LETO XX., STEV. 12
SLOVENSKI
Izdaja iu tiska Casopisuo podjetje slu*eu&Ki poročevalec - Direktor. Hadi Janhaba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Voinjak — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva nlica t in S, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica it l/II. telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta t, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 21-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal it 29 — Žiro račun
pri Anmrinnini hnnki Ljubljana 600-704 1-31*7
Mesečna naročnina 230 din
LJUBLJANA, SOBOTA, 17. JANUABJA 1959
cUHft IO iiU
TRETJI DAN BIVANJA PREDSEDNIKA REPUBLIKE TITA V PRIJATELJSKI INDUI
0 vseh vprašanjih smo dosegli
skoraj enotno stališče
Predsednik republike Tito s spremstvom je s posebnim letalom prispel iz Delhija v Haiderabad — Velika množica je priredila predsedniku Titu burne ovacije
HAIDERABAD, 16. jan. (IIS). Predsednik republike Josip Broz Tito je v spremstva svoje soproge in jugoslovanske delegacije s posebnim letalom prispel iz Delhija v Haiderabad, kjer bo ostal dva dni. Velika množica mu je na letališču priredila burne ovacije.
Cim je visoki gost stopil iz letala, mu je guverner države Andra Pradeš Bimšen Sahar položil venec okoli vratu, nato pa ga predstavil prvemu ministru Sandživi Redviju, ki mu je prav tako položil venec okoli vratu.
Zatem je predsednik Tito pregledal častno četo. Medtem ko je sprejemal pozdrav, je vojaška godba intonirala jugoslovansko in indijsko himno.
Predsedniku Titu je nato prvi predsednik predstavil visoke osebnosti, med katerimi so bili vrhovni sodnik haideraba-škega sodišča, predsednik dr-
žavne skupščine, predsednik sveta in ministri vlade te države.
V spremstvu guvernerja in prvega ministra se je maršal Tito zatem odpeljal v Ro Ba-van. Cesta je bila v dolžini 3 milj okrašena s slavoloki in zs-stavajni. Velika množica ljudi je vzdolž poti pozdravljala visokega gosta.
New Delhi, 16. jan. (Tanjug). Po dvodnevnem bivanju v Delhiju in po razgovorih, ki jih je imel z Nehrujem, je predsednik Tito s člani jugoslovanske delegacije davi zapustil indijsko prestolnico. Na
Predsednik Bandaranaike otvoril razstavo jugoslovanske grafike
Kolombo, 16. jan. (Tanjug). Predsednik cejlonske vlade Bandaranaike. je sinoči odprl razstavo sodobne jugoslovanske grafike In lesoreza. Otvoritvi so prisostvovali člani cejlonske vlade ter visoke politične osebnosti ter javni delavci.
"V
Premier Bandaranaike ie Izrazil zadovoljstvo nad prvo jugoslovansko razstavo na Cejlonu. Dejal je, da bo razstava prispevala k nadaljnjemu razvoju prijateljskih odnožajev med Jugoslavijo in Cejlonom.
letališču so se od njega poslovili predsednik Indije dr. Pra-sad, premier Nehru, podpredsednik dr. Krlšnan, člani vlade in diplomatskega zbora ter druge visoke osebnosti.
Pred odhodom Iz Delhija je Tito spre’el vodilne osebnosti indijskega soojalističnega gibanja Arčaja Hrdlanija, Menona Farida Ansarija in Tram Basira. Indijski socialisti’so obiskali Tita neposredno pred njegovim odhodom v Hajdera-
bad.
Na letališču je predsednik Tito dal za Indijsko radijsko mrežo naslednjo izjavo:
»Zelo sem zadovoljen s tem obiskom in menim, da je bil zelo koristen, ker sem imel priložnost, da Se ponovno sestanem s predsednikom vlade gospodom Nehrujem. Izmenjali smo mnenja o različnih problemih, ki zadevajo mednarodne in naše bilateralne odnose. V vseh vprašanjih smo dosegli skoraj enotna gledišča in smatram, da bo ta obisk, čeprav Je bil zelo kratek, izredno koristen.«
Tito se ie nato zahvalil za go. doljuben sprejem, naka- ie vo-iaška godba Intonirala obe državni himni. Ko ie obšel častno četo. ie predsednik republi-
ke s svoj Im spremstvom v . posebnem letalu odletel z delhijskega letališča v Hajderabad.
New Delhi, 16. jan. (Tanjug) Indijski premier Nehru rje sinoči priredil svečano večerjo v čast predsedniku Titu, njegovi soprogi In članom jugoslovanske delegacije.
Včeraj popoldne sl 1e Tito ogledal indijsko razstavo »Indija 1958«, ki so io odprli v Delhiju pred nekaj meseči.
