211. številka. Ljubljana, v petek 16. septembra 1898. _ XXXI. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja viak dan »vefter, isfmli nededje in praznike, ter velja po posti prejem »n sa avstro ogersk e dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
Saeaee 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lO.kr, Ba meeec, po 30 kr. za detrt leta. — Z« taje deiele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na narocbe, brez istodobne vpoši'JHtve naročnine, se ne ozira. Za oanaaila placoje ae od Itiriatopne petit vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. ce se dvukrat, in po 4 kr. ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi aaj m is vole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvoje na Kongresnem trgu st. 12. Dpravniltvu naj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon £t. 3-3b.
Poražena črno-rumena zastava.
Prav tako, kakor svoj čas v Libercab i o po tam v Trsta, tako se je zgodilo tudi v Gradcu. Vlada se je prepozno spomnila, da je njena dolžnost, varovati svojo lastno avtoriteto in avtoriteto države, m ko ss je naposlnd tega domislila, je bilo že v naprej gotovo, da ostanejo vsi poskusi brezuspešni.
Kaj vse ss je moralo zgoditi, predno se je vlada sploh odločila na obrambo svoje avtoritete!
Pribežališče peniijonistov je bilo v zadnjib desetletjih postalo prnsofilsko gnezdo, trdnjava Scho nererjanstva, ki je v besnem sovraštvu proti Slo« vanom nadkrililo vsa druga mesta, tudi najrazupi-tejša. Nemskonacijonalni paroksizem je slavil v Gradcu, je alavil pri vsaki priliki prave satnrnalije, ne da bi se bili zanje zmenili poklicani čuvarji avstrijski misli. Nemškim nacijonalcem je bilo v Gradcu kratkomalo vse dovoljeno.
Povodom Badecijevega odstopa zgodile so se v Gradci vsakovrstne predrzne provokacije državne oblasti. Ako bi se bilo kaj tacega zgodilo v Pragi ali v Ljubljani, bi bila vlada gotovo takoj razglasila vsaj izjemno stanje. Gradca se je vse prizaneslo. Gradec, kateri po jezikovnih naredbah ni čisto nič tangiran, je uprizoril pravo revolto, in ko je bil pri tisti priliki malo vreden človek ustreljen, je pod vod-•tvom obč. sveta uprizoril velikansko demonstracijo proti avstrijski armadi, katere ss js udeležilo tudi mnogo rezervnih častnikov.
Navzlic nečuvenosti te provokacije je vlada Molčala in ni ničesar storila, da varuje svoj ugled in ugled drŽave. Samo vojna uprava je v varstvo discipline degradovala tiste rezervne častnike, kateri ao se udeležili demonstracije proti cea. kr. armadi.
Ko je bil na to imenovan grof Glsispach predsednikom graškega višjega deželnega sodišča, se je gonja začela iznova. Odvetniška zbornica je pozvala vlado, naj prekliče imenovanje grofa Gleispacha, obč. svet pa se je oglasil proti degradiranju rezervnih častnikov, je izrekel svoje obžalovanje, da je bil imenovan grof Gleispach višjesodnim predsednikom, osš, da je to na škodo justice in naposled na naj-faljivejši način sramotil bosanski polk ter zahteval naj se odpravi iz Gradca.
Na tak način, kakor graški občinski svet, ni
LISTEK.
Sabelyjev kip.
(Humoreska. Francoski spisal Tierre Dob en.) (Konec.)
Dve uri pozneje je zagledal  uradnika, kateri •i je brisal potno čelo: •Kaj je?«
„„Vlak bode v dveh minutah tu. Zamuda. Jeli obed že končan?"*
»Skoraj; približuje se koncu. Predstojnik že Četrtič govori. Napival je že bratovstvu, jedinstvu in muzam. Se četrt ure, in vse je izgubljeno. Nekateri so že začeli sumiti. Opozicija se posmehuje."
„ „Opozicija se posmehuje? Moj Bog, ako kip sedaj ne pride, smo izgubljeni !u"
Adjuukt je namahnil s svojo pestjo proti Parizu.
Brzojav je zazvonkljal. Žvižg; vlak je prišel. Oba moža sopihata k prvemu vozu za prtljago: .Za občino je prišlo nekaj: kipi"
Sprevodnik je pregledaval malomarno zapisek prtljaginih komadov.
ie nikdar govoril noben avtonomni za&top v naši državi in šele na to novo predrznost je vlada o I-govorila z razpustom.
Rekli smo že tedaj, da razpust ne bo imel uspeha, ker so graške razmere po krivdi političnega sistema, po krivdi raznih vlad in namestnikov že tako zavožene, da se sedaj ne dajo izboljšati. Sedanje razmere so plod vladnega sistema, so posledica tridesetletne napačne politike — zato pa je bilo zaman, zvoniti po toči.
Nove volitve v občinski svet bo se začele ta teden. Kar smo prorokovali, to se je obistinilo. Naredil se je sicer poskus, zbrati in orgauizovati avstrijsko mislece elemente in izpodriniti prusofilBko kliko, toda ta poskus se je izjalovil. Pod črno rumeno zastavo je šla v torek nemška, avstrij ako * patrijotičaa stranka v boj proti prusofil-skemu nemškemu nacijonalizma. Bila je popolnoma pobita in razgnana na vse strani. Na bojišču je ostala samo črno-rumena zastava.
Takisto, kakor se je zgodilo v tretjem volilnem razredu, ss zgodi tudi v drugem in v prvem. Nemskonacijonalni kandidatje bodo zmagali tudi v teh dveh razredih in še lažje, kakor v tretjem. Patrijotična stranka, ki se je zbrala pod Crno-rumeno zastavo bo popolnoma podlegla.
Po razpustu občinskega sveta je uradna „Gr. Zeitnng" priobčila članek, v katerem je mej drugim pisala, da bi vlada, ako bi pustila usodo tako velike občine, kakor je Gradec, v rokah zastopstva, ki se je ndalo žalostni zmoti o svojih dolžnostih, o svojih pravicah in o svoji odgovornosti, napelja-vala vodo na mlin anarhije.
To uradno spoznanje je prišlo dosti prekasno; voda je bila na ta mlin že napeljana in tako se je zgodilo, da bo zmagala, d» pride zopet na krmilo tista stranka, katero je uradni list imenoval anar histično.
Državna avtoriteta je dobila v Gradcu tak hud udarec, da ga bo pomnila, a dobila ga je samo zategadelj, ker je vsaka vlada Nemcem vse prizanašala, ker jim je puščala popolnoma svobodne roke ter svojo moč in veljavo dala občutiti samo Slovanom. Tudi sedaj, ko trgajo v Gradcu črno-rumeno zastavo, ne smemo upati, da se razmere premene, zlasti pa  ne smemo pričakovati,  da bo
,„Mmmm . . . Perilnjak — dve vrtni klopi — | zaboj z živimi zajčki — vse, gospoda, jaz ne vidim j nikakega kipa.""
