GLASILO Subscript!«» »6.00 Yearly STEV.—NUMBER 298 Chifftfo, IIL, petek, 19. decembra (Dec. 19), 1980 auiling «t cp#cial r»U of pootago provi« niii nvuinvi Psunom N. J. - (FP)-P*- --sto strojnikov, ki so pred dvema V zakonodaji države Poaaeyhra- tednoma sastavkaU pri Wright ni Jo bodo pridUšsna predloge Airplane Worlta proti uvedbi an omejitev oblasti okrajnih novega priganjaštaga alaterna, šerifov skuáa prefpvorití ostale delav- --oe, ki se še nleo pridružili stav- Harrieburg, Pa. — (FP) — karjem, da puste delo. John Krivdo sa ixgubljeno stavko no- Connolly, organlsator Medna-gavlčarskih delavcev v Readin- rodne asociacije strojnikov, pri-gu je v prvi vrsti pripisovati čakuje, da se bo to sgodilo v takozvani mirovni proklamaciji, prihodnjih par dMh. ki jo je isdal áerif okraja Berks. "Brespoaelnoet je velika med Tega mnenja je komitej podruž- strojniki," je dftfe> Connolly, nice Unije sa ameriške civilne "toda je bolje sa delavce, fte se svobodščine. "Izkušnje, ki amo borijo proti družbi in stradajo, jih dobiti v tej stavki, nas uče," kot da bi se podvrgli suienjsklm pravi tajnik Allan G. Harper, rasmersin. Večina strojnikov "da je potrebna legislacija, ki je oienjenih in so dobro i z učen i bo odvsela lerifom skoro neome- v svoji stroki, toda prejemali so Jeno oblast, ki jo uporabljajo v od $18 do |25 ns teden, kar je industrijskih sporih, ker lahko polovico manj od' mesde, ki jo pozovejo državno policijo, ds dobivajo organizirani strojniki, pride na pomoč industrijskim Akoprav Je veliko število stroj-magnatom. Predloge, ki se ti- nikov v Pate^sqnu brezposel-čejo teh stvari, bodo predložene nlh, je kompaptji^ le pred stavna prihodnjem zasedanju dršav- ko importo-ala več delavcev is ne legislature." drugih mest Clsn legislature M. S. Mus- V začetku <£gantsatorične marino h McKees Rockaa je na- kampanje je samo nekaj nad znanil, da bo predložil predlogo sto strojnikov pristopilo v u niza odpoklic SSkona o državni jo, toda Število Jn.staino nara-policiji, ki je bil sprejet pred ičalo tako, da sedaj spada 80'/. dvema letoma. Po tem zakonu delavcev v organisscijo. Orgs-so člani državne policije lahko nisatorično gibanje podpira v službi privatne kompanije, ki Centralni strokovni In delavski jih plača, da ji Služijo, kadar je svet v Patersonu. treba voditi boj proti delavóem. Nedavno so stavkarji apelira-Lahko isvršujejo aretacije in li na svesni delavski department pretepajo žrtve, kakor so stori- In predsednika Hooverja ln poli a John Barkoskijem, ki eo ga jaanili položaj, toda odsiva na odgnali v kpmpanijsko barako apel ni bilo. in tam toliko čase pretepali, da ...... je umrl. ibaaa^Jd ^SSSHI tf A« sproistva, ker je v volilni kam- fWlilHi panji obljubil, tla bo delal sa odprave državnih kosakov. ' Btewart ptavi, da je naetavljaajo Blabl čaal ee obetajo hreepoael jetje Wagnerjevih predlog New York. — (Vf) — Med. tem, ko se povsod oglašajo preroki, ki napovedujejo vrnitev proeperltete, pa podaja poročilo državnega delavskega dtpart-menta drugačno sliko. Komlsar-ks Frances Perkins je te dni Is-dsla statistiko, is katere je razvidno, da je sapoelenost v Industrijah države New York v mesecu novembru spet padla ss tri odstotke. Niti eaa. industrija v državi New York ni povečala aktivno-stl v državi New York, -pravi komisarka. Ona urglra takojšnjo sprejetje predlog, ki bi Je predložil v senstu senator Wagner in katere predvidujejo toč-nejše podatke o številu bre^o-selnih, ustanovitev vladnih delavskih posredovalnic in Isvajs-nje programa Javnih gradbenih del., Ako bi bile te predloge jpmjeto v proélem zasedanju Vongreea, tedaj bi se ijsvnhnt deli lahko pričelo še to simo In tako bi bila deloma omiljena beda, ki jo je ustvsrlla brezposelnost. Ker vodijo nekateri prl-staši Hooverjeve administracije obstrukcijo proti šprejetju Wagnerjevlh predlog, bo treba šo dolgega čakanja, predno bo storjen prvi korak sa omlljenje brezposelnosti. t> Vzlic velikemu padcu sapo- Ittws..!JSS*81» "i lgj> nsm niso veliko snlžale. Trgovci so odlašali s in lian jem cen predolgo. Radi nizke nakupovalne moči delavskih slojev trpi trgovina in trgovci si pomagajo s odstavitvami prodaj alnttklh klerkov, da znižajo izdatke. Tsko drvi naprej ta sločestl tok ln nobene sile ni na vidik«, da bi ga ustavila. Vsaka družina ima kakšnega brezposelnega člana, aa katerega mora skrbeti in tsko se zmanjšuje nakupovalna moč, kajti ljudje kupujejo le stvari, ki Jih neobhodno potrebujejo. Wsahlngton, D. C. — (FP) Ethelbert 8Uwsrt, komisar svetnega biroja ss delavsko statistiko, v svojem letnem poročilu, Id ga Je predložil kongresu, priporoča, da ss Imenuje štiri ekonomske ln industrijske eksperte vsakemu ameriškemu poslaništvu v inozemstvu, katerih naloga bo, študirati delavski in industrijski pološaj v posameznih državah, stavke, odno-šaje delavetvs v zvezi s političnimi gtbsnjl ln vse druge panoge modernega industrijskega življenja, M se posredno tičejo ameriškega delavstva. dtesrart navaja ispremembe v Industrijskem življenju v A merikl ln inosemsklh državah, o katerih vlada nima na raapo-lago točnih podatkov In atati-stlk. Ker ameriški poelanikl in konzuli niso eksperti v ekonomskih vprašajih, zato ne pošllj* jo detajliranih poročil o delav-sklh mezdah, delovnih urah ln socialnih izboljšanjih. Valed tega je potrebno, ds Ima ameriška vlada na teh mestih ljudi, ki so eksperti v gospodarskih vprašanjih, da takoj poročajo o Industrijskih in ekonomskih spremembah, ki vplivajo vsled tesnih stik modernega industrijskega življenja na položaj ameriškega delavstva. Stewsrt vidi posebno potrebo, da se pošlje eksperte v Italijo la Anglijo, ker sta