GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA IN PAPIRNICE KOLIČEVO -_________;__________________________;__________________ ._________ POTREBA PO TEHNIKIH NA MNOGIH DELOVNIH MESTIH Nakladalci papirja pravijo, da je najlepše in najhitrejše nakladati izdelek, če je embaliran v obliki palet Novi začasni sklepi VEVČE. JULIJA — Novi te-jneljni zakon o delovnih razmerjih, ki velja od 8. IV. 1965 dalje, prinaša mnogo novo&ti. Štejemo ga med najpomembnejše zakone, ki jih je v izadnjem času sprejela Zvezna skupščina. Vsekakor la zakon ne ispada med liste, ki jih je Zvezna Skupščina sprejela samo zaradi uskladitve z ustavo, temveč med (tiste, ki iso neogibno potrebni za realizacijo posebno pomembnih ustavnih načel. Te-nreljni zakon o delovnih razmerjih prinaša temeljna načela in smernice za samoupravno urejanje medsebojnih razmerij, kakršna nastajajo med delovnimi ljudmi, člani delovnih skupnosti na podlagi združenega dela in v zvezi z njihovim osebnim sodelovanjem na tem delu. Delovne skupnosti morajo v enem letu >s (Statutom ali % drugimi splošnimi akti urediti delovna razmerja .skladno z določbami zakona. Dokler pa ni .sprejet statut, se smejo delovna razmerja urejati tudi 'z začasnimi sklepi naj višjega organa upravljanja. Upravni odbor podjetja je na predlog strokovne komisije sprejel na na isvoji prvi redni iseji naslednje začasne sklepe: 1. ZAČASNI SKLEP O ODGOVORNOSTI IN DOLŽNOSTI DELAVCEV Novi zakon v poglavju o odgovornosti delavca delovni skupnosti izhaja iz dolžnosti in odgovornosti delavcev na delu, predpisuje postopek za ugotavljanje kršitve delovnih dolžnosti in ukre-Pe, ki se uporabljajo .proti delarv-9» in organe, ki začnejo oz. vodijo postopek .in izrekajo ukrepe. V začasnem sklepu je predvideno, da mora vsak član delovne skupnosti, posebno še odgovorni vodja, ki zve za kršitev delovne dolžnosti, prijaviti kršitev. Posto-Pčk na podlagi prijave začne vodja kadrovske službe proizvodne enote oz. njegov namestnik. Vodja kadrovske službe mora opraviti vse poizvedbe in zbrati Potrebno gradivo, nakar ga predloži komisiji, ki zasliši delavca in predlaga upravnemu odboru oz. delavskemu svetu, da kaznuje delavca, seveda kolikor ugotovi kršitev delovne dolžnosti. Za kršitev delovne dolžnosti so določene naslednje kazni: opomin, javni opomin, zadnji javni opomin in izključitev iz delovne organizacije. O Izključitvi delavca iz delovne 'Skupnosti odloča .samo delavski svet in sicer samo enkrat, kadar je .podana hujša kršitev delovnih dolžnosti. Potrebno je, da na tem mestu opozorimo, da novi zakon nič več ne govori o .samovoljni zapustitvi z dela nad 7 dni. V tem primeru je namreč delovno razmerje po starem zakonu 'prenehalo. Po novem zakonu .se lahko vsaka samovoljna zapustitev z dela smatra kol hujša kršitev delovne discipline, kar ima za 'posledico izključitev iz delovne skupnosti. 2. ZAČASNI SKLEP O NASTOPU NA DELO, POSKUSNEM DELU IN ORGANIH ZA SPREJEMANJE Delovna skupnost mora vsako prosto delovno mesto razglasiti z javnimi sredstvi za informacije (dnevni tisk), izjemoma pa tudi s svojimi sredstvi za informacije (tovarniški časopis, oglasne deske itd.). Delavec, ki želi nastopiti delo v podjetju, mora biti star 15 let oz. v proizvodnji 18 let in mora izpolnjevati splošne zdravstvene pogoje. Novi zakon tudi dovoljuje, da podjetja sama določajo dolžino poskusnega dela. S poskusnim delom se sme ugotavljati samo, ali delavčeve delovne sposobnosti (strokovna izobrazba, delovna iznadljivost, delovne navade in podobne) zadovoljujejo zahteve delovnega mesta, na katero stopa, oz. ali more delavec uspešno izpolnjevati delovne naloge. Glede na važnost delovnih mest traja poskusno delo za. delovna mesta, ki .zahtevajo: 1. kratkotrajno priučitev 10 dnd; 2. poklic ali nižja strok, izobrazba 30 dni; 5. visoko kvalif. ali srednjo strokovno izobrazbo 2 meseca; 4. višjo ali visoko izobrazbo 3 mesece. Poskusno delo spremlja in ocenjuje posebna komisija, ki jo imenuje upravni odbor in mora biti sestavljena iz strokovnega vodje enote, kjer bo delavec delal in iz 2 članov te enote, ki imata vsaj enako izobrazbo kot delavec, čigar poskusno delo se ocenjuje. 3. ZAČASNI SKLEP O OPRAVLJANJU OBČASNIH OZ. ZAČASNIH DEL Novi .zakon ne dopušča več začasnega oz. honorarnega delovnega razmerja, temveč samo dela, ki ne trajajo več kot 3 dni, ali dela, zaradi katerih nam ni treba odpirati posebnega delovnega mesta zaradi majhnega obsega. V začasnem sklepu .so navedena ta začasna dela in sicer: čuvanje koles, pomoč v počitniškem domu, čiščenje prostorov, (Nadaljevanje na str. 4) VEVČE, JULIJA — Vedno večja zahteva tržišča po .boljši kakovosti izdelkov in vedno popolnejši, z instrumantacijo opremljeni stroji v papirni industriji, postavljajo pred nas pogoj stro kovnega znanja in tudi .splošne razgledam osti ljudi, ki tem strojem strežejo. Prav tako se pojavlja težnja in potreba, da bi imeli vodje manjših oddelkov ali celo delavnih skupin poleg ustaljene prakse na delovnem mestu, ki -so jo dobili z dolgotrajnimi izkušnjami, tudi potrebno osnovno izobrazbo II. stopnje iz zahtevane stroke, t. j. papirniške za delo v proizvodnji, kemijske ali papirniške za delo pri kontroli surovin in izdelkov, strojne pri vodenju dela v kovinarski delavnici in elaktro stroke v elektrode lavni cah itd. Napačno bi bilo trditi, da mojster ali vodja skupine in tudi strojevodja papirnega stroja ne uporablja svojih dolgoletnih izkušenj s pridom. Vse, kar si je pri .svojem delu zapomnil, prenaša na osebje svojega oddelka. Ce je samoiniciativen in prizadeven, je lahko tudi dober organizator. Skoraj slehernemu pa manjka težnja po pridobitvah, novotari- jah, včasih se jih celo otepa, ker »kar on pomni«, so delali papir na občutek. Zlasti manjka 'ljudem iz prakse težnja po manjšem raziskovalnem delu, po drobnih izboljšavah in napredku tehnike, kot nujnih pripomočkih za dober način dela v siodbbnem času. Vse to pa more in hoče sprejeti le človčk, Iki je v sodi, na podlagi ddkazov .in teorij pridobil zaupanje do vsega, kar je v tehniki, organizaciji in odnosih dokazljivo. Razlika je namreč med človekom, ki na podlagi izkušen j le ocenjuje, in tistim, ki na podlagi analiz in izračunov dokaže. Ta razlika se ne oči tu j e samo v ri-ziku, ampak igra glavno vlogo čaš, ko na eni strani pridemo do sprememb skozi leta, medtem ko je na podlagi teoretičnih znanj rezultat kaj hitro pri rolki. Morda ne bi bilo napačno razmisliti o tem, da bi tehniki postopoma zasedali prej omenjena delovna mesta od vključno vodje priprave .snovi in strojevodje v proizvodnji, pa navzgor, prav tako pa bi morali hiti