»««. 10 (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trato« v (Krtek 10. januarja 1918 letnik Xillf. fcftafa vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. UreiinUlvo: Ulfca Sv. Fr.in£i5ka Asigkega St 20, L nadstr. — Vd dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma ae na sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Udajatcij in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorci) lista .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštv—• v Trstu, ulica Sv. Frančiška AgiŠkega it. 201 Teiefon uredništva In uprave itev. 11^57. Naročnina znaša: Za ceJo leto.......K 3120 Za pol leta................. 15 60 za tri mesece.....................• 7*80 "edeljsko Izdajo za celo leto....... 6-20 za p* j! leta.....................s 3*60 Posamezne Itevllke .Edinosti* te prodajajo po 8 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . . . . mm po lu vin-Osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov ..........mm po 30 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............."i — Mali oglasi po fi vinarje besed3, najmanj pa 60 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plač.ijc se izključno le upravi .Edin ntf' - P;ača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asigkega št. _'0. — rtritnohraiiihi&ii rajm it. 811.452. Imun armadna poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 9. iKor.) Uuone sc razglaša: 9. januarja 1 Jič'. Vzhodno bojišče. — Nič novega. Italijansko bojišče. — Vsied neugodnih opazovalnih razmer je bilo bojno delovanje omejeno na posamezne topovske napade. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 9. (Kor.) Veliki glavni stan, 9. jamarja 1918. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Pod močno topovsko zaščito so izvršili angleški poizvedovalni oddelki napjJ proti južnemu obronku goz da Houthoulsta. Par stotnij le napadlo oh progi Boeslnghe—Stadcn. Sovražnik ni zamole] na nobeni točki doseči naših Črt; imel je v našem ognju težke izgube. Na obeh strareh Lensa živahno lopovsko de-ln\anje. Vzhodno Boulccotiiid so vršili na več krajih boli z ročnimi granatami •m manjše kose jarkov. — Armada vojvode Albrehta: Zapadno FIirey so Izvršili t ran^rzi popoldne pj srditem topovskem ognju v širini štirih kilometrov inopi.2 napade. Sovražnik je na posameznih tot-ah piodri v nase p^t--janKe Poizkusi, da » še pridobi! na pro«t .r«. so izj d # i!r Naši protisunki s0 tekom noči pognali sov;..-tilka povsej ;opet \ njegove izhodne postojanke. Vzhodno bojišče. — Nič novega. Macedonska in italijanska fronta. — Položaj je neizpremenjen. Prvi generalni kvar^rrnojscer r»l. Intdendorff. BOLGARSKO. SOFIJA. 8. (Kor.) Generalni štab po-roža: Macedonska fronta: iV*ed Ohridskim In Prespanskisn jezerom in *a več mestih v kolenr Cerne, v ozemlju Moglene in od Vardarja do Dojranskega jezera se je začasno r rvečal topovski boj. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 8. januarja. — Bojno delovanje je bifo vsled sneževija in slabega vremena jako majhno. Le v vzhodnem odseku asiaške planote m v ozemlju Monte Toinbe, M011 fenere in MonteUa so se vršili močnejši topovski boji. Severno Monte Lemerle so naši oddelki ujeli par mož. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 9. (Kor.) Wotffov urad po-rrča: V AtlairutSku tn v Rokavskem preli vj so ipotapili pred kratkim naši ,pod-voin lki 5 parnkov in I jadrnico. te-vzemši ene/ga so bili vsi fparniki oboroženi in hii v sipremljuurh vrstah. Fxien naWi p*vJ.vr«dniikiov jo z žilavim vztrajanjem ti spretnim manevriranjem yl ene in iste vrste pannjlkov izisfbreSn fri težiko obložene parniTre. Med .ni riti se je 11 ali a?'al obkroženi ang.lesik.' parnik »BrKstol OHjr« s kosovnim blcL#>:>m, predvsem keinikalfia-mi, k: so btV j pa izpovedi \Oiovanja, ki so se i h udeležili: držav ni tninik dr. Kfihlmann, vnanji minister grof Czernin. justič.ni minister Popov, ljudski komisar za \ nanje stvari Trockii, uk rajniki državni tajnik za trgovino in inaustr^o Vsevolod Holubovič in veliki vezir Talaat paša. Po razpravljanju for-malnili in prognamuih vprašanj je bila za jutri ob 11 dopoldne določena tplenarna seja. Poizneje so se vršile komferemce med zastopniki četverozveznfch vJasti m ullcra-iinskirri zastopniki._ Ruski glas o vojnih ciljih Lloyda Georgeja. BEROLIN, 8. (Kor.) Brezžiona brzojavka iz Petrograda »Vsem<- z dne 6. t. m. ob 9'40 dopoldne pravi: Uoyd George se je izrazil v smislu, da mora Rusiga najprej ustaliti svode meje z Nemčijo m Avstro-Ogrsko, pred no zamore biti go\rora o po-gaijanjiih za siplošen mar. Publicisti eotent-nili dežel Ofpo«za'rjaio z večjo ali manjšo odkritosrčnostjo na to, da bo za aliirance ugodnejše, ako se bodo vršila mirovna pogajanja brez Rusije, ker se Rusija pri splošnem podjetju udeležuje sedaj le z negativnim kapitalom. Ako je zaiznamovati v teh izjavah preobrat, je to le s staiišča vočje odkritosrčnost. AlMranci smatrajo za boljše, da prerpnste zaenkrat Nemoetm saffrthn obra<čun z Rusijo. Nemčija da naj se odškoduie na račun Rusije. Chn večija bo ta odškodnina na vzhodu, tem lažje bo potem ali-iranTrn vladam, da se pobotajo z Nemci na zapadu. Samoobsebi umljivo, bi za 1 nogi i aliirancri doseči ena;ke rezultate tLKli potom splošnega miru. V tem slučafu pa je biJo jasno vsem, da so alti-ranci Poljsko. Litvinsko, Kuronsko in Romunijo izdali namenoma m uporabili te dežele kot denar za 'poravnanje la^tnfh računov z Nemčijo. Za aFirance pa rb-sto-ia mnogo primernejša pot, da !prfoW.H> Rusijo k posebnemu miru: DovoHJ« bodo Nemcem, da podjarmijo Lete, L i t vince n Poljake m potem ne samo ferabMatT« to na-silstvo, anv^ak tudi o^Pclan^aJi za razuma, ki so jih osred-ije vlasti natfproj predlagale, od liberalnih državn?ko^r Nemčije in Avstro-OgT-ske, dočbn so prfcšli konjkretni jKjgcsi od vojaškiih voditeljev, ki vprašuje: K-lntstljivi s li Nemčije, apel ra na nas. da nag povemo, kaj želimo in v čem se razlikujejo morda naša mnenja m nazori od 1 H'h ovih. Naša iskrena želja in naša prisrčna nada je, da se najde pot, ki bi nam dovoljevala, da iponiaigaimo ruskemu narodu i'rt da r/jpo'nimo njegove globoko zasnovane nade na svobodo in trajen m: se ';rspro deloma ali popolnoma v svrho izvedbe mednarodnih pogodb. Tretja točika -je čim najširša odstranitev vseh go&podarslkih mej in ustanovitev enakos-tn trgovinskih odnošaiev ined i narodi, ki se pridružijo mani "n zdnižijo v svrho ohranitve miru. Če$tr* pogoj je, da se podajo in sprejmejo primerna jamstva, da bodo oboroževanja tiatrrd-ofv zmaniTšama na miflVmnm, ki je po'reben za notranje varajo. FRANCOSKA ZBORNICA. PARIZ. 