v teh državah na krmilu vladi, ki se po sestavi hi bistvu najbolj razlikujete. Washington, D. C. — Senatni odeek sa zunanje zadeve Js v sredo sklenil, da as protokol glede vstopa Združenih držav v mednarodno sodlššs odloži do see*da- rr LVB*» PROSVETA THE EN LIGHTEN MEN T OUHU) 01 LASTNIMA SI -- VB . TB 1'KOSVETA UI74I SmUi Ar».. MKNIU or TliU ** veda počitniški. Pa ni bilo treba skrbeti, kaj bo za obstanek flvijenja, vse Je šlo gladko naprej in brez vsaka akHM. Ze lata nasaj smo premogarji hrepeneli po stalnem obratovanju in se pogovarjali o mestih in plavili ter o delavstvu, ki Jt tUlno delalo. Iz naših pogovorov smo prišli do rezultata» da z*to velika mesta napredujejo, kar jt stalno delo in gotovi prihranki. Ko bi mi premegarjl stalno de-lali, bi sploh nt imeli časa za potroštnje naših ssaluftkov. Prišla je nadaijna govorica, da v velikih plavžih na dsšsil ali v velikih mestih obratujejo dan za dnevom, ps tudi nič nimajo, le sploh ne toliko kot ml tukaj, upreženi so pa dalavel po plavžih kot sušni, ter povrhu tega moraš še stanoviten biti, ako nisi, pa tudi delo zgutrtš. Pride s poŠte naš sosed z različnimi časniki. Zale tirno se v njega, da dobimo vsak svojega ter pričnemo s čitanjam. Po kratkem premoru se zopet vname debata, ker je bil priobčen članek, da v velikih mestih se ne da «veti tako kot na deželi. V mestih jt vse pretirano; je iivljtnake potrebščine, vse to stane veliko več kakor na deželi. Debatirali smo in ugibali, kako mora to biti, Če pa na primer mi kaj kupimo iz ChJcaga, pa stvar dobimo ceneje kot tukaj. Nikakor niamo prišli do pravilnega zaključka, in seveda se je deba-ta ponovila prihodnji dan, kar je bilo isto brez rezultata, ker nismo imeli prsvih izkušenj. Danes po bivanju sedmih let v Chicagu pa lahko povem, da smo bili na napačni poti, nepoučen). Mestni delavci in njih življenje je takoJu* smo OJaU ie pred več leti. Danes mi jt prav lahko povtdati o življenju v velikih mestih. V dobi mojega bi-vanja v velikem mestu sem se It marsikaj priučil in spoznal, kaj je tukaj in kaj Je bilo na deželi. Priznavam, da sam napačno sodil širjenje na dežoli in v velikem mastu. Posebno sedal* ko jt nsstals splošna kriza in zaaačila vse Združene država takorakoč ne- Kongras bi moral dovoliti najmanj eno milijardo dolgfrjev, drugo milijardo pa mestne cfcčfne. Se to bi morda komaj zadostovalo. Saj še četrtina ni, kar so delavci Iggublll. Pomisliti je treba, da je milijone družin, ki so popolnoma bankrotirane ln tem družinam ne bo pomsgano z govori, obljubnml niti z molitvami. temveč »v jim lahko i>omaga edinole z gotovino. Kje naj kongres vzame milijardo dolarjev? Iz nezasluženlh dohodkov ameriških bogatinov! Višji davek na visoke dohodke! — To ps bo le za prvo silo. Kot zavarovanje pred bodočo krizo pa mora kongres uzakoniti socialno zaščito z močnim skladm, v katerega naj prispeva vsakdo sorazmerno po svojih dohodkih. Ali kongres stori to? Ne toliko časa. dokler l»odo delavci Združenih držav tako volili kakor so v zadnjem novembru! Cvet Indije se je zbral ob "okrogli mizi" v 1/ondonu. da se pomeni t Anglijo o boljši bodočnosti svoje domovine. Naj prvo je cvet zahteval. da se Indiji prizna domlnijenska stop-nje Kanade, kajti Indija je prav tako srela sa *am<>vlado kot j« Kanada. Ko je cvet Indije pribil svojo zahtevo, Je sedel k "okrogli mit!" in začel se je navdušeno kav sat i sam s seboj g)edr vele važnega vprašanja, katera vera Ima ^ J,r»vlc v Indiji . .. Kava še nI končan. Ako je cvet Indije, ki pravi, da govori v imenu 320 milijonov indijskih ljudi, tako salamensko nill. Koliko članov je bil* ko ae Je kh* ustanovil? Koliko Jih I ie danea? Čigava Ja krivda?Par | «aimv kluba «sato. ker povsod «Ho rabijo, kar pa ni dobro. Ne bom več sedaj pinl o tem. ToH- rila mladini, potem pa Se storej-Ifm, če bodo pridni (se priporočam za smodke kakor drup* leta). V igri sodelujejo sledeče osebe: Balant, L. ZHSkar ; Brivec, J. Kramar; Tinče, M. Steblaj; Fi ge 1, vzdigovalec zakladov, I. Novak; Kimel, A. Trontel; režiser F. Kramar. Prvo in drugo dejanje st vrši pri Balantu v sobi, 3. dejanje se pa vrfti v kleti. Natančen popis igre bo oriaan pred začetkom igre. Pozabimo vsi svoje trpljenje in siromaštvo pa pridimo v Slovenski dom, da se bomo malo nastoaftli. . Dne 28. dec. sa vritt glavna letna seja Slovenskega doma Pridite vsi, ki imate svoje sa-dolžnice, ker bo na dnevnem redu veliko vtftnih točk. Vsem Slovencem in Slovenkam vesele boftičie praznike in sreč no novo letbl—Frank Kramar. liaznaaiflL Chicago, III.—Delničarje Ju goslovanakegis starinskega in posojilnega društva se s tem obvešfe, da se vrši letna seja v soboto dne 20. decembra 1980 ob 8. uri zvečer v spodnji dvorani SNPJ, 2667-68 S. Lavrndale ave Chicago, 111. Na teh saji se vrši volitev treh direktorjev za bodoča tri leta. Delničarjem bodo predloženi dodatki k pravilom v odo-brenje z ozirom na poetavnt določba, kl so bile pred kratkim sprejete v legislsturi država II-linoia, ter druge stvari, katere spadajo k tej seji. Katerim je nemogoče se letne seje osebno udltžiU, st priporoča, da pooblastita kateregakoli uradnika, direktorja ali pa člana tega društva, da vas na tej seji zastopa. Omenil sem šs v poročilu s konvencija stavbinskih in poeo-jilnth društev iz Freeporta, 111., da aa ba Obhajala stoletnica prvega atavblnskega in poeojikm-ga društva dne 8. Januarja 1981. To jt velike vašnosti tudi sb«i Slovence oairoma ss vee J slovane. Za Jttgoakv BuikUng and Loan lay, tajnik ^ Letna noja Siavma, — Poaivam — člane In članke društva št. Ml K. da st zagotovo udeležijo taja v nadel Jo, dne 21. de-ombra v Hrvašaki dvorani. Btja prtfna