„Nikakega kipa? Le še iščite; saj ni mogoče!"
BWČe vam pa povem, da ga ni.""
Sprevodnik je zlezel zopet v svoj voz; žvižg; — vlak se je odpeljal. Adjunktu se je zazdelo, da mu je izginila zemlja izpod nog: „Grom in strela, še jedenkrat! Lepo to! Ni cedilu smo ostali. In predstojnik! Kaj poreče predstojnik! In pevska društva, device in ves sprevoi? In javno mnenje? In opozicija? Tako, sedaj je pri kraju! . .
„„Kaj se bo z nami zgodilo? Gotovo nas na padejo; iu vsega tega je ta . . . ta Saboly kriv . . . Kaj je bilo tega treba!. . . Temu potepuhu 'rip ..,!""
,No, no, nikar ne plakajte ! Saj ne pomaga nič. Kip pa moramo imeti na vsak način.tt
„„Boga mi, kipa republike vendar ne moremo tja postaviti. Ljudstvo bi takoj zapazilo, da je goljufamo. Ah, ko bi ne imel žene in otrok, takoj pobegnem !tttf
„Vraga! Iščite rajši, mesto da jočete. Čas beži, mudi se, vi pa ta zdikujete. Jej, čakajte! Izvrstna misel mi je šinila v glavo."
znala braniti in varovati naše pravice tista vlada' ki še Bvoje lastne avtoritete ne zamore braniti.
T IJubl|anl« 16. septembra. Notranji položaj se zadnje dni ni nikakor spremenil in je nastala nekaka stagnacija. Dne 18. t. m. so se imeli zbrati v Pragi mladočeški državni in deželni poslanci. Shod se je pa odgodil, ker se bode poakalo na izjavo, kitero bode dal izvrševalni odbor deBnice, ki se pa zarad žalostnega dogodka teh dni še ni sešel, kakor je bilo nameravano. Tudi shod nemški narodnoslobodomiselni stranki pripadajočih dsž. in drž. posl., ki je bil sklican na nedeljo 13. t. m. v Prago, se je odgodil za poznejši čas, ker je vodstvo stranke mnenja, naj se počaka tako dolgo, da bode znan sklep konference izvrsevalnega odbora desnice Dan shoda se bode torej naznanil pozneje.
Proti anarhistom. Tudi v Berolinn so se začeli merodajni krogi pečati z vprašanjem, kako bi Be dalo uspešno postopati proti anarhistom in iz« trebiti to kužno zalego, ali jo vsaj deloma zatreti in storiti neškodljivo. Znani anarhisti naj hi se ne iz-tiravali nego primerno internirali, ker bi bilo tako laglje možno, jih bolje nadzirati. Posebno naj bi Italija ne gonila svojih anarhistov čez meje, s ka-koršnjim postopanjem se anarhistična kuga le razširja, nego naj bi raje skrbela za to, da jih doma v svoj i deželi ukroti in užene. Genevski policijski ravnatelj se je izrazil proti nekemu poročevalcu, da bi bilo prav želeti, da se osnuje zakon proti anarhistom ; že davno bi se bilo lahko zgodilo v Genevi kaj v tem oziru, a socijalistični elementi prebivalstva so preprečili vse preventivne odredbe. Že pred v< č leti je bil razpuščen anarhistični klub, ki je imel prav čudna pravila. Komaj je bilo izgnanih nekaj klubovih Členov, so že zopet prihajali novi preko meje. Policija pozna večino anarhistov, po sedanjih zakonih pa ne more postopati, dokler kaki anarhist ne zagreši kaznivega dejanja. Tako imajo ti nevarni elementi precejšnjo svobodo in more,o izvrševati svoje Črne naklepe.
Na Kreti se je še vedno bati novih turških grozovitostij in je kristijansko prebivalstvo hu?o raz bnrjeno.   Turki v Kandiji so namreč zagrozili, da hote smodnišnue zažgati in vse mesto v zrak raz-
i „„Kako pravite?**
,Da, da, tako pojde! Lekarničar ima pod streho star kip od bronzovanega sadra. Nihče ga no pozna. In končno — saj bodo itak le strele videli. Treba le hitro k njemu iti, dokler ga ni še doma. Ceste so prazne, vse je še pri banketu, i), bro. Obrišite si solze ter sporočite županu, naj se dvignejo. Dan je rešen. Pojdite vendar!4
To izrekši je izginil ter tekel, kolikor je mogel. Skoro nevede si je obrisal adjunkt solzni obraz ter se napotil v jedilnico, kjer je predstojniku pošepetal par besed na uho. Mej obedom je župan že parkrat poskusil z namigavauji pripravit* predstojnika na strašno resnico: „Bilo bi pač mogoče . . . 0 ! vse je pripravljeno, to se samo ob sebi razume! . . . A nepričakovane zapreke . . . dež . . . kaka nesreči ... ali Bog vedi kaj . . , slavnosti vendar ni bilo možno preložiti . . . Usoda ... ko bi se na primer nakrat kip zdrobil . . . tudi to se je že zgodilo vsled vročine!" Predstojnik, kateri je nekaj druzega razm šljal in ni župana poslušal, je kimal priznalno z glavo ter ponavljal v duhu svoj« obii'ajno napitnice.
Ko je došel adjunkt, dvignil se je takoj vzra-
prsiti, ako bi morali turški vojaki zapustiti otok. Kristijani sami mej seboj pa navzlic tako opasnemu stanju niso složni ter so se začeli prepirati zarad veljavnosti imenovanja novega patrijarha Iva menija, kht boda gotovo prijatno lokavim Turkom, ki se bodo vedeli okoristiti iz tega žalostnega razpjra kristijanov. — Velevlasti pošiljajo še vedao nove čete na Kreto. A Imiral Nosil je znče! energično po stopati proti turškemu poveljniku. K llieiu paši v Kandiji. — Instrukcije, katere je zahteval generalni guverner o J turške vlade, so dospel«'. jVI^j narodna komisija naj kaznu.e krivce ter izvede razorožili je prtbifslstva, Dalje je odredila porta, da se demoli-rajo one hiše, iz kater h se je streljalo na Angleže. Tako so nature* zahtevali Angleži. Admirali so od klonili zahtevo Dievad paša, d* se podaljša obtok z.i oltimatan), ter vnovič priporočaj o svojim vladam takojšnjo, radikalno iu končno veljavno rašire v k:et-sktgi vprašanja.
