3 Tomi Tri 1 ar Priče smo vsest rans kemu napredku, vsakodnevno ras tejo okoli nas nove tovarne, naselja se vse bolj širijo, ces te prodirajo v predele, ki so bi l i do nedavnega še nedos topni, novi daljnovodi rastejo kot ogromne pajčevine, raznovrs tne antene so postale s imbol našega časa . Vse to za č l ovekovo dobro? če ves ta napredek pog ledamo od bli zu, v idi mo, da na račun tega napredka izginjajo mnogi naravni ž i vlj enj ski prostori. Davek pa p lačuj ejo tudi razne živa l i, predvsem ptice . V mnogih prede l ih njihovo števi lo upada, nekatere vr s te so posta le· redke ali so celo že izgini l e z obl i čja zemlj e. Vendar pa se nekatere vrste ptic, kot na p r ime r kos Turdus meruia in turška grlica Strertnpe Zia decaocto , uspešno pri l agajajo sp remembi ž ivljenskega prostora. Mednje ·spada t ud i prtba VaneUus vaneUus , ki zadn j e ča se us pešno gnezdi tudi na obde l anih površinah. Na ža los t pa je teh ptic v pr imerjavi z re sno og roženimi vrstam i ze lo ma lo. Ogl edal i s i bomo prilagoditev pribe na b iotop Sorškega pol ja. Pribe so gnezd ilke ba r ij, zamočvirj enih travn.ikov in v lažnih neobdelanih površin, ki so bolj ali manj poras le vsaj s travo fn omogočajo dobro prikr i vanj e gnezda in mladičev. Gnezda s č rno li sas timi olivno zelenimi jajci, k i jih pribe naredij o v plitvih zeme l j skih kotanjah, so odlično skrita v travi. Tudi rjavi mladiči s črnim i 1 i s ami so v varovalni dr2i, ko se sk rije be l trebuh in vrat med rast linj em, prakti čno neopazni. Prehranjuje se v g lavnem s č rvi, polži, žuže lkami in njihovimi li činkami. Na Sorškem polju se pr i ba sta l no zadržuje na spomladanski h pre le tih . Preletne jate so izredno velike, s aj dosegajo čez s to primerkov. Zadnja štiri leta (1979-1982) pa tudi us pešno gnezdi na krompirišču kmetij"ske zadruge, ki j im po načinu obdelave izredno us treza. Zanimivo je , da kot ~e s koloba rj enj em spreminja lokacija krompfri~ča, tako se se li tudi gnezdišče pr ib . Bi o top na Sorškem polju je popo lnoma drugačen od prvobitnega biotopa. To je razmeroma s uho pbdročj e z ostrejš imi ž i vljenj skimi pogoji in hitri mi vremenskim i preobrat i, brez najmanj še zašči te pred vetrom in dežjem. Gnezda so plitve vdolb inice, v zemlji Izravnane z nekaj · šopi trave in ._s lame in vedno leže na vrhu razora.V vsakem leglu so šti r i jaj ca. Vsako odstopanje 4 l . Gnezdo pribe na barju (levo) in na krompirišču (de sno). (D. Ota, T. Tri lar) l . The nest of the Lap1iYing ona moor (Zeft) and i n a potato field (right) . o~ tega števila j e pos ledica opuščenega legla alf predators tva. Hruškasta jaj ca so za r az liko od pr imarnega biotopa bolj rjavkas ta, z manj iz~azit imi temno rjavimi pikami, ki so nekoliko gos teje posejane na topem koncu. čeprav je gnezdo na vrhu razora dokaj izpos tavljeno, se z varovalno barvo jajc odlično s taplja z oko lj em. Mladi či so za radi og lašanja i n tekanja čez razore opazni že na več dese t me trov. Vendar pa se v nevarnos ti potuhnejo v var:ovalno držo. i n dobesedno i zginejo izpred oč i. S poskus ni m lovom na tl eh žfvečih.