vodje bru-silniioe, strojne in ročne dodelave, vodje posameznih delavnic Itd. tehniki. DROBNE NOVICE VEVČE, JULIJA — Za namestnika predsednika upravnega odbora podjetja je bil na 2. redni seji izvoljen tov. ing. Matevž Barle iz proizvodne enote Medvode. VEVČE, JULIJA — Tovarna Štora na Švedskem je ponudila možnost 14-dnevne prakse za enega od naših strokovnih delavcev. Upravni odbor podjetja je odobril Francu Mlakarju, inženirju, službeno potovanje v omenjeno tovarno, kjer se bo spoznal z načinom dela in z novimi dosežki pri proizvodnji celuloze. VEVČE, JULIJA — Upravni odbor PE Vevče je določil novo komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti. Člani te komisije so: Stane Robida, Nace Za- jec, Janez Kamšek. Namestniki pa: Ivo Avbelj, Silvo Razdevšek, Ljubo Zabukovec. Tajnik komisije je vodja pravne službe, njegov namestnik pa vodja kadrovske službe PE Vevče. Dolžnost komisije je, da na podlagi prijav o kršitvi discipline ali drugih prestopkov pri službeni dolžnosti uvede postopek tako, da kršitev analizira in da svoje mnenje pristojnim organom upravljanja. VEVČE, JULIJA - Na podlagi prošenj in predloga izobraževalnega centra podjetja je upravni odbor sklenil, da bomo imeli v šolskem letu 1965/66 sedem vajencev za kovinarsko stroko in to: 2 strugarja, 2 kleparja-insta-laterja in 3 strojne ključavničarje. Za e.lekitr.o stroko zaenkrat ni potreb, kier so vsa delovna mesta zasedena, priuču jata pa se še dva vajenca. Dijaki srednjih in višjih strokovnih šol so v času počitnic pridobivali praktično znanje na obvezni počitniški praksi. Na sliki: Karel Juvan — dijak L letnika TŠ strojne stroke pri obdelovalnem stroju v kovinarski delavnici ŠTIPENDISTI IN DRUGI DIJAKI NA OBVEZNI LETNI PRAKSI VEVČE, JULIJA - Ker je obvezna počitniška praksa sestavni del šolskega pouka, smo tudi letos sprejeli večje število dijakov raznih strokovnih šol na izpopolnjevanje na delovnem mestu. Tako je že v mesecu juniju opravilo svojo dolžnost 23 dijakov iz gimnazije o Mostah m ena dijakinja iz učiteljišča v Ljubljani. Julija meseca je bilo o obeh obratih 63 dijakov. Največ jih je bilo iz papirniške stroke, manj pa iz kemijske, strojne in ekonomske. Dijaki so med prakso razporejeni po oddelkih, tako da med celotno prakso spoznajo celoten proces proizvodnje, delno pa tudi pomagajo pri manj zahtevnih delih bodisi na delovnem mestu v proizvodnji, ali pa v laboratoriju, kakor pač zahteva program. Za opravljanje prakse so dijaki nagrajevani po pravilniku. Za mesec avgust je predvideno, da bo prakso nastopilo še 21 dijakov. Pri reparaturah in menjavi strojne opreme je treba pohiteti, da bo papir v čim krajšem času spet na stroju. Na sliki: Strojno osebje III. PS pri menjavi sita ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU JANUARJU 1965 Plan Doseženo Papir.......................... 100 110,7 Celuloza . ..................... 100 105.7 Pinotan........................ 100 115,5 Lesovina.........................100 101,5 Proizvodnja papirja je po opravljenih remontih na II. in IV. papirnem stroju v mesecu aprilu in maju zopet dosegla normalno višino. Rezultat pa bi bil lahko še ugodnejši, vendar pa to zaradi zahtevnega proizvodnega programa ni bilo mogoče. Ta je namreč obsegal večje količine ekspertnih kulerjev in to na treh papirnih strojih, pri izdelavi pa je nastalo precej izmeta. Proizvodnja lesovine je hila normalna. V obratu proizvodnje celuloze je bil v tem mesecu opravljen 10-dnevni remont, ki je bil po planu predviden, zato pa je bila proizvodnja ustrezno nižja. Kvalitetno se je celuloza zelo izboljšala, kar nam je uspelo s postavitvijo centrikli-nerjev v belilnici konec meseca maja. Tako je bilo v mesecu juniju le 5 % proizvodnje II. kvalitete. STOPNJA IZKORIŠČANJA OSNOVNIH PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI I. 'POll. I. poli. 1964 1966 PE Vevče..................... 87,8 87,5 PE MEDVODE................... 89,9 90,4 Stopnja izkoriščanja kapacitet je v primerjavi s I. poli. 1964 v PE Vevče nekoliko padla, ker so se povečali zastoji na papirnih strojih. POROČILO O PROIZVODNJI ZA MESEC JUNIJ PAPIRNICA KOLIČEVO Bruto proizvodnja Meseč. Izvršitev pi. ’/» »/o Papir . ... 100 104.0 Karton ....... .... 100 105.0 Lepenka . ... 100 110.9 Skupaj .... 100 105.4 eto proizvodnja 1/12 Izvršitev let. pl. v °/o PS I 109.1 PS II 97.4 KS I 120.9 KS II 105.1 LS 92.9 Skupaj 107.4 KOLIČEVO, JULIJA — Proizvodnja je v preteklem mesecu potekala še dokaj skladno s proizvodnim programom. Večja prekoračenja planskih obveznosti beležimo pri proizvodnji na KS I in PS I, pri PS II in lepenkovih strojih pa neto plana nismo dosegli. Iz primerjave obeh tabel lahko ugotovimo. da je bil plan bruto proizvodnje lepenke prekoračen, plan neto proizvodnje pa ni bil dosežen, zato so povečane zaloge nedovršene proizvodnje. Za proizvodnjo v preteklem mesecu lahko ugotovimo, da je v redu potekala kljub pomanjkanju nekaterih osnovnih surovin za proizvodnjo in seveda ob razmeroma nizkem številu ur zastojev. Odstotek zastojev, ki ga računamo iz razmerja dejanskih in možnih ur obratovanja stroja, je bil v mesecu juniju le 1,74 %. Glede na to, da je z mesecem junijem polovica leta za nami, poglejmo, kako smo izpolnili letne proizvodne programe na posameznih strojih: % PS I....................................45,5 PS II...................................42,7 KS I....................................54,9 KS II . ................................51,5 LS....................................48,8 Skupni letni plan pa smo izpolnili 50.9 %. Vse te pruner-jave se seveda nanašajo na neto proizvodnjo. Izdelek, osebni dohodek ali osebni faktorji v brusilnici lesa? VEVČE, JULIJA - Že dlje časa opažamo, da ekonomska enolta brusilnica me doisega posebno ugodnih proizvodnih rezultatov, kar pa seveda zrcali v razmeroma nizkih osebnih dohodkih. Z vključitvijo naših izdelkov na svetovna tržišča smo posvetili večjo pozornost kvaliteti papirja, s tem pa seveda tudi poostrili kriterije kvalitete lesovine. Za ugotavljam j e uspeha EE oz. mase osebnih dohodkov obstaja cenik, ki upošteva tri kvalitete lesovine. Te kvalitete se ugotavljajo na temelju obtežbe v kWh na 100 kg lesovine. I. kvaliteta se giblje v mejah obtežbe lil6—120 kWh na 100 kg, normirana dnevna proizvodnja pa je 12.000 kg. II. kvaliteta se giblje od 111—115 kWli na 100 k:g, normirana dnevna proizvodnja 12.500 kg. III. kvaliteta od 106—110 kWh, dnevna proizvodnja pa 15.000'kg. Lesovino sedaj prebiramo na finejših prebiralnih sitih in sicer znaša premer luknjic pri sitih za pihano lesovino 0,9 mm, iza lesovino v zavitkih pa 