8. (Kor.) Zborujca in senat sta danes zrspet pričela zasedanje. Stairo-tna predsedriT^a sta imela nagovor, v katerih sta zahtevala povrnitev Ateaciie in Lota-r'«"fiije. V potsflamcfri z«bornici so bf-li preid-sedn'fc Deschanel štirje odstopivši Tod-ore^ed.n-V'i zcr>e^ VA'oijeni. Nato je bila zbornica odgoiesia do prihodnjega če-tr'.vVa. V senatu je bTl Dubost tzcipet iz voljen. DEMISIJA KABINETA HUGHES V AVSTRALIJI. MELBOURNE, 8. (Kor.) Kabinet Hughes je vsled poraza pri ljudskem glasovanju o vojaški obveznosti podal dem isiro Sestava novega m'nistrstva je brla po-venena delavsikenm voditelju Tudorju. Nova konferenca eniente v Parizir. ŽENEVA, 8. (Kor.) Kakor poroča »E^ho les Pariš«, se bo vršila v Panzni nova konferenca ministrskih predsednikov aJii-rancev pod predsedstvom Qemenceaua. Prevažanje anie- Mk čet v Evropo. AMSTERDAM. 8. (Kor.) »Daily Tele-graph« poroča iz Ncwyorka: KHi*b tež-kočam glede ladH so se angleška, francoska in ameriška vlada zedmile, da spravijo letos dvakrat toliko čet v Evropo, kakor je bilo prvotno nameravano. Homatije v Mehiki. AMSTERDAM, 8. (Kor.) I« Washrogto-r?a se poroča: Vojni minšster je prejel po-roč'lo, da se vrše o J pcswJeJika z»večer med vojaki Caranze in ^pristaši Vitle bojd. Amerikanske čete so bUe tjidiposlane na mejo, «la ščitijo ameriško državno ozemlje. Izprememtoe v angleški diplomaciji. LUG ANO, 8. (Kor.) Olns^m »Seco'a« se velciposlanik Buchanan ne vrne več v Petro; rad. KarKlHIalura lienidensona za ^ctrograjsko mesto je naletela na težkoče ker je flenderson v sed^mjem kritidneir trenerku v delavska straiikl kot voditelj nenadomestljiv. Kot nasiedmrk lorda Ber-Tea na pariškem poskaiiiskem mcctn se imenuje bivši minister lord Greve. Novi poveijuik francoskih čet v Mace-doniji. LUGANO, 8. (Kor.) Poveljstvo francoskih čet na macedonska fronti prevzame admiral Heawy, poveljstvo ital"ijanskih čet obdrži -dosedajiji general Mom-belli. t Baron Robert Hein. DUNAJ, 9. (Kor.) Nekdanji koroški de-žejnfi ore<$?ednflf. Robert baron Hein, je v tordk po daljšem boJehiinju v 69. letu starosti umrl na Dunaju. i> f> i> } j c f f V strast. Roman. Krauco^ki spisal Danijel Lesueur. VIL J; !iače iti jahalke, pešce in pešice >na ces: - Uu Bois, ki so proti deseti uri dopoldne običajno vrveli od arca de V Et-v !e do DoienskHi vrat, je nekega lepega jutra ca?m pravkar opisanim dogodkom stoječega maseca jumija precej razburil neob'-črvji rf izor, (ki se ga je pa kmalu pn'ivaidiđa dtOra, radovedna parišika družba. — Iiz ene največjih, ob ce^ti du Bois kvžeče palače je proti deseti uri prrvozM nizek, odkrit. izredni: lahkoti ruski troj- ki (podoben v >7. v ikairerega sta bila vpre-žena dva čudovito kipa, iz Ukrajine pTiha- jajoca, v P a' r izu »o rlovca - « h i 1 en ovan a vranica. Ta voe je vodil orjaški, starec z doB;;imi tatarskimi brki, a «za njim na vozu je sedel s prekri/anioni rofcami v rdečo in zeleno livrejo oblečen slu?a. KaT je pa naj-b:>l?j bodlo v oči, je tala okolnost, da je tujec, kai'cor h?tro je tloapcl na glavno po., pognal kon-je v dir "n jih, kakor so opazili jahači, ves čas vožuje gonil enako. Dir teh krasnih, ognjevitih ruskih živali pa ni bil ffnti naOmanjše podoben hromemu, ndobnemn diru pair'ikiti upreg. Hitro kot streTca, kot priikaizen sta drvela po veliki ceriti, kdor je večkrat vrdel ta iprizor, je r»bčutM neki grrjz'jj'v Občutelk, k alti vsa vožnja se je zdela obi:i;>ein beg pred strahovito nevarnostno. Neobčni staircc ni ustavi vciza nrti za trenutek, da bi «zprer*ovoril s kakim znancem na peCorsti. Valic temu pa je mora! Realr.R pcatlKn. Eno gilavmib očititnl s katerimi bi hotel ć~. Sustcršič opravriič:ti svoje uskoš-tvo, je očitanje, da t? cd i tik a Jugoslova.il-sket^a kluba ni ret^ia. No, dr. Š-i-steršič je imel prriOko, da je dobri dve dasefletj' tirai »esetno« (po4itT\0, kakoršno je pač sam hotel it 1 vsa dosedanoa politika naših dn^-n-rszborskŠi delegacij v zadnjem pol-stoJeiiu, to je od proglašenja duaistične biti v ezi s fpanriško dražbo, kajti že prv?» dan so videli mark 5a de Brćnaiza----znamenitega potovalca, čigar vrnitev je vzbujala spk>šno zanimanje---- kako je »pozdravil starega gospoda to nekoliko pri-držal sv (?jega konja, kot bi ga hotel nagovoriti, toda tujec je samo mimogrede odzdravil niarkiju z bičem fo oddinjai kot veter mimo njega. Kmalu pa je bila tpotolaŽena splošna radovednost hi nekoliko dni potem je rekel \TSaikdo. če so orlo\'ci s svoj mi vtihr a'očimi grivami in dolgimi repi drveli po cesfci: — To je Miranov! Grof se je s svojo rrtf ario soprogo naselil v Parizu, in 'kanalu \je ttVa lepota te dame jprav tako znaiia po mestu, kot čudni običaji tega odlrčnega, samolastnega, dolgočasnega gcLipoda, m Iritrast ivegovih kanj. (Dalje.) ustave, je bila vseskozi oportunistična, ali, kakor bi rekel dr. Šusteršič. »realna«. V vsej ustavni dobi naša državnozborska delegacija še ni bila v resni opoziciji. Podpirali smo vsako vlado in ji dajali na razpolago svoje glasove za malenkostne koncesije. A, kaka je konečna bilanca naše polstoletne »realne« ipolitrke? Na Koroškem še zapirajo naše ljudi, alko zahtevajo na železnicah slovenske vozne lrs'-ke, na Štajerskem človek na čisto slovenskem ozemlju ne dobiva slovenskega voznega listka na železnici; v najnovejšem času se šopirijo celo na Notranjskem, torej v deželi, kjer je »reatni« politik dr. Šusterši'č deželni glavar, ki bi moral pač imuti toliko vpliva, da prepreči tako iiuzaoLisane škandale, železniški 11-radniki. ki se ponašajo s tem, da ne znajo slovenski. Na Koroškem more vzlic vsej dosedanji »realni« politiki slavi'ti nemški šovinizem svoje orgije nad ubogo slovensko rajo. Zastonj bi iskali tudi najmanjšega uspeha, ki bi ga smeli smatrati kot posledico naše dosedanje cuortuni-stične politike. Ako smo tu in tam napredovali, bi bili gotovo napredovali še bolj, da se je naša politika g.bala v odločno o-jjozici-jonelni smeri, ker bi bili ljudstvo vse drugače vzgojili in bi ono bilo danes politično mnogo bolj zrelo, nego je tako. Liud. ivo je možno voditi velikim ciljem la.i-uoii le polom opozicije. Te pa med lami do danes ni bilo in posledice sn^o videli v vsem našem javnem življenju. Kako vse dri^a sveža sapa je nasprotno zavela ~v naših narodnih st\rareh, odkar je naša državnozborska delegacija v >dločni opoziciji! Realna politika je le ona politika, ki se opira na čutstvovatrje in voljo naroda ter je v soglasju z njimi. T ^red-pogoji pa so vedno manjkali pri dr. šusteršičevi politični taktiiki. Dr. Suster-lič se ni nikdar oziraj na to, kaj nirsli. 