju. Gre za Športno kulturno društvo mladih Bukovci, ki so se prvič samostojno organizirali kot karnevalska skupina leta 2011, nastala pa je iz skupine Bukovci Zgornji konec. Takrat je bila večina sodelujočih starih med 15 in 25 let, vodenje pa je prevzela Špela Horvat, ki to funkcijo opravlja še danes. Večina članov je fašenk dojemala kot nekaj naravnega, saj so že kot otroci sodelovali v karnevalskih skupinah skupaj s svojimi starši. Kljub mladosti so ustanovili samostojno skupino, se organizirali in sedaj že trinajsto leto nadaljujejo tradicijo svojih staršev. Skupina, katere srce so mladi Bukovčani, danes šteje že okoli 100 članov. Prav vsi ne prihajajo iz Bukovcev, v Karnevalska skupina Mladi Bukovci so se pred nekaj leti prelevili v cirkus in na Ptuju osvojili prvo mesto. teh letih se jim je pridružilo kar nekaj prijateljev in znancev od drugod. Že leto dni pred fašenkom • V V • • I • iščejo ideje Sodelovanje v karnevalski skupini pa ne pomeni samo zabave in pustnega veselja-čenja, ampak tudi veliko dela. Že dobro leto pred fašenkom začnejo iskati ideje, v kaj bi se sploh našemili. V poletnih mesecih se sestanejo člani organizacijskega odbora in se dogovorijo glede videza pustnih kostumov in materialov, ki jih bodo uporabili. Pri tem so finančno omejeni, saj vsak sodelujoči masko financira sam. Pri izdelavi kostumov jim pomagajo šivilje, za končne detajle in dodelave poskrbijo sami, prav tako sami izdelajo rekvizite in pripomočke. Nekaj tednov pred pustno soboto se dobivajo v skupinah in vadijo skupno točko. Največkrat se prepustijo toku in glasbi, pri tem pa se imajo čim bolj fajn. Eden izmed pomembnih elementov njihove karnevalske skupine je voz, ki ga vsako leto izdelajo fantje v skladu z izbrano tematiko. Letos bodo stopili v čevlje sibirske glasbene skupine Skozi leta so ugotovili, da se zelo dobro se počutijo v kostumih, ki uprizarjajo druge kulture in običaje. V preteklih letih so bili že Mariachi, Kubanci, gospel pevci, Rusi, Indijci... Letos pa bodo stopili v čevlje glasbene skupine Otyken. To je sibirska avtohtona glasbena skupina, za katero jih je navdušil idejni vodja Uroš Horvat. »Spoznavali bomo sibirsko glasbo, kulturo, instrumente, v ospredju bodo bobni, veliko bo perja in umetnega krzna. Prelevili se bomo torej v sibirski svet in pri tem neizmerno uživali,« Foto: Društvo mladih Bukovci Fantje tudi letos na enem izmed domačih dvorišč izdelujejo voz, tokrat za masko Otyken Sibirija. je povedala Lucija Bezjak, ena izmed dolgoletnih članic. Za letošnjo masko štiri metre blaga in 15 metrov trakov Za izdelavo enega kostuma so potrebovali štiri metre blaga in 15 metrov trakov, ki so všiti v blago, vseh sodelujočih pa je 110, starih od 15 do 35 let. Nekateri dolgoletni člani se vračajo v skupino skupaj s svojimi otroki, kar jih neizmerno veseli. Na povor-kah v prvi vrsti ne sodelujejo zato, da bi osvojili denarne nagrade, ampak jih vleče predvsem druženje, neopisljiva doživetja in fašenski duh, ki ga vsako leto znova obudijo. Seveda so veseli uvrstitve v sam vrh, to je zanje predvsem potrditev, da so bili spet nekaj posebnega, izvirnega in da se je ves trud izplačal. Pridobljena finančna sredstva pa v celoti namenijo za potrebe društva. Tako kot vsako leto se bodo tudi letos najprej udeležili povorke v domačih Markovcih, v nedeljo bodo del mednarodne povorke na Ptuju, v ponedeljek pa jih boste lahko videli v Dornavi. Skupno druženje vedno zaključijo na pustni torek na tradicionalnem Fašenku v Bukovcih. Skozi leto se udeležujejo tudi mednarodnih povork v tujini, bili so že v Budvi in Šabcu. Estera Korošec Ptuj • Nori karnevalski večeri v dvorani Campus so se začeli Uvodni vikend v karnevalski dvorani navdušil Z nastopom pustnega časa so se v karnevalski dvorani Sava Campus Ptuj začeli nepozabni večeri z norim pustnim rajanjem. Pustni čas na Ptuju poleg tradicije, ohranjanja običajev in avtohtonih pustnih likov prinaša tudi nore zabave v karnevalski dvorani. Te so znane po najboljših glasbenih gostih ter nepozabnem vzdušju, ki ga le-ti pričarajo. Za najboljšo otvoritveno zabavo sta v petek, 2. februarja, poskrbela Luka Basi in skupina Larma. Tanja Žagar namreč zaradi bolezni ni nastopila, na Ptuj pa je poslala svojo spremljevalno skupino, ki je obiskovalcem pričarala vesel in sproščen večer, poln dobre volje in plesa, kot je to tudi sicer značilno za Tanjine nastope. Za izjemno vzdušje je poskrbel tudi enkratni Luka Basi, ki je karnevalsko dvorano dvignil na noge in že prvi večer karnevalsko vzdušje dvignil na najvišji nivo. V soboto je sledil balkanski večer, ki je postregel z najboljšimi balkanskimi ritmi. Za uvod je obiskovalce v večer popeljal Fa-ruk Pečenkovič, nato pa je na oder stopil Saša Matic in množico navdušil s svojimi številnimi hiti. Da je bilo pustno vzdušje pravo, so poskrbeli tudi obiskovalci, ki so s svojimi maskami prikazali veliko izvirnosti in domišljije. Na Ptuju je pustno razpoloženje že v polnem zamahu, na vsakem koraku je čutiti duh tradicije, zabave in povezanosti, veselo vzdušje v karnevalski dvorani Sava Campus pa se bo nadaljevalo tudi v naslednjih dneh, ko v goste prihajajo Učiteljice, Petar Grašo, Čuki in ribič Pepe, Ml2, Kingston, Miran Rudan in Tarapana band. Foto: Marko Plgac Iz organizacijskega odbora tako sporočajo, da tisti, ki bi želeli doživeti noro pustno vzdušje v karnevalski dvorani, pohitite z nakupom vstopnic, saj so za nekatere dogodke že razprodane. NŠ Rokomet Zmaga za napredovanje na 4. mesto Rokomet »Same smo se premagale« Stran 14 Stran 14 Rokomet »Derbiji se ne igrajo, derbiji se zmagujejo« Stran 15 Hokej Izenačen in atraktiven mednarodni obračun Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Atletika • Miting v Mariboru tednik (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íjilztu! RADIOPTUJ teet afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Čurin Prapotnik z državnim rekordom še bližje normi za SP V Mariboru je v novi dvorani Poljane potekal atletski miting, na katerem je najboljši rezultat dosegel član Atletskega kluba Ptuj Anej Čurin Prapotnik. Varovanec trenerja Gorazda Rajherja je v teku na 60 metrov zmagal z odličnim rezultatom 6,64 sekunde. O vrednosti tega izida najbolj zgovorno priča podatek, da je to drugi najboljši rezultat doslej v Sloveniji na tej razdalji, hitreje je pred skoraj natančno 20 leti (natančno 5. marca 2004) doslej tekel le državni rekorder in olimpijec Matic Osovnikar -6,58 s. Z doseženim izidom je Anej izboljšal tudi državni rekord med mlajšimi člani, ki je doslej znašal 6,67 s in ga je sam dosegel lani februarja v Celju. Najboljši izidi slovenskih atletov v teku na 60 m: 6,58 s 6.64 s 1. Matic Osovnikar (2004) 2. Anej Čurin Prapotnik (2024) 3. Rok Predanič (2002) in ... ... Marko Bratož (2006) oba 6,65 s Z dosežkom 6,64 s se je Čurin Prapotnik še bolj približal normi za nastop na marčevskem svetovnem dvoranskem prvenstvu na Škotskem, ki znaša 6,58 s. Časa je še slab mesec ... „Še bolje je bilo videti čas takoj po prihodu v cilj, na semaforju je namreč pisalo 6,63. Delam na tem, da bi bil še hitrejši, da bi odtekel tudi normo za dvoransko SP. Mogoče bi lahko prišel na prvenstvo na Škotskem tudi prek svetovne lestvice, za to pa moram še malce izboljšati osebni rekord. S trenerjem sva v pripravah delala na vseh segmentih teka, sedaj pa izboljšujeva detajle, predvsem starte in prehod med 20 in 30 m. Še so rezerve," je po rekordnem teku povedal Čurin Prapotnik. Dosežen izid je tudi dobra popotnica za poletno sezono in tek na 100 metrov. Čurin Prapotnik je 23. maja lani na Ptuju na svoj 20. rojstni dan na 100 m tekel 10,29 sekunde in je odtlej četrti najhitrejši Slovenec vseh časov v teku na 100 metrov. Zaostal je le za Osovnikarjem, ki je 10,13 dosegel na SP leta 2007 v Osaki, kjer je tekel v finalu, ter za izidom 10,21 sekunde, kar sta osebna rekorda Urbana Acmana (1998) in Jana Žumra (2006). Maja zmagala v daljini in druga na 60 m z ovirami Na tekmovanju v Mariboru je bila uspešna še ena članica ptujskega kluba, Maja Bedrač. V skoku v daljino Anej Čurin Prapotnik je znova premaknil mejo v teku na 60 metrov. je trikrat preskočila mejo šestih metrov, najdlje je v zadnji seriji zmogla do daljave 6,12 metra. Maja je nastopila tudi v teku na 60 metrov z ovirami, kjer je z izidom 8,68 s zasedla 2. mesto, zmagala je Italijanka Anna Bionda (8,57). V ženski konkurenci teka na 60 metrov je bila najhitrejša Maja Miha-linec Zidar (Mass), ki je v finalu tek- la 7,47 s. Joni Tomičič Prezelj (Olimpija) je bila druga s časom 7,63, dve stotinki za njo pa je bila Nika Jenko (Velenje). JM, sta Nogomet • Prijateljska tekma Prvi polčas izgubili, drugega dobili ... Celje - Aluminij 4:1 (4:0) STRELCI: 1:0 Prutsev (10.), 2:0 Po-povič (12.), 3:0 Popovič (32.), 4:0 Po-povič )38.), 4:1 Brkljača (67.). CELJE: Rozman (od 45. Jurhar), Karničnik (od 75. Klašnja), Milic, Vu-kliševič (od 75. Adetunji), Ajhmajer (od 60. Matko), Dulca (od 46. Kou-ter), Zabukovnik (od 60. Vrbanec), Prutsev (od 46. Kvesič), Popovič (od 46. Svetlin), Menalo (od 46. Aarons), Edmilson (od 60. Bajde). Trener: Da-mir Krznar. ALUMINIJ: Jovanovič, Jovan, Ko-blar, Zeljkovič, Pečnik, Pišek, Gore-nak, Jagič, Bilyi, Matic, Susso. Igrali so še: Baskera, Šubarič, Brkljača. Tanyi, Jovanovič, Kljun, Kosi. Trener: Robert Pevnik. Ker sta ekipi Aluminija in Celja že jeseni odigrali prvo medsebojno tekmo drugega dela sezone (19. krog), sta si za generalko pred spomladanskim delom lahko izbrali medsebojni obračun. Odigran je bil v nedeljo na stadionu Z'dežele v Celju, z boljšim prvim polčasom pa so prepričljivo slavili domačini. Spomladanski del bodo Celjani v nedeljo začeli ob 15.00 z Muro na svojem stadionu, Kidričani pa isti dan ob 17.30 v mariborskem Ljudskem vrtu. Celjani bodo spomladi glavni favoriti za naslov prvaka, saj imajo pred prvo zasledovalko Olimpijo kar deset točk prednosti. Z novimi okrepitvami (Aljaž Krefl, Luka Menalo, Rolando Aarons, Sunday Adetunji) te ambicije tudi potrjujejo, dober vtis pa so pustili tudi v dvoboju s šu-marji. Slednji so nastopili v okrnjeni sestavi, brez Martiča, Schaubacha, Pridgarja in Maružina. Prvo ime tekme je bil kapetan Celja Denis Popovič, ki je sodeloval pri vseh štirih zadetkih: pri prvem je bil začetnik akcije, ostale tri je zabil sam. Pri tem mu je bila precej v „pomoč" tudi obramba Alumini- ja, ki je tekmecem puščala preveč prostora. „Tekma je bila dobra, glavna pomanjkljivost naše ekipe pa je bila ta, da v prvem polčasu nismo bili maksimalno agresivni. Domačini so tako s svojo individualno kakovostjo zlahka izkoristili našo dekoncentracijo pri pokrivanju in že do odmora zabili štiri gole. Videlo se je, da so v pripravah ves čas trenirali na naravni travi in so imeli večjo dinamiko," je prvi del videl trener Robert Pevnik. Drugi del je bil s strani gostov veliko boljši. Eno izmed akcij, v kateri so sodelovali Jovanovič, Baskera in Brkljača, je slednji zaključil z golom. Foto: NK Celje V generalki pred drugim delom sezone so nogometaši Celja (na fotografiji kapetan Denis Popovič) ugnali goste iz Kidričevega. „Ob polčasu smo se dogovorili, da pozabimo na prvih 45 minut in začnemo drugi polčas tako, kot da štartamo od prve minute. Zadali smo si nalogo, da to 'tekmo' zmagamo, kar nam je na koncu tudi uspelo. Imeli smo boljšo medsebojno komunikacijo, večjo agresivnost ... Veseli me, da se po boleznih in poškodbah vračajo Jovanovič, Kljun, Baskera . Ta polčas mora biti naša popotnica pred nedeljsko tekmo v Ljudskem vrtu, moramo pa še delati na niansah " je dejal Pevnik. Vtise po srečanju je na kratko strnil tokratni kapetan Luka Koblar, ki se je dotaknil tudi nedeljskega srečanja z Mariborom. „V Celju smo začeli slabo, kar se nam na tekmah prepogosto dogaja, posledično dobivamo prelahke zadetke. Smo pa imeli tudi mi dve lepi priložnosti in bi lahko bil z boljšo realizacijo vtis veliko boljši. Smo se pa v nadaljevanju pobrali in pokazali boljšo podobo. V takšnem slogu moramo odigrati tudi v Ljudskem vrtu konec tedna, če želimo do točk, ki so naš cilj na tem srečanju. Sam osebno si želim lepo vreme in veliko gledalcev, ker že sama kulisa precej pomaga k boljši predstavi. Ne dvomim, da bo naš strokovni štab naredil dobro analizo, naša naloga pa bo njihove zamisli v čim večjem deleži udejanjiti na igrišču." JM Tenis • Davisov pokal Rola brez nastopa, Slovenija izpadla Slovenska teniška reprezentanca je bila na Kitajskem pred „misijo nemogoče", za obstanek v drugem rangu svetovnega tenisa je morala premagati domačine. Dvoboj pa še zdaleč ni bil enostranski, ampak je končna odločitev padla šele v odločilnem petem dvoboju, ki ga je domači igralec dobil z izidom 2:1 v nizih. Kitajska - Slovenija 3:2 prvi dan: Zhizen Zhang - Matic Križnik 6:0, 6:2; Yi Zhou - Sebastian Dominko 7:5, 6:7 (3), 6:3; drugi dan: Dominko/Križnik -Yunchaokete/Zhang 6:3, 6:4; Sebastian Dominko - Zhizhen Zhang 6:3, 6:4; Yi Zhou - Matic Križnik 5:7, 6:1, 6:3. V zelo dobri luči se je na Kitajskem predstavil Sebastjan Dominko (1107. na ATP). 