0,7 mm. Po sedanjih predpisih sme znašati odstotek itrsk v pihani lesovini 0,25, v zvitkih pa 0,10. Doseganje kvalitete lesovine v zvitkih je v glavnem zadovoljiva, medtem ko večji del pihane lesovine predpisu ne ustreza. Posebno občutno nihanje kvalitete je bilo opaziti konec leta 1964 in v letolšnjem letu, saj je bilo v mesecu decembru 70 “/o vse lesovine kvalitetno neustrezne predpisom. Po vsej verjetnosti pa tu ne gre za večje poslabšanje kvalitete, temveč le za poostreno kontrolo v obratnem laboratoriju. Manjša količina nekvalitetne lesovine v mesecu juniju je posledica spremenjenih predpisov, ki pa bodo valjali le začasno, ker ni bilo mogoče dobiti ustreznih isit. Ko bomo prejeli ustrezna sita, bodo v veljavi zopet stare norme. Tonaža kvalitetno neustrezne lesovine je znašala v mesecih: Mesec Ton %> od celotne VII. »64 97 proizvodnje 51 VIII. 1964 47 14 IX. 1964 48 13 X. 1964 49 12 XI. 1964 90 28 XII. 1964 266 70 I. 1965 258 68 II. 1965 2014 53 IH. 1965 165 45 IV. 1965 179 53 V. »65 185 59 VI. 1965 56 16 Na seji obratnega delavskega sveta z dne 25. V. 1962 pa je bilo sklenjeno, da se vežejo izplačila OD po enoti proizvoda tudi na kakovost izdelane lesovine. Oe bi ta ne ustrezala zahtevanim normam, se ekonomski enoti prizna samo 75°/o vrednosti določene po ceniku. Na podlagi tega sklepa pa so odbitki od OD namenjenih za izplačila v neto din za prej navedene količine znašali: Mesec din Mesec din VIL 1964 68.428 I. 1965 185.634 VIII. 1964 37.206 II. 1965 171.298 IX. 1964 58.529 IH. 1965 139.041 X. 1964 57.256 IV. 1965 149.968 XI. 1964 69.558 V. 1965 155.021 XII. »64 206.552 VI. 1965 47.020 Kako pa ti odbitki vplivajo na vrednost točke, pa vidimo v naslednjem pregledu: Mesec Dosežena vrednost Vrednost točke brez odbitkov ®/o dosež. vrednosti točke po enota proizvoda zaradi vpliva kvalitete točke za PE Vevče VIL »64 l,0il 1.08 1,29 VIII. »64 1,40 1,45 1,56 IX. »64 1.38 1,42 1,56 X. 1964 1,38 1.45 1,59 XI. »64 1,31 1,31 1,41 XII. 1964 1,51 1,42 1,43 L 1965 1,24 1,51 1,31 II. 1965 1,74 2- 1,90 III. 1965 1,52 1,73 1,71 IV. 1965 1,50 1,71 1,48 V. 1965 1,43 1,65 1,47 VI. 1965 1,44 1,51 1,73 Pregled kaže, da je glavni raz log nizkih OD količina lesovine slabe kvalitete, saj vidimo, da vrednost točke brez odbitkov v večini mesecev ni nižja, kot je poprečna vrednost točke v PE Vevče in jo nekajkrat celo presega. Pripomniti pa moramo, da smo pri določanju mase OD upoštevali razne izpade proizvodnje objektivne narave, kot npr. re- dukcije električne energije in razne nepredvidene okvare, ki so terjale daljša popravila. Nazadnje se moramo vprašati, kaj je vzrok temu stalnemu neuspehu brUsilnice, ali temu botrujejo subjektivni ali objektivni faktorji, ali pa so temu vzrok preostre norme pri obstoječih možnostih. A. M. CMC celuloza je naš novi proizvod. Na sliki: Ivan Prusnik namaka celulozo v NaOH loo loo USOVIUA PIUOTAU IZVOZ CA\C ______9____ Kako pa gre v drugih jugoslovanskih papirnicah VEVČE, JULIJA — V tem pregledu sem zajel osem jugoslovanskih kombinatov in ipapirnic. Izbral sem liste, 'ki iproiavajajo isul-fMno celulozo in podobne vrste papirja, kot mi, nadalje tiste, s katerimi imamo poslovne stike ali pa so toliko blizu, da jih nekoliko poznamo. (Podatki so bili objavljeni v gradivu Savezne privredne komore. Sekretariata za šumarstvo, drvnu in d ust ri ju, Tabela I. Tovarna Prijedor..................... Videm-KrSko.................. Zagreb ...................... Sremska Mitroviča............ Količevo..................... Radeče....................... Čačak........................ Beograd...................... Ljubljana (Vevče-Medvode) V tabeli II. je naveden celotni dohodek v milijonih dinarjev. Celotni dohodek pomeni celotno Tabela II. Tovarna Prijedor..................... Videm-Krišiko................ Zagreb....................... Sremska Mitroviča............ Količevo..................... Radeče ...................... Čačak........................ Beograd ..................... Ljubljana (Vevče-Medvode) Tabela UL pove o višini neto produkta t. j. o novo ustvarjeni vrednosti. Neto produkt je razlika med celotnim dohodkom in vsemi stroški, ki so jih podjetja Tabela III. Prijedor.................... Videm-Krško................. Zagreb...................... Sremska Mitroviča........... Količevo.................... Radeče...................... Čačak ...................... Beograd..................... Ljubljana (Vevče-Medvode) V tabeli IV. so navedeni doseženi skladi podjetij in isicer po- Tabela IV. induistriju papira i grafičku in-dustriju.) V tem pregledu so imele navedene tovarne ca. 6t0/o celotnega dohodka vseh jugoslovanskih tovarn papirja in celuloze. Tovarne lepenk niso upoštevane. Podatki so navedeni za leto 1965 in 1964. V tabeli I. je navedeno število zaposlenih. Podrobnejša pojasnila niso potrebna. Število zaposlenih 1963 1964 Indeks 1574 1444 91 1195 1442 120 1151 1097 95 — 1519 655 751 111 287 296 105 661 672 101 554 576 107 1215 1270 104 vsoto denarja, katero smo prejeli za prodane proizvode. Celotni dohodek 1963 1964 Indeks 9578 9.'662 100 8669 12.015 158 6579 6.577 105 — 2.840 — 5459 5.609 105 2009 2.071 105 5420 5.895 1.15 2598 4.425 184 8244 10.967 155 imela, da so lahko proizvajala. (Surovina, pom. material, energija, amortizacija, inv. vzdrževanje itd.) Neto produkt v milijonih 1963 1964 Indeks 5598 5590 105 2675 3155 117 2586 2589 100 2808 2685 95 1028 992 96 M 57 159.1 120 750 1266 175 5294 4578 152 sl ovni sklad in sklad skupne porabe v milijonih. Tovarna 1963 1964 Indeks Prijedor 142 251 176 Videm-Kršfco 476 646 155 Zagreb 145 78 55 Sremska Mitroviča — — — Količevo 224 272 121 Radeče 116 125 106 čačak 18 59 555 Beograd — — — Ljubljana (Vevče-Medvode) . . 200 544 271 Tabela V. pa pove, da so naše da so starejše le še Radeče. naprave že 56% izrabljene ter ' Tabela V Prijedor .... Videm-Knšiko . . Zagreb ......... Sremska Mitroviča Količevo .... Radeče.......... Čačak .......... Beograd .... Ljubljana (Vevče-Medvode) Stopnja sposobnosti del. priprav 1963 1964 Indeks 62 58 95 76 78 102 65 60 95 — 97 — 52 49 94 20 17 85 66 62 95 75 82 112 45 44 97 V tabeli VI. je pokazana tehnična opremljenost dela. Z drugimi besedami je tu povedano dejstvo, da pri nas odpade na zaposlenega najnižja vrednost delov- Tabela VI. Tovarna 1963 na zaposlenega 1964 Indeks Prijedor 5556 6,146 1:10 Videm-Krško 6422 6.866 106 Zagreb 4570 4.755 108 Sremska Mitroviča — 12.408 — Količevo 4722 4,275 90 Radeče 2728 2.716 99 Čačak 4015 5.955 98 Beograd 5867 5.657 145 Ljubljana (Vevče-Medvode) . . 