'iuti in hoče narci. pač pa, kaj hočejo riizre ministri in takozvani »merodajni krogi«. Utegnilo bi se zgoditi, da je narod ;me! od take poiitične taktike gospodarske koristi. Toda mi teh koristi ne vidimo -nikjer. Res je, da je naša zadružna organizacija dobila od vlade tupatam kak tisočak, a to bi morala dobiti tudii. ko b bHi laši pcskitici v najstrožji c»p07iciji: saj je vlada dolžna podpVafei gospodarski napredek Sudstva, fsto velja sever'n tt^J' ^lede državnih podpor za kmetijstvo in nbrt. Sicer so pa itak vse take pocpon 'e voda v morje tam. kjer n;so že sami-posebi dani predipogoji za razvoj, a znano je tudi, da je viao-družnice! Tu se vidi jasno, da ni vojna mizerija zakrivila upadanja dohodkov, ampak, Ua so tu merodajni drugi razlogi. Radi hočemo priznati, da so različne patri':.• čno dobrodelne zbirke nalagale tudi Slovencem velike žrtve (seveda so k takim prispevali v obilni meri tudi tržaški SI«.v etici); tudi je bilo gotovo vpoklicanih mnogo delavnih odbornikov, kateri izgovor pa ie velja za ženske podružn ee; vendar to ie bi nam Še moglo razlagati zmanjšano lelavnost mnogih podružnic. Kako uaj se razlaga dejstvo, da na Kraniskem od 102 >odružnic 53 a na Štajerskem od 93 celo 56 ni dalo 1. 1916 niti enega vinarja T-ri->pevka ? Zdi se nam. da je za nabiranje manjkalo — korajže. Zavedni Slovenci so bili na nroskr'.bcijski listi, preganjanja na dnevnem redu in marsikdo je raje nabiral za Rdeči križ nego za družbo Sv. Cirila hi vletoda, da ne bi se dvomrlo o njegovem natrijot'otujčevalni nevarnosti izpostavljeno mladino. Potnjčenini našim krajem tudi de!vlarac%:a ne priMiese več reS'r'čiL'cir;mo pomoči od zunaj: v sebi samih moramo najti pomoči proti grabežljivosti naših narodnih nasprotnikov In proti nehajstvu državnih oblasti. Adrlatlcus. Razne poISts^e vest?. Dr. Korošec sestanku čeških držav n h poslancev. Dr. Korošec je pozdravil imenom Jugoslovanskega kluba shod čeških državnih poslancev, lei se je vršil dne 6. t. m. v Pragi s sledečo brzojavko: V borbi za provedbo samoodločbe češkoslovaškega naroda in češkoslovaško državo najde češkoslovaški narou v jugoslovanskem narodu zvestega zaveznika, ki se bo žnjim borS ramo oto rami. Tudi Jugoslovani s Čehi vred zanikajo, da bi i-mel grof Czernin legitimacijo, da govori v imenu narodov te monarhije, ker on zantopa samo pnitviiegirano manjšino. Jugoslovani smo občutili na svoji koži, kako Avstro-ogrska razumeva ^ustavno samoodločbo« m kol ko varujejo temeljni z-ftmi ;(!iievek tu živisjenje državljanov. Mi želimo trajen inir, kateri se pa ne more graditi na medsebojnem varanju im tla-čeriu narodov, temveč le na mora In h temeljih, za katere se danes bojujejo milijoni. Zaito z zauspaiiiem zremo v bodočnost češkega in jugoslovanskega naroda in pozdravljamo bratski sestanek. — Ju-gos'ovanski klub. — Dr. Korošec. Položaj dra. Seidlerja. Madjarske vojne zahteve. »Hrvatski Riječi« piše nje dunajski dopisni z oziirom na deistvo, da se poslanska zibonnica sestane že dr.e 15. t. m., da je m mistrnkemu ipredsedrvTku Se d-lerjoi to ljubo, da je samo osem sei na razipa'a@o za rešitev deEjnrtiivn-etia r-rora-čcKtia za finančno leto 1917—1918. Sedaj se vidi. kalko so Poliiaki obremenili vlado. Stran IL .EDINOST* štev. 10 V Trstu, dne 10. jn uana 1918 ko so v okiurhru dovolili preračun samo za 4 mesece. O ministrstvu Seidierjevem se sploh govori, da ne stoji več mt trdnih nogah. Drži se pa, ker /pred' proračunom ne želi nikdo prevzeti državnega krmila. Tudi čndhi dogodek, da so se vse vojne stvari odvzele ipleđiumu ministrskega sveta tea* -so izročene ministrskemu odboru 6 -clanotv, se komeiaiira kot izra-z nezaupanja. Z dntge »strani pa se oipravičuje ta {postopek s tem, da tro lagljekontrolšrati Vv :ic gospodarstvo, ki je danes — vSvIJtib pa lamerctu — brez kontrole. — Položaj na ram Rusom je jako ojačil odpor prof zahtevam Madjarov glede razdelitve av-stro-cgrske vJojske v dva dela. Po lesfci 190S, je sedanj,i poizkus Madjarov naj-nK lneji. Poznano nam je, da je 'tedaj grof Otokr-r Czenrin uničil nado Madjamv, ki jim .ie bil -najhujši naisproiniik. Olriavil je bil ko: češki deželni poslanec brošuro, proif m.iljarski vojski ter -je končno v fulmi-namtineni senzaci<}o:ie!:iem članftu v sReichsposti« napadel Madjare, oz*tačmoč zahtevo po nacijonaini vojski kot revolu-cijeaanno hr nevarno za vJadarja tin dr-žav o. Pri tem se je skliceval na. ogrske na: odnesti in na Hrvate. Dva dni ipo tem čia;:ku je vlada Wekerle-K-cBut podala de-1 n'^'jo, ker se je solos.no doznalo, da je bil' za ;jromm Czerirnom, seda.nj'm min'strcm i za vname stvaH, isatn tedanji presuu'oiia-sled.ii.jk Fran Ferdinand. Skozi 9 let se /vladjari iiiso-povn oh" v taki meri, v ka-Ivršiiii so storil? te dni. M iiij^ni vidiio, da ie sedaj zadnji moment, da kaj dosežejo o-; Dunaja. Zdi se pa, da na Dunaju z oziroir na. BresL-Litovski sodijo, da so to pet" Madjari zamudili vlak.. Proti Wekeriov: podlagi za novo vladno stranko — razdelitev vojske — se dviga vse. kar se more oh takih prii'kalr mobilizirati v Av-sfm. Zdi se. da je stvar že odtočen- imot" glavnim točkam madjarskega. -programa. Bosanski frančiškani za jugoslovanske dtt>iqrac:|ot Bosanski frančiškani, ki uživam v vsem katoliškem prebival s ivu neomejeno zaapaaše, ker so bili vedno narodu zvesta voditelji tudi v najhujšem času in ob vsakršnih razmerah; so pač tneffi kofcdufevmJvi in vcd'teilJC, ljudstva, dk dado-ne^porcono veihtvcn odgovor katoliškemu šksnu Št ad lenu na i^e-gov nai^on proti saigosiovanstvu, in da1' so ga. Provinci; al fra Jos'p Andrie je skupno z ugJednmii frančiškani Sarajeva in Visokega objavil izjavo, ki sc in p dl.»g; zgodovinskih dejstev izreka za jugoslovansko deklaracijo. Uvodoma nagi ašajo, da je bilo frančiškanom že oc 14. stoielja poverjeno, da so razodeval" nar-, iu ve "Ve resnice i'-i da so in J: enr-11 en no vipjV/ali «na. ittjegpv dftiža*n*' in polii.;eni razvoj; Vse poTfri-no delo o^1 palca domače vladar; ke? dinare i« kraljevstva se ie združevalo na dve točkri: da su osvotv vrlinu*. Uuji-Hske v&v&ti m pridemo pod žezlo t'st'h vladarjev, pod katerimi so se nahajali hrnjfc po krvi in govoru o.?Vrač Save. Žui, da- se te že&e hi strernlpmga niso uresničile uiti z ir.