20-letni Mariborčan je skupaj z 18-letnim Maticem Križnikom (1274.) odlično odigral dvojice, nato pa je pripravil izjemno presenečenje z zmago proti 50. igralcu sveta, Zhiz-henu Zhangu. V odločilnem dvoboju 18-letnikov je nato Yi Zhou tesno ugnal Križnika. Po tako napeti tekmi pa se lahko upravičeno vprašamo, kaj bi lahko slovenska izbrana vrsta storila v popolni postavi: selektor Grega Žemlja namreč v izjemnem teniškem centru v Guangzhouju ni mogel računati na Blaža Rolo (poškodba) in Bora Ar-tnaka (ni uspel dobiti vize!?!). JM = / (S # i Sebastian Dominko Foto: AZS Foto: TZS 14 Štajerski Šport torek • 6. februarja 2024 Rokomet • Liga NLB, 15. krog Zmaga za napredovanje na 4. mesto Jeruzalem Ormož -Dobova 35:24 (16:13) JERUZALEM: Balent, Ranfl (10 obramb), Zemljič (2 obrambi); Mun-da 4, Sok 11 (5), Vincek, Žuran, G. He-bar 4, T. Hebar 4 (1), Šulek 3, Blago-tinšek 2, Pungartnik 2, S. Krabonja, Kolmančič, Jerenec 5. Trener: Saša Prapotnik. DOBOVA: Paukovič (3 obrambe), Žitkovic (2 obrambi); Suban 1, Fabek, Gerjovič 1, Stunkovič, Romih, Pintar 4, Maslovar 2, Rantah 8 (5), Mladko-vič 1, Ferenčak 6, Kozolič 1, Baznik, Maček, Mataič. Trener: Damjan Ra-danovič. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/6; Dobova 6/5. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Dobo-va 4 minute. IGRALEC TEKME: Tadej Sok (Jeruzalem Ormož). Ormožani so odlično začeli drugi del sezone in po solidni predstavi gladko premagali zadnjeuvrščeno Dobovo. Tekmo na Hardeku si je znova ogledalo lepo število gledalcev, približno 500. Odgovor na vprašanje o zmagovalcu je bil podan v 2. polčasu, ko je gostom zmanjkalo sape. „Tek-mo smo začeli v nekakšnem krču, gostje pa sproščeno in prvih deset minut naše igre lahko ocenimo z nekoliko slabšo oceno. V drugem delu tekme smo postavili stvari na svoje mesto in prednost zviševali iz minute v minuto. Zavedali smo se, da nasprotnika ne bomo zlomili kar tako na hitro, ampak s strpno igro," je tekmo iz vidika Ormoža-nov opisal Tadej Sok, ki je blestel v 2. polčasu, ko je dosegel kar sedem od svojih enajstih zadetkov na tekmi. To je bila sedma tekma Ormoža-nov na Hardeku v sezoni 2023/24, izkupiček pa odličen: pet zmag (Slovenj Gradec, Škofljica, SVIŠ Ivančna Gorica, Riko Ribnica, Dobova) in dva remija (Urbanscape Loka, Gorenje Velenje). Za izjemno vzdušje v ormoški trdnjavi so poskrbeli navijači Ormožani in ormoški kurenti, ki se jih je zbralo okrog 50. „Ostali smo zvesti skoraj desetletni tradiciji, saj ko nas obiščejo kurenti, dvorana Hardek ostane neosvojena. Želimo si, da tako ostane tudi v sredo, ko nas čaka tekma četrtfinala Pokala Slovenije proti Kopru. Zmaga prinaša uvrstitev na Final 4, kar bi bil znova veliki uspeh za ormoški rokomet. Primorci so v tem hipu zelo nevarni tekmeci in treba se bo dobro potruditi za napredovanje na finalni turnir. S soigralci pričakujemo novi rokometni spektakel na Hardeku," je še nekaj besed o tekmi v sredo, 7. februarja, ob 19.00 povedal Sok. Kljub porazu v taboru Dobove niso bili pretirano razočarani. „Naj-pomembnejše je, da smo se borili po svojih najboljših močeh. Imamo mlado ekipo, ki si bo letos do konca sezone poskušala nabrati čim več izkušenj, v naslednji sezoni pa napadla vrnitev v elitni rang tekmovanja. Or-možani so odigrali zelo dobro tekmo in zasluženo zmagali. Želimo jim čim boljše predstave v nadaljevanju sezone tako na državnem prvenstvu kot v Rokomet • 2. DRL (m), 11. krog Nova suverena zmaga ptujskih rokometašev Kronos - Drava Ptuj 23:35 (11:18) DRAVA PTUJ: Češek (+3), Škorc (+3); Strašek, Škrobot 7, Kuzma, Go-lež 3, T. Bezjak, Maroh 5, Toplak 6, T. Kocijančič 4, Korez, Šestanj - Plohl, Krasnič 7, M. Bezjak 2, S. Kocijančič 1, Šalamun. Trener: Uroš Šerbec. Po zaostali tekmi s Sevnico so ptujski rokometaši hitro ujeli tekmovalni ritem in so v gosteh visoko premagali Kronos. V Večnamenski športni dvorani Logatec je Drava proti neobremenjeni domači ekipi vnovič pokazala svojo kakovost. Po zmagi je trener Uroš Šerbec dejal: „Zado-voljen sem s tekmo in s končnim rezultatom. Nadaljujemo v začrtanem ritmu in se počasi dvigujemo v formi. Na tokratni tekmi so se izkazali vsi rokometaši, najbolj pa člani prve postave in oba vratarja." Uvodnih petnajst minut je bilo popolnoma v znamenju rokome-tašev Drave, saj so tekmo odprli z delnim izidom 0:5 in 2:10. V tem delu je vrhunsko delovala obramba, realizacija v napadu je bila na izredno visokem nivoju. Ob visoki prednosti so gostje nekoliko popustili in so Foto: Črtomir Goznik Rok Toplak (Drava Ptuj) NLB liga REZULTATI 14. KROGA: Jeruzalem Ormož - Dobova 35:24 (16:13), Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 33:29 (18:17), Koper - Ljubljana 40:28 (19:14), Sviš Ivančna Gorica - Riko Ribnica 28:30 (14:16), Škofljica - Gorenje Velenje 23:34 (13:17), Urbanscape Loka - Krka 26:25 (8:12), LL Grosist Slovan - Slovenj Gradec 30:29 (15:12). 1. TRIMO TREBNJE 14 13 0 1 26 2. GORENJE VELENJE 14 11 2 1 24 3. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 14 11 1 2 23 4. JERUZALEM ORMOŽ 14 8 2 4 18 5. KRKA 14 7 3 4 17 6. RIKO RIBNICA 14 7 2 5 16 7. KOPER 14 7 0 7 14 8. SVIŠ IVANČNA GORICA 14 6 2 6 14 9. SLOVENJ GRADEC 14 5 2 7 12 10. URBANSCAPE LOKA 14 4 2 8 10 11. ŠKOFLJICA 14 4 1 9 9 12. LL GROSIST SLOVAN 14 3 1 10 7 13. LJUBLJANA 14 2 0 12 4 14. DOBOVA 14 1 0 13 2 pokalnem tekmovanju," je še tekmo Dobove pokomentiral Jan Mladkovic. Zmaga Jeruzalema nad Dobovo in presenetljiv poraz Krke v Škofli Loki sta četo trenerja Saše Pra-potnika popeljala do visokega 4. mesta. V Ormožu se bodo trudili še naprej, da zadržijo to mesto, ki naslednjo sezono vodi v evropsko tekmovanje. V sredo Jeruzalem čaka domača pokalna tekma proti Kopru, v soboto, 10. februarja, pa še eno težko gostovanje na Koroškem pri Slovenj Gradcu. Mesec februar 2024 bo zelo pomemben za prleški rokometni ponos: če bo uspešen, se lahko na Hardeku veselijo visoke uvrstitve v državnem prvenstvu in Final 4 v Pokalu Slovenije. Prav zanimivo bo ... Uroš Krstič 2. DRL (m) REZULTATI 11. KROGA: Kronos - Drava Ptuj 23:35, Alples Železniki - Sevnica 29:24, Maribor Branik - Ar-cont Radgona 23:23. 1. DRAVA PTUJ 9 9 0 0 18 2. SEVNICA 10 5 1 4 11 3. NOVA GORICA 9 5 0 4 10 4. MARIBOR BRANIK 9 4 14 9 5. ARCONT RADGONA 10 2 2 6 6 6. KRONOS 10 3 0 7 6 7. ALPLES ŽELEZNIKI 9 3 0 6 6 bili predvsem v obrambi premalo agresivni, tako da je Kronos z nizom uspešnih zaključkov zaostanek znižal na minus tri (11:14). Sledila je minuta odmora na zahtevo trenerja Uroša Šerbca in nato ponovno prava igra Drave. Njeni rokometaši so se do konca prvega polčasa ponovno zbrali in na odmor odšli s prednostjo sedmih zadetkov. To prednost so v nadaljevanju z dobro igro hitro še nekoliko dvignili, najvišja je znašala 15 zadetkov. Do te prednosti je soigralce z neumorno energijo vodil nedvomni vodja na igrišču Jan Maroh, ki so mu z dobro igro sledili tudi soigralci. V strelskem smislu sta tokrat odstopala Leo Škrobot in Domen Krasnič, ki sta dosegla vsak po sedem zadetkov. Ostali zadetki so bili lepo razporejeni med igralce, kakor je bila tudi njihova minutaža na igrišču. V zadnji četrtini tekme so dobili svojo priložnost tudi nekateri mlajši igralci Drave. Ti so se dobro kosali s Kronosom in so tekmo mirno pripeljali do zmage z dvanajstimi zadetki naskoka. Do konca rednega ligaškega dela čakajo Dravo še tri tekme, nato pa glavni del sezone - play-off za uvrstitev v 1. B-ligo. Vanj bodo Ptujčani nedvomno krenili s prvega mesta in bodo tako v zaključnih šest tekem nesli štiri točke. Dravi se bodo v play--offu pridružile še tri prvouvrščene ekipe, ki bodo končnico začele s tremi, dvema in eno točko. David Breznik Foto: Spela Rokometaši Jeruzalema Ormoža so pričakovano ugnali zasedbo Dobove. Tadej Sok je med tekmo ostal tudi brez dresa ... Rokomet • 1. A DRL (ž), 11. krog »Same smo se premagale« Ziher hiše Ptuj-Ormož -Litija 27:31 (14:10) ŽRK ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: T. Tripkovič (15 obr.), Korpar (1 obr.); M. Kolenko 12(5), Krasnič 5, Luknjar 4, Dobnik 3, L. Kolenko 2, Kaloh 1, Zel, Šemrl, Štelcer, A. Tripkovič, Petrovič, Puž, Anžel. Trener: Neno Po-točnjak. SEDEMMETROVKE: Ptuj-Ormož 5/5; Litija 4/3. IZKLJUČITVE: Ptuj-Ormož 10 minut; Litija 6 minut. V taboru ptujskega ženskega rokometnega kolektiva je bilo po srečanju z Litijo prisotno precejšnje razočaranje. To je izhajalo iz odličnega prvega polčasa, ko so imele domačinke ob podpori več kot 200 gledalcev vse niti igre v svojih rokah, žal pa jim tega zagona ni uspelo zadržati skozi celotno tekmo. Prvi polčas je bil z domače strani sanjski: ob gibljivi in agresivni obrambi so favorizirane gostje težko prihajale do odprtih strelov, svoje pa je dodala odlična Tajda Tripkovič, ki je še enkrat pokazala, da je ena najboljših slovenskih vratark. Tudi v napadu so bile varovanke trenerja Nena Potoč-njaka dovolj prodorne in učinkovite, da so vodile tudi s petimi goli razlike (13:8, 14:9). Žal jim v nekaj primerih ni uspelo povišati prednosti na +6 . Drugi polčas se je začel z golom Teje Luknjar (15:10), nato pa so tekmo s prihodom na parket za nekaj minut prekinili kurenti. V gostujočem taboru so zaradi tega kazali precejšnjo nejevoljo, a so v nadaljevanju to obrnili sebi v prid. Voz domače ekipe je začel drseti navzdol od izida 17:12 naprej, ko so Litijanke z zelo agresivno igro v obrambi in hitrimi protinapad pridno polnile mrežo tekmic. Najprej so izenačile na 17:17, nato pa povedle 18:22 (delni izid 1:10 od 32. do 43. minute). Z dvema minutnima odmoroma je Potočnjak poskušal spremeniti potek srečanja, kar mu je delno tudi uspelo. V več primerih so se domačinke približale na dva gola zaostanka (20:22, 23:25, 24:26, 26:28), nazadnje v 56. minuti, a naslednjega koraka niso zmogle . V domači ekipi sta izstopali Minea Kolenko z 12 goli in Tajda Tripkovič s 15 obrambami, pri gostjah jih je Špela Bajc zabila sedem. Priložnost za presenečenje je bila res lepa, na naslednjo pa ne bo treba čakati predolgo: čez dva tedna na Ptuju gostuje ekipa Izole. Foto: Črtomir Goznik Rokometašice ZRK Ptuj (na fotografiji Tajda Tripkouič) bi lahko na srečanju z Litijo iztržile več od poraza. Minea Kolenko, ŽRK Ptuj: „Tekmo smo imele v prvem polčasu popolnoma pod nadzorom, nato pa smo jo v drugem delu same zapravile. V prvem polčasu je bila naša obramba na visokem nivoju, tudi realizacija v napadu je bila dobra. V drugem se nam je vse podrlo, zgodil se nam je desetminutni padec v igri, ki je bil ključen. Ob koncu smo sicer imele nekaj priložnosti za priključek, a nam je nekaj malega zmanjkalo, rekla bi, da je glava hotela, telo pa temu ni zmoglo slediti. V odločilnih trenutkih so se nam tudi roke zatresle pri zaključnih strelih. To juho smo si same zakuhale, sedaj jo moramo tudi same pojesti." Nika Dobnik, ŽRK Ptuj: „V prvem polčasu smo res prikazale dobro igro, predvsem v obrambi smo uspešno zapirale poti do našega gola, preostanek pa je opravila Tajda, ki je tudi branila odlično. Žal nam je lahko priložnosti, ko bi lahko odšle tudi na razliko šestih golov, gostje pa so to znale izkoristiti za priključek. V drugem polčasu so se nam začele pojavljati napake na obeh straneh igrišča, tako v napadu kot obrambi nismo odigrale tako, kot smo bili dogovorjeni - tukaj se je pokazalo nekaj naše neizkušenosti. Upam, da bomo te napake na treningih popravile in da bo v nadaljevanju sezone več zmag na našem računu." Boštjan Kogovšek, trener Litije: „Najprej čestitam ekipi Ptuja za pošteno borbo. Na Ptuju že po tradiciji težko zmagujemo, tudi tokrat je bilo tako, k čemur smo veliko pripomogli sami. Verjetno so naša dekleta na začetku tekme mislila, da bo zmaga prišla sama po sebi, čeprav sem cel teden opozarjal, da se bo treba za zmago zelo potruditi. Ob polčasu smo se pogovorili in v drugem delu so pokazale pravi obraz in zato prišle do zaslužene zmage." Jože Mohorič 1. A SRL (ž) REZULTATI 11. KROGA: Z'deže-le - Velenje 23:19 (10:8), Žiher hiše Ptuj-Ormož - Litija 27:31 (14:10), Mli-notest Ajdovščina - Trgo ABC Izola 34:29 (21:12). Tekma Krka - Krim Mercator je bila prestavljena. 