Atentat ua Lolaudsko krnljic3. Ka\or po« roča Antverpeuska .Metropola" 8S je oavilio uril nega demantija vender-le res zgodil atsntal ua življenje mlade uizozetn^ke kraljice. To potrjuje g i i L ml arg-3Uram, si prog jedne izmej kraljičiuth dvor« nli d m. Kose je namreč kraljica sprehajala s tremi dvornimi damami v Baaraerskern gozda, je ustrelil izza g:ma neki mož vtčkrat iz rev Iverja poti kralj c i k1 p i tii bila zadeta ; j- •' p i >• - >• i r »h; ■•-.a na roki grofioa Lirnburg. Napadalca so prijeli n je priznal, da je anarh st Srvar se pa ni razglasila, ker je zarad slavnostnih dni kraljica akazala strogo, da se o vsem dogodka reoiči
Dopisi.
14 Celju, 14. septembra. Itlet ,C Ijskega Sokola*, katerega je priredi *sti dnoi d t. m. na Vransko, povodom alavuosu b,.*ir-«-lov ;j>*aja lastavs pevskega društva „Vranak* Vila", itvršil se je po vsem. sijajno. L \ ob 6. uri zutraj stnlo je pre I „ Narodu m domom" v C^lj1 oseua dvoupr^žuib \ot, na katere so posedli bratje Sokoli] i30 na številu, ter oddrdrali v Savinsko dolino, sapostivii za seboj ■sdahlo mestno ozračje. 1'rišed-u do Z»lc*, veselu smo 3" krasnega jutra, mej tem ko je ležala nad trgom š' gosta msgU. N* celi poti do Vranskega poidravljali so nas vrli Savladani i oduševljeuimi Ž vio klici. Kmalu po d-veti uri pripeljali .si se vozovi a Sokoli, katerim se je mej potom pridružila Žalska porama hramba, savinski fantje in .mosirski Sikol". na Biode, kjf-r nas j« posd svilo odposlan' stvo Vranskega trga Oddahni vsi in rekobko okrep. c-avši se, korakali amo z razvitimi z s'avami v trg. Pri s'avo'oku, kateri j*' bil jos'avijen tik pred trgom pričakoval nas je ves občinski <nib>r i županom ra če;u polarna bramb* Vransk«, pevsko društvo „Vracska Vi a4 korporativno in dom ada goelba. Zu pan g. Schw nfu r poadratil je „Sokoleu in druj(s došlece v lepih b-sedah, želeč, di bi ae radovali in zabavali, kakor 8^ veseli brat z bratom na lastni rodn; zemlji. V imena „S->koli" odzdravil ie županu podstaroata brat. dr Jo-: KarlovSak v n ivdaaevalnem, krasnem, dovršenem govoru, rekoč, da je ,SokoP z v-seljpm poletel v divno Savinsko dolino m^j vrlo delajoče VranJSane, Želeč njim in zlasti „Vranski Vili" najlepših uspehov. Z godbo na celo odkora-kali smo potern v trg, kjer smo se v gostilni npri Slovanu" ra?.šli. Ob 11 uri dopolndae ndelelil se je „Sokol" s7. ms-..še in slovesnega blšigoslovljenja zastava B Vransko Vile*. Vznak bratske vzajemnosti zabil je podstaroata v sastave zlat žab lj s ožganim imenom .Celjski Sokol14. Po sv. maši vršil se je obhod po trgn,   katerega se je  udeležilo na tisoče
Ijidstva ia vsa društva s štirimi razvitimi sestavami, na čela jim nova krasna sastava .Vranske Vile". S krepkimi živio klici dih smo daška svoji radosti in src« se nam je zibalo v vesel ji, katero smo morali povodom celjskih elavnostij udalevati. Vrle Vranske d«me pa so nas obsipals s šopki. Veličasten je bil pogled na nepregledno množico, ki se je radovala kakor jedea mož in privoščili bi bili r idi marsikaterem*! sovražnemu sagrizeaca pogled na tako mtso čilih Slovencev. Labko bi se bil prepričal, da je vse prizadevanje, ugonobiti nas, zaman, in da se zaveda slovenski rod ob obzidja nemčarske trdnjavice ce^ske tembolj, čimbolj se nas Slovence v mestu sistematično žali, pritiska in šikanira. Pri-■'- 1 bode din slobode, in to bo sloveien, veličasten dan! — Obedovali smo po različn b gostilnah. Ve9 trg je imel praznično lice, biše so bile okrašena z zelenjem, venci in raz vsako poslopje vihrale so narodne trob juice, cesarske iu avstrijske zastave. Javna telovadba, katero ;e priredil „celjski Sjkol4 ob .'J uri popoludne zasluži vso pohvalo in nam je svedok, da se zaveda naš „S>kol* tudi svoje glavne naloge svojega tecuelju^ga namena. Vaje na drogu proisrajalo je 8 telovadcev v splošno zadovoljnost. Posebno pa nas je veselil nastop obeh sinov gosp. notarja osljskeg-t, kateremu moramo le čestitati, d« ima tako vrla aioova. Zlasti so dopadate občinstvu gtmnisttčne aknpins na drogu, katere je izvajalo vseh osem telovadcev. Zi telovadc nastop 1 je atletski klub, broječ devet členov, na posebnem odru ter ni iztekel obilo pohvale. Cuddi smo se, rekel bi nenaravni moči, s katero so proizvajali naši ko-raoj iV, ,vSnkoli"-atleti najtežavnejše atletske vaje. Občinstvo, ksteremu so bih taki nastopi dosedaj n^'ioani, poplačalo je vrlim atletom njih trud z živahnim ploskanjem. V splošnem se smo reči, da sme biti ,Sokol* s telovadbo in s telovadci zado voljen dasi bi vendsr želeli nekoliko več s stema-tike. Po dovršeni telovadbi vršil ss je koocirt p^v skega društva „Vranske Vile" na vrtu gostilne „Slo-vau", o katerem naj p »klicano paro nai>iso isslaSeao oceno. Po^no v noči vrn li smo se zopet v C-dje z aaveštjo, da nismo usimljeni, ter da nas ščiti daleč u i okrog veren, slovenski narod, narod ki broji pcumue može, kateri bolo zaali odbiti vsak po skupen zsvratni napad krutega sovragi. „Vraoski Vili" pa, ki nam je priredila tak krasen dtn ki nun ostane v n^pozaboem spominu, kličemo: Le tako napr j, trud ne bods zaman, pogu m velja! „Na adar!'
Občni zbor „Narodne Šole1'.
V telovadnici II. mestne š de je bil dne 15. j t. m. 27. občni zbor „Narodne šole4, katere namen j je, podpirati slovenske šole s šoUkim"' potrebščinami, t Ob določeni uri otvori društveni predsednik, g isp. j A. Raziuger zborovanje ter prisotne takole na-| govori :
Slavna gospoda! Mili tovariši! Danes otvarjam   27. redni  občni zbjr „Nar. i Šole1* — a nikdar ni  t) društvo zborovalo v tako j tožnem času, kakor danes.