&or-poraciio Hosne in Hercegovine avstro -ogrski monarh ni. Vsled tega trpi narod neizmerno škodo v svojem gospodarskem, družabnem in kulturnem pogledu Iz tega se ie porodila tudi sedanja sveče v-a voiiia.. 1 rr. Isakor da so posledice te vojne prestrašile tudi najveće duhove iščejo sedaj podlage za trajen svetovn m r. V odmevu teh kombinacij se je- raz-vnel stari naravni žar skoro po vsem ju-voslova7Jske.m i'Jguc da se zedrnijo Mrva-S'evonci ih Srhi. Molčali smo,- vse dr danes, misleč, da je svetovna vofjm dovolj >ouc;!a vsakogar o tej i;ujni potrebi. A4 - 1 nekega časa sc .je zadel od gotov'11 - inant pr^awHa4i vediio- veči- odpor, da b :M<-.:rcičiJ to naravno zahtevo. Pri tem- s' zlorabljali naš molk v Bosni,, češ, da av-' •no nn: ž:veij v Bosni ni za azBiae«io u- j -dmjenje. Zato se epo^rsani smatrale j 'lolž-ne pred Bogom, i>red državo in na-■;x'om, atri%tična in me inanu hrvatska, ne^o je (^n, odgovor; kakn-ic^a je znsiižil. Ta octgovxir. pa je r:«M lekaja tr-;:ii .-gotcv'm stranem., k: si še vedno drrranevajp. da morejo ;a. sme "o s s.Mveren m :n oh(i!m prezirom preko v 1 a, po č mer hrefen? duša naroda, ako ie ta d 115a — j' gciislovan^a. i'r ':n stranem, ki ne razumejo zmanenj časa h ki mer jo, da br do megli še na-da"e fc^ovati zal^evam groporaaanja v-vrenja mH rnrMi, Ki ga zau.tev:yo se-dr 'i dt to Ivi, ki rnc-nVo, dab'.xIo rno|li tudi pro o r r rc^ie. kr\i ;nadai:evai! sv - a stara pota! Ne. ne: ta kri nažiji junakov ne sme biti zji^rn} preJi'.a! Ar;";aaiia za Mehurja od '-orle Z2fircl3škc-. Madiar-i drvo v s\oiejn Sovcnizma slej'o da.'je ter pieua-sajj bt>j tudi na. ccr> ;o »miju. M-odrmune, ki meji na sleven«.l\J» Štarei4 v daljavi nc-k.ki) od Sredica do in ki pri- pada zagrebški na "Ž1 >iiji, i>j hoteli, udce-i pi da bi jt s:.::rav\H še bolj R;d. prifsk madžaeifeaciSŠL KaroliMvi list . j priponrnia: D(/.der ve:i;o. da je naša da-i lu>\ na < i V.-: bui'iia rn odločna, cerkvenega duha in patr:jo^čne^ čustvovanj niJ s:;.'.,ni. daj)i se to tw r&rzg& tr zšr 1:,' -rp;. v zr ' j. o nai;e duhov-io oblasti nas u 2 ov;'a, da nc bi z t.ajv.cč.a* prezir t -iT,, ol/iic -.a« loLieii. a t-aca.iSLva nekih me dr ! murs-kiii renegatov, ki si prizadevajo za lo, ' ali vsaj pomagajo Madjarom. Ali ne po-! znr^jo dekan Filipiciii iz NedelišČa in župnik j Ehrenreich \z Koto ribe in Molnai e tutti. j cinami pri tem- sramotnem poslu tiste sta-; 1 re naše: Od(puščQ?io bo v«som, nc pa---- (izdajicanj)! Vprašanje srednis Evropa. .Martin I.o-vanz je v listu »Magyarorsizagu« v članku pod tem naslovonn nastopil proti prizadevanjem Nemčije, ki gredo za ujedinisniein »Srednje Bvrope«, ter naglasa, da že imel mad-jaraki narod še nedavno težke borbe z2l svojo gospodarsko samostalnost napram Avstriji. Ta borba da je imela nekaj nspeha. Ogreva ima po zakonu določano samostalno carinsko tarifo, ki omo^očuje, da nartKl, kadar hoče, more preiti v stanje sam os taki cga carinskega ipoJročja in da more voditi sve-jo lastno gospodarsko 'pcilifko. Končno da je prišel čas. ko bi mogla Ogrsika skrajšati to d:n:ašnie stanje, v katerem je bila samo kolonija Avstrije. Zato madžarski narod odločno nasprotuje vsalkemu prizadevanju, ki Iioee npravici iz irjcga koion'jo nove, o'ačene Nomč^e, vz katerega stanja bi se_ Ogrska ne mogila rešiti nikdar. To »zbližarrie« da bi »pomenjalo i^polno osaiuljcaijc od viiega ;veia. Bravi trajen mir da» more nastopiti samo z izenačenjem vseh, torej tudi gospodarskih nasprojiiev; a kako mere prit' do tega, če se Nemčija že sečruj organizira za nada!ino gospodarsko vej 10? O-grska želi gasipodhrske zveze z Neni-ali ne želi se stdpiti z enim naro-iom, in pri tem pa zapreti mej vsem drugim. Lovasz zaključil je: »Bee-cč se za .rojo .gespodariko svobodo, se Ogrsk? obenem bori za svetovni mir in za bla-Tostanje vsega človeštva..« — Ta izvajn-ija napravljajo vtis, da jih je napisal čio-vrek. k s zna — misliti. Ve no ar je. v / • jti. vendar napra\.'ja zakijiaUe. ki i/.l:«iip|r j l kr:v"h p -u is. Zavzeml!e se za. go^; iarsko s^-n ostojnosr Ogrske in va; id' bo Ogj.ska samo k.j- »r.i'.a s'riit. P i.'akuie t.-. c; od popolnega gespr jjr jkega lolei.ja blaginje in rveče. zi sv »j ki rod "r.-* j;> a govo*e - re.:.'- ti ! Ou skupnosti z Avstrijo je Imela Ogrska i 'e gosprdarske koristi, kakor dokazuje to; sosehno sedan ja, ve j na. Ob sedanjem raz-nerjamore jemati s polnimi odprtimi ro-vami. a ko bi trebalo dajati, stišče pest. <0 naj daja naša polovica, so M a d.ar- 1 strogo na stališču vzajemnosti, skupnoet nte-resov,. in, če hočete, tud'' »bratstva« <0 pa -nad bi oni pošiljali sem črez, snw :im ml tujina, inozemstvo. iira»rtično si 0 razmerje kaže ob vprašanju apro^nza-nje. Pri. nas beda,, stiska, in iP-omanOkasj-ta vtsem, taflii 'pa relativna obilica vsaj ^>ri žLvUvh. Od tega,, kar imamo- mi, mora- i 110 dajati njim,, brez ozira na to, da na-.topa^citem pri nas pomanjkanje. Saj sme g dni o v lltitiih o viiiior.ih riža. ki. gr reba dostaviti Budimpešti za »siromaš-io:prebivalstvo«; pri nas pa— ne izLklju ;ivši niti. velike večine imovitejih s!ojp\ — riža že mesece, niti ne poznamo, ziroma Vfprašaii: kaKobdoigo bi se mo;<"o nadjarsko pleme tudi liacijonalno vzdržati v nasprotju z vsem sosedstvom in ob iejajis1 em narodnostnem razmerju na "astnern ozemlju? Ni dovolj močno. ne.številno. ne gospodarski,, a- narniamje ku!- i airno. O. Lov as z se zarzefn iic za trajen svetovni mir. V resnic: na bi madjarstvo; s svojo, iinu:erijal'stič;ro politiko cgrožaltj! ; tak mir. So-»i Mlaižjari res tako sletp', dane j razumejo, kako bi nemadjarski svet, ki; bi obk olje val samostojno Ogrsktr privlačeval k sebi nemadšanski sver v iijdrcvi : samosD'jini di ža-.i- sami in da bi b'la v j tem nepresrana kal za nove konilikte. ki ■ bi ko.Kiio rrin^sli itoliiicno in narodno pogubo za madjarsko pleme?