1. KRIM MERCATOR 10 10 0 0 20 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 10 9 0 1 18 3. Z'DEŽELE 9 6 1 2 13 4. LITIJA 11 5 1 5 11 5. VELENJE 11 5 0 6 10 6. TRGO ABC IZOLA 10 2 1 7 5 7. ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ 11 2 0 9 4 8. KRKA 10 0 1 9 1 torek • 6. februarja 2024 Šport, šport mladih Štajerski 15 Rokomet • 1. B DRL (m), 15. krog »Derbiji se ne igrajo, derbiji se zmagujejo« Velika Nedelja -Moškanjci-Gorišnica 35:29 (21:16) VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga (2 obr.), Matoševic (9 obr.); Borko 8(2), Tkalčec Ude 7, Sraga 5, Žunič 4(1), Majhen 4, Grabovac 4, Notesberg 2, Toplak 1, Kovačec, Škorjanec, Gašič, Torič, Kosi, Zorec. Trener: Uroš Krstič. MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Trunk (1 obr.), Kroflič (4 obr.), Bedenik (3 obr.); Ozmec 7(4), Tement 6, Zupa-nič 5, Šandor 5, Žnidarič 3, Lorenčič 1, T. Bedrač 1, Šeruga 1, Brodnjak, Geč. Bezjak, Leben, Balas. Trener: Alan Potočnjak. SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja 4/4; Moškanjci-Gorišnica 5/4. IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 20 minut; Moškanjci-Gorišnica 18 minut. RDEČI KARTON: Nejc Geč (6., Go-rišnica). Da se v Veliki Nedelji pripravlja „nekaj posebnega", je bilo vidno že po množici navijačev, ki se je proti tamkajšnji športni dvorani stekala že precej pred začetkom tekme, v kateri sta se merila lokalna rivala Velika Nedelja in Moškanjci-Gorišnica. Ob začetku tekme prostih sedežev že zdavnaj ni bilo več, že samo v dvorano se je bilo težko zgnesti - končna številka je bila krepko čez 600 navijačev! Po začetnem otipavanju je sledil prvi šok - pri gostih je bil v 6. minuti z neposrednim rdečim kartonom zaradi nevarnega potiskanja Matevža Žuniča izključen Nejc Geč. Gostje so potrebovali nekaj minut za vzpostavitev ravnotežja, v tem času pa so domačini z delnim izidom 6:1 (8:3 v 13. minuti) gospodarili na parketu. Kot se je izkazalo pozneje, so bile to minute, ki so močno vplivale na končni razplet. V nadaljevanju so se gostje na vse pretege trudili, da bi ujeli priključek z domačini, še najbližje so se v nekaj primerih približali na tri gole zaostanka (8:5, 9:6, 10:7, 16:13, 17:14, 18:15). V prvem polčasu sta bili obe ekipi boljši v napadu, kjer sta imeli zelo visok delež realizacije, obrambi - na čelu z vratarji, ki sta zbrali le nekaj posamičnih obramb - pa sta delovali dokaj nemočni. V drugem polčasu so predvsem domačini zaigrali precej agresivneje v obrambi, nekaj obramb je zbral vratar Toni Matoševic in razlika se je do 47. minute povzpela na +9 (30:21). To je bila najvišja razlika na tekmi in je že nakazala končno odločitev, kar se je do konca tekme samo potrdilo. Gostje niso našli odprtih poti do gola, tako da so domačini brez posebnih težav držali varno razliko. Za Veliko Nedeljo je to četrta zmaga v sezoni, Gorišničani ostajajo pri dveh. V naslednjem krogu čaka obe ,+rnmmmmmWWiM. ■■■■■■III» c,vrt in»-^-^"» 1. B DRL (m) REZULTATI 15. KROGA: Velika Nedelja - Moškanjci-Gorišnica 35:29, Mokerc-Kig - Radovljica 25:27, Krško - Jadran Hrpelje-Kozina 37:20, Črnomelj - Ajdovščina 33:32, Butan plin Izola - Kočevje 28:27. Tekma Grosuplje - Dol TKI Hrastnik je bila prestavljena. IUHHHIK »" üiihhiim; "H; ""HHfíí 1. KRŠKO 2. RADOVLJICA 3. BUTAN PLIN IZOLA 4. MOKERC - KIG 5. GROSUPLJE 6. HERZ ŠMARTNO 7. DOL TKI HRASTNIK 8. AJDOVŠČINA 9. KOČEVJE 10. ČRNOMELJ 11. VELIKA NEDELJA 13 14 14 14 13 13 13 14 14 14 14 12. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 14 13. JADRAN HRPELJE - KOZINA14 0 Foto: Davorin Arnuga Rokometaši Velike Nedelje in Moškanjcev-Gorišnice so lokalni derbi odigrali pred nabito polnimi tribunami dvorane v Veliki Nedelji. naši ekipi težko delo: Velika Nedelja gostuje v Radovljici, Gorišnica pa bo gostila Izolo. O sodnikih je bilo med samim srečanjem precej deljenih mnenj, še najbolj so se ljubitelji rokometa strinjali z oceno, da bi si takšen derbi zaslužil najboljše slovenske sodnike. Peter Zorec, V. Nedelja: „Lokalni derbiji s sabo prinašajo napetost in poseben naboj, ne glede na položaj na lestvici in formo moštev, vsak se rad dokaže pred tako številno publiko. Upravičeno velikokrat rečemo, da se takšne tekme ne igrajo, ampak zmagujejo. Tokrat so bili sreča, znanje, realizacija in izkušnje na naši strani, zato je naša zmaga zaslužena. Čestitam vsem soigralcem, vsem v klubu in še posebej našim najboljšim navijačem. Ti so naš sedmi igralec, dobesedno se vživijo v igro, podpirajo nas ne glede na zmage ali poraze - res nam pomagajo do boljših iger in rezultatov. Čestitke veljajo tudi Gorišnici, a tokrat smo bili mi pač boljši. Omenil bi še sodnika, ki sta dobro oddelala srečanje." Uroš Krstič, trener V. Nedelje: „V boju za obstanek nujno potrebujemo točke, zato smo zmage seveda zelo veseli. Želimo se izogniti 11. mestu, ki vodi v dodatne kvalifikacije, cilj je torej 10. mesto. Moje mnenje je, da lahko neposredne konkurente v domači dvorani premagamo in s tem naberemo dovolj točk za obstanek. Veseli me, da smo dobro igro iz Izole ponovili na domačem parketu. Odločila je dobra igra v napadu, kjer smo zastreljali malo strelov in naredili malo tehničnih napak. V obrambi še ni vse ,štimalo', boljše pa je bilo v 2. polčasu, ko je tudi Matoševic obranil nekaj strelov. Ob razliki devetih golov je bila tekma v sredini drugega polčasa odločena in čeprav smo želeli nadaljevati v enakem tempu, nam to ni uspelo. Kljub temu pa je bilo vse skupaj dovolj za zasluženo zmago." Blaž Žnidarič, Gorišnica: „Za poraz je bila ključna preslaba igra v obrambi, 21 prejetih golov v prvem polčasu je enostavno preveč. Zaradi tega smo bili ves čas primorani loviti zaostanek, kar pa je naporno in igra nam posledično ni stekla tako, kot bi si želeli. Močno je na nas vplivala tudi zgodnja izključitev Geča: ob tem smo se pustili sprovocirati in domačini so nam ušli na občutno prednost. V naslednjih tekmah moramo nujno izboljšati igro v obrambi in zbranost v napadu." Alan Potočnjak, trener Gorišnice: „V prvi vrsti čestitam igralcem Velike Nedelje za pošteno zmago. Oboji smo si želeli točk, nam se tokrat žal ni izšlo. Ritem igre se nam je podrl že pri zgodnji izključitvi Geča: ko smo se še ukvarjali s to izključitvijo, na- mesto z igro, so domačini z delnim izidom 6:1 naredili občutno razliko. Z menjavami in različnimi rotacijami smo poskušali vse, da bi se približali domačinom, a enostavno tokrat nismo bili pravi. V obrambi nismo igrali dovolj hrabro, zatajili pa smo tudi v protinapadih in polprotinapadih. Zadovoljni smo lahko le z napadom, saj smo zabili 29 golov. S sojenjem ne moremo biti zadovoljni, za Gorišni-co očitno veljajo drugačna pravila. V zaključku je ekipa Velike Nedelje storila nekaj podobnih prekrškov, za kakršne smo v prejšnjih tekmah dobivali modre kartone, tokrat sta se sodnika odločila za navadne dvominutne kazni." Jože Mohorič Šah • Štajerska kadetska liga Ptujska mlada šahista do treh medalj Hokej na ledu • Prijateljska tekma na Ptuju Izenačen in atraktiven hokejski obračun Legionarji Inline-Hokej klub Ptuj - Inline-Hokej klub Varaždin 10:11 (4:0, 0:4, 6:7) Na drsališču na mestni tržnici na Ptuju je bilo v petek zvečer „vroče", saj sta se v atraktivnem hokejskem obračunu merili ekipi Legionarji Inline-Hokej kluba Ptuj in Inline-Hokej kluba Varaždin. Rivalstvo na ledeni plošči med ekipama pobratenih mest traja že nekaj časa, saj sta se ekipi doslej že večkrat pomerili na medsebojnih tekmah. Tokratni obračun, ki si ga je ogledalo okrog 50 gledalcev, je s prvim metom paka odprl mestni svetnik Miha Damiš. Potem pa je šlo zares ... Na ledu so gledalci videli borben obračun dveh izenačenih ekip, ki so ga na koncu dobili hrvaški igralci. Uvodna tretjina je pripadla domačinom, ki so ta del dobili s 4:0. S popolnoma enakim izidom so drugo tretjino dobili Varaždinci. Sledilo je zadnjih dvajset minut igre in popolna hokejska akcija. Skupno so gledalci v zadnji tretjini videli kar 13 zadetkov, z enim doseženim več so se zmage veselili gostje. Kratek komentar tekme je iz ptujskega kluba podal Primož Potočnik: „Mislim, da smo lahko zadovoljni s prikazano igro. V napeti tekmi je za zadetek zmagala izkuše-nejša ekipa iz Varaždina. Ne glede na poraz se je videlo, da smo bili z borbeno igro konkurenčni tekmecem. Na ledeni ploskvi smo pokazali, da smo kondicijsko dobro pripravljeni, da znamo igrati hokej, a pred nami je še veliko prostora za napredek. Ta napredek bomo lovili ali zasledovali z rednimi treningi tudi v prihodnjih letih, ko si želimo, da bi se nam v igranju hokeja na ledu pridružilo še več igralcev.