Potrti  od  žalosti  zastonj  ugibljemo, katere j grobne duševne  sile so mogle stisniti krvoločoemu j morilcu bodalo v p^st,   da  je ž njim   pretrgal nit življenja   najblažji  ženi,   Nj. Veličanstvu, cesarici
Elisa beti I —
Ob Njeni krsti žalujemo združeni s premilim vladariem !
Prosimo Boga. da Ma dodeli dovolj moči, ta najhujši vdarec voljno prenašati.
B g ohrani, Bog obvaruj nam cesarja!
Ljndomili cesarici pa večni mir in večen epomin!
Prisotni so v znak žalosti stoje poslušili ta nagovor. Potem nadaljuje g. predsednik takole:
„Narodne Sole" odbor stopa danes pred Vas, in Vam poroča o letošnjem svojem poslovanju.
doščeni župan ter klical ves v veselji: „Gospod predstojnik, ako ste tako prijazni?.. . Gospodje, vsak na sv.ije mesto! Zivio Siboly!a Pevska dru-žtva so zopet pela BUarcha indiennFj", sprevod se je začel počasi pomikati naprej. Ko so došli na tr^, prilezel je od nasprotne strani ves zasopljen mož • ter i-kočil — kar po štiri in štiri stopnice vk ip presfopivši — na oder, kjer je postavil na podnožje nekaj v prtiče zavitega Bil je že »krajni čas.
Postavili so se v vrste. Začul se je govor: ganljive b*se:H ponos dežele, slava Francoske . . . poezija okraja, duš* zemlje , . . Slava narodnemu pevcu . . . Metafore in primere, pokloni za udeležence. Iznova .Marche indienne", streli topičev. Prtid bo padli od podnožja, predstojnik je razvil s svojimi belimi rokami pred seboj stoječo, v prtiče zavito stvar ter pokazal mej upitjem in godbo, mej .živio SaboIyu-klici, mej tulenjem in plesom na-vdušenemu ljudstvu otrple poteze Eskalapa, polboga zdravilstva.
Lekarničar je izpoznal svojo laat, hotel je že zaklicati: „To je vendar moj Kskulap . .
A mogel ni do konca izgovoriti. V isti sekundi
je začutil na vratu mo3ni roki, mej tem ko mu je hripav glas zaklical na uho: „Ako kaj porečete, vas takoj zadušim!"
Tako si je grški bog prisvojil prostor, kateri je bil po pravici in resnici rajnemu Sabolvju, sta-nujočemu nekje blizu Avignona, namenjen. Po kon-šani slavnosti se je odpeljal predstojnik. Še istega večera pa so prinesli k županu zaboj s pravim Sa-bolnem. Visoki svet je določil, da postavi Sabolvja na poddtavek t-r vrne boga zdravilstva apotekarju. A ljudstvo se je temu upiralo, češ, da ne gre, da bi kar meni nič-, tebi nič zamenjali sliko slavnega moža. Napotila se je torej deputacija k oblastim, katera so tudi trdila, da je prvi kip veliko bolj hI u en originalu, nego ta, da ima oni veliko lepšo brado, kar dela kip dostojanstvenejšega, ter da ima tako plemenita, globokoudrte oči, kakor je to od pesnika pričakovati. Radi tega je prosila poslanstvo, naj bi oblastva obdržala pristnega Sabolvja na svojom mestu ter tega lažnjivca nazaj v Pariz poslala. In tako se je tudi zgodilo.
Končno — nagon ljudstva ni nikdar goljufiv. Morda je bil Sabolv res pokojnemu Kskulapu podoben. —--
Marsikateri Vaši želji ni bilo mo3i vetrect, večinoma seveda is društvenih gmotnih oairov.
Oiborovi funkoijosarji poročali Vam bodo sedaj o društvenem stanji ia delovanji I
Povejte odkrito svoje mnenje, da bode mogel novi odbor po svoji moči v prihodaje te Vale opravičene želje nražsvati.
Zahvale in priznanja ne išče odbir od Vas. Kar je storil po svojih skromnih močeh, bila je njegova dolinostl
Zihvaljnjem Vas v odb. imenu, da ste ss sbrali tu v lepem števila!
Zi predsednikovim nagovorom je obširno poročal tajnik g. J. Cepnder o odborovem delovanju v preteklem društvenem letu. Temeljito ia vestno sestavljeno poročilo, koje priobči „Učiteljski Tovariš", je bilo sprejeto jednoglasno. Blagajnik, g. Al. Kecelj nam je povedal, da se je letos razdelilo za 825 gld. raznega šolskega blaga mej slovenske šole. Društveno premoženje je narastlo v tekočem letu za 4fi5 gld. ; vse društvsno premoženje pa znaša 2437 gld Po naivetu g. C mudra se društvena pravila v toliko izpremerie, da boda v bodoče vsak učitelj ui društva, ki službuje na šoli, katera odjemlje .šolsko blago potom „N irolae Šole".
Po nasvetu g. J. Dimnika je zbor jedno-glasno sklenil, da razpiše odbor v proslavo cesarjeve petdesetletnice dve darili za dva mladinska spisa po 100 gld. oziroma 50 gld.
V odbor so bili izvoljeni z vsklikom ti le gg. : Anton Razinger, predsednik; Jakob Dimnik, podpredsednik; Josip Ce puder, tajnik; Al. Kecelj, blagajnik; E. Gangl, Iv. Kruleč, Fr. Haktelj, J. Rezek in Fr. Ks. Trost, odborniki. Pregleda-valcera računov so bili izbrani gg : J. Pur lan, Fr. Gabršek in A. Kleč.
Občni zbor »Vdovskega učiteljskega društva".
Takoj po ,Nar. Šoli" je zborovalo .Vdovsko učiteljsko društvo*. Predsednik gosp. g. Itežek pozdravlja prisrčno vse prisotne, se spominja z navdušenimi besedami cesarjevega zlatega jubileja ter omenja z daljšim govorom gluboko ganjen grozen umor Nj. Veličanstva cesarice Elizabete. Vznak sožalja vstanejo vsi prisotni.
Po natančnem sestavljenem tajnikovem poročilu, ki ga priobči „Učitel ski Tovariš", nam je povedal g. blagajnik, da znaša društveno premoženje 55 306 g'd.; letos je narastlo za 253 gld.
Pri nasvetih se je oglasil g. J. Dimnik ter predlagal, d i se v proslavo in spomin na cesarjevo oOlttnico poviša letna poipora učiteljskim sirotam po očetu od 25 gl 1. na 30 gli in sirotam po očetu in materi pa od 50 gld. na 100 gld. Predlog je bil vspre;et jednoglasno. Go*p. Dimnik utemelji in predlaga dalje tudi ta le predlog: V trajen spomin na preblago cesarico El zabeto, ki je bila dne 10. septembra t. 1. žrtev pozverinjeoega iz-vržka čoveštva v veliko žalost vs ga omikanega sveta, se naj naloži na posebni knjižici v hranilnico 1250 gld.; obresti te glavuice (50 gld) naj se podrle vsako leto v 10 dan septembra najpotrebnejši učiteljski siroti, ki obiskuie kako srednjo ali visoko šolo; ta ustanova naj nosi ime: „Cesarics BI zabete ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem '. Tudi ta predlog je bil jednog'asno vsprejet s priporanjo, da odbor vse potrebno ukrene glede podelitve te ustanove.