-! Vidimo, da g. j Lovac z sicer ali njegovo presejanje, da ni ne dovolj globoko, nc dovolj dnle-I fa.TC&no..— Se eno vprastuiie. G. Lovac s i ;iagkbša, da bi siop-ienje z Nemčijo iznli-; ralo Ogrsko o.J vsega sveta! Je-4i pa ta I nfe-gov nvz-jr v skladu z vso madjar^ko -r.'I- tieno politiko — pa na? je bila ta ali Iona stranka na krmilu —v zadnjih dc-sesicijili?! Tudi za Madjare velja iz -z-naatie. ki danes, rpo tialastroii. ki ie zadela vise narc .ie. pred ra znntgovidno ves >vi : v a nai-Toljc .': : za o':sta:tek ' vsu!;et"a na:-aaa in vsake sibkvje de....ve j^ v —p. uvieiiočti do vise h. pred vsem pa do ir: ::iih 'ržavJjanov. Pravičnost utore I ustvariti več nego- >Sitdnjo Lvropo«, more zagotoviti trajen svetoven mir, združiti ves naš del sveta za skupno delo, za — da za&iučimo z Lovaszevo besedo — blagostanje vsega človeštva«. Predala k&rmi* Oglje. 10 kg na izkaznico. — Rdeče izkaznice. Sv. Vid: Št. 1101—1200 (obrobna št. 5) dne 10. I., pri Brunello, tri. Fontanone. št. liol—1400 (obrobna št. 5) dne 10. I., pri Rnpena, al. Fabbri 3, (cena 84 vin. kg). — Staro mesto: št. 1336—1435 (obrobna št. 5) dne 10. L, pri Brunello, uL P. del F01-no (cena cS4 v'n. kg). — Sv. Jakob: št. !4?4—1733 (obrobna št. 5) dne 10. 1.. Sieyr, ul. Garpicou 10. (cena 84- vin. kg). — Kjarbcla. št. 251-—325 (otrnbna št. 4) 1ne 10. 1., pr tne 10. L, ipri Brunidlo, ul. F011 tanane 18 j cena 52 vin. kg). — Staro mesto: št 1—390 (obrobna št. 16) dne 10. I. pri Ber-o':. uL Artisti 4» (cena 50 vin. kg). —• Sv Taiu o: š*. 731—S80 (otoro^ia št-; 12) dne ; U. L, pri Pagliaga, ui Olmo 9 (ccrra 52 A n. kg). — Sv. M. M. spodnja- št. 241— (obrobna št. 4) m št.- 1—46 (obrobna M. 5) l I obrobna št. 5) in št. 1—611 (obrobna št. "»)> dne 10. I., pri Steyr. nI. Acauedotto 94, ceu a 31 vin. kg). — Rojan: št. 389—550 Vb robna št: 4) dne 10; L, pri Tančer, ul. S. /.accaria 3, (cfaia 31 vin. kg). 1 Vprašanje kruha je na dfcevnem redti ter /znemirja duhove- v našem mestu sedaj >ol:, ne^o kajrero drugo vprašanje. AH re' ^rozi nevarnosti ga ostanemo brez km-i ia? To vprašanje je na jeziku vsakogar i 'o sedaj najtežje vprašanje — želodca Posebno vznemirljivo je delovalo dejstvo. !a so včeraj razprodajalci dobili za: 25r r nanje kruha! Pa da bi vsaj — tako nam naglašajo iz peko\-skih krogov — a]:ro-v-*szaci.ja pravočasno obvestila raz.])roda-| 'alee. da dobe toliko manje kruha in da : v jim rokla, toliko dajte manje na vsako i z kazni co, da bi vsakdo v'saj nekaj dobil! ; Tako pa so razprodajalci včeraj oddajal" kakor po napadi, a nosledica je bila, da je 'miha hitro zmanj^ Jo in da so mnogi kasneje došli-ostali popolnoma brez kruha!! Pon.is! te le: 25* odstotkov manie kruha nornenia, da primemo temu toliko prebivalstva ostaja brez kruha! Odrast-h še nofrpe. da-si je tudi iry!m hudo ob povnauj-kanitr drugih živi}. M'\ gorje, kjer so oim-n čfči vroMbini . 'H ne razumejo t^a v sedanjega časa, od njih se ne more zahtevati air jo-izma in po tem zahtevanega smno-z-.itajLAnaiia pri Irrimi; oni miiia^o. smrsla za doaeee geslo durchhaker:. upa zdravi želodci hočejo kruha! Ponavlja-1110 :ita kompetentne činitelje poziv, ki siito i igo, ns^isiil! že te dni: gleite, poskrbi e.j 1 da ne pride še 'to zlo nad nas. Kajti,, gki-j dajoč želodec,— saj. veste — ni le nepri- ■ jeren. aniuai utegne postati tudi uporen Ig^sc. Saj tega pfi/jiiaiija ne morete odre-> j kari tukajšnjemu prebivalstvu, da je — j reči-moramo — z naravnost presen ct I j i- : vo potrpežljivostjo prenašajo vse doseda-' ' nj.: utrpke. ki so mu jih nalagale vojne y:jz-i mere. kar so tudi iste slavne obiLisii več-! krat " oh valno priznavale ob raznih pri-! ■ lika . Ali. visaka stvar ima nelvie svoje i meje. In vrv, pa bodi še tako močna, se! u i rže, če jo preveč natezaš! Apeliramo to-: rej i onovno. Z h na. Nekakvi meteorološka tradicija v našem Trstu je, da ostreji pojavi zime prihajiijo šele ipo novem letu, okolo sv.' . Treh kraljev, par dni preje, aji pozneje. Letos pa je potisnil ojster mraz ze precej pred Božičem. V- toliko pa je zima vendar ostala zvesta stari tradiciji, aa nam "e včeraj, ti j dni po prazniku sv. Tre : Kraljev čez noč priredila :eie pravo zi -sko ^lino. Ko smo včeraj /juirnj po dedali skoz? okiio — pisec.teh vrv c stannje nekoliko 11a višavi — nudila se je našemu s;: prava z.mska ki a- iiii sneg, na vi-sneg po :>kr'.-mamah-., bel.* j-o strehah. In pri tem ojstra sapa in irrra^ ki je rezal v Iicc. Seveda ni ta slika traia- i h dr' po mestu; kmaiu se je — pobla-1 tila. Belina snegu nima obstanka, v našen Trstu. Mrzel vizduh pa je oiital. da smo si tudi sinoči — domov grede — tesne orivijali sukne in preniraženih nog. hitel domov .k — topli peči... smo hoteli rečif Tudi topla peč, ali pa vsaj kuh nja posta a že legenda ob sedanjem pomanjkanji-kuriva v našem mestu... Lačni želode in pretnraženi udje — to so vražji svaije Oa bi se vsaj uresničil pregovor, ki trd? ia zgodnja z.ina pornen j a zgodnjo in le-rr nomlad____! Tudi vojrna in zima str vražja druga! Več obzirnosti napram naši mladin1' Z ozirem na notico pod. gorenjiin našlo vom'V naši torkovi številki smo naproše nrj, da priobčimo 'Siledeče pojasnilo: Nr slovenskih gininae.iisfe-ih zaroslovahiih te čajih se je po božičnih počitnicah- priče nouk, ikakor na drugih- tržaških srednji!" šolah, 3. januarja. Kurilo se v šoli d ozek;" ni, ker ni bMo dobki kuriva, dasiravno. sc j "o "i^/rv '/{J i-,tiT" galo. Vodstvu (itfi. gi deželnemu šolskemu ladzoruitku se dela krivica z apelom: Več ofbzimosti napram naši mladi/aii vodstv< f ie v naiteža^mejš^i razmerah 'poskrbelu la se je vzdržai na zavodu reden pouk n oskrbelo }e, da so dobili letos učenci- za toni, kiUige v vrednost?! nad 2000 kro: n da- se je razdelilo lani in letos na ped lorah nad 3000 kron. G. deželni šol Sle ladzornik se nikakor ne otresa »zavoda ^>okaz temu je to, da nadzira od izaeeek: ^ofcikeea leita sem skoraj vsak dan-o^j-. Prve stroške.za otvoritev siovevtskih gim- ; laz'cskili tečajev v Trstu je plačal iz last- 1 laga žepa on dozdar mu. niso b:li povelje ni. Kan' se tiče dejstva, da iprofei^rji, It a eri vskxL vojnih razmer služb u jer'u izve: vvojeiga službenega »kraja, ne dobivaj; iiijet kakor uradniki drug;h kategorij, 1 em ne more deželni šolski nadzornik ni i 'zprementii. Vsied. tozadevnega prineipi-'iehiega stal šea naučnega mini^tr^iva m tnpe samo slovenski, temveč tudi po!jsk: maloruski in italijasiski profesorji. — Pridržujemo si, da (fdgovorimo na ta odgovor. Nemški petelini. Pišejo nam: Ko sem st zadnjič vozil v Vipavsko dolino, sem imei v sosedstvu nokega nemškega petelina \ HCT\cga pi^jf^ao^a; V k-up&jt! sili bili sami Slovenci in govorilo se je le slo venski. Slučajno je nemški /profesor, ki je mimogrede rečeno, pisail nefea potna po rouila, opaizil, da ima moj sin v žepu nek nemško knjižico. Možakar je začel faurt pestiti, češ. da mora govoriti nemški! Ta Nemec se Je sploh obnašiil tako, da sen mu zabrusil v obra« bedaka! Ker-le ni da' miru, ga je neka gospodična iz SoSkarr j precej doliro oprala, nn mož je poštah boH j skromen. V svoje zapeke si je pod Sta-1 njelom zapisal, da vidS Komen! 'I^fltko«sem j opazil na E-stiču! — Na ko'odvoru Kam.- 1 ' nje, ki Iež' v sredi- Vfaavske doline seit^ kupil dva listka na Oočiue. Pudunidnik, k je menda obene-m tudi Tr-r stajeTračeln k, m je dal listke in mi ipovedal ceno po lašk 1. notem po nenr^i, hr ker sem ga le gledal* ari je reskei: ^Pet krona šestdeset. Čemu vendar fpcši'jajo med s'ov kmete ljudij, kli ne znajo dežehrh je zrkov? Z. namenom, da bi kmete iz;:reohr-rle gotovo ne — pač pa gotovo zato, d? rn.icem preskrbe dober kruhek, dočim pr morajo domačini glodati kosti! — Ziave*> navedenega sem Mi opazil; da ie napisov ix> kok^dvorili nemških! Slovenske je treba iskati z> lučjo opoldne! In j tem naj bi b:ji mi domaemi davkopiaČL^ j vaic i zad o volj ni!! Osijek za deklaracijo. V Ostje&u. ter j motaxKptdi Slavonije, so začeli izdajati nov lrst »JUg«, ki bo neodviseTr od vseh straitk ki bo zastopal narodno poifttko v smrslu naše deklaraciie. Ta itkcija je tako preplašila rnadiarone, ki Jim načehne poi-sluli baron Rauch; da so sklemt« ustano\at' nekak uniioniistrčnf list. No, kdor poznat današnje razpokjženje v Slav^n-ii ve, da so madiarorrsVi krrn' U"m — 1»*'' j lies. ga ni v Slavki rji neod vršnega Hnata j in SHia, ki ne bi pristajal k poiftiVi dn-! najske deklaracije. Novenm Boievniku /a j narodno iyedtnjetwe žeihno nafboHtli usoe-I hov. Slovenske šole po okolici nosijo še danes samolaške narpisci Upali smo, da sc pod upravo vladnih organov zadeva popravi tako, kakor hi se morala — pa smo se zopet varaLiJ Nam navadnim ljudem ne gre v glavo, zakaj morajo samosko'cm ske šole. imotv samolasktf napise? Te ne umestnosti, naj se že enkrat odpr^nit, in ii«.ij se postavijo slovenski napisi vsa; na prvo met-t j. To prščakajemo (Ki .. kr vladnih organov, ki sed;ij vodijo- mestino1 upravo. Društveni shod, katerega priredi Tržaška krajna skiipkia- zve-ze c. kr. jjoši-11-Us uslužbencev Krst, se bo vršil danes, dne 10. t. m., ob 6 popoldne v ulici Carra-dori 15, v posebni sobi v Kosičevi restavraciji. Razpravljalo ^e bo o e!\cmo-mičnih in stanovskih zadevali. V Trstu »da«, na Kras« — Preje!i smo: Vojaški dom v Trstu nosi, zraven drugih tudi slovenski napis. Na Opčinah in v ^tanjdu pa samonemsk-H Kaj so ti domovi na Krasu namtnjeni samo Nemcem? Ako so mednarodni, potem je na-' i ravno, da* se uaisiovoos'vih tleh na - tviio j na teh domovih sloveiisk' na 'isi! Z ribjega trsa, V pcmede^jpk sem zašel i slučajno na ribji irg. Bil sem pa tudi pr'ča I nezaslišanega dogodka, ki lić 'sme ostati prikrit, temveč mora zbudki cilcane j fak:orjc, da napravijo konec tem ruzme-I ram. B I je eii sam pflga »fila«. Prišla pa je j neka ženica s posebno legitimne io za doječe in noseče matere, i-n :o je poki lavni magrstrat, nima besede c. kr. na-nestništvo! Da, pros :n, to je rekel slu/-•ujoči magistratni stira/n'k, in ta se je velel po naročilu gospoda ko mizarja. Pr'vda e tudi druga ženica in ra\ no ia'ko je s'i-ala. Ko je prišla tretja, ii je pa A»nche Lei la vadi dal cmn>snr: \e .a andade due<^ — še vi pr're h kom t, dve ste že šli. Te ubt ge žen ke, ki 'užijo reis malo u-smdjeva, in ga r »n trdi e. kr. naiiietsi.ilisiivo pr /.mava, st) ra avni magist-ratt navadne /e in ni,n ' > ste pravice kot drugod. Da ne ho : ora, pripomnim še, da je bil ponedeih ': :i so torej ribe nado-meščaJc meso. Pouči-. i bi bilo treba službujočega komisarja in 'jegove stražnike, kako se itna-io ukrepi ;.. 'kr. namestništva izvršesvati, da ne bo , /e-č. takih dogodkov. Še državna gimnazij«. Clajikar ali ilatikaiiLca se pritožuje \ včeraj nji t:di-:osti«, da morajo dijaki za eno uro v šo'o i npet peipoldne. Res, srce boli star. e, ko 1 norajo Sedati otroka♦ ki odhaja v dežju j n megli v aeraasvetijene. in. mrzle razre-'e. 'liitko sem s teak-im. srečni pustila, da 3 šci- otro£i. v torek, popeIdiic a š jI. je. ker ti; mi 30, vsake ure. ki jo nizgpbi. \ t:<>'-I! r.u^i uri: je bil otarok zopet doma - d.dič I j namreč (Ki dr-žavne gi miazije »pad( na«. Nič šoie — zastonj smo šli — ni pr^fe-orja-«, jo rekel fam, prišedši domo\. /InogOkrat se je že zgodilo tai.o, da so !i:f ofroci Kist^jh v šolo, šli i-u prišl:. Ali e jim rets ne more povedati v tdopolJ.n-\'h. urah. da ne In"> šole, da me trg; : > troci osbnvuia hi p«rtjrcbe. da > - ne tr :-'ijo po dežin in mrazn še cnkrait \z d; : i"h reJmest:ri doli do LHr^lkega trga? /kii /v norajo otroci pnViajati »trdi pemo! ' ie v ^o!o, nai bo res tudr pouk ni na i l'h ne r 'e bre®- potrebe iz doma po aiicah samo "ato, ker se jim je (~rzr.bt!o javiti, da ue ^o pmika. Radost'na sem hrdi, *k km ie nogoe pouk v—.vtrn'->graf:i: v nezrkurie-! rw narazsvenljeni Morda bi znal po- i^fniti to ^osporit ravnatelj. Ijrrrcmeinba glede tobačnih Izkazn'c. ! kr. finančno ravnate?!*ivo (noslovi'ni j ddelek) v Trstn. naznanja, da se dolnč-e gfede tobačirh izkaz'r'c. oi»'a\ Ijene z nznaMilom dne 26. marca 1917.. štev. t»21 za mesu; 'rrst in za predmestne o-j raje, predrnguv'jo* oziroma nadomestno i * tetu smis'u: (Osobe*; rojene po 31, de-j :embru l^JMU, nimajo pra\ icc do tobač- • lili izkaznic za; ieto- 19*8. Invalidi ^o vjihijo, diL v svrho izaslcHo-j .anja naših skit nih lrt-fnili kr»r"s.ti sr -j' *če s\r0fj iiasiov na »Gcikovo> združenje ivatld^v«; v Kranju. Dramatično društvo v Trstu ima svojo ! iborovo sejo danes, v če-rtek, 10. t. m., b 6 p(xpt,'dhe v ipisarni odvetnika dr. Slaka. Dunajska ulica št. 10, 1. nad str. — PreJsidnik. OrborrJki in prijatelji šenr\iriske podružnice CjMD j : vahlleni na va en ra/-govor, ki st bo vršil danes, v četrtek, ob 7 in pol zvečer, v prostorih društvene gonilne v ulici Lazzaretto vecchio št. — Comur je n:r tem, da se zrv;et o'ivi naša '•odružnica, naj se zimesljivo udeleži razgovora. a C.