« V letošnji zimi je imel Legionar Inline-Hokej klub Ptuj na drsališču na mestni tržnici dva vadbena termina, saj so trenirali ob torkih in četrtkih ob 20. uri. S temi treningi bodo nadaljevali do konca februarja, če jim bo to vreme dovoljevalo, sicer bodo s treningi nadaljevali z inline hokejem v Njivercah. Tam je njihova osnovna baza, ki si jo želijo vrniti na Ptuju. V neformalnih pogovorih so že dobili pozitiven impulz, da bi se lahko kakšno inline hokejsko igrišče uredilo tudi na Ptuju. David Breznik Šahovska tekmovanja in turnirji za mlade si sledijo kot po tekočem traku. Komaj so se zaključila regijska tekmovanja in kvalifikacije za nastop na mladinskem državnem prvenstvu, že so v Mariboru izvedli 5. krog štajerske kadetske lige, ki je tudi vedno bolj obiskana. Od članov Šahovskega društva Ptuj sta se tokrat tekmovanja udeležila le Alisa Beranič in Anej Zlatolas. Udeležba je bila rekordna, saj so se zbrali kar 103 šahisti in šahistke iz številnih osnovnih šol mariborske regije in tudi širše. Med njimi je OŠ Kidričevo uspešno zastopala Alisa Beranič, ki je bila v enotni konkurenci 29 fantov in deklet do 15 let trinajsta, v ločeni konkurenci deklet pa je osvojila drugo mesto in srebrno medaljo. Njen klubski kolega iz ŠD Ptuj Anej Zlatolas, ki je zastopal OŠ Zgornja Polskava, je bil odličen tretji tako v absolutni konkurenci kot v konkurenci fantov. S tem uspehom je potrdil, da zmagi na 4. turnirju prejšnji mesec in na regijskem prvenstvu pred dnevi nista bili naključni, ampak sta plod resnega strokovnega dela v društvu. Enako velja tudi za Aliso, ki je ena od redkih ptujskih mladink, ki se tega tekmovanja udeležuje redno. Vsi ti uspehi so dobra osnova za nadaljevanje, ko mlade člane ptujskega društva čaka kar nekaj nastopov. Prvo priložnost za dokazovanje bodo imeli že na enem od treh odprtih turnirjev A, B, C na Ptuju v času od 8. do 10. februarja, naslednji 16. februarja, ko bo 3. kolo kadetske lige Spodnjega Podravja na Ptuju. Prav nastopi na teh tekmovanjih jim bodo dali več samozavesti in sproščenosti na mladinskih državnih prvenstvih v standardnem in pospešenem šahu, ki bosta zadnji teden februarja v Ankaranu. Na teh so lansko leto z enajstimi osvojenimi medaljami dosegli zgodovinski uspeh ptujskega mladinskega šaha. Rezultati kategorije U15 (29 udeležencev): 1. Rudi Ringbauer (SV Gamlitz) 6,5 točke, 2. Aljaž Skarlov-nik (1. OŠ Slovenj Gradec) 5,5, 3. Anej Zlatolas (OŠ Spodnja Polskava) 5,5 (3. tudi med fanti), 13. Alisa Beranič (OŠ Kidričevo) 3,5 (med dekleti je osvojila 2. mesto) ... V konkurencah U9 in U12 s ptujskega območja ni bilo nobenega predstavnika. Silva Razlag Foto: Aleš Bezjak (Inline-Hokej Ptuj) Skupni posnetek ptujske in uaraždinske hokejske ekipe Alisa Beranič na ptujskem športnem vikendu 16 Štajerski"TEDNIK Šport, šport mladih, rekreacija torek • 6. februarja 2024 Nogomet • 1. festival nogometa za dekleta Podravja V igri nogometa uživalo 66 deklic Ženski nogometni klub Aluminij je skupaj z OŠ Hajdina v športni dvorani v Kidričevem organiziral 1. festival nogometa za dekleta Podravja. Udeležilo se ga je 66 deklic, ki so uživale v nogometni igri. Najmlajše deklice, ki vadijo na OŠ Hajdina v okviru programa Uefa playmakers, so se gledalcem prvič predstavile na tekmi. V glavnem delu turnirja so nastopale šolske ekipe deklet do 13 let. Sodelovale so ekipe OŠ Hajdina, OŠ Skupinska fotografija nastopajočih na 1. festivalu nogometa za dekleta v Kidričevem Breg, OŠ Juršinci, OŠ Markovci, OŠ Ljudski vrt in OŠ Kidričevo. Med seboj so se pomerile po sistemu vsaka z vsako. Zmage so se veselile domačinke iz Kidričevega, drugo in tretje mesto sta zasedli ekipi OŠ Ljudski vrt in OŠ Breg. Med tekmami so se pomerile še v različnih izzivih (zadevanje okvira vrat, žongliranje, strel s polovice igrišča), kjer so za svojo spretnost prejele tudi različne nagrade. V revijalni tekmi starejših deklic sta se v okviru priprav na državno tekmovanje med seboj pomerili ekipi OŠ Hajdina in OŠ Kajetana Kovača Poljčane, ki sta se razšli z neodločenim izidom. „Zagotovo lahko zatrdimo, da je prvi festival več kot uspel, dekleta so uživala v igri, gledalci pa v zabavnih tekmah in lepih potezah. Verjamemo, da smo z dogodkom navdušili nekaj deklet, da se vključijo v redno nogometno vadbo in s tem poskrbijo za koristno preživljanje prostega časa in za svoje zdravje ter dobro počutje," so zapisali organizatorji. UR Šolski šport • Rokomet OŠ Velika Nedelja v polfinalu državnega tekmovanja Ekipa OŠ Velika Nedelja Nogomet • Nino Bertalanič, AR Ljutomer (3. SNL - vzhod) Ljutomerčani pred zgodovinskim uspehom Nogometaši ekipe Avto Rajh Ljutomer so jesenski del tekmovanja v 3. SNL zaključili na zelo dobrem 5. mestu, ob tem pa jim je uspela tudi uvrstitev v osmino finala slovenskega pokala. Žreb jim je namenil „stare znance" iz sosednjega Prekmurja, ekipo Beltincev. Prleki so jo prejšnjo sezono izločili iz nadaljnjega tekmo- vanja po boljšem izvajanju 11-me-trovk. Če bi podoben podvig dosegli tudi na tekmi, ki bo v Beltincih, bi spisali zgodovinski, daleč največji uspeh ljutomerskega nogometa. Med izstopajoče igralce AR Ljutomer minule sezone zagotovo sodi 30-letni Nino Bertalanič, ki je po Primožu Mundi prevzel vlogo kape- Zadnji januarski ponedeljek je na OŠ Velika Nedelja potekalo državno četrtfinalno tekmovanje v rokometu za učence letnika 2009 in mlajše (skupina B). Med seboj so se pomerile ekipe OŠ Rače, II OŠ Slovenj Gradec in domača ekipa OŠ Velika Nedelja. Najuspešnejša je bila domača ekipa OŠ Velika Nedelja, ki se je tako uvrstila na državno polfinalno tekmovanje. Učenci so pokazali borbenost in izjemno rokometno znanje. Za domačo ekipo so nastopili: V. Ozmec, N. Munda, A. Roškar, J. Ko-kol, J. Ozmec, B. Mar, J. Zemljak, A. Hergula, J. Krabonja, A. Bromše, T. Amuga, T. Kolbl, A. Horvat, V. Lah, L. Valenko, A. Munda. Vodja ekipe je bila Meta Kokol, športni pedagog pa Zdenka Miklašič. Rezultati, četrtfinale: OŠ Velika Nedelja - OŠ Rače 36:13, OŠ Rače - II OŠ Slovenj Gradec 11:32, II OŠ Slovenj Gradec - OŠ Velika Nedelja 21:29. Vrstni red: Foto: Davorin Arnuga 1. OŠ Velika Nedelja 2. II OŠ Slovenj Gradec 3. OŠ Rače tana. Na poziciji branilca je jesenski del odigral konstantno dobro in kot steber obrambe preprečil številne napade nasprotnikovih igralcev. Pre-kmurec je začel nogometno pot pri šestih letih v vrstah soboške Mure, pri petnajstih pa ga je v Ljutomer pripeljal sedanji trener Prlekov Rudi Viher. Za nekaj časa je zaigral tudi pri Šolski šport • Badminton Dve zmagi v Slovensko Bistrico, po ena v Črešnjevec in Makole MŠIDB Nino Bertalanič (v modrem dresu) Beltincih v 2. in 3. SNL, nakar se je ponovno vrnil k Ljutomerčanom. Razen na dveh tekmah - proti Dravi v gosteh in Šampionu doma -smo odigrali konstantno zelo dobro. Ptujčani so nam nasuli kar sedem zadetkov, pred njihovimi vrati pa smo bili povsem nenevarni. Prepričan sem, da je Drava najboljša in bo osvojila naslov prvaka. Velik kiks smo si privoščili v tekmi 10. kroga, ko je v Ljutomeru nepričakovano slavila celjska vrsta Šampiona (1:2), preveč golov (6) pa smo prejeli v porazu proti Hajdini. Sicer pa s šestimi zmagami, štirimi porazi in tremi neodločenimi rezultati ter zmago proti Račam (1:0) v že odigrani tekmi 1. spomladanskega kroga, moramo biti zadovoljni,« ocenjuje nastop svoje ekipe Bertalanič. In kakšno pomlad napoveduje ljutomerski kapetan? »Vsaj tako uspešno kot jesen. Verjamem, da lahko ob prikazanem dopadljivem nogometu zadržimo visoko mesto. Upam, da naših privržencev na domačem igrišču ne bomo razočarali, predvsem pa bi se radi dostojno zoperstavili nogometašem Drave in se jim oddolžili za katastrofo na Ptuju. A največjo draž bo prav gotovo predstavljala prekmursko-prleška poslastica v pokalnem obračunu med Beltinci in Ljutomerom. Seveda so Beltinčani nesporni favoriti, toda ne gre pozabiti, da pokalna tekmovanja nemalokrat prinašajo velika presenečenja - spomnimo se, da je Nafta izločila Celjane. Zakaj ne bi mi Beltincev,« pravi kapetan AR Ljutomer Nino Bertalanič. Niko Šoštarič V športni dvorani Mladika je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj potekalo osnovnošolsko območno prvenstvo v badmintonu. Skupno je nastopilo 33 učencev in učenk, ki so bili razdeljeni v štiri skupine. Popolno prevlado so pokazali učenci in učenke iz bistriškega območja, saj so slavili v vseh skupinah, po dvakrat iz OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica in po enkrat iz OŠ Dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec in OŠ Anice Černejeve Makole. Po trije najboljši tekmovalci v kategoriji učencev in učenk letnika 2009 in mlajših so se uvrstili v finale državnega tekmovanja. Vrstni red: - učenke letnika 2009 in mlajše (7 nastopajočih): 1. Kiara Mikec, 2. Luna Dobošič (obe OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica), 3. Ajda Žnidar (OŠ Anice Černejeve Makole), 4. Kaja Mar (OŠ Ivajnkovci), 5. Mia Dečman (OŠ Anice Černejeve Makole) ... - učenke letnik 2011 in mlajše (3): 1. Tinkara Sep, 2. Ajda Brumec (obe OŠ Dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec), 3. Manca Šmigoc (OŠ Hajdina); - učenci letnik 2009 in mlajši (13): 1. Fran Gregorič, 2. Bor Vantur (oba OŠ Anice Černejeve Makole), 3. Taras Rajh, 4. Matej Poredoš (oba OŠ Ivanjkovci), 5. Jan Fišinger (OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica) ... - učenci letnik 2011 in mlajši (10): 1. Tjan Plahuta, 2. Matija Sagadin Pristovnik (oba OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica), 3. Matija Brumec (OŠ Dr. Jožeta Pučnika Čreš-njevec), 4. Anej Dovar (OŠ Anice Čer-nejeve Makole), 5. Lovro Korpar (OŠ Hajdina) . UR Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Najboljša trojica pri dekletih le- Najboljša trojica pri fantih letni-tnika 2009 in mlajše ka 2009 in mlajši Foto: Črtomir Goznik Najboljša trojica pri dekletih letnika 2011 in mlajše Foto: Črtomir Goznik Najboljša trojica pri fantih letnika 2011 in mlajši Foto: NS torek • 6. februarja 2024 Za kratek čas Štajerski 17 Domača lekarna Zeleni nasvet Ingver (Rhizomazingiberis) - čudežna zdravilna rastlina Pripravili smo si načrt setev in sajenja, počistili predale s semenom, naredili seznam semena, ki ga moramo nabaviti. Zdaj pa je čas, da začnemo razmišljati tudi o čem novem. Sama menim, da mora biti večina hrane, ki jo pojemo, tiste, ki so jo poznale že naše babice. Pri tem pa ni razloga, da ne bi preizkušali tudi novih rastlin. Spoznavali jih bomo v februarju. Na prvem mestu predstavljam ingver, ker je zdaj pravi čas, da začnemo z njegovo vzgojo. Ingver se predstavi Ingver smo Slovenci »odkrili« pred nekaj leti. Rastlina sicer raste v tropskih in subtropskih krajih. Pri nas torej bo uspevala poleti, pozimi pa mora biti res na toplem. Tudi neogrevan rastlinjak ne bo zadoščal za prezimovanje. Sama sem ga prezimovala kar pod stolom v dnevni sobi, na toplem in suhem. Še zdaj zgleda prav v redu. Njegov izvor je jugovzhodna Azija. Sodi med najstarejše znane začimbnice. Rastlina zraste do 50 cm visoko, veliki, zeleni suličasti listi pa čez poletje pošiljajo hranila v razvejano koreniko. Mene nekoliko spominja na korenike perunik, so pa nežnejše. Kako ga pridelati doma? Zatakne se že pri sadikah. Trenutno je edina možnost, da pridemo do sadik, če kupimo v trgovinah ponujene korenike. Doma jih potem z veliko potrpežljivosti skušamo zbuditi iz spanca, v katerega so ga umetno potisnili, da ne bi prehitro kalile v trgovinah. Kot so mi povedali na vrtnariji, ki so ga že sadili, jim je od 10 korenin iz samo ene uspelo dobiti lepo rastlino. A danes ni težav, če najdemo ekološko pridelane rizome (korenine), imate veliko večjo možnost, da bodo kalili. Prav tako opažam, vsaj v lanskem letu sem, da so rizomi veliko bolj živi in kalijo že v trgovini. Mogoče pa bodo letos vrtnarji že ponujali sadike tudi v svojih vrtnarijah. Začeti bi morali kar zdaj, da bo mogoče jeseni že kakšna korenina viška tudi za uporabo. V naslednjih letih, ko boste imeli svoj sadilni material, lahko začnete šele v marcu, a na toplem. Pred sajenjem lahko rizome (to je pravilno ime za korenine ingverja) razrežete tako, da ima vsak košček 2-3 očesa, poganjke. Razrezane rizome pustite dva do tri dni v suhem prostoru, f Foto: MP Ekološko pridelani ingver v rastlinjaku nad Konjicami da se rane zarastejo. Nič ne bo škodilo, če jih posujete s sajami, pepelom, algami ali tudi namočite v žajbljev ali kamilični čaj. V trgovinah pa dobimo tudi pripravek, ki vsebuje posebno bakterijo Bacil-lusamyloliquefaciens, namenjeno prav ekološki zaščiti sadik, sejančk-ov, čebulic in korenik pred gnitjem. Seveda pa si lahko sami pripravite tudi pripravek iz lubja vrbe. Recept ste si že lahko shranili; če bo ostalo kaj prostora, ga napišem še enkrat. Iste pripravke uporabite tudi pri sajenju čebulčka, česna in sadik, posebej če ste ji vzgojili sami iz ekološko pridelanega semena. Po treh dneh korenike ingverja posadite v lonce. Ti lonci naj bodo do toplega vremena na toplem, v stanovanju. Pazite, da bodo imeli ves čas dovolj vode, vlažno prst. Če se da, skušajte zagotoviti tudi višjo zračno vlago. Nakaljene lahko sadite tudi neposredno v zemljo, a samo v dobro ogrevanih rastlinjakih, vendar je za to zdaj še prezgodaj. Na prosto jih jaz ne bi sadila. To lahko naredite šele v sredini maja, a jaz bi jih imela samo v loncih, ne v zemlji. V neo-grevane rastlinjake jih sadimo sicer v sredini aprila, če je dovolj toplo. A priporočam, da so že nakaljene. Sama