4141 4.116 99 Iz tabele VIL pa je jasno razvidno, da so bila vložena sredstva pri nas zelo družbeno rentabilno naložena. Boljšo družbeno ekonomsko rentabilnost sta 'dosegli Količevo in Radeče, torej podjetji, ki nista kombinata. Ce- Tabela VIL Prijedor.................... Videm-Krišiko............... Zagreb...................... Sremska Mitroviča........... Količevo.................... Radeče ..................... čačak....................... Beograd .................... Ljubljana (Vevče-Medvode) V tabeli VIII. je pokazana družbenoekonomska produktivnost. Ta je podana z maso novo-ustvarjene vrednosti na zaposlenega. Največjo maso je v preteklem letu doseglo Količevo. Na Tabela VIII. Prijedor.................... Videm-Kiiško................ Zagreb...................... Sremska Mitroviča........... Količevo.................... Radeče ..................... čačak ...................... Beograd..................... Ljubljana (Vevče-Medvode) V tabeli IX. je povedano, koliko skladov je bilo ustvarjenih na zaposlenega. Največ so ustvarili v Vidmu, na drugem mestu pa pri nas. Iz tega kot tudi iz drugih pregledov, ki jih prejemamo, je razvidno, da .se največ skladov Tabela IX. Prijedor.................... Videm-Krišiko............... Zagreb...................... Sremska Mitroviča........... Količevo.................... Radeče ..................... čačak ...................... Beograd..................... Ljubljana (Vevče-Medvode) V tabeli X. pa je povedano, koliko neto osebnih dohodkov je odpadlo poprečno mesečno na za- Tabela X. Prijedor................. Videm-Krlško............. Zagreb................... Sremska Mitroviča . . . . Količevo................. Radeče................... čačak ................... Beograd ................. Ljubljana (Vevče-Medvode) luioza ima v 'delitvi večji delež porabljenih sredstev in zato manjši delež neto produkta. Družbena rentabilnost je podana z razmerjem med vloženimi sredstvi in novo ustvarjeno vrednost' jo ali neto produktom. Na eno milijardo vloženih sredstev smo pni nas Ustvarili 747 milijonov neto produkta. To pomeni, da smo naša sredstva izkoriščali zelo intenzivno. Neto prodniikt z vloženim sredstvom — v milijonih 1963 1964 Indeks 275 294 106 221 252 114 542 526 95 855 801 95 1150 81.2 70 542 488 125 291 505 104 569 747 151 drugem mestu pa smo mi. Tudi tu je povedati, 'da je delež neto produkta pri celulozi nižji. Poleg tega pa na celotni .dohodek in neto produkt vpliva še eksport. Neto produkt na v tisočih delavca 1963 1964 Indeks 2159 2486 115 2259 2174 97 2075 2178 105 — — — 4501 5675 85 5582 555il 95 1751 2069 1,18 1568 2198 160 2712 5447 127 na zaposlenega dosega v naši panogi predvsem v slovenski industriji. Izjema sta Maglaj, ki edini proizvaja sulfitno celulozo, natron papir ter vreče, in pa Banjaluka, ki edina proizvaja sulfitno celulozo za viskozo. Skladi na delavca v tisočih 1963 1964 Indeks 90 174 192 598 448 1,12 126 74 56 544 572 108 405 416 102 27 88 550 165 428 259 poslenega. Vidimo, da je na prvem mestu naše podjetje, na drugem pa Količevo. Poprečni mesečni izplačani neito OD na zaposlenega >v tisočih 1963 1964 Indeks 25,8 35,3 137 31,9 47,0 147 32,6 39,5 iiai — 24,8 — 43,3 51,6 119 43,2 45,0 104 22,3 32,9 147 23,4 32,6 138 41,3 54,7 132 Navedene tabele, v katerih iso upoštevani le nekateri glavni podatki gospodarjenja, imajo namen seznaniti 'člane naših kolektivov s sorodnimi podjetji, vzbuditi interes za poslovna dogajanja v naši panogi ter spoznavanje poslovne problematike sorodnih podjetij. F. R. Nova sistematizacija delovnih mest VEVČE, JULIJA — Delavski svet podjetja je na. isvoji 2. redni seji razpravljal o predlogu sistematizacije delovnih mest in ga po daljši razpravi z nekaterimi spremembami sprejel. Sistematizacija delovnih mest je nujno potrebnia in z njo želi podjetje doseči kolikor mogoče natančno opredelitev poklicev in stopnjo znanj za vsa delovna mesta, ki jih organizacija zahteva, bodisi v proizvodnji, tehnični službi, upravni službi itd. Pri tem so se ozirali in orientirali na obstoječe splošne poklice, 'ki jih dajejo izobraževalne ustanove v Sloveniji, z večjim poudarkom na pisarniški poklic. Ta je v 'sistematizaciji še razmeroma mlad in ne natančno opredeljen. Glede na stopnjo znanj smo primerjali razne stopnje šol po Sloveniji, pri čemer smo' motali upoštevati obseg teoretičnih in praktičnih znanj iza .posamezno delovno mesto. Tako so te stopnje razdeljene v osem grup, kar je tudi priporočal Zavod za izobraževanje 'SRS. V naslednjem navajamo glavne karakteristike teh grup oziroma njihove stopnje znanj: I. grupa: dovršen univerzitetni študij II. in III. stopnje; II. grupa: I. stopnja univerzitetnega študija .ali višja šola, če ta obstoja za posamezno stroko; III. grupa: sem spadajo srednje tehnične, ekonomske in druge sorodne šble; IV. grupa: poklicne šole s posebno ispecializacijo za predvideno delovno mesto v našem podjetju ali pa večletna delovna praksa na zahtevnejših delih, katerih piddlaga so obrtni ali industrijski poklici, lahko pa tudi nižje šole; V. grupa: poklicne šole in ustrezna učna 'doba; VI. grupa: 'dokončane Osemletke z interno' priučitvijo za posamezna delovna mesta, ki traja od 2 do 6 mesecev; VIL 'grupa: nepopolna osemletka z interno priučitvijo za določena delovna mesta od 1 do 4 mesecev; Vlil. grupa: brez posebej zahtevanih splošnih znanj in krajšo priučitvijo na delovnem mestu. Na novo sprejeta: sistematizacija daje mažnost za pravilno opredelitev pri sprejemanju novih članov kolektiva, za izobraževanje Obstoječih kadrov, kakor tudi za pravilno prognoziranje perspektivnih potreb po kadrih pri izdelovanju planov, odobravanju štipendij in drugih oblik pri pridobivanju novih kadrov. nih orodij in priprav ter 'Strojev. To pomeni, da je naše delo v primerjavi z drugimi — razen Radeč in Čačka, opremljeno z zelo starimi napravami in orodji. Orodje za delo — v tisočih Dodatno električno energijo nam daje tudi parna turbina. Na sliki: Rudolf Marn kontrolira delovanje turbine GIBANJE ZAPOSLENIH V I. POLLETJU 1965 V PE VEVČE I. Poprečje zaposlenih po mesecih: 1965 1964 Januar 1009 945 Feibnuar 10(12 946 Marec 1015 944 April 1020 944 Maj 1021 975 Junij 10212 989 Julij 997 Avgust 1005 September .... 1002 Oktober 1008 November 1009 December 1011 Poprečje 1016 980 II. Intenziteta prihodov in odhodov Je bila: Sklepi sprejeti na 14. zasedanju DS 1965 1964 prišla odšli prišli odšli 3 7 17 7 19 10 7 10 15 16 16 26 9 2 29 8 7 6 44 14 6 10 15 11 18 6 10 14 >26 24 15 8 13 8 9 9 59 51 229 145 Januar ............. F eihruair ......... Marec .............. April............... Maj................. Junij............... Julij............... Avgust.............. September............ Oktober ............ November............ December............ Skupaj ............. Poprečno zaposlenih v I. polletju 1965 je bilo 1016, lansko leto pa 980. Torej se je poprečje zaposlenih povečalo .za 3,6 % v primerjavi z lanskim letom. Letos smo sprejeli 59 novah delavcev, 51 dielavceiv pa je prenehalo ,z delam v našem podjetju. V lanskem letu je prišlo skupno 229 novih delavcev, 1A5 delavcev pa je prenehalo delovno razmerje. V primerjavi z lanskim letom opažamo, da je fluktnacija letos precej manjša kot lani. Predvsem so se ustalili nekvalificirana delavci, ki so v preteklih obdobjih pogostokrat menjali zaposlitev. Ta situacija je vsekakor posledica gospodarskega stanja pri nas in ukrepov, ki so s tem v zvezi. Lahko pričakujemo, da se bo fluktnacija še'zmanjšala, oziroma da bomo lahko izaradi povpraševanja po delu izbirali res najboljše delavce. P. J- KOLIČEVO, JULIJA — Na svojem 14. zasedanju je DS Papirnice Količevo sprejel naslednje sklepe: • Vsak delavec, ki je na delu v Papirnici Količevo, ter ima pravico letnega dopusta in ki koristi dopust v počitniških domovih v letu 1965, ima pravico do 500 din regresa na dnevni penzion za dobo 14 dni. Pravico do regresa v višini in pogojih iz prejšnjega odstavka imajo tudi nezaposleni ožji družinski člani v podjetju zaposlenih delavcev, ki jih ti preživljajo, če pa ožji družinski člani še niso stari 10 let, pa znaša višina regresa za njih 250 din. Do regresa v višini 500 din. oz. 250 din, so upravičeni tudi vsi naši delavci in njihovi ožji svojci, ki bodo preživeli svoj dopust v planinski koči na Jamah na Veliki planini. Regres za člane oz. letovalce se izplačuje iz sklada skupne porabe počitniškim domovom in počitniškim skupnostim na podlagi pismenega obračuna, ki ga predloži upravičenec. Vsak delavec, ki je na delu v podjetju najmanj 11 mesecev, prejme ob nastopu dopusta 10.000 din. Ta sredstva se izplačujejo iz sklada za osebne dohodke. • Glede na odločbo SDK, podružnice 600-20 Domžale št. 600/ 35-2/65 z dne 6. 7. 1965, v kateri je ugotovljeno, da je podjetje po zaključnem računu za leto 1965 obračunalo preveč prispevka v skupne rezerve gospodarskih organizacij v znesku 560.695 din, se po sklepu DS preveč obračunani prispevek prenese iz neraz- Novi začasni sklepi (Nadaljevanje s 1. strani) opravljanje raznih ekonomskih in drugih analiz, odvaža nje pepela itd. Delavci, ki opravljajo talka občasna .dela, sklepajo posebne pogodbe in iz dohodka plačajo 15 %> davek. 4. ZAČASNI SKLEP O PRENEHANJU DELA DELAVCA V PODJETJU Delavec ima pravico brez obrazložitve bb vsakem času prenehati z delom v delovni organizaciji in izstopiti iz delovne skupnosti: pogoj pa je, da o tem obvelsiti delovno skupnost in da ostane old sporočitve svojega namena na delu še toliko časa, kolikor je določeno v statutu. Čas, ko mora ddlarvec ostati na delu po sporočitvi svojega namena, da namerava zapustiti podjetje, je: 1. delavec, ki ima do 5 let delovne dobe, 1 mesec; 2. delavec, ki Ima od 5—10 let delovne dobe, 2 meseca; 3. delavec, iki ima od 10—15 let delovne dobe, 5 mesece; 4. delavec, ki ima od 15—20 let delovne dobe, 4 mesece; 5. delavec, ki ima Od 20—25 let delovne dobe, 5 mesecev; 6. delavec, ki ima preko 25 let delovne dolbe, 6 mesecev. V izjemmih primerih se lahko delavec sporazume z delovno skupnostjo, da mu preneha delo pred iztekom roka. Sklep o tem sprejme upralvnd odbor. Delavcem, iki dopolnijo pokojninsko dobo štirideset let (delavec) oz. pOkojninško dobo ‘petintrideset let (delavka), lahko po sklepu delovne (skupnosti brez njegove privolitve preneha delo v delovni organizaciji. V času, ko mora delavec Ostati na delu, ima pravico odhajati z dela, da si poišče novo zaposlitev in sicer .10 ur v tednu. Za ta čas ima pravico do nadomestila osebnega dohodka. 5. ZAČASNI SKLEP O NAGRADAH VAJENCEV Novi zakon določa nove nagrade vajencem in isker od 50 "/o do 80°/o od poprečnega osebnega dohodka nekvalificiranih delavcev. Poprečni osebni dohodek se bo izračunal v vsaki poslovni enoti posebej. Glede na dobo učenja znaša nagrada: V I. letu učenja 50i°/o V H. letu učenja 65 °/o V III. 'letu učenja 80 °/o 6. ZAČASNI SKLEP O LETNEM DOPUSTU Delovnim organizacijam se dopušča, da same določajo višino dopusta, upoštevati pa morajo delovne pogoje (težko delo, zahtevnost dela, vpliv .dela in delovne Okolice na človeka, telesno in duševno napetost pri delu itd.), delovno dobo in posebno težke socialne in .zdravstvene probleme. Zaton določa samo to, da traja dopust najmanj 14 delovnih dni, največ pa 30 delovnih dni. Komisija j.e smatrala, da za letošnje leto ne bi spreminjali kriterijev za določanje dopustov, temveč je samo spremenila določbe, ki so v nasprotju z zakonom. Tako je spremenjeno določilo o pridobitvi pravice do letnega dopusta, ki jo dobi delavec po 1.1 mesecih nepretrgane zaposlitve. Šteje se, da delavec ni imel presledkov, če preide neposredno ali ,s presledkom do 3 dni iz ene (delovne organizacije v.drugo. Prav tako je tudi spremenjeno določilo za delavce, ki še niso stari 18 let. Poleg dopusta, ki ga dobijo na podlagi delovne dobe, delovnih in drugih pogojev, se jim poveča dopust (še za 7 delovnih dni. Na novo so urejena tudi določila o odsotnosti z dela do 7 dni. Odsotnosti se odobrijo v primeru smrti v ožji družini in za poroko in sicer 2 .dni. Ob porodu, smrti v širši družini in za preselitev 1 dan, .za strokovne izpite 3 dni, ter za .druge izpite 1 dan. V času odsotnosti imajo delavci pravico do nadomestila osebnega dohodka. Odsotnoist. v Vseh primerili odobrava upravni odbor, v nujnih iprimerih pa vodja kadrovske službe poslovni e enote, oz. njegov namestnik. Na koncu je treba podčrtati še eno pomembno ‘zahtevo: ispreje-te začasne sklepe, (statut in nekatere druge pravilnike je treba v praksi dejansko upoštevati in se ravnati po njih. Predpisi in pravilniki, ki jih sprejemamo, morajo veljati za vse v delovni organizaciji: za vse delavce, za strokovne islužbe, za organe samoupravljanja in za družbenopolitične organizacije. Nekateri večkrat kršijo 'lastne predpise, ukrepajo kar po prosti .svobodni presoji in taikega ravnanja sploh ne štejejo za nezakonitost. Enkrat isi moramo priti na jasno, da je takšno ravnanje zelo škodljivo in negativno, ker je nasprotno 'Samoupravljanju, saj samoupravni red celo spodkopava. Zgledna urejenost medsebojnih delovnih razmerij lahko postane brez vrednosti, če bi sl posamezni organi ali posamezniki dovolili ravnati po svoje, mimo predpisov, ki so jih sami sprejeli. J. P. deljenih sredstev v