\t po'^tfžnfca priredi na ipusi-;o-nedelo« dne 10; febr. 191S., zabaven večer z raz 110.vrtim i 01 sporedom ob po-. nijenih mizait. K poi lavju o n«tuih list'h. Hvala H gu. •mo dejali; ko se je pre del ! ur; za i da-anje potnih.leg'iTniac:4 v Tr t. kajtJ mislili ~mo. i b*omo Pfnnorci vendar ncko'iko na br'išcm,. kot smo pa bi!; prej; ko smo :n'3Pftli za vsako p< • "vaipe i'. oMega v ~*rše voino r-bmočit et ati dnvdfe^a °ai-manie po 14 dni. Toda prišli srno rz dežja • od kap, in ne samo enkrat, temveč kar dvakrat i?o vrsti. PrcdS'Sem sr> napravili, \;a.k\jr jo žc poudarjala Kdhu *t . oni k -laii'.\i zid med Divačo in (iornjimi Leže-eam', pieko katerega je nu goee samo s ; :otn.m -istom. Dočim mho imeli prej za j notovanie na Kranjsko samo navadne j modre legrtimacije, za katere so izix>jetka j vsi, vane I z 2 K. nakar je bilo treba plakati 1 za knji-' žico in potem še kolek za K. Ker mt>r;. človek iiiioii poleg tega še fotogf«4ijo, lic toren suil tak potni li<.t najmaine 10 d(-12 K. >Ui< bilo je \ sai . da smo mogli dobiti le potne hsie. Ta pa je tr.ijala I samo par dnij, kaiti tržaška p !;eija ni nit: • vedela uradi..» za oato '/: remen bo. ko je ; bila izspie-mermra že v vciiavr. ni ni h I; n kakor prrpmvlijena minjo. Ono me! nih listov — s slovenskim- !te^adil:iiii i h ; sploh niso-imeli je mšlts h}> "n i. in ; •»-licijski komisarjjuui so. o>;ali č.i--'rio območje pa za tri mesece in so se mogla tudi podaljšati potem zopet in zopet za tri mesece. Sedaj mora torej človek potrošiti naemanj 5 K za kolke in ravno toliko in še več za sl:ko. in vse to velja satno za en mesec. Vsaki-krat — in mi se^rada ri Tržačaoie hodimo V'd g(>ri v blaženo Kranjsko po par kilogramov fižola in česa drugega takega, da ne poginemo lakote — je treba novih kol-kov in nove slike. To pomenja naravnost pravcato odiranje iiaiubožnejšega, najpo-trebnejšega prebivalstva, in je, prav tako r nravnost povedano, pravcato kršenje državnega osnovnega zakona z dne 21. de-ccittbra 1867, dr. zak. št. 142, ki določa v členu IV. dobesedno: »Svobodno preseljevanje esebe in imetja v državneni ozem-tfii ni podvrženo nikakršni omejitvi« (»Die I'rešziia^cit der Perscn u-nd des Ver-mogens innerhalb des Staatfsgebietes un-tarliegt keiner Beschrankung«). Če vojne razmere zahtevajo strožje nadzorovanje potovanja, naj bo, toda s kako pravico nam svobodnim državljanom potem nabijajo take ogromne kolkovlne, take stroške za nezakonite potne liste in potne leinti-macije, take nove davke brez privolitve državnega zbora?! Opozarjamo naše ito-slance na to nezakonitost in nujno zahtevamo od p omoči! Nemški furor proti — b^Timcem. Begunce Mantin Graikalič iz Li'žaijana pri Puli rntpoveduie v »Hrvatskem listu« med •drugim: Č'stali smo zgodcv'no o mučen:-k:'i, ali vedite, da njihove tntvce nišo b'Je f i"0 trajne, kakor so nam nedoizmim be-gr-nceni. Ti — »jpatrijcćje« nais ipsutejo iz d :%va v dan vedno bojj an- dogaia se. da ti*ii na poti nismo varni. Na božični d-n s : je dogodilo, da so nas si ribeze mladiče c' -olili na ccsti ;n so nai> boleli —pretepa,- i! Na srečo sem b'il jaz tam in sem \ rašal po -stroku. Odgovorili so in': > Jas kruh ie-^te, a tu.iinca moramo rogna-f \z naših dežel!« (Dogodilo se je na A\« triO-kecn.) Res je sicer, da smo njim tujimc', vendar smo isti državljani. Ko bi rc' eli z nami, bi £;ni bilo v eac*. tako i;a ponesemo seboj neizbrisen sporan na \,r:7o Avl-;fJo. Pred 14 -dnevi sem b:I v ^ t ti-ni z dvcrico nasMi ljudi. Eden n$u j c bil cMečcn v natcO o srknano noštojo iz r/ne Ui.re. ZnLo se je prjbl žal k niima n i i Nemec kakih 40 let in ju žarel izzivati. Pse val ju je in 311 cznačal za izdajici. Zakaj da se ne učita nemški, saj da znata u^ti nemški kruh?! Ta ranjenca sta o:ta-1a m'rna, ne vodoč, kaj da brblja rasiprot-Cglasil sem se mu odgovoril m'nio. naj ne nrrnia teh ljudi,»ki trpe po u cd edinem. In radi česa-? — moramo m rašati pri Bo^u, foer on edini ve to. Na to mi je odgovoril c ii .zvesti »patriot«: . \li ste ta:li vi eden t rtih.« Jaz pa nisem zrr. r 1 kakor nekdaj sv. Peter, arrrak prijrdil sem. On: Ali res sle? Sem. Nato mi ie odgovoril: »Ne bi bil mfslil po vaši r i !eki, aa ste tudi vi izdajalec! Kdor ne ijufci Neircev in njih .iez;ka, ia ie izdajalec!« I11 udarid je z refro «po mizi. Viprašal sem ga nato: »Ich b'itto, sir i sie ein Bauer ; •.- > Gunteredorf?« Odgovor: »Idi bm ein A iener. Ich bewe'ne sie, dass sie so kor-z - n J, und rede crelii we&er mit il'ne-~!« \do naj f *:še našo bedo 'n naše muke v Urnim J? Kdo ne bi zaplakai nad krivi-cr ni, ki snio jih morali pretrpeti v tem č&su polnili 31 mesecev? Vsr.kdo — vt 1 io mca b:ti gan'en, ako ima člcveš-ku a srca. Fdino lir Ve brez r.MivVenia ni-•tiajo srca. TaCco iprrcved"će bed ii Istran mučen k brez svoje krvde. Prav ima: ni. re di človek, ki je — člov:t"c, drugače, nt-ao da sočulsstvuje z mučen'kcm, ki tnni, e da bi bil kaj zagrešil?! Za!!o bi sc nto-. 