pa bi ga prvo leto zanesljivo sadila v lonec, da pridem do lastnega sadilnega materiala. Lonec naj ima premer vsaj 30 cm, idealno bi bilo 40-50 cm. Za sajenje v lonce uporabimo kupljen substrat za rože. Za sajenje na prosto (ali v rastlinjake) pa naj bo vrtna zemlja prhka in odcedna, drugače jo v premeru 30 cm in prav toliko v globino dobro premešajte s kupljeno zemljo. Ne mara visokega pHja, zato lahko zemljo premešate tudi z nekaj kisle šote. Prav tako naredite visoke grebene, grede, da bo greda tudi ostala rahla. Za sajenje izberemo (POZOR) delno zasenčena mesta, najbolje je, da ga senčita paradižnik ali visok fižol, ne pa drevesa. Zadovoljen bo, da ga bo sonce obsijalo samo zjutraj. Gnojimo samo s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili, nikakor ne s hlevskim gnojem. Ne pretiravamo, do 8 l komposta na m2 je največ, kar bo prenesel. Sadimo ga vsaj 20 cm narazen, med vrstami pa nekoliko več, v en lonec premera 40 cm pa lahko posadimo dve rastlini. Pri sajenju Ingver v loncu na mojem vrtu zgodaj poleti Foto: MP Foto: mp V rastlinjaku z visoko zračno vlago in toploto lahko jeseni pričakujete tak razrast majhnega dela korenike. naj očesa (če jih vidimo, gledajo iz zemlje. Sadimo torej zelo plitko, preko korenin naj bo le centimeter ali pa še manj zemlje. Po sajenju je potrebno redno zalivanje, dokler ne opazite prvih poganjkov. Na toplem bodo pognali v nekaj dnevih (iz lastnega sadilnega materiala), lahko pa čakate tudi več tednov. Vsekakor ga je treba ves čas pridno, redno, a ne preveč zalivati. Ko požene in so poganjki dolgi 5 cm, priporočam, da tla okoli rastlin prekrijete z zastirko. Najboljša je pokošena trava (sveža), ki zemljo tudi hladi. Seveda lahko uporabimo katere koli sveže pokošene rastline. Prva tako je uporabna tudi ovčja volna. Ingver v tropih gojijo povsem v senci, ker so korenine tik pod vrhom zemlje, ne mara, da po njih žge sonce. Pri nas je popolna senca lahko zanj prevlažna in tudi prehladna, a tla morajo vseeno biti čim bolj hladna za hitro razraščanje korenin, rizomov, ki so naš pridelek. Zato je zastiranje tal nujno. Tudi v loncu prekrijte zemljo z volno, travo, listjem ... Izkopljemo ga šele, ko se nadzemni deli v jeseni posušijo, takrat razvije največ arome, seveda pa pred prvim pravim mrazom. Če listi še niso posušeni, potem izkoplje-mo rastline z listi vred in jih sušimo v suhem, prepišnem, a ne mrzlem prostoru tako dolgo, da se nadzemni deli posušijo. Nato jih očistimo in hranimo v ne prehladnem prostoru (10-15 oC), kjer pa je zračna vlaga visoka. V prvem letu po sajenju pa je najbolje, da pustite rastline kar v loncih, kjer jih pozimi ne zalivate, samo shranite nekam, kjer ne zmrzuje. To sem naredila jaz in že žene. Pozimi ga nisem zalivala, pred 14 dnevi pa sem začela in prvi poganjki so že vidni. Prepričana sem, da ste mnogi že poskusili. Z malo sreče poleti zraste nekaj rizomov tudi za nas. Moram reči, da sem imela to čast, da sem lahko že dvakrat poskusila svež, v Sloveniji pridelan ingver na ekološki kmetiji. To je nekaj povsem drugega kakor tisti, kupljen v trgovini. Miša Pušenjak Zdravilna okrasna rastlina Foto: Pixabay Ste že kdaj slišali za pasijonko? Pri nas jo poznamo predvsem kot plezalko in zaradi čudovitih cvetov, le redki pa vedo, da gre med drugim tudi za zelo zdravilno rastlino. Pasijonka je vzpenjavka, ki zraste tudi do deset metrov in jo pogosto uporabljamo kot okrasno rastlino, ki zagotavlja tudi prijetno senco. Sicer izvira iz južnega dela Severne Amerike. Prepoznamo jo po dolgih in tankih steblih, ki so žlebičasta in zvita, listi pa so pecljati, razčlenjeni in trokrpi. V listnih pecljih najdemo po dve nektarski žlezi, iz zalistij pa poženejo vitice in cvetovi, ki merijo do osem centimetrov. Čašni listi so podolgovati in zašiljeni, medtem ko so večni beli, rdeči ali vijoličasti in obdajajo škrlatne, znotraj skoraj črne venčne liste, kjer se bohoti tudi pet prašnikov. Vzgoja Kot smo omenili, je pasijonka čudovita plezalka, ki dobro uspeva v toplejših krajih, tudi pri nas, ali pa če jo gojimo v rastlinjaku oziroma zimskem vrtu. Za uspešno rast potrebuje veliko vlage in kvalitetno zemljo ter oporo palic, žic ali česa podobnega, po čemer se lahko vzpenja. Ustrezajo ji sončne lege, medtem ko za nego ne potrebuje veliko. Zacveti julija in cvete vse do septembra. A čudoviti cvetovi imajo kratko življenjsko dobo, saj so odprti le en dan, največ dva. Če jo boste imeli na toplem in ji boste zagotavljali stalno temperaturo ter veliko sonca, bo obrodila tudi oranžne plodove jajčaste oblike, ki imajo užitno rdečo sluzasto sredico. A preden jo zaužijete, preverite, da ne gre za strupeno vrsto. Tudi s plodovi ne pretiravajte, saj ti še niso dobro raziskani. Zdravilnost V zdravilski rabi je pasijonka podobna glogu, s katerim se zdravi zgodnje popuščanje srca. Glog upočasni napredovanje bolezni. Sicer pasijonko danes praviloma uporabljajo kot rastlino, ki pomirja in uspava. Ima tudi protikrčne in blažilne lastnosti, zdravi prebavne motnje in pomirja živčno napetost. V lekarni je mogoče kupiti pasijonko za pripravo poparkov, ti pomirjajo živčno napetost in uravnavajo srčni utrip. Prav tako jo zdravilci svetujejo pri zdravljenju tesnobe, padavici, nemiru, nespečnosti, depresiji, težavah v meni, za odvajanje od drog in kajenja ... Zdravilni del pasijonke je njena zel - nadzemni del rastline, ki lahko vsebuje tudi cvetove in včasih tudi plodove. Najpogosteje jo posušimo, razrežemo in zaužijemo v obliki zdravilnega čaja. Za izdelavo suhih in tekočih ekstraktov lahko uporabimo tudi svež rastlinski material. M. Kopriva Foto: Pixabay Pasijonkin čaj Eno žličko zeli prelijemo z 200 ml vrele vode in pustimo pokrito 10 minut. Nato pijemo do tri skodelice čaja na dan, zadnjo uro pred spanjem. Pasijonkina marmelada Potrebujemo 2 kg jabolk, 1 kg sladkorja, 200 g olupljenih plodov pasijonke, 100 ml zgoščenega jabolčnega soka in 2 žlici limoninega soka. Marmelado pripravimo kot vse ostale. 18 Štajerski Križem kražem torek • 6. februarja 2024 Podravje • Zaradi načina dela vedno več ljudi z mišično-skeletnimi težavami Premalo fizioterapevtov, vedno več ortopedskih težav Sedeč način življenja, dolgotrajna uporaba elektronskih naprav, pomanjkanje telesne aktivnosti in stres so dejavniki, ki pri marsikom vplivajo na slabše splošno telesno počutje, kar se kaže tudi v mišično-skeletnih težavah. V Sloveniji imamo na področju ortopedije precej težav s pomanjkanjem kadra. Fizioterapevtov je premalo. „To v praksi pomeni, da so fizi-oterapevti ponekod pod pritiskom doseganja normativov in časovnih omejitev. Posledično lahko prihaja do nizko kakovostnih in prekratkih obravnav," priznava magister fizioterapi-je Žan Pukšič, kije pred kratkim na Ptuju odprl zasebno ambulanto. Pukšič je od leta 2016 zaposlen na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana, odgovoren je za rehabilitacijo bolnikov na oddelku za kirurgijo hrbtenice, kjer letno obravnavajo približno 700 pacientov. Delo v največji ortopedski ustanovi v Sloveniji mu je dalo klinične izkušnje za samostojno delo v zasebni ambulanti. V ambulanti na Ptuju prevladujejo predvsem posamezniki z bolečino v spodnjem delu hrbta, bolečino v vratu ali med lopaticami in tenzijskimi glavoboli. Delo v zasebni ambulanti opravlja v popoldanskem času, tedensko obravnava okrog 15 pacientov. Izpostavlja pomen pravočasne obravnave, ki je eden izmed ključnih dejavnikov za izboljšanje stanja. V izogib težavam in izboljšanju stanja priporoča redno telesno aktivnost, zdravo prehrano, zadostno hidracijo in nadzor telesne teže: „Pri posameznikih, ki veliko sedijo, svetujem še uporabo opomnikov za redne kratke odmore, da se vsaj na eno Kakšne težave bodo imeli naši otroci ... Prekomerna raba elektronskih naprav in premalo gibanja slabo vplivajo na vse. Pukšič pravi, da bi patologije otrok zaradi njihovih specifik težko povezali s prekomerno rabo zaslonov in premalo gibanja, a dodaja: „Zagotovo pa prihaja do tovrstnih težav že pri najstnikih, ki tako zaradi šolskih, kot osebnih razlogov veliko časa preživijo pred računalniki. Zraven otrok in najstnikov smo tudi odrasli postali družba, kije tako ali drugače odvisna od elektronskih naprav, hkrati pa ji primanjkuje gibanja." Pogosto pa se pomena zdravega življenja zavemo šele, ko se soočimo z zdravstvenimi težavami. uro vstanejo in malo sprehodijo. Hkrati je dokazano, da ti premiki koristijo tudi boljši produktivnosti in koncentraciji ter pripomorejo k zmanjšanju stresa." Kdaj je primeren čas za obisk fizioterapevta Pogosto z bolečinami predolgo odlašamo in prepozno poiščemo ustrezno pomoč. Pukšič svetuje, da je obisk fizioterapevta smiseln, ko bolečina v spodnjem delu hrbta traja več dni ali celo tednov in se ne izboljša: „Sevanje bolečine iz spodnjega dela hrbta v eno ali obe nogi lahko kaže na možne težave s hrbtenico, kot je okvara medvretenčne ploščice, stenoza ali spon-dilolisteza. Prav tako je priporočljiv obisk, če vam bolečina v spodnjem Žan Pukšič delu hrbta ovira vsakodnevne dejavnosti, kot so hoja, dviganje predmetov ali sedenje." Nespecifične bolečine v hrbtu, za katere ni znanega točnega vzroka, predstavljajo kar 85 % vseh bolečin hrbtenice. Pri tem je sicer najprej treba izključiti nevarne patologije, v večini primerov pa slikovna diagnostika ne pokaže večjih posebnosti. „V svoji ambulanti kot metodo zdravljenja največkrat uporabljam roke, kar je tudi razlog, da je ime fizioterapija dobilo predpono "manualna". V praksi to pomeni, da z izvajanjem določenih pritiskov ter specialnimi tehnikami ugodno vplivamo na mišice, vezivno tkivo in sklepe," pravi magister fizioterapije. Čakalne dobe na Ptuju V zasebni ambulanti na Osojni-kovi cesti za zdaj ponuja le samo-plačniške storitve, pregled opravi v roku dveh tednov. Ugotavlja pa, da je največja težava in skrb posameznikov predvsem v pomanjkanju informacij glede njihovega stanja, pričakovanega poteka in časa okrevanja. V javni zdravstveni mreži je čakalna doba dolga, z najvišjo stopnjo nujnosti - zelo hitro, približno dva meseca. Ključna težava je pomanjkanje kadra. Kljub prizadevanjem po višanju števila fiziote-rapevtov je teh premalo. Slovenija ima po podatkih Eurostata 74 fizioterapevtov na 100.000 prebivalcev, medtem ko jih imajo ostale razvite države tudi do trikrat več. Dženana Kmetec Foto: CG Ptuj • Potopisno predavanje Davida Steguja Med Indijanci na spravni ježi Najanuarskem potopisnem večeru oz. srečanju so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj gostili Davida Steguja, učitelja angleščine in popotnika iz okolice Škofje Loke, kije predstavil življenje s severnoameriškimi Indijanci, spregovoril paje tudi o prehojeni Slovenski planinski poti od Maribora do Debelega rtiča, ki jo je prehodil v štirih tednih. Z obiskovalci je podelil dragocene izkušnje svojega popotovanja v okolje, kjer živijo drugače in kjer še vedno premorejo bogastvo, ki smo ga mi v večji meri že izgubili. Indijance še danes pogosto dojemamo kot „divjake". Eden njihovih najbolj znanih rekov je: vsi smo povezani. Na to ne gledajo samo z vidika sorodstvenih vezi, ampak vsega, kar nas obdaja. Ne glede na vse razlike med ljudmi spodbujajo sodelovanje, v marsikaterem pogledu pa tudi kontri- rajo zahodnemu dojemanju sveta in pristopu do narave. „V zadnjem času se vedno pogosteje sprašujem, zakaj se od teh ljudi več ne naučimo - tudi med izobraževanjem. Dejstvo, da so ustavili dve evropski velesili, v bistvu nadzorovali napredovanje v osrčje celine, je zelo pomenljivo. Koliko je te pomembne zgodovine, ki je iz določenih razlogov v zahodni družbi ne omenjamo," razmišlja Stegu. Kot večina mladih je tudi David Indijance „spoznal" le skozi romane Karla Maya. Med študijem je nato en semester preživel v zvezni državi Oklahoma, kjer imajo Ko-manči, ki so se najdlje upirali belim zavojevalcem, še okoli 40.000 pripadnikov in še danes svoj štab. Spravna ježa, • . 