točno ob 2. popoldne. Na dimnem pwip)e ks, Gulden — goldinar, pero (za Tla (It puške), krščenica (dekle, ao že izdelovali užigalice brez ž ve itje iz srebra, peresa iz jekla (ne I iz gosjih peres) in Projektile valjaste obli ter ko so že bili "višji" sloji prav tako kršče kakor hlapci in WBe/ Dandanes še pravijo Nemci Blei-sti Danci bly-ant, Svodi Wy-erU, Nizozemci po lood in Angleži laad^pencil (od Blei, bly, loa leadr-svinec). Enako v slovanskih jeziki maloruaki (ukrajinski) olovec, poljski olow« srbohrv. olpvka (v češčini ata izraza olovenl in ojuvko zastarela) od olovo (svinec) in 8 venski «vinč^ik (v slovarjih tudi olovka olovnik). Pri Lahih je naaiv piombino že p zabljen; tako tudi pri Rumunih condeiul plumbu. Pri latinskem liriku Katulu beren enkrat plumbum — piaalce iz avinca in v J c6bsovi "Grški antologiji" molybdos v iste pomenu; tudi današnji Grki pravijo moliv Osmani kuršun — svinec, Arabci kalam ra& — svinčeno pisalce. Kako si naj razložimo, da so rabili Nerr precej dolgo čaaa otnačbo Blei-weiKs(stift To zvemo Is Adelunga (Woerterfbuch der hoc deutschen Mundart", I. zvezek, kol. 1072 in I zv. kol 1403: Schwarzes Bleiweiss ali na kri ko le Bleiweiss se je imenovala kovina moli den in rudnina molibdenit (aijajnik), iz kate so fabricirali pisalca v začetku XVII. stoletj zlasti v Nürnbergu; tak obrtnik se je zv "Bleiweissstiftmacher" (prim. Meyer, | Konv.-Lex., 6. izd. III. zv., str. 49.) ali Bl< weissaChneider (po Adelungu). Nemška seda je prešla v slovenščino (plajbez-en) I klajbez-en). v češčino (plejvejs) in maloruäi no (plajbaz). Latinski naziv svinčene belol cerussa, je prešel po taŠkem mediju v madža ščino (certiza) in iz nje v alovaSčino. Tri ja romanski narodi označujejo «vir nik z latinsko b^edo za "kamen" (lt. in špa ski lapis, port, lapiz). Misliti nam je brez dv ma na skrilavec. S takim "kamenčkom" | pisali še nedavno najmlajši ultitcl osnovne i le na tablica Lahi pravijo ttsdi "matica" iz gr.-lat. hi matitis—rdeči železovec, hematit; ta označ je veljala sprva le zs rdeča pisalca. Francos crayon, dobesedno "kredica, košček krede" ( eraie) so prevzeli tudi Rumuni creion). Sevei je tudi ta že zdavnaj anahronizem. Rusi so izposodili od kakega turškega plemena izr karandaš (dobesedno: črni kamen; pri Osm nih je kara-taš skrivalec ali yrafit). Samo Oefhi zovejo svinčnik jasno z im nom tužka (od tuha—grafit), Nemci pa le jemoma Graphitstift. . Iv. Koštiol. Helij m njegova vrednost Na letnem banketu ameriške trgov« zbomloe je spordčil dr. Eckener, da so nemž delavnice zračnih ladij že Vred delj časom ust vila gradnjo zračne ladje "LZ 128" in zač« s pripravami sa konstrukcijo nove zračne lad zeippelinovega tipa, ki bo napolnjena s helijei Do teh izprememb je privedla graditel zadnja katastrofa angleškega zrakoplova " 101", na drn^i strani pa zagotovilo, da bo da Amerika vsak čas na razpolago zadostne mn žine helija za polnitev potniških zrakoplovo Ustavitev 'gradnje zrakoplova "LZ 128" ne p meni prevelike škode, ker so bili doslej mo tirani v glavnem le podolžni in prečni noaili ki st bodo dali uporabiti tudi za novo konstru Cijo. V ta namen je predvsem potrebna več prostornina, ker ima negorljivi helij v prirn rt s vodikom znatno manjšo nosilnost. Pr ko na bo treba novo zračno ladjo povečati < sedanjih 146,000 kubičnih metrov na 160.« kubičnih metrov. Dolžina zrakoplova, ki n bi znašala 282 metrov, tedaj približno tolil kot pri "Grofu Zeppelinu", ae bo morala nek Hko povečati, dočim Je bil premer že pop* zasnovan v znatno večji dimenziji. Popolnon drugačni bodo tudi pogonski stroji in njih n mestitev. Med tem ko je bilo za pogon l 128" projektiranih četvero gondol z 8 motor na bencin osiroma Blauov plin, nameravajo p novem zrakoplovu popolnoma izločiti v«w eksplozivno goriva V ta namen bo «premi* helijev zrakoplov s dleselskimi motorjnw ' rovo nafto, ki jih bodo zgradile Mayt>scnoi tovarne. W Ker zaradi pogona z dittelskimi motor nt bo treba jemati s s*oi Blauovegs plins. * do dobili približno 60,000 kubičnih meiro^ prostora sa helij. Nekaj balonov v notrsnjsn zrakoplova pa bo napolnjenih z vodikom. V" da bodo pri spuščanja v aižje lege mesto helija najprvo vodik, ki je n"** ntJŠI. Helij Ja namreč silno drag in bi u»" potrata aitno zmanjšala rsatabilnoit vodikom bodo nadomeščeni v notrenj*>n' lljevfh balonov, tedaj aredi MgorijlttP PJJ tako da Je nevarnoat vnetja popolnoma n Z vsemi temi spremembami j n « strukcije se ba gradaja novega zrak^; DECEMBRA. Vesti iz Jugoslavije (Poročevalski biro Prosret« r Jugoslaviji.) ŽUPNIK« PRIDK5UJE NEZAKONSKI MATERI in ga sodišče radi taljenja časti obfodi. — Sodišče verjame nezak. materi, ne pa fajmo-štru Ljubljana, 25. nov. 1930. Meseca februarja je neko kmečko dekle pri Sv. Jakobu v Slov. goricah rodilo , nezakonskega o-troka. Vas leži v fari, ki ji je fajmošter znani dijhovnik Erhar-tič, s katerim so imeli svobodno-miseld v Mariboru in okolici že dovolj opraviti. Ta porod nezakonskega otroka je dal seveda povod vaAkim čenčam, da so govorile cele tedne o tem dogodku. Ko so se ženice / vračali iz cerkve domov, so vlekle skozi zobe nezakonsko mater in njenega otroka. Seveda ja kmalu zvedel o tem tudi gospod župnik in ko je babica z botro prinesla otroka h krstu — je bila govorica pač dokazana za resnično. Po krščanski morali je pač pregrešno spolno občevanje pred zakonom — in sveta cerkev mora "ovco, ki je zašla na stranpota" preobrniti. Župnik je otroka krstil, toda naročil je babici, naj pride nezakonska mati k njemu, kakor hitro se malo opomore, da ji bo razložil malo krščanskega nauka. Tega da je potrtima kot grešnica. Nezakonska