poslovni sklad. ® Zavod za stanovanjske in komunalne zadeve Domžale bo v kratkem oskrbel gradbena zemljišča za stanovanjsko gradnjo na območju občine Domžale. Za posamezne gradbene parcele bo zavod razpisal natečaj. Predvideva se, da bo stal kvadratni meter zemljišča do 1.500 din. V to ceno je vključena odkupna cena zemljišča, priprava gradbenega zemljišča in pa dokončna komunalna ureditev. Interesenti za gradbena zemljišča v dosedanjem postopku so prišli do lastništva samo s plačilom zemljišča, komunalne naprave pa so bile zgrajene na stroške občine, oz. stanovanjskega sklada. Ob sedanjih pogojih pa bi bili interesenti za stanovanjsko gradnjo prav zaradi tega v mnogo težjem položaju, kajti plačati hi morali za zemljišča ceno, v katero je vključen prispevek za komunalne naprave. Ker je individualna graditev stanovanj v interesu podjetja, zlasti, ker se s tem sproščajo od naših delavcev zasedena tovarniška stanovanja, se po sklepu DS; L podjetje udeleži natečaja za nakup gradbenih zemljišč v imenu članov kolektiva, ki bodo gradili stanovanjske hiše; 2. stanovanjski graditelji morajo ob licitaciji položiti kavcijo v višini 50.000 din, kar se bo kasneje obračunalo pri odkupni ceni; 5. interesenti, za katere bo podjetje nastopilo na natečaju, so obvezani, da še v letošnjem letu pričnejo z gradnjo. Kolikor v letošnjem letu ne bi začeli z gradnjo, morajo odkupljena zemljišča dati na razpolago podjetju: 4. interesenti, za katere bo podjetje nastopilo na natečaju, morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 23 pravilnika sklada za graditev stanovanjskih hiš delavcev Papirnice Količevo; 5. upravičenost interesentov za zemljišča presoja na podlagi definitivnih prijav upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš; 6. interesenti za nakup zemljišč morajo v gornjem smislu skleniti pogodbo s Papirnico Količevo; 7. Papirnica Količevo bo sklenila pogodbo s Skladom za komunalno ureditev, za vplačilo prispevka v višini razlike med odkupno in izlicitirano ceno za zemljišča, ki jih bodo na gornji način pridobili člani kolektiva. 9 Podjetje, kot član Papirlesa, bo na podlagi sprejetega sklepa nakazovalo 15 °/o svojega sklada za kadre na skupni račun pri Papirlesu, kot sredstva za skupno namensko vlaganje za potrebe fakultete, srednje tehnične šole in šolskega centra za papir. 9 Z rudnikom kaolina Črna se sklene pogodba, po kateri se podjetje zaveže, da bo za vsako tono kaolina, ki ga vsebuje izvoženi karton, plačalo Rudniku 1 dolar. Ta pa plača za odstopljene dolarje dinarsko protivrednost po veljavnem obračunskem tečaju. Pogodba se sklene za leto 1965. Večinoma vse električne stroje in druge električne naprave popravljamo v lastni delavnici. Na sliki: Rudi Završnik in Jože Anžur pri delu ANKETA 0 GRADNJI INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ Kadar se voda čez jez peni, ni skrbi za električno energijo KOLIČEVO. JULIJA —Že/ja in potreba po lastnem domu oziroma hiši je d Sloveniji, še posebej pa o domžalski okolici, močno zakoreninjena. Prav zaradi tega so težnje naših ljudi, da bi si zgradili svojo hišo, verjetno nekoliko močnejše kot v drugih krajih. To se je do sedaj razen z legalnimi gradnjami prav gotovo odražalo tudi o tako imenovanih črnih gradnjah, ki so bile v večini primerov posledica zbirokratiziranega postopka za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Za določena območja v občini ni bilo urbanističnih načrtov, ki bi usmerjali graditelje na za to namenjena in pripravljena zemljišča, da bi tako dosegli oblikovano in organizirano naselje z vsemi potrebnimi komunalnimi napravami. Končno je bil v aprilu mesecu sprejet urbanistični program za vplivno območje Domžal in Radomelj, nekoliko kasneje pa tudi za Mengeš. S tem je bila dana možnost vsem interesentom za ta območja, da si bodo lahko o najkrajšem času pridobili pravico do zemljišča in pričeli z gradnjo. Tudi v Papirnici Količevo je precejšnje število zaposlenih zainteresiranih za gradnjo individualnih hiš, vendar točnih po- datkov o tem do sedaj še nismo imeli. Pomanjkanje teh podatkov nas je pripravilo do tega, da smo izvedli anketo, ki naj bi nam dala natančnejše podatke predvsem o tem, kdo, kje in kdaj želi zidati. Anketa je nad vsa pričakovanja uspela, saj je na njo odgovorilo kar 44 članov kolektiva. Pripomniti moram, da je bila anketa razpisana samo za tiste člane kolektiva, ki nameravajo graditi o bližnji prihodnosti. To število pa bo še nekoliko večje, ker je nekaj interesentov »prezrlo«, razpis ankete in so se javili po preteku roka, določenega za oddajo anketnih listov. Rezultati ankete so naslednji: Za gradnjo hiš v Domžalah je zainteresiranih 18 bodočih graditeljev in sicer bi jih 15 pričelo takoj, trije pa čez dve leti. V Radomljah želi zidati prav tako 18 članov kolektiva in sicer 15 takoj, dva čez dve leti in eden čez nekaj let. Trije člani želijo zidati v Rojah, eden v Mengšu, dva na Viru in dva v Jaršah. Večina anketirancev se je namenila graditi na klasičen način in sicer pritlične oziroma visoko pritlične stanovanjske enote. M Nogometaši Količevega so zasedli tretje mesto na občinskem sindikalnem prvenstvu — Foto: A. Vavpetič Novice s kegljišča Po delu šport in razvedrilo KOLIČEVO, JULIJA - Na 'kegljišču Maksa Perca v 'Ljubljani se je pričelo ekipno prvenstvo okraja Ljubljane v disciplini 8 X 200 'lučajev mešano. Ekipa Papirnice je nastopila 12, 6. 1965, toda o rezultatih tega tekmovanja oid okrajne kegljaške zveze §e nismo prejeli ndbenega .poročila. Zaradi itega tokrat objavlja-nio isamo rezultate 'tekmovalcev Papirnice Količevo. Za ekipo Papirnice so nastopili naslednji tekmovalci (v oklepajih je navadno število podrtih kegljev): Vanči Majhenič (768) Andrej Vavpetič (835) Jože Poljanšek (769) Božo Petkovič (727) Ivo Sonc (784) Stane Skok (754) Fric Majhenič (775) Vide Vavpetič (823). Skupno torej 6233 podrtih 'kegljev. O končnem rezultatu tega prvenstva pa (bomo poročali v naslednji številki Našega dela. * :fs * Prijateljsko srečanje med KK Slovan (Ljubljana) ter KK Papirnico v disciplini 8 X 150 lučajev niešano. ki je bilo odigrano 19. 6. na kegljišču v Jaršah, se je končalo z zmago KK Slovana. Moštvi ista nastopili v postavah: KK Slovan: (Sajevic (614), Sobočan (552), Furlan (557), Lunar (590), Žemva (517), Mitar (600), Kordež (606) in Čelesnik (564). KK Papirnica: Petkovič (600), Majhenič V. (572), Poljanšek (536), Sonc (560), Levec (562), Pavli (486), Majhenič F. (580), Vavpetič V. (60i5). Rezultat tekme se glasi 4580 : ‘1501 podrtih kegljev v korist KK Slovan, torej 79 kegljev razlike. Povratno prijateljsko srečanje mod KK Slovan in KK Papirnico je bilo odigrano 24. 