1 • 1 • ■ • • pristni samoiniciativni spravni proces Ob načrtovanju svoje magistrske naloge, ki govori o tem, kako Američani dojemajo svoje lastno iv Zakaj pa ne? širjenje na zahod, je naletel na zelo zanimiv videoposnetek o spravni ježi, ki ga v Južni Dakoti in Minne-soti organizirajo že skoraj petnajst let. Na ježi celijo svoje rane in rane tistih, ki se jim pridružijo. Izjemno je bilo videti, kako lahko ljudstvo, ki je v preteklosti utrpelo toliko krivic, samoiniciativno začne dejanje sprave, čeprav bi ga morali začeti belci. Pot, dolga okrog 500 km, je svojevrsten podvig v mrzlem decembru, ko čez ameriške planjave divjajo strupeno hladna snežna „Prigoda z Indijanci je ena izmed prigod, ki se med seboj dopolnjujejo v moji knjigi pod naslovom Zakaj pa ne?, ko je bilo našim mladim v času kovida izredno težko. Posvetil sem jo idrijskim šolarjem, kjer sem nekaj časa tudi učil. Leta 2019 smo posneli tudi kratek film z naslovom Generacija Z - ne ali ja, ki govori o odvisnosti od moderne tehnologije. Število ogledov je pokazalo, da se ljudje tega problema zavedajo. Samo morda ne vemo, kako bi se ga lahko lotili. Lahko pa so nam zgled mladi Indijanci, ki tako zavzeto sodelujejo v že omenjenem spravnem procesu, ker spoštujejo svoj izvor," je povedal David Stegu, ki ocenjuje, daje veliko ljudi nesrečnih tudi zaradi izgube identitete, še zlasti mladih. Iščejo se, bolj moderno je biti nekdo drug, kot pa poiskati izvor svojih korenin. Foto: Črtomir Goznik David Stegu: „Na spravni ježi Indijanci celijo svoje rane in rane tistih, ki se jim na tej ježi pridružijo ter jih marsikaj naučijo." neurja. Prejahajo jo v dobrih dveh tednih, med potjo pa jih gostijo manjše vasice in mesta, ki pomagajo s hrano in prenočišči. David se je tudi sam odločil, da se jim pridruži v tem spravnem procesu. Pomagal je pri transportu, logistiki pri hrani, na konju pa je prejahal kratek odsek. Pozitivno ga je presenetilo, koliko mladih Indijancev je z veliko spoštljivostjo do svojih prednikov sodelovalo na tej spravni ježi. Spoštovati je treba sebe in druge „Če se ne bomo zavedali, da ima vsak izmed nas svojo zgodovino, svoje izkušnje, svoje prednike, ne bomo nikoli prišli skupaj. Tisti, ki bodo videli, da se bojimo svojega bližnjega oz. kogarkoli, ker je drugačen, ker ima morda drugo mnenje, bodo to s pridom izkoristili. Če bomo iskali neko absolutno resnico, se bomo vedno prepirali. Spoštovati velja vsakogar, spoznati resničnost vsakega in hoditi po svoji poti, negovati svoje poslanstvo. To bodo začutili tudi ostali, lažje bomo sprejeli drug drugega in skupaj napredovali," je iz izkušenj pri Indijancih povedal David Stegu. Nikoli ne smemo pozabiti na svoj izvor, vrednost, ki jo ima stvarstvo, narava. Če bomo to ozavestili, to resno vzeli, bomo kos marsikateremu izzivu, ki ga vidimo danes, in marsikateremu, ki je še pred nami. MG petek • 2. februarja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Gorišnica • V Šoli nogometa trenira že okoli 160 mladih nogometašev Glavni cilj prihodnje sezone: ustanovitev mladinske ekipe V Gorišnici so pred dvema letoma odprli Športni park, ki je občino stal okoli tri milijone evrov. Objekt je v tem obdobju dodobra zaživel, predvsem zaradi aktivnosti tamkajšnje Šole nogometa. Še pred štirimi leti je pri njih nogomet treniralo okoli 60 mladih, danes pa jih je že skoraj trikrat toliko. Vodstvo šole je prepričano, da jim je to uspelo predvsem zaradi pravega pristopa in sistematičnega dela, prav gotovo paje k temu veliko pripomogla tudi odlična športna infrastruktura. Foto:Sola nogometa Gorišnica Selekcija U9 je na domačem turnirju z eno ekipo osvojila prvo, z drugo ekipo pa tretje mesto. Gorišniška Šola nogometa je med mladimi vse bolj priljubljena, saj imajo v letošnji sezoni že okoli 160 aktivnih igralcev. Skupno imajo osem selekcij, od U7 do U17, manjka jim še mladinska ekipa, ki bi jo radi ustanovili naslednjo sezono. Na ta način bi imeli podmladek tako za njihovo kot članske ekipe sosednjih klubov, igralcev pa jim ne bi bilo treba kupovati od nekod drugod. Mladi nogometaši na go-rišniški stadion ne prihajajo samo iz domače občine, ampak jih starši pripeljejo tudi iz bolj oddaljenih krajev, kot so Ormož, Središče ob Dravi, Ivanjkovci, Ptuj ... Mlajši imajo treninge dvakrat na teden, starejši pa tudi po štirikrat ali petkrat, med vikendi so potem na vrsti še tekme. Tisti, ki se vključijo, morajo biti torej izjemno motivirani, delovni in disciplinirani, predvsem pa vztrajni. Pri tem je pomembna tudi spodbuda staršev, Pojasnilo V članku z dne 30. januarja z naslovom "Tudi Haložani imajo svoj film" je prišlo do nenamerne napake. Gospa Dragica Kodrič je omenjena kot nastopajoča v filmu, vendar zgodba o tem, kako je bila v otroštvu na paši z bratom, ni njena. Gre za zgodbo iz knjige spominov "Bil je to čas pri nas", avtorice so pevke ljudskih pesmi Trstenke iz Podlehnika. V filmu je zgodba vključena kot ilustracija med serijo fotografij Stojana Kerbler-ja iz zbirke Haložani. Za nehoteno napako se opravičujemo. Ekipa filma HI ■ j 7 Vn ■ N V \ Franc Fridl, strokovni vodja Šole nogometa Gorišnica, in vodja Borut Lin-dič (od leve) ki so pravzaprav tisti, ki otroku vse to omogočajo. Po besedah Boruta Lindiča, vodje Šole nogometa Gorišnica, si prizadevajo starše o vseh stvareh pravočasno obveščati, z veliko večino pa zelo dobro sodelujejo. Na zadnjem nogometnem turnirju, ki so ga izvedli v Gorišnici, so številni starši mladih igralcev zavihali rokave in pomagali pri izvedbi, kar je marsikoga pozitivno presenetilo. »Skušamo delovati kot ena velika družina, kjer se vsi počutijo prijetno in zadovoljno. Seveda je v prvi vrsti trening in igranje nogometa, vendar skušamo delovati tudi vzgojno in pri mladih spodbujati skupno sodelovanje, prijateljstvo, ekipni duh. Smo mo-tivatorji in včasih tudi psihologi, saj so ob neuspehih velikokrat prisotne tudi solze, ki pa so samo dokaz, da mlademu igralcu ni vseeno za ekipo, da se želi truditi. Solze so velikokrat spodbuda za še bolj trdo in vestno delo na igrišču,« je povedal Lindič, ki je vodstveno funkcijo prevzel pred štirimi leti od Boruta Kolarja, danes župana občine Gorišnica. Kolar je Šolo nogometa vodil vse od leta 2015 in jo pripeljal na višji nivo, sedanje vodstvo pa je njegov doprinos še nadgradilo. »Pogoji za delo so vrhunski, imamo enega najlepših stadionov v naši okolici, mladi igralci pa se pri Zimski tradicionalni turnir je uspel Šola nogometa Gorišnicaje tudi letos organizirala mednarodni nogometni zimski turnir, na katerem je sodelovalo 46 ekip iz Slovenije in Hrvaške v petih starostnih skupinah. Dogodek je potekal v Večnamenski dvorani v Gorišnici, v vseh treh dneh pa so skupno našteli 2.000 obiskovalcev. Pri organizaciji je pomagalo okoli 50 staršev, saj je bilo treba zagotoviti pogostitev za 460 sodelujočih otrok. Poleg tega so organizirali tudi srečelov in ostale družabne aktivnosti. Organizatorji so izjemno zadovoljni z izvedbo, celoten turnirje potekal brez zapletov, predvsem pa brez poškodb igralcev. nas dobro počutijo. V primerjavi z mestnimi klubi je pri nas gotovo manj pritiska, tekmovalnost pa ni vedno na prvem mestu,« je povedal Lindič. Njihova posebnost je tudi ta, da starši plačajo samo vadnino v višini 30 evrov na mesec, vsa ostala oblačila za treninge pa dobijo v šoli brezplačno. Veliko stavijo na novega strokovnega vodjo Franca Fridla Trenutno se Šola nogometa Gorišnica ponaša z odličnimi rezultati, saj je kar nekaj njihovih ekip v samem vrhu Lige MNZ Ptuj: ekipa U17 je prva na lestvici, U15 druga in U13 tretja. V zadnjih letih so se strokovno okrepili, vseh 12 trenerjev ima ustrezne licence, vsako leto pa se še dodatno izobražujejo. Z novim letom so sklenili sodelovanje s trenerjem vratarjev Tomažem Mu-rkom. Lani junija je funkcijo strokovnega vodje prevzel Franc Fridl, eden izmed najbolj podkovanih nogometnih trenerjev daleč naokoli, saj slovi po svojih igralskih in trenerskih izkušnjah, zato je po besedah Lindiča velika pridobitev za njihovo nogometno šolo. Zaradi njegove strokovnosti in prepoznavnosti bodo prav gotovo v prihodnje pridobili še kakšnega igralca več. Fridl se je usmeril predvsem v strokovni del, za večje spremembe pa je po njegovih besedah potrebno več časa. »Vsekakor bi bilo vsiljevanje profesionalizma pogubno, zato delamo majhne korake. Na podeželju so izjemno talentirani fantje, brez trdega dela pa seveda ne gre. Mi jim lahko predamo znanje in tehnike, ostalo pa je potem odvisno od njih,« je dejal Fridl, ki se zaveda, da v takih manjših nogometnih šolah lahko dosežejo določen nivo, najboljši igralci pa gredo nato v nogometne klube višjih kategorij. Estera Korošec Foto: EK Koroška • Snežne skulpture Slovenjegoričanov Prvo mesto za Cerkvenjak Na že 32. prireditvi Gradovi kralja Matjaža v Črni na Koroškem je letos sodelovalo 35 ekip. Foto: osebni arhiv Cerkvenjačani so znova dokazali svoje mojstrstvo pri izdelovanju skulptur iz snežnih kock - občinstvo jim je za grajski kompleks podelilo prvo nagrado. Med njimi sta bili tudi ekipi iz Cerkvenjaka in Svete Trojice. Cerkvenjačani so sicer stari znanci prireditve, a so se gradnje najbolj znanih snežnih skulptur v Sloveniji tokrat lotili po nekajletnem premoru. S svojo skupino, ki so jo pomladili in nekoliko razširili, so dosegli izjemen uspeh, saj so osvojili prvo mesto po izboru občinstva. S tem so samo potrdili svoje mojstrstvo, kajti uspehe so nizali že v preteklosti; po dvakrat so namreč že osvojili prvo in drugo mesto, enkrat pa tudi bron. Kot je povedal njihov vodja Branko Lorenčič, lahko tekmovalci izdelajo skulpturo po lastnem izboru, a ekipa Antuj@čagona.com, kot so se poimenovali, prisega na gradove, zato vsako leto zgradi drugačnega. Letošnjega so sestavljali stolp, grajske hiše, trdnjave in most. Prvič so se izdelovanja skulptur iz snežnih kock udeležili tudi Troji-čani. »Pod imenom Županovih 11, pod katerim smo nastopali tudi na zadnjih lokalnih volitvah, smo kot popolni novinci postavili Trojiški grajski zid z 11 vrhnjimi kamni, ki so predstavljali 11 članov trojiškega občinskega sveta. Bilo je vse prej kot lahko, a polno smeha in zabave, šest ur smo se potili za ta naš prvi izdelek. Nanj smo zelo ponosni, pa čeprav se ne more primerjati z detajli polnim in natančno izdelanim modelom gradu naših sotekmovalcev iz Cerkvenjaka,« je premoč ekipe iz sosednje občine športno priznal Simon Kos. Tekmovanje v gradnji umetnin iz snega je sicer doslej tradicionalno potekalo na Peci, gori, pod katero po legendi spi kralj Matjaž, zaradi lanskih poplav pa so ga premestili v Črno. Od leta 1993, ko je prireditev potekala prvič, je nastalo že več kot 1.430 skulptur. SD Kidričevo • Zlata poroka zakoncev Bauman Vnuki skrbijo za rekreacijo Mož in žena v zakonu doživita vse: od solz do smeha. Eden lepših trenutkov je vsekakor dan, ko se poročita in si zaobljubita ljubezen in zvestobo do konca svojih dni Foto: SŽ Marija in Vinko Bauman iz Pleterij sta januarja naštela 50 let skupne življenjske poti. Poročila sta se 6. januarja 1974 v Lovrencu na Dravskem polju. Poročne zaobljube sta obnovila 13. januarja letos. Civilni obred zlate poroke je opravil župan občine Kidričevo Anton Leskovar, cerkveni obred pa farni župnik Karel Pavlič. Zlatoporočenca izhajata iz velikih družin. Spoznala sta se na plesu v Lovrencu in se poročila 6. januarja 1974. Povezuje ju ljubezen do družine, življenja in kartanja. O svojem zakonu in o svojih dveh hčerah Simoni s Slavkom in Brigiti z Robijem govorita z velikim ponosom. Družbo jima delajo tudi vnuki Sara, Sandi, Laura in Filip ter pravnuk Liam, ki skrbijo za redno rekreacijo babice in dedka. Sara Žumer 20 Štajerski Križem