V odbor so bili izvoljeni ti-le gg.: Jurij R e-ž e k, predsednik; Jakob Dimnik, njega namestnik ; Josip C e p u d e r, blagajnik ; Alojzij Kecelj, tajnik ; J. Č e n č i č, J. F u r 1 a n, A. J a v o r š e k, A. Kleč in Janko Ž i r o v n i k , odborniki Pra-gledovalc^m računov bo bili izvoljeni gg.: Fr. B a-h o v e c, Fr. Ć r n a g o j in Fr. S c h i f f r e r.
Poziv ljubljanskim gospem.
V soboto, dne 17. t. m., ob 4. uri popoldne, vršil se bo na Dunaja slovesni pogreb Nje Veličanstva cesarice.
Le malokaterim iz našega mesta je dovoljeno, udeležiti se pogreba in vzvišeni nepozabni izkazati zadnjo čast, nam ženam pa ostane samo molitev. Poživljam z i torej k temu vse častite p. n. gospe ljubljanske in se obračam zlasti do gospej društva ljubezni sv. Vincencija pavlanskega, do pokroviteljic Klizabetine otroške bolnice, do členic patrijotičnega ženskega pomožnega društva Rudečega križa itd. itd. s prošnjo, naj se v soboto, kadar bodo zvonovi vseh cerkva klicali k molitvi, zbero v stolni cerkvi ia naj molijo za izveličanje dušo Nje Veličanstva pokojne cesarice, za našega ljubljenega in tako težko izkušanega vladarja in za celo Njegovo visoko rodbino.
V Ljubljani, 15. septembra 1898.
Olga baronica Hein rojena grofinja Apraxln-
Dnevne vesti.
V L j obijani, 16 septembra.
— (Cesarica Elizabeta f.) Povodom pogreba Nj. c. in kr. Veličanstva pokojne cesarice Elizabete bodo jutri vsled sklepa gremija ljubljanskih trgovcev od 4. do 6. nre popoldne vse prodajalnice za-prte. Načelstvo gremija se udeleži v ponedeljek dne 19. t. m. korporativno črne maše v stolni cerkvi. Takisto je firma G. Ttinnies odredila, da se jutri od poldneva naprej ne bo delalo in je povabila vsa druga industrijalna in cbrtnijska podjetja, naj bi tudi tako ukrenila. Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. je naprosila svoje člene, naj imaju jutri od 4. do 6 ure popolndnn svoje lokale zaprte. Finančno ravnateljstvo pa nam naznanja, da bo .jutri popoludne glavna tobsčna zaloga zaprta.
— (Venec mesta Ljubljane) izdelala je tvrdka Reiman v Pragi. Venec je širok G5, visok pa 75 cm. Narejen je iz srebrnih lipovih listov, mej katere je povezano pozlačeno lipovo cvetje. Spodnji del venca drže" skupaj srebrni, v ognju zlačeni trakovi, na katerih se nuhsja napis: „Ljubljeni cesarici —deželno stolno mesto Ljubljana 17. septembra 18'.)8.J Iste besede utisnjene so tudi n srebrnimi črkami na črni trak iz debele svile, ki se bode privezal na venec, kateri položi župan Hribar jutri dopoludne ob devetih na cesaričino krsto.
— (Konferenco z ministerskim predsednikom ) Dne 19. t. m. se zopet začpo konference z ministerskim predsednikom grofom Tlmnom o političnem položaju. K tem konferencam s> povabljeni posl. dr. Ferjančič in še nekateri drugi poslanci.
— (Znamenit gost.) Včeraj se je gospod dvorni svetnik in profesor slovanskega jezikoslovja na Dunaju Dr. V. Jagič na poti iz Opatije u«tu-vil s svojo rodbino v Ljubljani, da je naročil pri karaenarju g. Feliksu Tornanu lep nagrobni spomenik za pokojnega svojega učenca, profesorja dr. V. Oblaka. Včeraj popoludne si je gosp. dvorni svetnik ogledal tudi naš krasni Kamnik, danes je pa odšel na Bled,
— („Glasbena Matica0.) Gospod Matej Hubad je z včerajšnjim dnevom zopet prevzel vodstvo koncertov .Glasbene Matice". To vest hode gotovo pozdravilo z zadoščenjem slovensko občinstvo, kateremu so znane zasluge gosp. Hnbada za razvoj našega prvega glasbenega zavoda in njegova neumorna umetniška delavnost
— (Začetek šol) Naučno ministerstvo je cdreddo, da z ozirom na pogreb cesar ce jutri v soboto odpade šolski pouk.
— (Kontrolni shodi.) Letos vrlil se bo kontrolni shod za ljubljansko mesto in sicer za vojake a) 17. pespolka dne 11. oktobra b) vpeh drugih pešpolkov dne 12. oktobra, c) lovskih tatalijonov dne 18 oktobra in d) vseh drugih vojaških krdel dne 14. oktobra ob devetih dopoludne v Št. Peter eki vojašnici. Tistim vojakom, ki bodo zadržani ud- leži i se teh kontrolnih shodov in tistim, ki bodo morebiti zamudili je naročeno, da pridejo k naknadnemu kontrolnemu shodu due 10. novembra. — Kontrolni shod deželnih brambovcev in nadomestnih brambovcev bo dne 1. c ktobra ob devetih dopoludne v domobranski vojašnici, naknadni kon trolui shod pa dne 20. novembra isto tam.
— (Volilni shod) priredi deželni poslanec g. Ivan Do žic dne 18. septembra ob 4. uri popo-lndne v Zireb.
— (Slučaj ali namen)   Kočevsko mesto je menda — jedino v celi monarhiji, v katerem ni
povodom smrti cesarice niti jedna hiša raz o b d h i I a črne zastave. Po naših informacijah se lo ni slučajn > primerilo, kakor bi utegnil kdo misliti. Za danes vprašamo samo: Kdo je vzrok te demonstracije? — pridržujemo si pa pravico o stvari £e kaj več povedati.