mati je poslušala in dasi malo nerada, je vendarle šla k župniku po pridigo, ki ji jo je obljubil. Župnik pa je moral biti malo preveč gnrač a svojo, pridigo, moral je biti čez mero razkačen, zakaj dekle je stopilo k advokatu, da vloži tožbo proti župniku Erhatiču radi žaljenja časti. Dekle je orisalo v svoji tožbi, kako je tekel razgovor in kako ji je pridigoval župnik; ko je pri-fcla nezakonska mati v farovž, je pozdravila: "Hvaljen Jezus!" Župnik: "TI si zdaj stara 18 let." "Več, gospod župnik, sem že " RÄÄ^SÄ dvajsetem letu, 24. aprila bom je 20." "Kaj, zdaj mi boš pa še ugovarjala, ti, ti največja ... epod-nje šentjakobske doline. Ceh fesi si za sramoto." "Toda doslej me še nihče ni videl, da bi se bila s komurkoli nedostojno obnašala", je reklo dekle. . "Vlačiš se po plesih, največja vlačuga si v naši dolini; morala bi me prosit} odpuščanja/" Dekle je potem prosilo še župnika, naj ji da spovedni listek za veliko noč, toda on je odgovoril, da bi po listek morala priti še prej njena mati, odprl je vrata, potisnil dekle skozi nje ter dejal: "Mari I/ Mariborsko okrožno sodišče je priznalo verodostojnost tožilki-nih izjav glede izrazov, s katerimi jo je nahrulil župnik. Z odrom na to pa, da »e je ves nastop vršil med štirimi očmi v zaprti sobi, je sodišče župnika o- prostilo. Dekle pa se je pritožilo. Bila je užaljena in lahko je užaljena tudi, če je na samem z željiv-cem. In se je pritožila na deželno sodišče v Ljubljano. To pa je priznalo župnika za krivega ter priznalo navedbe dekleta. 2upnik Erhatič je imel pri sodišču že marsikaterikrat opraviti v podobnih zadevah — sodišče ga je obsodilo na 240 Din globe ali štiri dni zapora. Daleč smo prišli, daleč — dan-današnji si ljudje že od fajmo-*trov ne puatijo reči vsega. Kam j »dramo . . . še vedno popijejo svoje velike količine. V pijanosti je človek menda bolj razžaljiv ali kaj, kar hitro izpregovorijo noži in nato hodi ponje reševalni avto. -t- Tudi zadnjo nedeljo 23. nov. je prišlo na več krajih do pobojev in nekaj teh žrtev so prepeljali v ljubljansko bolnico. V Lužah pri KranjU so pili fantje v soboto zvečer in nato še v nedeljo pozno v noč. Med njimi sta bila tudi Janez Milač iz Luž, čevljar, star 24 let, ter posestnikov sin J. S. Fantje so bili že v gostilni razjarjeni na Milača, venda do pretepa ni prišlo. Ko pa so se zjutraj razhajali in je prišel Milač že do domačega hleva, je priteklo za njim nekaj fantov iz njegove družbe, ugasnili so luč pri hlevu ter v temu napadli Milača. Nekdo ga je podrl na tla, ga vse-v ga opraskal, nazadnje pa mu nož porinil v trebuh, da so mu čeva izstopila. Poklicali so dr. Bežeka iz Kranja, ta je za silo ranjenca obvezal ter naročil, da morajo takoj z reševalnim avtom prepeljati Milača v ljubljansko bolnico. Kranjski reševalni avto je Milača prepeljal v ljubljansko bolnico, kjer so ga operirali. Rana je težka in se je bati, da Milač podleže. Ing. Troha podlegel poškod-l>am, zaposlen v gradbenem uradu banke uprave, se je ponesrečil na vožnji z motociklom. S prijateljem sta napravila izlet na deželo ter sta se zvečer vračala domov. Ing. Troha je sedel v prikolici, prijatelj pa je šofiral. Blizu mesta že Je pučila nenadu-ma pnevmatika, radi česar je motocikl zadel v kup gramoza ter je padel tako nesrečno v obcestni jarek, da je dobil težke poškodbe zunanje in notranje. Pretresel si je možgane. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se je njegovo stanj« poslabšalo. Izgubil je spomin ter govoril nesmiselne reči. Dali eo ga v opazovalnico. Toda že čez nekaj dni se je zavedel, RAXNE VEÄT1 nje rešeno. Toda stanje se mu je v noči od nedelje na ponedeljek poslabšalo in zjutraj je umrl. Star je bil 26 let. Zaposlen je bil zadnji čas pri trasiranju *• lektrične proge od Velenj do Cr-nuč. - - ■ '■ ^¿¿ff--! Roparski napad? Poročali smo o nesreči mariborskega iz-voščka Trnovška, ki je vozil ava-te, ponoči pa se je vračal domov ter so ga našli mrtvega v rad-vanjskem potoku s kočijo. Domnevali so pač, da se je pripetila nesreča. Toda zdaj sumijo, da so ga oropali. Iavoiček Trnovšek je imel baje pri sebi 1500 Din, ko je vozil domov. Teh 1500 Din niso našli več pri mrtvem. Zato eo pogreb preložili sa en dan, da obdukcija pojasni zadevo. Umri je v Litiji upokojeni poštar Jože Modic. Star je bil 71 let. Po rodu iz Rakeka je bil poštni uradnik v Litiji, potem v Zagorju, vrnil y Je spet v službo v Litijo, bil prestavljen za nad-poštarja v Kamnik, kjer je bil pred leti upokojen. Vrnil se Je u-živat pokoj v Litijo, kjer je zdaj umrl. Na dan sprejema ministrskega predsednika Živkoviča se je prehladi!, lotila se ga je pljučnica ter ga vzela. — V globokem jarku, ki pelje iz TVžiča v Bistrico, so našli včeraj zjutraj mrtvega 60-letnega Janeza Zupana, čebljale v tovarni Peko v Tržiču V nedeljo popoldne je iel kropit svojega sorodnika Ivana Zupana trgovca v Kovorju, kl Je v soboto umrl. Zvečer se Je vračal proti domu, zešel v jarek ter tamkaj umrl. \ tudi v JogoeUviJIT ''oboji bi pretepi — Le kako i* to, da se naši podeželski fantje kar ne morejo odvaditi nedelj-pretepov. Vsako nedeljo I-"»«jo dežurni zdravniki v IJub-Ijktteki bolnici polne roke dela z ob\«.zevanjem ranjeoeev in pobita ljudi. Ni dovolj, da vsako| «kljo ftkoro pripeljejo koga, ki * J« jH.nesrečil z avtom ali mo-^'klom na nedeljem teletu, pobijati morajo na deželo še, rt **slne avtomobile, da pripeljejo v U,Ink» ljudi, ki eo Jih pre-¡*U ne vasi tu ali tam s koli. ¡^'Mjd ali t nožem ali e čemer In največkrat Je temu kriv *Ik<4>ol, ki ga v nekaterih krajih pri«© do UBISBIB» dobna nesreči parnika "Kara-djordje". S Sušaka je vosi! proti Slbeniku nai brzi