kražem torek • 6. februarja 2024 Piše: Dani Zorko • Po poti Majev Tulum Iz Valladolida sem se znova premaknil proti obali v mestece Tulum, ki je bilo zaradi bližine Cancuna še vedno precej obiskano s turisti, znano pa je tudi po arheoloških ostankih Majev. Naselil sem se v nek ceneni hostel tik ob transportni postaji, kjer sem bival pravzaprav v kabini širine za en večji jogi. Tu sem imel prtljago, lučko in vtičnico, kopalnica pa je bila skupna - kot da bi imel v hiši šotor. Imeli smo svoj bar, bazen in senčni vrt, je pa tudi res, da je čez dan vsak hodil naokrog po svoje, da nekega udobja nisi pogrešal. Mestece ni bilo veliko, je pa bilo dokaj razpotegnjeno, da sem se do starega mesta z razvalinami peljal z lokalnim kombijem, nazaj pa šel peš. Razvaline v Tulumu so kasnejšega nastanka kot drugje po celini, ker se je trgovina s prihodom Špancev vedno bolj pomikala proti obali, je pa to ena redkih majevskih naselbin, ki so ob morju. Navadil sem se že, da bi bili radi na vhodu vsi vodniki, vendar si lahko to naselbino zlahka prehodil v uri in pol, zato vsem objektom nisem posvečal preveč pozornosti. Čeprav je naselbina urejena kot sprehajalni Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Ligaška tekma u Tulumu Pogled iz arheološkega najdišča park, je bilo precej vroče in kmalu sem se umaknil proti komercialnemu kompleksu s spominki in drugo šaro. Po nekem naključju sem se znašel pri polici z žganimi pijačami in že me je ujel nek poba, ki je izvajal degustacije in mi je po vsej sili želel natočiti nekaj kratkih za pokušino. Komaj sem ga prepričal, da pač ne pijem, vendar pa lahko vseeno kakšno rečeva na to temo. V Mehiki pijejo več vrst žganja, najbolj znana pa so tekila in mezcal, ki sta pripravljena iz agave, najboljši domači zvarek pa je t. i. posch, ki se pripravlja iz koruze. Za turiste HRIBOVSKA VAS VZHODNO OD KAMNIKA ZNIŽANJE PRODAJNE CENE NEUMETNIŠKA LITERATURA, PLAŽA VELIK NASAD ENE RASTLINSKE VRSTE NOVINARSKO POROČILO STERENA KRAJ NA OPATIJSKI RIVIERI ENAKA SOGLASNIM OTROŠKA KNJIGA ZA ZAZNAVANJE S TIPANJEM TROJANSKI JUNAK VVERGI-LOVEM EPU BIKOVSKI TREND NA BORZI E3 STARO ZDRAVILIŠKO MESTO V BELGIJI UPRIZORITEV ODRSKEGA DELA RIMSKI VOJSKOVODJA BIZMUT NAS PEVEC (OTO) KRAJ V ISTRI PODROČJE SIPIN V SAHARI DELAVEC, KI ZAUSTAVLJA VLAK HISA MESTO OB REKI AARE VSVICI DRAGO IVANUSA SORTA NASA NAJMANJŠA OBČINA PLETENO VRHNJE OBLAČILO NEMŠKI IGRALEC (FRITZ) PARIŠKA KATEDRALA KLEMEN JANEŽIČ BARVA IGRALNIH KART NAS FAR-MAKOLOG (MLADEN) OČE SISTEM JEZIKOVNIH ZNAKOV, ČRKOPIS IGRALEC PACI NO AMERIŠKA JAZZISTA FARMER INTATUM JUŽNI SADEŽ NAŠ POPULARNI RADIO IZVOLJENIH KRALJA MATJAŽA ZA PLOVBO NEVARNA PODVODNA SKALA MESTO VSPANUI VZHODNO OD SEVILLE NAPLACILO BRITANSKA PEVKA KOSOVSKIH STARŠEV (DUA) OKRASNI KAMEN, VRSTA KALCEDONA OPTIČNI ELEMENT PRIPADNIK KAVKASK. NARODA OVADUH MNOŽINSKI OSEBNI ZAIMEK ČEDOMIR RAVNIK IRSKI REŽISER (JIM) TALENT PRITR-DILNICA KDOR GRDO PIŠE SEZNAM TISKARSKIH NAPAK V KNJIGI PODZEMNA GRŠKI BOG VOTLINA VOJNE Dunajsko opero, ki se je prvotno imenovala Wiener Hofoper, so odprli leta 1869 z Mozartovo opero Don Giovanni. Marca 1945 je bila opera poškodovana med ameriškim bombardiranjem in šele leta 1955 so jo spet usposobili. Zaigrali so Beethovnovega Fidelia. ORF je imela svoj prvi prenos v živo. Ima okoli 1800 sedežev in več kot 500 stojišč. V sodobnem času se lahko pohvali z izjemnimi mednarodnimi zvezdniki, pa naj gre za pevce, instrumentaliste ali dirigente. Med širšo publiko, tudi pri nas, so znani po vsakoletnem Opernem plesu. DISAŽIO - razlika med nominalno in manjšo tržno vrednostjo deviz in vrednostnih papirjev, ECIJA - staro špansko mesto v Andaluziji, RASP, Fritz - nemški igralec seveda pripravijo pijače najslabše kakovosti, vendar v najbolj bleščeči embalaži. Moral bi jim prinesti kakšno amaro ali pelinkovec za jutranje izpiranje zob, da bi jim malo posvetil ... Tulum ima eno glavno ulico, kjer poteka vse dogajanje s trgovinicami, prevozi in restavracijami za turiste, za to ulico pa sem našel umirjeno domačo menzo, stojnice s sadjem in zelenjavo ter manjši trgec, kjer so se zadrževali domačini. S turisti se ukvarjajo zgolj tisti, ki imajo kaj od njih, ostali pa raje živijo manj stresno življenje. Imeli so celo pokrito igrišče, kjer se je zvečer nabralo nekaj ekip, ki so izgleda igrali ligo, in sicer v košarki. To me je kar presenetilo, ker je tod in po svetu prvi šport nogomet, zato sem z veseljem malo posedel in opazoval dogajanje. Življenje na ulici se je zvečer malo umirilo, bari in restavracije pa so bili kar polni. Meni samemu ni bilo za viseti v gostilni, pa tudi v bajti nisem našel pametne družbe. Naredil sem nekaj načrtov za naslednji dan in se želel stuširati, a sem na svojo žalost ugotovil, da so vse skupne tuš kabine na novo prebarvali in se je morala barva sušiti do jutra. Do zasebnih sob s kopalnicami pa nisem imel dostopa, tako da sem se moral osvežiti v hišnem bazenu. In ko sem se lepo počasi namenil v sobo, mi receptor v zadregi pove, da pa še imajo eno kopalnico skrito za šankom. - g * i Domača restavracija z mehiškimi barvami Foto: Dani Zorko KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 6. februarja 2024 Za kratek čas Štajerski 21 SkriNja domačih viž - AnsambeL Kiper Nov kvintet na slovenski narodno-zabavni sceni Ansambel Kiper je mlad naro-dno-zabavni ansambel iz okolice Šentjurja pri Celju, ki ima pet članov. Glasba jih spremlja že od zgodnjega otroštva, jih združuje, povezuje tudi v zasebnem življenju. Zanimiv pa je izvor njihovega imena. Vsi prihajajo iz kmečkega, podeželskega okolja, kjer so različni stroji. „Po slovensko kiper pomeni prekucnik, po pravilni slovenščini pa bi se ansambel Kiper torej moral imenovati Prekucnik, a smo ostali pri imenu Kiper, ker nam zveni bolj domače", so pojasnili svoje poimenovanje. Zanimivi pa so tudi njihovi začetki, najprej so delovali kot duet, nato v trio zasedbi, ki je prešla v kvartet, danes pa jih poznamo kot kvintet. Pred štirimi leti sta harmonikar Matej Zalar in klarinetist Niko Filej začela nastopati kot duet. Čez leto in pol se jima je pridružil najprej nekdanji kitarist Miha Selič in kmalu zatem še baritonist Matej Mastnak Zaje. V tej sestavi so delovali eno leto. V tem času je nastala tudi njihova prva avtorska skladba Vate zaljubljen, katere avtor je harmonikar Matej Zalar, ki je pesem posvetil takratnemu dekletu, za katero so posneli tudi videospot. Pred letom in pol pa se jim je pridružil trobentač Zan Močnik, zaradi naraščaja pa se je poslovil kitarist Miha Selič, ki ga je zamenjal kitarist Mihael Močnik. Čeprav imata kitarist in trobentač enaka priimka, nista v sorodu. V sestavi kvinteta resno delujejo več kot pol leta, postali so velika glasbena družina. V zasedbi kvinteta so posneli že tri skladbe. Dve so že izdali, z eno so se predstavili na festivalu. Ena izmed njihovih skladb nosi ime Naša Resevna. Njena avtorja sta Hermina Knez in Toni Vidic. Govori o bližnjem hribu iz okolice Šentjurja, kamor tudi sami radi zahajajo. Na Resevni sta planinski dom in stolp, na katerega se lahko podate in vidite vse do Triglava. „Iz navadnih tenisk smo skočili v škornje narodne noše, s katerimi smo se prvič podali v Nemčijo. Po vrnitvi v Slovenijo smo se lotili nove avtorske pesmi Najina zima, ki je izšla sredi decembra 2023, katere avtor je harmonikar Matej Zalar. Posneli smo jo na Rogli, kjer nas je treslo od mraza, saj je bilo minus 10 stopinj Celzija. Člani ansambla smo: harmonikar Matej Zalar (vodja), obiskuje 2. letnik strojne šole. Klarinetist Niko Filej j e šolanje že končal in hodi v službo. Baritonist Matej Mastnak Zaje je tudi že zaposlen, prav tako trobentač Zan Močnik, kitarist Miha Močnik pa je zaposlen na domači kmetiji. Vsem nam je glasba hobi, ki nas je povezala v najboljše prijatelje. Igramo na porokah, obletnicah, zaključkih, garaža zabavah. Izvajamo naro-dno-zabavno in tudi zabavno glasbo. Poskrbimo za dobro glas- bo, dobro voljo in obilo smeha povsod, kjer nastopamo. Dan po lanskem božiču smo se udeležili festivala v Dolenjskih Toplicah, zadnjega festivala narodno-za-bavne glasbe v letu 2023- Tam smo zapeli lastno pesem Najina zima in skladbo Po svoji poti grem. Nepričakovano smo prejeli nagrado za najboljšo vokalno izvedbo. Zelo smo je bili veseli. Vzor so nam Okrogli muzikanti, zaradi njihovega pestrega izbora šov programa in izvajanja kakovostne glasbe," so povedali člani ansambla Kiper. V letu 2024 si želijo čim več nastopov, s katerimi bodo prispevali k še večji popularnosti narodno-zabavne glasbe, njeni promociji in bogatenju zakladnice slovenskih na-rodno-zabavnih viž. Predvsem pa bodo gradili na kakovostni glasbi in ustvarjanju lastne glasbe. MG Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 7 6 3 2 4 5 2 7 5 4 8 6 2 9 4 5 9 3 6 1 5 2 3 6 1 4 7 8 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 3 8 9 8 1 6 1 4 7 2 8 4 9 1 7 2 4 9 6 1 7 2 1 2 4 4 8 3 6 2 1 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljjubezen Posel Denar Zdravje Oven ??? €€ ooo Bik v? €€€ OO Dvojcka ©©© €€ OO Rak ©©© €€ O Lev ©© € O Devica v ©© € OOO Tehtnica €€€ OOO Škorpijon ©© €€ O Strelec ¥ © € OO Kozorog ©© €€€ O Vodnar ©©© O Ribi ©© OO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 6. do 12. februarja 2024) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? ITi mEDIfl IITIPEX Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radlo-Tednik, d. o. o., Osojnlkova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 12. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media Impex. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Kristina Lipovčič, 2324 Lovrenc na Dravskem polju Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 2. februarja 2024 kWmntc CAMPUS SAVA PTUJ SAVA MGDIfl 24 (JtRADIoPTUI Štajerski ZAVAROVALNICA » . -» VSTOPNICE: ENTRfO ¿g| www.entrio.si OMV Smo pooblaščeni trgovec STIHL - . " - ^ SERVIS IN TRGOVINA KOSEC - MAROF V servisu Kosec hitro, kvalitetno in po ugodni ceni popravimo vašo vrtno kosilnico, motorno žago, motorno koso in drugo vrtno orodje. Stroj potreben popravila lahko oddate v vam najbližji prodajalni KZ Ptuj, mi pa ga dostavimo v servis. 02 741 58 26 SAVA ME DIR 24 OtRADIoPTUI Štajerski TEDNIK ZAVAROVALNICA W .V. , CAHPUS SAVA PTUJ ENTRfO www.entrio.si OMV petek • 2. februarja 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 Umrli so is- V Naši ženi beremo... »» Kaj torej pomeni resnično začeti na novo? S to besedno zvezo običajno označujemo prehod ali spremembo, ki vodi k novemu obdobju v življenju. To lahko predstavlja nov pristop do vsakodnevnih opravkov spreminjanje življenjskih navad, boljšo komunikacijo, več časa zase ali nam pomembne osebe, npr. otroke, partnerja, prijatelje, postavljanje novih ciljev ali celo začetek popolnoma novega poglavja v življenju... « Zev prodaji! TOREK, 06. februar 00:00 Video strani 03:00 Jutranja telovadba 08:30 Mlc Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 FesHva! tamburašev in mandolin is to v 10:45 22. Pustna povorka v MajSperku 11:45 25. Fašenk po Dornovsko 13:30 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 20 let KTED Koranti Demoni Vareja 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Oifejčkova parada, 2016 22:20 Starpoint prodajno okno 23:20 Video strani PROGRAMSKI NAPOVF.DN1K TV program v živo tudi preko spleta www.siptv.si Urttdni&wo: L>: i >1 Ji 'I G J 2252 QORNAVA, iric j-.s.pv,.^. KO lita Kt. 0 2 754 UO J3. 041 B1 8 044 wWW.Slplv.5l SREDA, 07. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mtc Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Kronika iz občine H ajdi na 10:30 Zimska urica in Alfi Nipič 12:00 Slovenski kulturni praznik v Skorbi 13:00 Kulturni praznik na OŠ Hajdina 13:30 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - V živo 18:00 Trniče ob kulturnem prazniku 19:30 Mtc Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Ta veseli dan kulture po Hajdinsko 21:00 Pust je na Hajdini 22:00 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani 00:00 08:00 08:30 09:30 10:35 13:00 14:30 18:00 19:30 20:00 21:30 23:15 00:20 ČETRTEK, 08. februar Video strani Jutranja telovadba Mlc Mengeš - zdravstvena oddaja 70 let ZUDV Dornava Orfejčkova parada, 2016 Starpoint prodajno okno Italijanska trgovina - v živo Prvi Fašenk po Dornovsko Mic Mengeš - zdravstvena oddaja S pesmijo predemo že 70 let 25, Fašenk po Dornovsko Starpoint prodajno okno Video strani Umrli so: Marija Podhraški, roj. Ganzitti, Majšperk 51, roj. 1943 - umrla 22. januarja 2024; Marija Matjašič, roj. Gerečnik, Slovenja vas 48, roj. 1937 - umrla 22. januarja 2024; Ivan Potočnik, Žvab 20, roj. 1931 - umrl 23. januarja 2024; Emica Šketa, roj. Markež, Sovjak 8, roj. 1951 - umrla 24. januarja 2024; Burdica Kokot, roj. Križanec, Hrastovec 4c, roj. 1959 - umrla 25. januarja 2024; Miklavž Gabrovec, Sedlašek 84, roj. 1954 - umrl 25. januarja 2024; Marija Ilijevec, roj. Klaneček, Jablovec 48, roj. 1939 - umrla 25. januarja 2024; Jožef Kocjan, Orešje 169, roj. 1942 - umrl 27. januarja 2024; Jožica Štrucl, roj. Klinc, Dravinjski Vrh 2b, roj. 1967 - umrla 27. januarja 2024; Jožef Florjanič, Mezgovci ob Pesnici 44, roj. 1936 - umrl 28. januarja 2024; Elizabeta Krulc, roj. Jelen, Kozminci 16, roj. 1938 - umrla 28. januarja 2024; Ivica Kocmut, roj. Zupančič, Ptuj, Peršonova ul. 17a, roj. 1950 - umrla 29. januarja 2024; Anton Sok, Moškanjci 73, roj. 1940 - umrl 30. januarja 2024. Mali oglasi Takrat si mislila, kar sem mislil jaz, ta svet je moj, je tvoj, svet naju dveh, če skozenj v dvoje greš objet, postane večnost in ostane večnost spet. (Franjo Gnilšek) V 88. letu se je poslovila ljubljena mama in babica Marija Gnilšek Od nje se bomo poslovili v petek, 9. februarja, ob 12. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Pogreb bo v družinskem krogu. Sveče prijazno odklanjamo. Žalujoči: hči Vesna in sin Izidor z družinama STORITVE v Štajerski PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, naročila po telefonu 040 531 246. Možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma. ZAHVALA V 92. letu se je poslovil Martin Zajšek IZ TRŽCA 37A (nazadnje stanujoč v Domu upokojencev Ptuj - enota Muretinci) Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Velika hvala za vso skrb in podporo najprej vsem zaposlenim v enoti Muretinci, ZD Ptuj - ambulanti dr. Lisulove, dr. Galunove in dr. Čuševe, UKC Maribor - žilna KRG in Splošni bolnici Ptuj - Interni oddelek. Hvala KS Tržec, Društvu upokojencev Videm in Folklornemu društvu Lancova vas. Hvala p. Vladimirju za molitev, p. Klemnu za opravljen cerkveni obred, pevcem Feguš, govorniku za besede slovesa, godbeniku za odigrano melodijo in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radiodtednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radiiHednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. VPLIVNE DAME IZ OZADJA Ko se premier na novo zaljubi, vrag odnese reforme INTERVJU: MIHA BREJC Gregor Virant in Anže Logar sta kot dan in noč STEČAJNI UPRAVITELJ SD Bo afera s sodno palačo pokopala tudi naslednico partije INTERVJU: IGNACIJA FRIDLJARC Zlorabljajo kulturo za polnjenje svojih žepov 24 Štajerski Črna kronika torek • 6. februarja 2024 Lenart • Tehnično in finančno zahtevna sanacija Cesta ostaja zaprta Dobrih 700.000 evrov bo stala temeljita obnova povsem dotrajane ceste Zamarkova-Hrastovec-Zg. Voličina, ki jo poleg tega ogroža tudi plaz. Cesta pod gradom Hrastovec je zaprta za ves promet že od lanskega novembra, sanacija pa ne bo končana pred aprilom. Gre sicer za odsek lokalne ceste v dolžini nekaj čez 1,2 kilometra, ki služi kot povezovalna pot oziroma bližnjica številnim prebivalcem, zaradi popolne zapore pa morajo zdaj narediti velik ovinek in uporabiti obvoz čez Lormanje. Cesta pod hrastovških gradom je zaprta že vse od lanskega novembra, a po besedah Andreja Rojsa, strokovnega sodelavca za gradbene zadeve v lenarški občinski upravi, dela gotovo še ne bodo zaključena vsaj pred aprilom, kajti sanacija je zahtevna, zaradi vremena pa tudi nepredvidljiva. Cesta je bila namreč v tako slabem stanju in večkrat zakrpana, da je bila dobesedno zaplata pri zaplati in jama pri jami. Urejeno ni bilo odvodnjavanje, poskrbeti je treba še za plaz. »Poskrbeli za drena-žo na celotni trasi ter nad in pod cesto pri centralnem plazu. Tega bomo 'umirili' s tremi globokimi kamnitimi rebri, ki jim bomo postavili prečno na cesto.« Za nekaj čez 700.000 evrov vredno naložbo je občina pridobila približno 600.000 evrov državnega sofinanciranja, preostanek pa bo krila iz lastnega proračuna. SD Ptuj • Ponoči vlomili v Qcenter Storilci pokradli le nekaj artiklov V noči s četrtka na petek se je v nakupovalnem središču Qcenter na Ptuju zgodil vlom. Roparji sicer niso imeli veliko časa, saj so se prižgali alarmi. V štirih minutah jim je uspelo pobrati le nekaj artiklov v trgovini Slowatch. Informacijo, da se je v nakupovalnem središču Qcenter na Ptuju zgodil vlom, nato pa še rop, so upravitelji centra potrdili. Ker je ves objekt tako zunaj kot v notranjosti nadzorovan s kamerami, so informacije o tem, kdo naj bi bili domnevni storilci, pridobili zelo hitro. Glede na to, da naj bi se storilci neuradno na parkirišče pripeljali kar z avtomobilom znamke Audi, sive barve, prav vešči očitno niso. „Policija je domnevnim storilcem po naših informacijah že za petami. Niso odnesli kaj dosti, saj so se alarmi hitro prižgali in varnostniki so prihiteli do centra. V približno štirih minutah jim je uspelo ukrasti le nekaj blaga v trgovini Slowatch, drugih trgovin niso oškodovali, ker se jim je mudilo," so še pojasnili v Qcentru. Tudi glavnina blaga v trgovini Slowatch je ostala nedotaknjena. Zraven škode, ki so jo povzročili njim, pa so poškodovali še vrata nakupovalnega središča, ki so jih dobesedno odtrgali. Dženana Kmetec Slovenija • Lani med delom v gozdu življenje izgubilo 14 ljudi Delo v gozdu ostaja eno najnevarnejših opravil Delo v gozdu sodi med najzahtevnejša in najnevarnejša dela. Lani je terjalo vsaj 14 življenj, kar je tri več kot leto prej, ob tem pa še več deset težjih poškodb. Točne statistike glede nesreč in poškodb ni, na zavodu podatke zbirajo na podlagi poročil, medijskih objav, ob tem pa ugotavljajo, da četudi se z ukrepi za povečanje varnosti pri delu v gozdu teoretično vsi izvajalci in lastniki gozdov strinjajo, pravilnega ravnanja v praksi pogosto ne znajo udejanjiti. Skoraj vsem nesrečam botrujeta neprevidnost in nestrokovnost pri izvajanju gozdarskih opravil, največ nesreč pa se zgodi med sečnjo in spravilom lesa, opažajo. Čeprav že 30 let opozarjajo na pomen izobraževanja in previdnosti dela v gozdu in so izobraževanja v določeni meri pripomogla k boljši opremljenosti in manj nesrečam, so številke smrti še vedno (pre) visoke, razlog pa pogosto precenjenost lastne fizične sposobnosti in znanja. Največkrat se poškodujejo starejši ljudje »Starostna struktura ponesrečencev (največ poškodovancev je v starostni skupini od 60 do 69 let) dodatno priča o tem, da se lastniki gozdov ne zavedajo nevarnosti in zahtevnosti gozdarskih del. Del v gozdu se povsem neodgovorno lotijo tudi takšni, ki zaradi svoje starosti ne morejo biti niti primerno usposobljeni niti fizično kos zahtevam tega dela. Najstarejši ponesrečenec je bil leta 2022 star 85 let.« Prvi korak na poti k zmanjšanju števila nesreč je, da bo vsak lastnik gozda pred začetkom dela kritično ocenil svoje znanje, opremo in psihofizično pripravljenost. Kdor ima le v eni točki pomisleke, naj delo 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Foto: ZGS, Vir: ZGS Število nezgod s smrtnim izidom lastnikov gozdov v letih 2011-2023 raje odda za to usposobljenim in registriranim izvajalcem, opozarjajo. Se pa tudi na področju spravila lesa dogajajo spremembe. Smrtno nevarno in naporno delo z ročno motorno žago, ki je prevladovalo od 60. let prejšnjega stoletja, počasi (v Sloveniji celo bolj počasi kot v marsikateri evropski državi), a zanesljivo odmira. Zamenjuje ga t. i. strojna sečnja, pa tudi sicer lastniki gozdov za spravilo lesa raje najemajo izvajalce. A tudi na tem področju so še številne pomanjkljivosti. Tudi pri strokovnjakih za sečnjo napake Gozdarski in delovni inšpektorji so lani opravili večdnevno akcijo nadzora izvajalcev sečnje, v 23 dneh so obiskali 35 izvajalcev. Na področju zagotavljanja strokovne usposobljenosti izvajalcev del v gozdovih v večini ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Več nepravilnosti je bilo ugotovljenih na področju spoštovanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu. Inšpektorji za delo so odkrili 30 nepravilnosti, ki so se predvsem nanašale na neza-gotavljanje zdravstvenih pregledov, neuporabo osebne varovalne opreme ter pomanjkljivosti delovne opreme. Ugotovili so, da v gozdovih izvajajo dela in naloge tudi delavci brez pogodb o zaposlitvi. Ob tem se pojavlja veliko število samozaposlenih delavcev, ki dela v gozdu opravljajo sami, kar ni v skladu s pravilniki, ki predpisujejo, da morata biti na delovišču vsaj dva delavca v vidni ali slišni oddaljenosti. Glede na število odkritih nepravilnosti in posledic nesreč pri delu v gozdovih bosta inšpekciji tudi letos izvedli poostren skupen nadzor. Mojca Vtič Slovenija • Okužbe z virusom mišje mrzlice zopet v porastu Največ mišje mrzlice v Podravju Lani je bilo po podatkih NIJZ potrjenih kar 64 primerov mišje mrzlice, zbolelo je 10 žensk in 54 moških. Število okužb se zopet zvišuje. Porast okužb z mišjo mrzlico so po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zabeležili v letu 2021. Samo junija so zabeležili nekaj manj kot 220 primerov okužbe. V letu 2022 okužb z virusom skoraj ni bilo, glede na lanske podatke o številu okužb pa je opaziti, da se število okužb postopoma zopet povečuje. Lani je bilo največ primerov okužbe po- trjenih v starostni skupini od 25 do 54 let, teh je bilo kar 39. V podravski regiji se je v pomladnih in poletnih mesecih okužilo največ ljudi, in sicer kar 32 ljudi, najmanj pa v pomurski, kjer je bil potrjen en primer okužbe. Pri večini bolnikov so dokazali virus puumala. Da bi preprečili okužbo z virusom mišje mrzlice moramo poskrbeti za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev, živila in pijačo pa hranimo v zaprtih posodah. Pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov ali površin, kjer so iztrebki ali mrtve miši, lahko uporabimo va-rikino, ki jo zmešamo z vodo, ali pripravljena razkužila. Pomembno je, da razkužimo vse površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni. V prime- S A U: ^ Foto: Pixabay ru velikega števila poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali, moramo obvestiti pristojnega veterinarja. Sta c? ¿-"O"- O ► CP vC?4 o 'C? » Rojstva: Klavdija Rubin, Savci 56, Sveti Tomaž - deček Luka; Karolina Paluc, Dolič 25, Destrnik - deček Nik; Viktorija Svenšek Sažic, Potrčeva cesta 4, Ptuj - deklica Lamija; Sara Moškon, Mestni Vrh 9, Ptuj - deklica Anja; Jasna Rozin - deklica Izabela; Mirjana Šipek - deklica Kalina; Patricija Kralj - deklica Gaja. * O * o • _£2 C? o Ce je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo. Danes bo v zahodni in osrednji Sloveniji pretežno oblačno, drugod bo še večinoma sončno. Ponekod bo pihal veter zahodnih smeri. Jutranje temperature bodo na severu od -3 do 0, drugod od 1 do 6, najvišje dnevne od 8 do 15, na vzhodu do 17 °C. OBETI: V sredo in četrtek bo v severnih in vzhodnih krajih dokaj sončno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodnik. Še naprej bo razmeroma toplo. Napoved za Podravje Foto: BR Vir: ARSO