S posvetovanja Stalne konference mest. Od leve proti desni: Franc Leskošek, Vlado Popovič,
Boris Kraigher in dr. Leon Gerškovič.
POSVETOVANJE STALNE KONFERENCE MEST V LJUBLJANI
Razprava o izkušnjah občin
Zastopniki vseh večjih jugoslovanskih mest, ki sodelujejo na posvetovanju, razpravljajo o izkušnjah dela občin na mestnih področjih — Posvetovanje se bo danes nadaljevalo
LJUBLJANA, 16. jan. V Ljubljani se ja danes dopoldne začelo posvetovanje Stalne konference mest, na katerem zastopniki vseh večjih mest razpravljajo o izkušnjah dela občin na mestnem področju. Konferenci prisostvujejo tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek, predsednik Izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher, član zveznega izvršnega sveta Vlado Popovič, podpredsednik Izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Šefet Maglajič,. sekretar Sekretariata za zakonodajo pri Zveznem izvršnem svetu dr. Leo Gerškovič in drugi.
SJrok odmev po svetu
BEOGRAD, 16. januarja — (Tanjug). Obvestilo p razgovorih med Titom in Nehrujem je naletelo na širok odmev v svetovni javnosti. Reuter in AFP poudarjata predvsem odločnosti Tita in Nehruja, da nadaljujeta vse možne napore za ohranitev miru in za rešitev mednarodnih problemov z miroljubnim; sredstvi, ustrezno načelom sodelovanja in izvenblokovske politike. V poročilih omenjenih agencij poudarjajo, da se odnosi med Indijo in Jugoslavijo razvijajo na vseh področjih in da sta oba državnika izrazila željo, da se ta težnja še okrepi.
Sovjetska agencija TASS pa v zvezi z razgovori med Nehrujem in Titom pravi, da so se razgovori dotaknili vseh aktualnih mednarodnih problemov v Evropi in v Aziji ter da so razgovori potekali v vzdušju popolne iskrenosti in prisrčnosti. TASS objavlja tudi oni del komunikeja, v katerem je rečeno, da sta oba državnika izrazila željo, da bi se sedanji ženevski razgovori o prenehanju nuklearnih poskusov uspešno končali.
Tudi vsi delhijski listi objavljajo sporočilo na najbolj vidnih mestih. Indian Express je objavil uvodnik, ki pravi, da je bil Tito v Indiji zelo dobro sprejet kot prijatelj in voditelj države, ki je zelo blizu Indiji.
Uvodnik poudarja, da izmenjava izkušenj med Indijo in Jugoslavijo lahko koristi obema deželama, ki imata mnogo podobnega v svojem gospodarskem in političnerr razvoju.
Delhijski -Statesman- pa poudarja, da je prišlo do Titovega obiska v Indiji v izredno zanimivem trenutku, kar se tiče mednarodnega položaja, medtem ko daje »Hin-dustan Times- poudarek jugoslovanskim naporom za ohranitev nacionalne neodvisnosti List poudarja, da je Tito v svojih indonezijskih in indijskih govorih vedno naglasil potrebo. da izvenblokovske dežele preprečijo slehem poskus vmešavanja v njihove no tranje zadeve.
VREME
Stanje 16. .ianuar.la: Nad Sredozemljem se je zgradilo področje nizkega zračnega pritiska, ki se pomika proti vzhodu. Za Alpami se gradi greben visokega zračnega pritiska, s severa pa doteka v višinah nad srednjo Evropo zelo hladen zrak.
Napoved za soboto: Pretežno oblačno vreme, popoldne delne razjasnitve. Nočne temperature do —T, v Primorju do —2. najviš.ie ttnevne okoU O. v Primorju do 4
•ttuplnj C.
Atenski listi dajejo poudarek predvsem tistemu delu komunikeja, ki govori o odločnosti Indije in Jugoslavije, da ostaneta izven blokovskih formacij in o možnosti, da se vsi mednarodni problemi postopno lahko rešijo s prijateljskimi razgovori.
Pariški listi »Figaro«, »Humani te«, »Liberation« in -Combat« objavljajo tisti del komunikeja, ki govori o odločnosti Nehruja in Tita, da se še dalje prizadevata za ohra nitev miru in miroljubno reševanje mednarodnih problemov. Londonski »Manchester Guardian« pa daje poudarek onemu delu, ki pravi, da se Tndija in Jugoslavija ne bosta oriključili nobenemu bloku.