— (Iz Novega mesta.) Izlet kluba dolenjskih biciklistov Novo mesto dne 8 septembra t. I. v Ribnico in dirka iz Ribnice v Velike Lašče sta se povnem povoljno vršila. Udeležba je bila obilna. V Tel. Laščah bilo je okolo 70 kolesarjev; klubovih členov kakiti 50 Z ozirom na število klubovih čle nov (vseh je 130) in težavno pot je bila udeležba aadostna. Najzanimivejša točka bila je dirka. V Vel. dLaščah bil je vsaki dirkač sprejet s pokanjem mož-narjev in burnimi „Živio"- in „Zdravo"-klici. Prijavljenih dirkačev bilo je 15, dirkalo jih je 11. Progo Ribnica Vel. Lašče 15 km prevozili je gg.: Anton Benedik iz Vel. Lašč v 28 min. 20a/0 Nek., Franc Krizman iz Ribnice v 28 min. 23a/& pek., Matko Malovič iz Novega mesta v 29 min. '201 f, sek., Franc lic iz Gorenje vasi v 30 min. 14 V* sek., Franc Kenda iz Novega mesta v 32 min. 12J/6 sek., Darko doštin iz Metlike v 32 min. 37 V* sek., Ivan Ras sen. iz Brež v 33 min. 45 sek., Ivan Lovšin sen. is Dolenjevaei v 34 min 3*/b sek., Josip Medved »en. iz Novega mesta v 37 min. 4 sek. Dva dirkača
prišla sta po že določenem času na cilj. Po zaključku drke odrinili smo v Vel. Lašče, kjer je vse kolesarje pozdravil načelnik si. požarne brambe. Klubov preds-duik naznanil je rezultat dirke ter razdelil dobitke Novomeški dobitek je dobil gosp Bnedik, laškega g. Križman, ribniškega g. Malovič. Iz pro stovoljnih doneskov novomeških členov in vlog za senicrje kupljena dobitka priznala sta se prvi gosp, Rusu iz Brež, drugi g. Lovšinu iz Dolenievasi. Vsi zgoraj imenovani dirkači dobili so tuli častne svetinje. Na tem mestu izreka klubov odbor še jeden krat svojo zahvalo vsem klubovim členom za prihod, vsem kolesaricam in kolesarjem iz Ljubljane, Posto-jine, Ribnice, Vel. Lslđ itd. za prisostvovanje, ribniškim in laškim damam za lepe šopke, vsem \za fitom za zanimanje, g. Arkotu iz Ribnice ter goepsj in gospodu Hočevarju iz Vel. Lašč za dobro p strežbo, posebno pa vsltkolaški požarni hrambi, katera je postavila svoje požarnike od Retij do Vel. Lašč za stražnike na res nevarni progi, da se ni zgodila ne-preča. Omenjeno naj bo še gospe Višnikarjeve iz Rb niče r hvaležnostjo, ki je nabrala prispevkov za ribniški dobitek, za kar se ji je klubov predsednik spodobno zahvali'. Glavna dirka za prvenstvo vršila ne bo koncem sep'embra asi začetkom oktobra t. 1. Na sviđanje takrat.
— (Talijo za rešitev življenja) v znesku 20 gld. 25 kr je đeielna vlada priznala Franu Kr ži.šniku iz Kostanjevice, kateri je   z nevarnostjo za lastno življenje dne 3. julija t. i. relil iz vode J.s. Božiča,
— (Aretovani unarhist) kateri se nahaja v preiskovalnem zaporu v Postojni in kateri se zove — kakor smo že poročali Julij Koller, — ni železniški uslužbenec, ampak zasebni uradnik. V St, P. b r je pričel Koller z bioikljem in tam italijanski vpil .Evviva 1'anarchismO*.
— (Na Jesenio&hj so dom či delavci zahtevali, da morejo pri neki novi sta;bi delujoči Lahi takoj Opustiti delo in se vrniti v Italijo. Lahi so fie udali in so odšli še isti dan.
— (Volilni shod pri Kapeli poleg Rad
! gone) vllil se bode v nedeljo dne 18. septembra i popoldne ob 3 uri v gostilni g. L. Horvata. Po-i roČal bole g. dr. Lavoslav Gregorec o političnem položajd io o svojem delovanju v državnem zboru, i g. dr. Franjo ftosina o deželnem zboru.
— (Ljubezniva nemška dama) Okrajno j sodiiče v Cehu je obsodilo „gospodično" Ivano i Kloibr iz Celja, na tri tedne s postom poostrenega ! zapora, k^r je povodom isd Mih tlavnostij vpila : pAbzng Windisohetf, .Niedet mit die VVindiscben" j itd. ter na slovenske goste metala kamne.
— iNagajivost tržaške poote.) Italijanskim i j uradnikom pri  tržaški pošti je pottnodirekcijski
; okraj z obstoječimi pošt umi uradi ali neznan, kar j je ikandal, ali pa ga nečejo poznati, kar je še več|i : ekandal   Te. dni smo poročali,   da je tržaška pošta j v Ljubljano nfcm*mjer.o pismo pcs'.ala v Jeruzalem. : zdaj Re pa nam poroča podoben slučaj.   V Begunj« ! pri Cerknici je prišla pošiljatev z razločnim našlo ; vom ,N. N. posla  Begunje pri  Cjrknici,   Vigsun j j bei Zirknitz". Spremnica pa j- imnja naaltdnje do-j datke:    1)   Vielleicht   Gr. Z rknitz   \Vestpreusseu; j 2) Zirknitz   Pommern   unbekant;   3) Zirknitz bei Trebnitz Soblssieo unb kannt,   Slednjič s^ je nanel praski uradnik, ki je zapisal na spremnico: g^htirt nach Zirknitz, Krain, O sterreich.  Ali treba se komentarja ?
— (Laska sodba o Lahih) V .Edinosti" čitamo nas'ednjo sodbo laškega bsta, v Rima izba jajočega „Mattioa". o Lahih! „Rajši biti rojen Samojedec nego kakor Italijan biti onemogla priča oufčaščanja in razpadanja lastnega, nekdaj toli slavnega naroda. V zadnjih štirih letih je uničilo nedolžno življenje štirim plemenitim osebam — italijansko bodalo! Ne smemo trditi več, da anarhisti nimajo domovine. Le uklonimo se žalosti usode. Prel.ta kri pada na nas nazaj Pripozuati moramo, da so Caserio, Angiollilo, Lucheni (morda tudi Acciarito, Oberdank, kaj? opom. stavca) le izrodek našega, skoro nepoboljšljivega etičnega propadanja. Opravičeno je, da se sramota njihovih zločinov po-vrača na nas in nam vtiska na čelo neizbrisno znamenje. S tem nikakor ne obrekamo domovine. Le preresnično je, da se naš narod v hudem boju za svoje življenje brezupno udaja vsem grdim nago nom, katerim je sploli podvrženo človeštvo. Naši rojaki romajo vsako leto na tuje, stradajo, duševno oslepljeni so brez zaupanja (?) v svoje moči nezmožni, da bi pošteno uporabljali iste. Lahko in varno nabira mej njimi anarhija svoje zavratno orodje. Včeraj sta žalovali Španska in Francoska, danes je prišla vrsta na Avstrijo, na*o zvesto zaveznico, a kriv nje žalovanja je zopet — naš rojak! Kdaj bodemo občutili popolno odgovornost za tako hudobijo? Kdaj se prepričamo konečno, da ne šmarno hrepeneti po prvenstvu v ničemer drugem, nego le v sukanja bodalca, ako si ne rešimo naroda skrajnim napenjanjem vseh močij iz stanja globoke nevednosti in nravnega pok varjenja ?■
Davila i
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Milan Skerlj, c. kr. uvskultant v Novem mestu 1 9 K, katere so namestn venca ua grob ranjcemu cand
j ar. Franu Mnhiču zložili prijatelji in kolegi, gaj.: Skahckj B. dr. Pajnič E.. Rozina J, Strle R. Te-kavčič J, Dolenc M . Ž.tek VI , Vavpotič J , Skerlj M, Skerlj VI., Skerlj L. — Živeli rodoljnbni darovalci in njih nasledniki (
Za Prešernov spomenik v Ljubljani: G. Andrej Kmet, nadučitelj v Cerkljah 9 kron 7 4 vin., namestn v blagajno na g. žnpana Hribarja keljišču v Cerkljah. — Živeli vrli darovalci in njih posnemovalci!