parnik "Zagreb" (Avstrijski "Godolp"). Ob 22. uri zvečer v nedeljo je sredi zadrekega preliva naletel na ita lijaneko vojno ladjo, kl je vozila iz Zadra. Italijanska ladja je vo-žila po levi strani proti "Zagrebu", dočlm bi se morala pravilno držati desne strani z oziram na "Zagreb". Pravilo namreč veli, da naj vozijo ladje po levi strani ln puste ladje, ki vozijo v nasprotno smer, na evoji desni strani mimo. Italijanski parnik t<*K» ni vpošteval "Zagreb" je moral zadnji hip spremeniti smer na levo do skrajnosti ter se celo okreniti, da Je preprečil trčenje. Pri tem bi ekoroda nasedel na plitvino. Koncert delavskega oriceetra. — Železničarji so lani ustanovili svojo godbo na pfhala ter si na* deli ime Zeleaničarska godba "Zarja". V kratki dobi se je godba tako razvila, da nastopa pri rasnih proslavah in prireditvah, svira na delavskih in meščanskih zabavah, ter ob vsaki priliki, kakor je pač navada godcev. Igrali so tudi na ameriškem dnevu 27. julija v tivolskem hotelu. —■ Poleg godbe na pihala ima "Zarja" tudi svoj salonski orkester, sna» terim je priredila godba v pon* deljek 24. nov. koncert v dvorani Delavske zbornice. Na sporedu so imeli kompozicije MJohielsa» Griega, Rossinija in celo sinfo-nijo Schuberta. Poleg tega sta nastopila tudi solista Anka Mer zetova (sopran) in Tone Petro-včič (bariton). Vsi kritiki hvalijo pogum delavskega orkestra, ki je v tako kratkem Času nastopil s takim dokaj težkim programom. Orkester vodi dirigent Bučar. Delavstvu delavske knjige Terezija Šiško is Krške» je lani zanosila. Njen fant Jo Je kesneje poročil Ko je porodila, je otroka zanesla v Ljubljano Dečjemu domu—tako je rekla svojemu fantu. Zdaj, ko eta poročena, Jo je mož vedno nagovarjal, naj vaame otroka iz Dečjega doma domov, saj ga bosta lahko preživljala. Ona se je hsprve branila, potem pa se je le udala ter sta se nekega dne letoe odpel j sla v Lj ubija- prepričanja, ao sadi reklame 1 no po otroka . . . Toda Tarestja r^tnelo» fto umetniško «toje Šiško je imela eUbo vest. Vedela je, da v Dečjem domu njenega o-troka ni. Toda kar ni hotela oia-lostlti moža, je stopila sama v Dečji dom — mož jo Je čakal v gostilni — ter tamkaj zaprosila, da ji dajo enega leto starega o-troka, ki da ga vzame sa svojega. Zlagsla ee je v tej stiski, da je is Škofje loke ter povedala tudi napačne ime. Res je dobila otroka, mož je bil veeel in odšla sta z otrokom v Krško. Čez Čas pa Je prišla sestra iz Dečjega doma v Krško, oziroma v. vaa Za-loke v hišo Terezije Šiško. Doma je bil pa samo njen mož. Sestra je povedala, zakaj Je prišla ter razložila, da vzame otroka s seboj, ker so otroka pod zlaganim imenom vzeli te Doma. Tbda moži je dejal, da otroka ne da, ker Je njegov in njegove žene. Bele ko je seetra odločno potrdila, da Je otrok tuj in da ga je Bikova vzela pod pretvseo, da ga vzame za svojega, da pa otrok v resnici ni njen, je mož vzel otroka ter se s sestro odpeljal na postajo. Sestre Je odpeljala otoka v Ljubljano nazaj v DečJI dom. Mož Je šel v gozd, kjer Je žena grabila steljo, ter Ji povedal, da vse ve. žena se je tako prestrs šila ki tako hvdo Ji Je postalo —da je pobegnile v gozd neznano kam in Jo še sedaj niso našli. Njen položaj Je res težak. Do-mnevajo, da Je lani evojega o-troka umorila ki «klepejo, da Je bil njen otrok morffa tisti, kl so gs nslli v Ljubljani lani v jeee-ni. v košaro položenega In na kljuke neke hiše obešenega. O- _ ____trok Je bil mrtev, zavit e prt -JiTTmendaeeio ruski? — I« monogramom R. Ker Je lani Te-Zarrebe so novinarji poslsll ča režija Šiško služila pri Alojziju «¿sam poročilo: Tu so se pofa- R. v Krškem. •^Jo.jUJeprt vi£ iraloše ki so mnogo cenejše vzela gospodarju. Mrtvi otrok je kot po navadi. Ljudje sumijo, da bil torej njen. — One pa Je o- eo galoše prišla la Rudje. -mo to. Znsčilno neksko je, ds ljudje takoj, kakor hitro zvedo da Je prišlo blago t bajno nizko ceno. mislijo, ds Je to blago Iz Rusije, od boljševikev. Pri nas kjer Je nakupovalna moč konzu-mentov tako elebe. ljudje seveda vsak tak pojev živahno posdrsvi jo. Kako tudi ne bi? ItaflJeMke ledje d-JJe egreto — Ne Jedran- y nil m rear s — ni — ■--- «kern morju bi včeraj spet kmalu lo srca Ao nesreče, ki W bfla po- vse ta troka umorila bržkone te etrahu da bi Je fent ne vzel in da bi JI Ml otrok na poti v življenju, kakor ae tako radi godi nukfl «ktm materam. In ko Jo Je fant vzel zs «eno in si Je zaželel svojega otroka, ki mu Je poOlnl oče še pred poroko. Je i*na awn" storiti nov greh: vzeti tujega o-troka se evojega ter vara« mota, da Je otrok njegov. Ko eo Jo ree-krinksll. Je pobegnile. — Prema-imajo še ljudje, ia odtod Knjige Cankarjeve družbe tešle —Kaj je dala letoe delaveka založba delavcem? Ljubljana, sredi novembra.— Te dni eo ialle knjige Cankarjeve dnužbe. Cankarjeva družba je organizirana založba knjig, to ae pravi, družba ima ie pred natisom knjig organiiiran kon-zum s tem, da nabira člane, ki plačajo letno naročnino, ki znala v Jugoslaviji 20 Din na leto, za kar izda družba vsako leto sv<* jim članom iUri knjige: koledar, dve leposlovni knjigi (romana ali zbirki novel) ter eno poučne knjigo. Vse itiri knjige t o roj za 26 Dinl Delavske organizacije Slave-nije so Ustanovile tako knjiftno družbo ter ji dale naslov "Ca* karjeva družba." Njen predsednik je pisatelj Ivan Vuk, podpredsednik Iva« Mlinar, nai stari socialist in novinar, drugi podpredsednik Je Mp Oilak, ravnatelji Ljudake tiskarne v Mariboru (ki tiska tudi vse knjige družbo), tajnik Je ClrH Stnkelj, tajnik prosvetnega oddelka Delavske ibornke in «red. ntk "Svobode" (ljubljanske), blagajnik pa Je eodrug Rado Ce-Odborniki so HHnige-takovšova, Kobler, Ko-V