žuželk · sem ugotovil, da jim h rane ne primanjkuje - p redvsem so to hrošči i·z r'odu brzcev Cicindela , ki so bi 1 i med ulovom še posebej štev Hni, i•n krešičev Carabus . Pribe so se zelo pos rečeno pri lagod i le načinu obdelovanj a na poses tvu kmeti j ske zad ruge, k i se na s rečo v mars fčem r~z likuj e ~d nač ina obdelave na privatnih njivah Sor škega polja. Sredi aprila so na tej nj i vi sadili krampi r in ga obenem obs ipavali, kar pri pr iva tn ih kmetih ni . v navadi. Nekaj dni kasneje sem na vrhu razorov že opazil gnezditvene vdolbin ice, v ·kate re so pribe počas i znaša le s lamo. 17.aprila sem naše l prvo gnezdo in v nas lednj i h petih dneh še nadaljnjih 24 . Pregleda l sem t udi bližnje privatne nj ive , vendar ni sem našel niti enega gnezda ali vs aj poizkusa gnezditve. Proti koncu aprila so kmetje na svojih njivah začel i obs ipavati kromp ir. Obs i pavanj e j e na š iršem območj u t r aj a lo kakih dese t dni in bi pomeni lo gotov p ropad vseh gnezd. Od 6. do 10 .maj a so k rompirišče škropi l i s herbi c idom REG LONE ' 14, k i uničuj e predvsem š iroko li s tne plevele. 9.maja se je iz leg lo tudi prvo leg lo. Ker pa j ~ Reg lone tudi hud kontaktni s trup, je veči na m l adičev . iz tega legla pod leg la poškodbam. Našel sem tri z g lobok imi ranami. Na os tala legla, kjer so bil a še jajca, po mojem mnenju šk ropljenje ni škod lji vo vp l ivalo. Os ta l a l eg l a so se izl eg la do 17. maj a in v teh dneh sem ob ročka l 51 m l adičev. Vs i mladiči iz enega gnezda se ne iz ležej o naenk rat - največja razlika me d prvim in zadnjim j e bila tri dni. Mladi č i se že po nekaj urah pos tavijo na noge in naredijo prve korake v sve t. Ko se i z l ežej o vs i mladi či iz gnezda, se skupaj podajo na mukotrpno pot čez razore na bli žnjo ž itno nji vo ali travnik. Po šest ih tednih, ko l ikor je potrebno, da se m l adiči osamosvojijo, so pribe konec junija zapus tile Sorško po lj e . V p r imer javi z l e t om 1981 se je š t evilo gnezdečih prib lani (1982) izredno poveča­ lo . Leta 1981 sem naše l pet gnezd i n obročka l 16 begavcev - skupaj 10 lege l - lani (1982) pa sem naše l 25 gnezd in obročkal 51 begavcev - s kupaj 25 legel. Pouda r i I bi , da raz li ka n i nas ta l a za radi pov ršnega preg ledovanj a v le tu 1981, temveč za radi občutnega povečanja populacije gnezde.čih prib. 5 2 . Močvir>nat biotop pribe na ljubZ.janskem barju (D . Ota.J 2 . A wet moor biotop of Lapwings on the LjubZ.jana ~oor. • 3 . .:( >:X .' .. •• 4 . . 4. The e ffeats of the Reglone i nJur>ies Sl.M-1ARY The author disausses the nesting biotope of the Lapwing in a dry potato f ieZd in the Sorško pol j e, whiah differs aompZetely from t he previous wet moor biotope. On wet ground the Lapu>ing nests i ndividuaUy 1,>he:r>eas he:r>e whe:r>e the nest is unpr>iteated i t nests in a Zoose aoZony. It nests in the furrows of f ieZds of aoope:r>ative farma and not on those of private farms f or two reason.s: 1.aooperetive farrrns are ·muah Zarger than the pr>ivate ones and 2. pr>ivate farmers ~over potatos with soiZ at the time when Zapwings s tiZZ hatah and t hus the young wouZd aertainZy · be killed. However, the RegZona herbiaide, whiah kiZZs weeds with wide Leaves in partiauZar, is used on the fieZds of aooperative •farms . The poison is aertainZy harmfuZ to the young, whereas it does not seem to darnage eggs . The young birds hide in aorn, whiah grows in neighbouring fields. The number of birds in the aoZony inareased from 10 aZutahes in 1981 to 25 alutahes in 1982. LITERATURA Trilar, T. (1981) : Gnezditev pribe VaneZLus vanellus na Sorškem polju, Acrocephalus, 11 ••• št.8-9 ; str. 36 Tomi Trilar, Pot v Bitnje 12, 64000 Kranj Uvodna f otografija: Benjamin Tome