Za učiteljski konvikt v Ljubljani: Gospod Josip Ažman, nadnčitelj na Breznici 7 kron GO vin., katere jo g Baraga, učitelj na K >roški Beli pri veselem ohmizju na Seln pri .Kontu" nabral dne 8. t. m. Svoto smo izročili blagajniku učit. društva, g. J. Dimniku, ki s tem hvaležno potrdi sprejem.
Talef »nična in brzojavna poročila
Dunaj IG. septembra. S noči ob 10. uri se je pripeljala cesarica na zapadni kolodvor, h jer so jo čakali najvišji dvoinik z drugimi d\ornimi dostojanstveniki, duhovščina in častil ki. Ni kolodvoru je bila postavljena stotnija vojakov Po blagosl ivljenju so prepeljali cesarico v eesaiski dvorec, iu sicer v dvorno kapelo, kjer se je vršilo zopet blagoslovljenje, po katerem se je cerkev zaklenila.
D-inai IG. septembra. Blagoslovljmju v cerkvi je prisostvoval cesar s cesarsko rod bino. Ko so prinesli krsto v cerkev, je postal sduo razburjen. Stopil je za krsti, globoko sklonjen in zamolklo ihtel Ko je bdo blugo-slovlj^nje končano, je stopil h krsti, se nagnil nanjo, jo poljubil in jo objel ttr začel sklonjen Čez njo glasno jokati. Sele pu preteka nekaj minut se je vzravnal in stopil h grofiuji Satara)-, kateri je dal roko in jo vprašal, če je cesarica mnogo trpela. Grofi uja Sztarav je odgovorila, da prav nifi. Ko je cesar odhajal, se je grofiuja Sztarav hotela prikloniti, a cesar tegA ni pripustil, ampak jej prav" prisrčno stisnil roko.
Dunaj 16 septembra C>sar sprejme jutri ob 10 uri dtipoludne k pogrebu djšle tuje vladarje jedno uro pozneje pi došle zastopnike tujih \ladnrjev.
Dunaj 16. septembra. Na krsto cesarice so danes položiii \ence: grof Thuu v imenu minist rstva, grof Stanislav Bađeni v imenu galske dežele, gn f Wt Isrrsheitnb v imenu domo-branstva, knei Windischgrutz v imenu gospodske zbornice, deželni odbor Štajerski, s katerim sta prišla tudi dr S ntc in Robid, ttr dr. Fuchs v imenu poslanske zbornice.
jun.-, 16. septembra. Že ponoči se je zbralo na tisoče ijudij, ki sj prišli cesarico krop t in policija se zaman trudi, vzdrževati red. Blizu dvorne cerkve je miada žena omedlela. Strašen je bil pritisk ljudstva na Al-breehtovem trgu, kjer je omedlelo mnogo Ijudij Iz množice se je čulo skupno kričanje. Policija na konjih je morala z vso eneržijo nastopiti, da je trg izpraznila. Več oseb je bilo ranjenih, neki ženi so bila polomljena rebra, neki mož je dobil krč v srcu. Prepe Ijad so ga v bolivco.
Dunaj 10 septembra Trozvezne države so na tarjtv predlog glede občnega razoroženja prtcej soglasno odgovorile, da so pripravljine, udeležiti se konference, predpostavljajoč kot samo po sebi umevno, da se vsestransko pusti popolnoma nedotaknjena stdanja po-tst posamičnih držav. Augleška je povrh izjavila, da na konferenci ne sme prti nobeno aktuvalao politično vprašanje na rargovor, in da je raz« oroženje le s human tarnega stališča presojati. Se določnejše so to naglašale Združene države. Odgovor Francije še ni znan.
Dunai 16- septembra. Danes se je ta raznašala govorica, da je bavarski princ regent nakrat umrl. Popoludne je bilo izdano uradno obvestilo, da je ta vest neresnična.
Kaneja 16. septembra. 60 voditeljev zadnje revolucije je bilo aretovanih. Prepeljali so jih na angleške ladje. Turški zapovednik je dal porušiti 39 hiš, iz katerih so streljali na Angleže.
Po sklepu listaš
Poroča se nam,   da trobijo v vojašnici „alarm"  in da je dobil jeden bttaljon peš-polka št. 27. ravnokar ukaz, da odpotuje ne .mudoma v Trst.
Slavnostna vrtna veselica v proslavo FOletnega vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franc Jožefa I., katero hte hoteli prirediti pretepeno ntdeljo. i\n6. 11. t. m., Št. Peterska m- ska in ženska podružnica družb« sv. Cirila in Metod*, se ni vršila zarndi nećuvenega zločina, kateri je i srčno žalostjo preEunil vsakega zvestega Avstrijca, ter se je preložila na poznejši čas.
Vendar pa podpisana odbora tem potom spolimjrta svojo sveto dolžnost in se v imenu podružnic najpresrčno eahvaljujeta slavnemu sli venskemu trgovskemu pevskemu dru&tvu, slavnemu čvererosprvn „Ilirija"*, kutera sta svoje prijazno sodelovanje pri nameravani veselici zagotovila; dalje izrekata najiskrenejSo zahvalo vsem ju-ecastititn darovalcem p-ekrasnih dobitkov in posebno Se slavnemu občinstvu, katero ie posebno zanimanje kazalo za to našo slavnostno veselico. O*;*!)
Proseča Se nadaljne naklonjenosti napram St. Peter-skmu podružnicama drnžbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, znamovata za iste Oflhorfl
Melusine mazilo za lice
odstranjuje v najkrajšem časa vsakovrstne  pege, llftaje ia m o zo loke (spuecaje). — Popolnoma neškodljivo. 1 loa«ek SS> kr.