nadzorstvu eo dr. Je» ■¡■la Krietaa Cvetko. Za cilj al je Cankarjeva družba vzela, da z rednim veakolet-nim Izdajanjem štirih knjig skrbi sa isobrasbo delavstva ter da i tem deda svoj steber k zgrad-njl delavske kulture. Krog družbe ae zbirajo naši pieateljl, njeno članstvo pa se raeteze preko VestfaHJo, Ameriko, |otlll ^ d^vee. Francijo, Avetralijo, Brazilijo In povsod tja, kjer so naši delavci. Lani Je bila ustanovljena in lani je izdala evoje prve knjige. Letos Je iadala družba drugi letrtik svojih knjig. Daei ne pišemo s tem-le ocene, marveč le poročita naj pribijamo takoj, da pomenijo letošnje knjigo pre-cejšen napredek. To trdim Iz letošnje knjige na višjem nivoju od laanklh. V naslednjem naj navedem vsebino Koledarje Ceakarjevs dražbe ali L 1*31, kl Je pravi almanah za delavca Poleg običajnega koledarskega gradiva prinaša koledar polno leposlovnih prispevkdv, člankov in pesmi, kakor tudi, mnogo flustraclj. Bratko Kreft Je napisal «rtico "Povest o knjigi," povest o moči knjige, Angelo Cerkvenlk Je napisal novelo "Zavoljo ribe?/' in oglasil se Je tudi Ivan Molek s črtico "6b štirih 'zjutraj," kl nam pokaže nekaj scen iz življe-nja naših ameriških Slovencev. Henrik iauakar-sUkar prlobču-Je "Ivana Cankarja drugo ilvlje-nje in druga smrt," Vilko Ivanu-la pa kratko sliko "Navadni ljudje." Poleg Molka Je te Amerike zastopan ie Frank Zaits a Člankom "Ameriški Slovenci včeraj, danes in jutri," kl ga Je napisal za 14. letnik Amer. druž-koledarja* S članki ao le zastopani: Rudolf Gclouh z dobro na-jrtssno razpravo "ttsUjanskl fašizem ln ftatljanak! proletari-jat," Ciril Atakelj z Informativnim Člankom "Indija in njen prerok Oendhi," Fran Petre piše "delavskem gtcdsHšču." Mile Kk»člt pa piše o ter pridMuJe svoj "šprehkoru" recitecljskl zbor "Noč," kateremu Je dodal režijske opazke. Talpa piše o "republiki otrok." o upodabljajoči umetnosti. Cvetko Kristan pa je napisal kratko razpravo "Nekaj o zadružništvu." Pesmi so prispeveli Toae Maček, Marino Gotouh, Seliškar, Kesar, Tona Maček Je priobčil tudi nekaj svojih prevodov pesmi ameriških črncev, katerim informativen u-■objavlja Ur- acha in Petaokla, dveh nemških delavekih pesnikov. V prevodu čitamo novelo "O* trok" ruskega pisatelje Veevo-lods Ivanova. "Jaška" ruakegs piaetelja Neverava, humoresko "Komandant mesta Begu lan" Češkega pisatelja Heška (ki Je napieal Svejka). Zelo zanimiv Je tudi pegted na U. B. A- kakor sta jih videla ruski peenik Ms Jekel sli I in neadUti pisatelj B. B. Klaek. Ta članek Ja aele aanimlv in bo tudi ameriškim Blovenoem povedal marsikaj no. vega o U. S. A. etri mat Vee koledar je poln slik, tako umetaMkttv (Kottwl-taava, Giaaa ZttK Mer. Mef-fsrt, Mesereel Itd.), kakor tadi fotografij, kl pojaanjujejo po-samesne članke. Na prvi strani pa ja slika slovenskega slikarja Mlklavca "Htepec Jernej." Toda s tem še niemo našteli vsega materijala, ki ga nudi koledar. V nJem Je Še polno drugih enako dobrih prispevkov, a katerimi bodo val «tatelji sa-dovolj nI. Koledar Caakarjeve družbe ja paetal pravi popolni nja oprema kartoni rea age darja (kakor tntflaauSh knjfe družbe) Ja dad vse pimlaai O vsebini ostalih knjig bomo po* ročali prihodnjič. 8 tem i UtatsAJe na kaj%> družbe, kl M res aa ajiaajkat! v nobeni dslsv- rocaii pnnoc 1« MMArlii Cankarjeve amale man JI Letos BO. novembra Ja minilo tridsset 1st, odkar Ja umrl Ja* dve 44letni veliki angleški pee* nik Oskar Wilds, znan našemu občinstvu predvsem po njegovem romanu "Stika Dorisna Oroya." Wilde ss Ja narodih kot sin slovitega sdravnika sa oissne In ušesne bolesni sira Wildes v Dublinu 1866. Njegova mati Ja bila irska pamfleristka Janš Praneeeea' fflgss Pisatelj Je študiral v Dublinu In Orfordu, kjer Je končal študije s odličnim uspehom. L. 1877. je dbisksl Italijo in Grško. Plod tega po. tovanja js bila iieaem "Ravenna", ki Je bila 187i v Londonu odlikovana s prvo nagrado. Ko Je uvldel, da Jo is prisnan p<»Hnik, je poatal poklicni eatet, Kot tak Je priredil r 1681-W predavalno turnejo po severni Ameriki in leto dal posaeje v domovini. Proti koncu osemdesetih let pa Je sešel izdajati časopis ia šsnaks 'The Women'» World." Kmalu nato Js dsiivsl zelo časten uspsh a komedijo "Pahljača lady Windermere", ki so Jo Igrali v zadnjih sssoaah tudi ns naših odrih. Občin«tvo je smatralo Wlldne sa evojega ljubljenca in ga Je častilo kakor redko katerega mladega pesnika do tistega časa. Toda i viška slave je Wilde kmalu klaVerno treščil na tla. Zapletel se je v afere, ki ga Jo onemogočila v angleških dru* iabnih krogih. 1695 je bil obso-jen na dve leti Jeie. Poslali so ga v kasnilinco v Readingu. kjer je napisal evojo slovito izpoved "De profundia". Po preetant kasni se je naselil v Dieppeu. poaneje v Parizu. Njegova stva-riteljska sila Je biU zlomljena. Da b} pozabil na preteklost, ee je vdal pijaši. Se enkrat je esgsl po peresu ter ustyarll svojevrstno umetnino — "Balado o kaznilnici v RtadUar, ld Jo isila pod p^-doninom Wlldeove kasnilniike celice C 8.3 In je iiavala silno pozornost. V baladi js opisal občutka, kl navdajajo Jetnike med obolenjem njihovega tova* rila. Kmalu potem Ja umrl v Parizu, osamljen In sapulčen. Wilde je bil veeetraaski lite* rat Pisal js psaaU, razprave, drame in romane ter je v vesh strokah odlično uspsl Njegovi eseji so snanl pod naslovom "Intentions" In "Oseariaa". S* nodaianko "Šaloma" in wanU«i ^^mi^^sfw^ n»^^^^^^ fg w «mirtvni v francoščini. Skladatelj Rlh. Strauss je, kakor snano, porabil to dramo sa svojo Istoimensko opero. i j Oskarja Wildea prištevamo med naj duhovi tejše pesnike no-vojše dobe. Druiil je profinje-nost s blestečo duhovitostjo In s