6. v Ljubljani na šiiristeznem kegljišču KK Slovana in to v disciplini 8 X 200 lučajev mešano. Moštvi sta nastopili vipostavah: KK Slovan: Kordež (816), Sobočan (786), Kamp jut (812), Saje-vic (782), Horvatec (765), Lunar (787), Mitar (807), Šfcrekolj (805). KK Papirnica: Vavpetič A. (807), Skok S. (740), Petkovič (812), Lukman (749), Sonc (795), Poljanšek (761), Vavpetič V. (826), Majhenič F. (783). Tudi tokrat so torej zmagali Slovanovci in to z rezultatom 6356 : 627,1 podrtih kegljev. * * * V počastitev praznika 4. julij je bila odigrana na kegljišču v Jaršah prijateljska tekma med KK Brest (Cerknica) in KK Papirnica v disciplini 6 X 150 lučajev mešano. V ekipi Bresta je nastopil tudi državni reprezentant Leo Grom, kateremu pa tokrat ni šlo Od rok, gledalci, katerih ise je nabralo kar lepo število, ,so z nestrpnostjo pričakovali njegov nastop, toda Grom jih je razočaral s poprečnim rezultatom. Enako kot Gromu tudi drugim Brestovcem ni šlo najbolje. Tekmovalci Papirnice pa iso ,se zares potrudili, dosegli so prav dober rezultat, obenem pa prvič, odkar ti dve ekipi medsebojno merita moči, premagali svoje nasprotnike. Moštvi ista nastopili v postavah: KK Brest: Arko (567), Bahun (582), Kočevar (620), Štrukelj (597), Tomič (585), Grom (600). KK Papirnica: Petkovič (578), Vavpetič A. (615), Poljanšek (578), Sonc (604), Majhenič F. (605), Vavpetič V. (611). Rezultat tekme je 5589 : 3551 podrtih kegljev v korist KK Papirnice. -ej KOLIČEVO, JULIJA - Letošnje sindikalne športne igre domžalske občine, druge po vrsti, so končane. Na 'kulturno zabavni prireditvi v Jaršah, kjer so sodelovali nekateri znani slovenski športniki, so bili izročeni predstavnikom najboljših nastopajočih ekip prehodni pokali in diplome občinskega sindikalnega sveta. Od osmih pokalov, ki so bili podeljeni, so jih ekipe Papirnice Količevo osvojile 5 in sicer v kegljanju (moški), šahu, namiznem tenisu, v streljanju z zračno puško (ženske) ter v kegljanju (ženske). Diplome za .drugo mesto so prejeli kegljači, iza tretje mesto pa nogometaši in kegljači. O rezultatih doseženih v kegljanju in šahu smo v »Našem delu.: že poročali, tokrat pa objavljamo še nekaj podrobnosti iz drugih športnih panog. V namiznem tenisu, kjer smo letos prvič osvojili pokal, je bila maša ekipa v odsotnosti lanskoletnega zmagovalca —• ekipe Leka — največji favorit za osvojitev prvega mesta. Ekipa Leka verjetno mi mastopila zaradi tega, ker so nekateri njihovi najboljši igralci na odslužen ju vojaškega roka in bi z drugo postavo verjetno ne mogli zasesti prvega mesta. Gd sodelujočih moštev: Induplati Jarše, Trak Mengeš, Strokovni izobraževalni center in Usnjarski tehnikium bi se le slednji lahko vmešal v borbo za prvo mesto. Ekipa Papirnice, ki so jo sestavljali Marjan Stražar, Janez Mežan in Stane Skok je premagala vse nasprotnike s temi rezultati: Papirnica Količevo : Strokovni izobraževalni center 5 : 0 Induplati Jarše : Papirnica Količevo 2 : 5 Papirnica Količevo : Usnjarski tehnikam 3 : 2 Papirnica Količevo : Trak Mengeš 5 : 0 V nogometu smo letos osvojili tretje mesto iza ekipama Mlino-stroja in Induplati Jarše. Z večjo resnostjo nekaterih nogometašev bi lahko Osvojili celo drugo mesto, kljub temu pa predstavlja osvojitev tretjega mesta uspeh za naše moštvo, saj so igrali le trije igralci, ki ise aktivno ukvarjajo z nogometom. P.ripomninio lahko, da je na primer v ekipi Mlinostroja igralo 10 aktivnih nogometašev, prav tako pa tudi v ekipi Induplati iz Jarš. Naši nogometaši ,so pomanjkljivo 'kondicijsko pripravljenost nadomestili s solidno tehnično igro. Rezultati: Papirnica Količevo : Vata Vir 4 : i Induplati : Papirnica Količevo 2 : 1 Papirnica Količevo : Mlino- stro j 0 : 3 Papirnica Količevo : Sončnica 4 : 1 Papirnica Količevo : Združena kemična 3 : 1 Ženska ekipa Papirnice Količevo je v streljanju dosegla prvo mesto pred ekipo Induplati Jarše, kar je za naše tekmovalke lep uspeh in spodbuda za nadaljnje resno delo. Tekmovalke so dosegle take rezultate: Mileua Bergant 429 krogov Branka Srebotnjak 579 krogov Draga Kožar 335 krogov Papirnica Količevo je z ekipo sodelovala tudi v odbojki, vendar je zaradi slabe organizacije odstopila. V streljanju pa je moška ekipa dosegla 4. mesto. Papirničarji smo v letošnjem letu dosegli na tekmovanju za pokal občinskega sindikalnega sveta dobre rezultate ter smo bili razglašeni kot najuspešnejši športni aktiv. Doseženi rezultati in uspehi pa nas ne smejo uspavati, ampak nasprotno, spodbujati k nadaljnjemu resnemu delu. To pa ne samo takrat, kadar je teden športnih iger, ampak skozi vse leto. Da bi poživili športno dejavnost, ker, kakor kaže, ne bo športnih iger papirni-čarjev, predlagamo, da se uvedejo razna srečanja z ekipami posameznih tovarn, kar je. mnogo ceneje kot množično 'športno tekmovanje. Od naših športni- kov se te oblike dela že poslužujejo kegljači, ki imajo z nekaterimi moštvi redne stike, prav pa bi bilo, da bi se tega posluževali tudi nogometaši, šaliisti, strelci in drugi. Po doiseženih rezultatih lahko ugotovimo, da denair, ki ga je vložila sindikalna organizacija za delo športnikov podjetja, ni bil slabo naložen in da doseženi uspehi na športnem področju pomenijo del uspeha in ugleda podjetja kot celote. -ne S! KOLIČEVO, JULIJA — Šahovski klub »Domžale«, v katerem so vključeni tudi vsi boljša ša-histi našega podjetja, je letos že četrtič organiziral šahovski turnir v spomin na pokojna šahista in organizatorja Heringa in Zupančiča. Turnir je bil odigran od 26. junija do 9. julija. Razdeljen je bil v dve skupini. V prvi skupini so igrali najmočnejši igralci domžalskega kluba, poleg njih pa še nekaj vidnih igralcev iz Ljubljane, Kranja in Kamnika. V drugi iskupini so bili starejši igralci, vrstniki in prijatelji pokojnikov. Oba turnirja sta bila od začetka do konca zelo zanimiva, borbena in napeta, saj se do zadnjega ni vedelo, kdo bo zmagovalec. V prvi skupini sta mojster Kržišnik im mojstrski kandidat Plavčak zbrala po' 8,5 točke in v mrtvem teku skupaj končala turnir. Tretji oiz. četrti sta mojstrski kandidat Kočevar in prvo-kate-gornik Bratko zbrala vsak po 7,5 točke. Peto mesto je zasedel prvo-kategormik Vavpetič 6, šesti je bil Cizelj 5,5, sedmi Šiška 5, slede Lorbek, Ivačič in Plahutnik 4,5, Bukovec 3 in Troha 1 točka. Kržišnik je ,po slabem startu v nadaljevanju z odlično igro ujel Plavčaka, ki je vodil ves čas turnirja. Oba zmagovalca sta prikazala zelo dobro igro. Kočevar in Bratko sta vsak po svoji poti prišlla do delitve mesta. Medtem ko je Kočevar is sigurno igro