1'■ > zdeti, da je to, kar /prepovedmie, ne-e^'etno, f r T ' -učeno. Ra\rno iza to je tem ražncje, da mu moramo vciei5, ker nas \ to silijo i; kušnje i;z teli stra^n',i krvaviti cas' v. Kake refleksije bi sc daaale izvajati iz prVjovedo\'anja ubogega Istrana! Pa ne le o dcgo'kih 'S£:nih, marveč »trdi o krivcih, da furor tam gori sega že tako da'ee. Furor, ki sc drast euo iizraža v sed-•i, da, kd:r ne Nemca in r.r.firvega ezka, je ' lajica. Izdaj'ca 11a — državi j veda! S pei'nom bi morali peafti in v žolč pomakati pero... ali, za nami -s>tc£i slavna ce::zura. Pojzk-nisitti hočemo \ enJar o prii ki. da n^išesno nekoliko komentarja k pri'po\cdcv2n:u Istrana. Za danes le: s-ciuenca, da. kdor ni za Nemce, je sovražnik države, nam r>-da?a genezo narodinh bpjev v Avstriji — avstrijskega problema, rat:i katerega sc država ne mere konsolidirati, r~iti do miru in ozdraved! Kdo je t c rej izdajica na tej državi?! Tr\o scai zrej narod noiitična zločinstva! — vzk'Tca Hrvat' 'ca Država«, zabeleživš', da so (.V. ie $u,nto^Tčevei'"1 voli'nega okraja izrazje le-temn svoje P^r10 iu.it ' -"jije, zahtevrrcč, mafi po 0/.1 svoi držarv^nozibouki mu "dat. V Š'.orjah ušček Aniton, Prapetno, Firm Josip, Kojanc, Ambrožič Jos:p, Barka, Brel'h Kčrtarina, Obloke, Medved Jožefa. Prelože, Cerkvemk lože f a, Prelože, Ban Marž:a, Prelože, Mljač Marija, Prelože, Tomschik Adolf, nad o-"cenik pri Eta^pen Stat. Rommand *. Aj-'oščina. Jereb fc'.ks, Otalež, f iošt«i An-t-ni, v^ol. F«. K* Kobil v ška gora, Laharnar Tomaža Št Vi^ka go«ra, Tonisch'k Adolf, nadiporočnik pri Ftappen Stat. Komniando, Ajdovščina, Raver Ev gen, Šturie. Po 5000 K: Sauli Josip, Cerkno, Kovačič Sinka, Barka. — PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH !N ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠLJEJO NAJ SE M — - NARODNI DOM V TRSTU - - DAROVL Kot novoletno darilo daruje g. dr. A. M. maski podružnici CM D K 50. Denar hrani uprava._ Češko Budjcvička Restavracija (Bosa- kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ::HALI_OGLASI:: inn(M r»«uaty» p« h skot. I J U/L-Tf 11 „tn* tiskan« hmmdm m t —Pp— f najo enkrmt — Naj manj ii ! -i}— j I_11_f j: pristojbina snaJa 60 stotinlc. . | LJLJ » ali zam ?ajajo z živili žens lji. 1 2fi FrV-rr sPr jema vsakovrstne poprav« ur. Ulica tii!F Man/.oui št. 17, vr 2. ITI Kimilf^Itl £umi cunje, žaklje io kovine RUi'iJjčal] po visokih cecah, ulica Olmo, « j G r a si. 1721 CiH^'fiftIf» ne sposoboo v>eh gos o ttltJ&ElflfJU« dinjskih dol, se -v neki v si zgornjo okolice, kablov j->o\e lua odd. Edinosti. 1727 Antoa Jerkić i os ujc » srojem atel lUlU^IUI r Trstu Via delle Po^to 6t 10. 40Ć I tm KWE'f Dunaj UL B!s£Ktr&s:e 4 . KJPUaE SVELO Pošiljatve na gori imenovani naslov, odrez k« sv I9, svi ene n tr, svilna e štrene^ ovc e in bomo. zeve odrezke, raz'rg ne svi n^te in volnene obleke, raztrgane nogavice in plete-r ine. Plačam takoj po spic>>nu b agn po poš:-nohranitnl blagjjni ZOBOZDRAVN K Dr. J. ČermSk v TfsNi ulica Poste veccTite 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bo« leči ne. — Plombiranje. — UMETNI ZOBJE — GAMBRINUS f vsaki veSer g f ob 9V. » rta mM)] Vstopnina K f• - ^ llc lomestek toaletncSJ milu. iarluaiiiaii in ukusno urejen IVadcmestefc toaletnega mila Vsebina cne^a kartona 2lg duc iia, stane franko kron 26.50. RftzpoSitjft tvrdka LANO & COMP., Osijek, Hrvatska Slavonija, Župni trg. Brzojavni naslov: Lanjf AComp. Osjek, ' BifJfflR „EfilUSl" d Tri!!! ie izdal in založil aasledrije knjige 1. ^/iiuiVs. bpisai jI. t, coouer. — Cena K l.bO. 2. p kO¥tSTl GKOFA LEVA TOL-S iitiA«. — Cftiiaisu vui. 3. »ZvAZAKI«. Spisal L. '1'olstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K l.bu. 4» »i'KVA LJUbtiAilN«. Spi&a> L Sit-afic-vič Turgieujev. Posloveuii ilr. Liustav Gregonu. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja Češkega ljudstva, opisala ivaroiina Svetla. Posioveii-i-'\ P.— Ceau 60 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBKE-ONEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. iMaU) odgovora na škofa Nagla poslovne pastirsko pismo v pou?c slov. ljudstmi — Cena hi) v^i. 7. »ttiRALfcC«. Roman Iz sponiinov mladeniča. Ruski spisal r\ Al. Dosto-jr-vskij. Poslovenil K. K, — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-vct. Sandor - Ujalslu. Prtvel F. Orel. Gena Iv i• 9. »tJDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tomić. Poslovenil Šteiar; K-l^vš. Cena K 1.60. 10. ^JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cer. a K 3. i 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-1 valier de Maison rouge.) Roman iz j časov francoske revolucije. Spisal! Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo | Perhavec. — Cena K I Na prodal le hiša s štirimi prostori, z vrtom in vodnjakom. — Cena 12.000 K. — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. Marnih;r G. Pmo v Tr^tu se Je preselita na Corso St. 15 v hlvio Zlatarnico O. Zerc»iWltz A Flgllo. Velik*, izbera srebrnih fn zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic Itd. Cene zmerne. Cene zmerne. sune hruške, žel 3d KoM in dluji kostanj. Pennđfte ncf H. L02ER, Trst, uL Fcntana Itev. 14. mm mri Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt od 8*2 zranapuj Vstopnim K Z na!bol}Sa zrn3s BREZ MASTI za pranje. ^ Brez klora in vsake razjsdne ivasr'rie. Ne potrebuje dodJtka mila ali seda. RT Naibo-Ua kemična spričevala. NAČIN UPORABE. Fertfo se pusti čez n«ć v raztopu z ra o zmesjo v nir/li vodi Na*>f1nji dan se odli|e ta raztop. Nato se opere penlo s ščet o. Ra i se sam > p i »oco naše zim si ier je bre^potrebna sosa št 31. • Brzojav! l KO O PCC R BH& T O iETJC - TRST. — ' Kajgečja sleroislm Mlnicn! Mu briiilii IjiiliiiSa Ljcbljana, Prešepnoua ulica št. 3 fe imela koncem leta 1916 vlog.....K 55,000 000 faiootečnih in ©bonskih posojil....... 30,600 000 reiarvnega zaklada .......... 1,500.000 Sprejema vloge vsak delavnik ia jih obrestuje po 4 % wč]e irv nestehe vloge pa po dogovoru, HiSniinica je pupilArsio varna in stoji pod kontrolo c. kar« deželne vlade. Zi Tarče^asje ima vpeJjiue li^ne domače hranilnike. JJ Toscja na zemljišča in poslonia na Kranjskem proti 5 70* izveit Kranjske pa proti 5 V* °/a obrestim in proti najmanj I */0 oziroma 3/* % odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrt ikov ima ustanovljeno Eireditno društvo. M®f|§NSKA BABICA Trst« Cassa di Rfsciarmlo ilv. 5 (Lastno poslopja) Kapici en rezerva K 13,203.000.- F1LI1 ALKE: Dunaj T^ffetfcofetrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Lj ibljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. KUPU'E IN PRODAJA r wedtiosme papirje, rente, obll-gacne zastavna pis.na, prijeritete, delnice, srećke itd. VA1 UTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vr dnostne papir e in blago ležeče v javi.ih skladiščih. SAFE - DEPOS1TS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. -MIHIILKL CA ""* " VLOGE NA KNJIŽICE wmr od dneva vloge do dneva vzdiha. Ren ni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje \ log na tekočem in ?iro-računu po dogovoru. — Akrddinvi, čeki in naktznice I na vsa tu- in inoz mska tržLča. I rotipji s eč'c razre in.1 Interie. Zavarovanje vsa.