iskreno vdanos^o lepoti. FASIZBM DIKTIRA CRRK VI Vatikan masa švliaail fsšlaUč- Vi terpsl sslchl ( «duhq^ nski sbornici Js in* stični poslanas Ca* vo Italijansko imsl), ukreniti pro-I krajlnt ? Tajnik Arpt* ve sa to 4slovanJs in da ns bo trpsla ob njenih narodnih mejah akslje proti íailstünemu rešlmu. Via. iS raspustlls I tov in u da Je Ce vsč mladin-aklh društev ln ustavila Postopanjs slovenske duhovMi* ns js bilo JavJjsno cerkveni oblasti ln vlada ssdajüka, di ksv stori svojo doMnost. osrkvsna oblast na bo storila, bo fašistična vlada radikalno očistila osrsčje v Julij* ski kraJini^-To so poslsdice pogodbe mod Vatikanom ia Mus-solinijem in obsasm poslsdise, ker eo cerkveni dostojanstveniki s pastirskimi listi asHliaU pri volitvak sa fašiste. (Dal. Politika.) JkAZNB vnn Ubijaaje roparjev v Chieagu Chieago. *«• Roparski peklic postaja neveren v Chieagu. Snst Uurirh banditov Je bilo uatrsljenlh v tem tedau. V sredo «velsr sa bili ubl* ti trije. Baaga Ja ubil polieaj, ki Je čakal nanj v prodajaiaiei v "Saj ne bo nihče zvedel," pravi tujec. In ona pomisli: res Je, saj ne bo nlh& zvedel. Priprsvljens Js. In vss bi bilo v redu, če ne bi hodil v sosednji sobi nekdo, ki lshko vsak hip stopi v spalnico. Ta človek je bolečina sa mrtvim molom, oblečen je v sivo uni*ormo, s puško preko ramen. Zdaj stoji med podboji, a nI več bolečina v uniformi, marveč tujec, v postelji poleg nje leži bolečina, ki je hkrati njen moč. Rada bi pričela svojega moča k sebi, pe ne more, ker se tujec med podboji ne osrs V stran. Ko pa tujec nszadnje odide in zaloputne vrata za aeboj ter štorklja po stopnicah navzdol, ns more mož slešl svoje uniforme. In venomer je puška med njim in ženo. "Puška se lahko sproti," pravi, "daj puško proč." Hoče mu pomagati. In se prebudi. Kliče mrtvega mola, prisluškuje. In pretlplje zakonsko postelj. "Taka nesrsmnost! Niti domov ga ie nI." Zmerjs: "Tsk capin!" Mož ae smsje: "Dvs uri ie ležim poleg tebe, ps me nisi opazila." Vesels Js, tudi ona ss smeje. On ss sleče, leže k njej. In spet leti med njima In ju ovira puška, ki JI tiči šopek v cevi. "Tak daj no proč ... Čaka J, prižgem luč." Z roko ne stikalu se tokrat res prebudi, prižge luč, išče poleg sebe po prasni postelji. "Glej gs kujons, šs gs nI." dele zdaj je temna pest sgrsblla za srce. In čim Je hotela ubežati bolečini po besedah: "Umrl Je Junsške smrti" — je pest stisnila srce. "Godi se ml kskor tudi vssm drugim šs-nam," hoče zsiepetatl. A njene ustne molče. Pojmi, domovine, Junaška smrt, polje časti so Ne razpršili, pogresnill nassj v NIČ spričo strahotne reanice, ds ne more moč nikdar več k njej. ' ' In kskor človek, ki drži ns svoji dlani ležečo deščico pod vrtalni stroj ln čuti neboleče, monotono vrtanje stroja, Je začutila, s srepim pogledom, še neboleče, naglo, nelsoglbno bli- žajte se vrtanje, dokler ni bolečina nenadoma prevrtala poslednje ovire in zasršela — kot vrtalni stroj v dlsn — v srce ie napol speče vojne vdove. Hipno in z vso močjo svojegs bistva je poskušala nastaviti proti bolečini pojme 'sveta stvar, oltar, poljs časti, Junaika smrt' in Jo omotiti ž njimi. Ps Ji zdaj nI veft uspelo napolniti te pojme z vero vanje, z Isžnivim občutkom, s kakršnokoli pomembnostjo kot doslej. Stisnjena v razdobje nekaj trenotkov, Je postáis bolečine nenadoma tako nečloveško grozna, da bi morale vdova s silnim notranjim skokom planiti iz svojega življenja laži, nemi-slečnostl ln sebičnosti — v višje človečanstvo, sicer bi bila v hipu ob pamet in zavesti. Imela Je hudo strašen občutek, da njenemu bistvu primaajkuje moči za ta skok. Sedeč na poete-]ji Je s obema rokama objela svoj vrat, da bi zadavila krik blaznoetl, Id Je grgral if njenega grla. Planila je s postelje, oblekla krilo. In drvela napol oblečsne po cestah. Skušala se je domisliti človeka, ki ga je bil ubil enak du-Aevni udarec ln ki bi lahko razumel njen položaj, ki meji že na blaznost. In «»ninašU v svojem svetu. Vsi so se tolažili senrfin hotel tolažiti njo s oltarjem domovine, s poljem časti. Nenadoma je planil iz njenih obupnih besed natakar msd podboje električne: «Vsjani-tet Vstanitel Protestirajte! Vsi IMislite mar, da so vsši sinovi, vaši možje sposnali pravi vzrok, ki jih je pripravil do tega, da ed jsll ljudi, predno so jih drugi Ubili? . . . ^ se ne veselite tega, da so voli in takta človeški od ljudi, da jih pobijajo bolj čio-o kot vsše mošs in sinove.' V njej se je mračno budil protest. Proti večeru Je v prodajalni naletela na " mlado delavčevo vdovo, ki stanuje na vogalu in ki ji je mož umrl v lazareto. V nekaj messcih je postala starka; njene oči, krvave ln pol manjše od joka, niso bile več podobne človeškim očem, marveč strsšnim ranam, ki so ss zagrizle globoko v kotanj ice. Njenega moše so ubili. Njen svet so ubili. Njo so um NI vsč šivsla. Wl Udana v svojo smrtonosno usodo, skruše-na in izrabljena je slonela ob pultu. Ip ko je trgovec glasnp prebrsl dnevno poročilo: "Nsšl neustrašeni junaki so branili z občudovanja vredno hrebrostjo... vsako ped zemlje," Je zaprosila s tankim glasom, naj jI vendar te tri zavitke zavije v enega, laže da bo tako nosila. "Ped zemlje! Ffcd!" je zakričala vojna vdova.' Gnev ln gnus ste jI potegnili privid: zagledala je ped ssmlje in na njej ogromno piramido stotisoč razmesarjenih zmagovalcev in premsgancev. 