Hig-ien. medicinićno milo
zraven SS kr. (387^*29)
=   .1 «"«ltllll   XttlO|{ll '
deželna lekarna Ph. Mr. 1L L eu steka
Ljubljana, poleg mesarskoga mostu Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 30t>'2 m.
-a.	Čas opa-sevanja	Stanje barometra v mm.	Jy	Vetrovi	Nebo	4 a m «3 a.	3 i > si •>
15.	9, »večer	743 6	146	sr. szah.	jasno		
Iti.	7. zjutraj	743 ti	135	si. vzsvzh.	jasno		00
■	2. popol.	74*5	220	■r. jag	jasno		
oorrnslou
|af l*o v<*«t*llcl dni- *• sept. t. I. V fcBW MniHrtiieni pri Litiji se Je n»-sJbV »el liavrlola.. — Ilutlciiik, Ki ■af" {rta Je poza hl I, naj se ojcla«! HT pri «Io«. «Iak.llr-ti jMtotasn. < ia*]
Zaboji afvl^AOTsrlia^ franko
po 5 kil *arJL WJbSJLJ«Cr s povzetjem
namizno grozdje nladko 2 gld. 10 kr.,  najfinejše zdravilno
grozdju  sladko, vehkozrnaato 2 gld. 30 kr., sladke melone
ali ćesplje 1 gld. 10 kr. (1400—3
JL«*art,   HorcgM/aM«,    f«i, O(f«3t»»lco.
Trgovski pomočnik
dobro izurjen manufakturiar, želi SVOJO službo takoj premeniti.
Ponudbe s« prosi pod ,Pomočnik" na upravnic vo „fcilovenHkfgrt Na oda". (li&l—91
Vabilo.
Vse p. n. svoje gg. volilce vabim najuljndneje na
shod volilcev
katerega HPtm sklical na dan 18. t. in. ob 4. uri popoludne v Žireh.
V Podragi, dne 15. septembra 1898.
Ivan JBo±ič
(1432) dež. poslanec.
JciIeii ali ta dijain
iz boljše hiše vzameta se v oskrb, hrano in stanovanje.  Drugo po dogovoru. (Hi7-2j
Križavniške ulice štev. 5, I. nadstropje.
Stanovanje
s 3 Btbami,  kabinetom in vsemi pritiklinarni, ne odela        Nlareui irgu At. O a 1. novem broni t« I. — Več se p izve v prodajal niči gospoda J. H. lleimllkt-it. (1387—3)
Štirje dijaki
pod 14 leti se vzprejmo na hrano in stanovanje v Krakovskih ulicah st. 9. (i8*6f)
Skrbno nadzorovanje, dobra brana, nizka cena.
Odvetniški koncipijent
in
solicitator
dobita — če dobro izurjena — prav dobri službi.
Ponudbe  upravnicvu  „Slovenskega Naroda" pod „Prim". (l 432—1)
"Cčateljica, za, IslarsTir
Marija Sever
stanuje na Jurčičevem trgu štev. 3
in se dobi doma vsaki dan (1411—SI)
od 11. do 12. nre dopoludne in od it. do 4. are popoladna.
Dobro ohranjen
lasoTrir
Me kupi. (142$)
Ponudbe npravnistvu „ Slovenskega Naroda".
soliden
(1430—1>
trgovski sluga
slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, se vzprejme pri Antenu Schuster ju v Ljubljani.
z ugodnimi Šolskimi »pričevali   vzprejme takoj v> svojo galanterijsko prodajalno (1421—2)
Ivan Kordik, Prešernove ulice Ste v. 10—14.
Vsako sredo in soboto sveže pristne
toajSafl-oovoiiieote klobasice
(Wienerneustldter). (ua») Po zimi vsaki drugi dan sveže.
Kham & Murnik.
popolnoma izurjen v špecerijski stroki, spreten prodajalec, vzprejme se takoj.
Kje? pove iz prijazDOSti upravništvo „Slo
(1438—1)
venskega Naroda".
iz boljše hiše vzameta se v oskrb, hrano In stanovanje. Dobra, tečna brana in svetlo, zračno stanovanje. — Povpraša ss pri Hllukl Obresav, tapetnika soprogi. Židovska Steza it. 4 (nova Godce va Lifta). II. nadstropje. (1403—U
Jedno stanovanje
v II. nadstropji ia 280 gld. in
jedno stanovanje
v III. nadstropji za 250 gld.
se oddasti 1. novembra t. 1.; sadnje se lahka tudi takoj odda.
Povpraša se: v prodajalni.
Meetnl trg Al. 17 pri bI»x«|nlol
(1363-6)
YI£X?HXC£
priporoča
Navodna TIskarna.
Ravnokar je izSla:
Slovenska stenografija.
(Sotita? Gahelabergerjev.)   Priredil  Far. Mprofesor v p. — Cena knjigi je
50 kr., po poŠti j kr. već.
Ig.       141cliismiayr **> Val. Baiubcrsr-osa kisjlfca-tržiiict* v IJ is h I j u ni. (iiieo—«
Knjigarn z\
KLEINMAYR & BAMBERG
v Ljubljani Kongresni trg št, 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjih učnih zavodih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah, bioširane in v močnem vesn po
a^sJaa^AjiiJa. cenah.. (i41s_£) —**»e<*2$--
Katalogi o uveJensh nun tli knjigah dobn s» zastonj.
(1428-1)
domača krojaška tvrdka
1 M. KUNC
v Ljubljani« Gospodske ulice št. 7
O
priporoma uljndno svojo veliko salogo modnega domaćega in »nglelkeg.t blaga ▼ Izdelovanje vsak o vrstnih oblak po jako reelnih cenah. Osla obiska in vrline suknje izdeljujejo se po meri trn od 90 gld. naprej.   lih ren
kroj se garantuje. Jesenski havelokl lastnega izdelka bo v zalogi po 12 — 14 gld.
Zadruga gostilničarjev in ka var narjev v Ljubljani,
P. n.
Da naši presvetli, iskreno ljubljeni in nepozabni cesarici Elizabeti dostojno zadnjo čast izkažemo, je odbor podpisane zadruge v svoji seji dne 15. t. m. jednoglasno sklenil, vsa častite zadružne člene tem potom naprositi, da blagovolijo v soboto, dne 17. t. m., od 4. - 6. ure popoludne, mej katerim časom se bode vršil na Dunaj i sprevod preblage pokojne cesarice, svoje prostore zapreti. (U27)
Za zadrugo gostilničarjev, krčmarjev, kavarnar-jev in žganjetočnikov v Ljubljani: Fran Orešek Fran Fock
odbornik in tajnik. načelnik
i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip H o 11 i.
Lastnina in tisk aNarcdne Tiskarno".
IB
D75C
D3+^3$C