in številnimi remiji počasi toda vztrajno hodil tik za vodičem, je Bratko z mladostno igro ugodno prelseiietil. Od domačih igralcev se je najbolje uvrstil Vavpetič, v glavnem z dolgolletno rutino. Ostali igralci so več ali manj na pričakovanih mestih, razočaral je je mojstrski kandidat Ivačič (lanski zmagovalec tega turnirja), kateremu pa kljub prizadevanju in na momente odlične igre ni in ni šlo. Tudi v drugi skupini ni manjkalo presenečenj. Lanski zmagovalec Mitja Zupančič ise je moral zadovoljiti šele 's četrtim mestom. Prvo mesto je prepustil soimenjaku Petru Zupančiču iz Domžal in Branku Bračiču iz Kamnika, ki sta zasluženo na tem mestu. Prvi zaradi izredne borbenosti in iznajdljivosti, drugi pa -zaradi trdne igre brez večjih napak. Alojz Jagodic je po pričakovanju na visokem tretjem mestu. Na petem mestu je pristal Žitko, (šesti pa je Limbek. Sledijo Ritonja, Koncilja, Pogačar, Ocepek, Narat ,in Vidic. V teku turnirja -so se prvi štirje stalno 'menjavali v vodstvu, proti koncu pa se je sreča nasmehnila Bračiču in Petru Zupančiču. Vsi igaloi so- se izkazali z veliko borbenostjo in željo za zmago. Turnir je -uspešno vodil zvezni sodnik Lado Hren iz Ljubljane, ki pa ni imel težkega -dela -spričo 'discipliniranosti igralcev. Organizacija tega zelo uspelega turnirja je bila v ‘rokah agilnih šahovskih organizatorjev ŠK Domžale pod vodstvom neumornega predsednika Iva Sonca. VV 0 pomenu prve konference Zveze mladine Jugoslavije VEVČE, JUNIJ — Ponionibnirn dogodkom v mesecu maju kot so praznovanje dneva mladosti, rojstnega dne maršala Tita, se je pridružila v dneh od 17. do 18. maja I. konferenca ZMJ v Beogradu. Referat na konferenci je imel Tomislav Badovinac, predsednik GK ZMJ. Množica delegatov je nato razpravljala o marsičem: tako o nadaljnjem utrjevanju Zveze mladine, samoupravljanju v šolah in v podjetjih ter angažiranje mladih pri tam. Glavno vprašanje, kateremu so posvetili veliko skrb tako v referatu kot v razpravah, je izobraževanje. Torej iskanje vseli oblik in načinov, da Bi se mladi izšolali ob pomoči družbe. V razpravi so delegati menili, da bi s kreditiranjem lahko zagotovili sredstva za šolanje tistih mladincev in mladink, ki so doslej ostajali doma. Prav tako v posameznih podjetjih niso natanko vedeli, kako je z učnimi uspehi tistih, ki so prejemali štipendijo. Tudi samoupravljanje dijaških kolektivov so ocenili kot ne dovolj sistematično in premalo preštudirano'. Se vedno ni povsod razčiščeno vprašanje, kaj naj dijaške samouprave skušajo reševati. Mnenja so, da je vrsta problemov kot: — dodeljevanje štipendij in kreditov; — rešitve oziroma predlogi glede ureditve prostorov; — predvsem pa analiza vseh delovnim organizacijam. Zveza mladine bo dosegla najširšo družbeno afirmacijo, ce se bo v večji meri razvijala kot oinitelj, preko katerega .se mladi delovni ljudje organizirajo in bore za samoupravljanje. Mladina kakor tudi 'delovni ljudje morajo in so življenjsko zainteresirani, da sse isamoupravljanje razvija naprej, da o družbenih. ;se pravd, (problemih delovnih ljudi, ne odločajo posamezni voditelji ali skupine bolj ali manj odtujeni od upravljavcev ali občanov, .marveč da teče odločanje v demokratičnih samoupravnih organih in v ok viru neposrednega sodelovanja samoupravljavcev. Naloga ZM v tem boju ne sme biti in ni omejena samo na prizadevanje, da je čim več mladih izvoljenih v organe samoupravljanja in da se v teh organih rešujejo izključno mladinski problemi. Bistveno je, da se mladi ljudje organizirajo v ZM in odločno bore za samoupravno odločanje o vseh problemih v delovnih .organizacijah. Tako si ZM pridobi podporo vseh delovnih ljudi. Z bojem na takšen družbeni razvoj pa bo mogoče, preko samoupravnega reševanja problemov, reševati tudi mladinske probleme, ki so del družbenih problemov. Tudi socialistična vzgoja je ena izmed važnih vprašanj, o kateri problemov in 'posredovanje predlogov tako občinski skupščini kot so razpravljali posamezni delegati. Menijo, da je edina pot do socialistične vzgoje mladine njihovo vključevanje v proces družbenega samoupravnega razvaja. Torej, z drugo besedo, je pot so-ciali,stične vzgoje naše mladine v njeni lastni družbeno-politični in vzgojni dejavnosti. Za takšne razmere se mora sama boriti tako v svojih vrstah (v organizaciji ZM), kakor tudi glede na druge činitelje, kii vplivajo na vzgojo mladih kot iso šola, gospodarska organizacija ali širša družbena skupnost. Jasna odločitev delegatov, da aktiv ZM (kljub pomislekom nekaterih) ostane še nadalje osnovna enota, ki skrbi in rešuje vse programske in trenutno aktualne naloge in še nadalje vzgaja mladinko in mladinca v .sposobnega in družbeno ekonomsko politično razgledanega državljana. Aktiv ZM v gospodarski organizaciji, terenu in šoli mora zasledovati vse, kar se v neposredni okolici, kjer živi in deluje, dogaja in tako za reševanje vseh negativnih pojavov angažirati mlade in druge subjektivne sile, s katerima mora v prihodnje še več sodelovati. Da je bila konferenca pestra, tako po vsebini in res odprla mnoge probleme, kaže živahna razprava o zaključkih, ki jih je na kraju konference podala komisija za sklepe. Dokončni sklepi so bili spremenjeni, saj so .delegati želeli, da bi čim bolj konikretno in življenjsko nakazali nadaljnji raizvoj ZM. Vrsti čestitk za čim boljši potek in delo konference so poslali številni mladinski aktivi in posamezniki. Najpomembnejše pa je bilo prav gotovo pismo predsednika Tita mladini, kjer je bilo rečeno: » ... Vaša konferenca poteka v obdobju po VIII. kongresu ZKJ in republiških kongresov ZK, ki so posvetili mladini veliko pozornost. Ni dvoma, da morate tudi v mladini dobiti svoje mesto in naloge v duhu važnih sklepov kongresov in da jih .z vso dejavnostjo izpolnjujete. Zato upam, da1 bo na vaši konferenci opravljena vsestranska analiza uspehov in napak v delu ZM in da boste našli pota za povečanje uspehov, napake pa boste odstranili. V svojem delu in pri reševanju problemov, ki jih imate, boste deležni podpore vse družbe, predvsem pa komunistov, ki jim je to nalogo postavil VIII. kongres ZKJ...« Nedvomno je I. konferenca ZMJ dala neke rezultate, nakazala nerešena vprašanja, ki jih bodo morala vsa vodstva od zveznih, republiških in ■občinskih organizacij ZM kot tudi aktivi sami dosledneje in odločneje 'reševati. To velja prav tako za nadaljnje delo aktivov ZM poslovnih enot Vevče in Medvode. M. J. UCADROVSK^LUŽB^OROČA IZOBRATAVEVČE^ri^OBRATAMEDVODE Antonu Ulčarju! VEVČE, JULIJA — Komaj devetnajstletni mladenič, se je pri nas leta 1963 zaposlil Anton Ulčar. Dobro leto kasneje je odšel na o