8tari trgovec ss je prestrašil, ko Je s svojim rodoljubnim, odobravanja željnim pogledom zagledal pred seboj dhrjl ženski obras, spa-čsn od raspaljenega morilstva. Nagonsko je zbeisl v besede: "Junaške smrti umirajo, na polju časti." \ ' < "Ds, polje šesti! Mola ste mi ubili. MoJ mož je mrtev. Mrtev!" "Toda gospa! Kaj pa domovina? Njo vsndar moramo braniti. Naši najsvetejši zakladi so v nevarnosti." r V vdovinih možganih ao se križale ras-trge ne misli: 'Ztkladl. sveti . . . tepeš ss zaklade je v nevarnosti, domovina . . . borzna Igla s domovino.' Vrgla je napolnjeno papirno vrečico nassj. "A kaj! Najsvetejši zakla-dll ' (Dalj« prihodnjič.) PROflVET^ mM noter." Prosimo In prosimo, ksttemo članske izkaznice, toda nič, nika kor me nočejo spustiti. "Saj nismo v devetnajstem letu, (19174021. dobe ruske dr-žavljanske vojne is vojnega komunizma), da bi sedeli v suknjah," pravijo. "Nič ne bo," pravim. "Izgleda, da bo treba mahniti domov. Ko pa porn i «1 im, da sem plačal rubeij trideset, kar ne morem oditi, noge same noše jo k iShodu. y Loktjev pravi: I "Veš kaj? Odpni si naremnl-ce, naj jih gospodičns nese na. mestu torbice. Sam pa delaj, kakor da je to tvoja poletna spačka srajca in ti je v njej,,*rst-ka, ves čas vroče." "Kakor hočete, toda naramnic jas ne bom nosila. Ne bedim zsto v gledališče» da bi prenašala v rokah moške predmete. Vasilij Mitroisnovič Saj jih kar šsm nosi ali pa naj jfl| vtakne v žep. Slečem suknje Ia stojim v srajci kakor pasji sia. In še precej hladno je. Ves tresenrtn kar sofcje ml šklepetajo. Ljudje pa stojijo okoli in gledajo. Gospodična me priganja: "Zasukajte se hitreje, saj nas že vsi gledajo. Za bog* Jaz grem rajši domov." Jaz pa tudi ne morem kar tako hitro o&eti. Zebe me, da komaj pregibe m prste, kako naj neki hitro odpnem? Z rokami maham, kakor pri telovsdbi. Potem sfoo stvar končno vendar uredili in sedli pa prostore. Prvo dejanje mineva dobro. ' ISsmo sebeme in ves čas moram telovaditi. Med odAofrom ps moji zadnji sosedje mahoma dvignejo velik vrišč, pokličejo gledališko upravo in ji pojasnijo zadevo za-stran mene» DarpaSe-je zoprno gledati PETSK, 1». UBUfiM&BA I "ir i Í SI i nja. 'MŠWTHUIls trdi." pra-v\ dr. Guenot, "da ljudje ne u-mirnjo, pač pa se ubijajo. Jedo preveč mesa, ne dovolj sadja In zelenje ve. Ksr Js pe najpomembnejše: svoje dihanje zanemarjajo. Povprečni človek napolni ob vsakem vdihu svojs pljuča le za četrtino z zrakom; nekateri še toliko ne. Zdrava o-seba mora napolniti pljuča vsaj do polovice aH tri četrtine, ako ) ne docela. Zrak okoli nas mora biti čist" Dr. Gueniot meni, i da hi ljudje redno žhreli sto let ali >|e dalje, če bi pravilno dihali. PeieMn a dvojnim srcem Tdiko ds se je zlegel. se je odlikoval s Čudnim vedenjem. Bolj ko je rastel, bolj se Je uveljavljal njegov zlobni značaj, tako da je postal strah k urniku. Zato so «a skleni» obglaviti. Pri tem pa so domislili, da bi ga raz. parali in ga preiskali. Kako je rasparač osupnil, ko je zasledil Idve pravilno ustvarjeni srci, zvezani med seboj s votlo kožico, ki je bila morda žila. Zanimivi pojav so javili pariški medicinski akademiji, da izreče mnenje o nenavadnem kokotu. nočne srajc*/* previja ', nsj bo Nep. Morda bo tako bolje. NVndar pa ml Je bilo tint« dni strašno pri srcu. Kakor da bi bil slutil nekatere velike izpre-membe. L ln rei», v ¿asu vojnega komunizma je bilo v pogledu odnoSa-J«*\ do kulture in civilizacije vse mnogo Ih»IJ s\ obodno. Tako s* \ gledališču, recimo, ni bilo tre-lm .tlačiti; M*de| si lahko, v čl-mer ni prišel. To je bil uspeh! Problem kulture, to Jr res panji problem. (Mmebno ta »t ran tega »lalenju v glndalištu Se-veda. nič ne rečem, bre« plašča je var bolj vidno, Iei4e in elegantne je. Toda kar je lepo v burtujakih državah, to je pri na« časih narobe. Sodrug Loktjev in njegova dama Njuša Koirljkova »ta me te dni a rafala na ulici. Izpreha jal aem ae, sli pe nem si more. biti šel zmočit grlo, ne pomnim več. Srečeta me in pfičneta varjati. "Grki tam a* bo ušlo, Vasilij Mitrofanovič. Grlo je zmerom Ia bil nago- pri vas, zmerom si ga lahko o-svežite. Pojdimo debes rajši v gledališče. "Grjolke* je na spo- redu." Z eno bessdo, Prišli smo v smo vstopnlee, rubeij trideset, stopnicah, ko kličejo nazaj moramo sleči. Uktjev ln Ia kajpak pa nem stal Suknjo aem si kel kar čez nočne plča nisem jm sleči ae mi neprijetno, bo!' si mlsiim| da Je bila arajca u ca res nI bila posebna umazana Ampak groba Je bila, nočna. Na ovratnik je bil prišit veMk gumb. tak. ki drugače »pada k vojaški suknji. "Malo nerodno se bo med pa-vzami 11 prehajati s takšnim o-irromnim gumbom." si mislim. Rečem svojima tovarišema: "Sodruga, Jas res ns vem, kaj bi napravit. Precej površno sem danee oblečen. Zete neprijetno mi je aletl plašč. Naramnice sl-eer imsm. toda nrajea je pregrobe." "No, pokaži mi- reči, S raj "Da," pravi, "res je videti—" Dsme je seveda tudi pogledala In dejals: ¡"Jas pojdem rajši domov," pravi. "To vendar ne gre, da bi hodili s menoj kavallrjl v samih srajcah. Zakaj si niste oblekli is spodnjih hlač čee gornje? Saj bi vas vendar moralo Mti vsaj malo sram, priti tako površno oblečen v gledališče." Odgovoril sem JI: V "Kaj sem mogoče vedel, da grem v gledališče? To ste pametni! Kako pa morete sploh sodit! o tem kolikokrat oblačim saknjič in če ga mogoče ne hranim domar Pričeli smo premišljevati, kaj bi storili. Loktjev pravi: "Vesta kaj? Vaaillj MKro-fanovič, jas ti da» svoj telov nik Obleci ga In hodi v njem. kakor de bi U bilo v suknjiču prevroče." Odpel jp suknjič In ss pričel otipavati po «volil. "Oh." pravi, "mati bošja. saj danes nploh nI Čakaj, dam ti ovratnico, bolje bo venderte. Zeveši si jo In hodi. kakor da U je vreče. 'Gospodična pravi: "Ne. jas rajši grem domov. Tam bom vsaj lahko mirnejša. Tu ti je en kavallr skoraj v spodnjih Ima ovrdtaieo na mestu suk- Odpel sem ss ie mu pokasei. "J* VasiHJ Mttrofeaov*. T i »V* •• • « '« - •* -IStt TAM 81 DOBE MA 2EU0 TUDI VSA U8TMENA POJASNILA