Tudi ameriški tisk posveča veliko pozornost razgovorom med Titom in Nehrujem. — -Washington Post« objavlja zaključni komunike pod naslovom »Tito in Nehru izražata upanje, da se bodo ženevski razgovori ugodno končali. »Newyork Times« pa piše; da sta Tito in Nehru še enkrat potrdila svojo zvestobo izven-blokovski politiki in načelu, da se morajo vsi mednarodni problemi reševati s potrpežljivimi razgovori.
V celoti ali delno so komunike’ o razgovorih med Titom in Nehrujem prenašale tudi vse radijske postaje iz Delhija, Varšave. Moskve, Budimpešte, italijanske radijske postaje. Radio Kairo in druge.
Konferenco je otvoril in pozdravil vse prisotne predsednik Stalne konference mest Milan Apih in za tem dal besedo predsedniku OLO Ljubljana dr. Marijanu Dermastji. Dr. Der-mastia je govoril o nekaterih Izkušnjah občih na ljubljanskem področju. Med drugim je dejal, da je formiranje občin na mestnem področju doprineslo k enakomernejšemu razvoju vsega mesta. Pred tem se je središče mesta razvijalo hitreje . od predmestja, po prehodu na komunalni sistem in mestne občine pa se je položaj bistveno spremenil in se predmestje danes razvija skladno in enakomerno je. Mestni svet rešuje vprašanja, ki se nanašajo na vse mestno področje. Vendar ni to organ, ki prinaša odloke, temveč ima konzultativni značaj jn glede na to daje oziroma formulira konkretna priporočila za reševanje določnih vprašanj, ki se pojavljajo v večih občinah na področju mesta. Za-
Program francoske vlade fe parlament uradno sprejel
OD NAŠEGA stalnega dopisnika
PARIZ, 16. jan. (Po telefonu.) Debata v Bourbonski palači traja in nocoj bi se morala zaključiti z glasovanjem, ki bo vladi zagotovilo vsekakor najmanj 400 glasov, a verjetno še več. Debata ne odraža običajne živosti, katere smo bili vajeni. Pravzaprav ni niti čudno, da je tako, ker je to čisto teoretično razpravljanje, ki ne bo privedlo do nobenih praktičnih posledic.
Vse besede, ki jih poslušamo, so govorile bolj bodočim volivcem na občinskih volitvah, kakor parlamentu, vladi in predsedniku Francije. Tako se dogaja, da tudi nesporna večina, ki podpira današnji režim, kritizira tista vprašanja, za katera meni, da vzbujajo nezadovoljstvo pri jutrišnjih volivcih. Pri posameznih govornikih, posebno poslancih Unije za novo republiko in neodvisnih. se pojavljajo celo nelogičnosti. Najprej poudarjalo, da se v vsem strinjajo z vladno politiko in da jo bodo podprli s svojimi glasovi, takoj nato pa obžalujejo pod-vzete gospodarske in finančne ukrepe ali poudarjajo premalo precizirano bodočo politiko v Alžiriji — glede na to pač. katero teh dveh vprašanj povzroča močnejše nasprotovanje v njihovih volilnih okrožjih.
V zvezi s tem bi bilo zanimivo omeniti, da nekateri člani UNR že nameravajo prijaviti svoje kandidature pod okriljem stranke neodvisnih ali pa na javnih zborovanjih poudarjajo. da politika današnje vlade ni v skladu s programom. ki si ga je zadala Unija v času preteklih skupščinskih volitev. (Seveda pri tem
ni mogoče molče mimo tega, da takrat UNR ni imela nobenega določenega programa.)
Toda kljub zadržanosti nasproti vladni gospodarski politiki, niti neodvisni niti suste-Iovci ne predlagajo njene korenite spremembe, temveč de-magoško zahtevajo popravke določenih manj važnih podrobnosti.
Kot rečeno, je vlada najbolj apostrofirana zaradi alžirske politike. Socialisti so napadli Debreja, ker ne ravna v skladu z de Gaullovimi idejami, dočim alžirski poslanci menijo, da je njegova izjava dvoumna. Zato je Debre danes smatral za potrebno odgovoriti, da odstranitev francoske suverenosti v Alžiru sploh ni pride v vprašanje, toda niti tokrat ni izgovoril besede »integracija«, po kateri ekstremisti tako hrepene, temveč je našel novo formulo. Vsi ukre-Di imajo en cilj — močnejše -spajanje« (kot ie dobesedno rekel) Alžira in Francije.
Kar se tiče razgovorov s
ognja. Malraux pravi: odkar so vojne, so tudi pogajanja o njihovi prekinitvi. Delouvrier v Alžiru, kjer so tudi evropski ekstremisti in muslimani, ki žele mir, meni, da razgovori ne bodo imeli nikoli političnega značaja. Človek torej lahko verjame kar hoče in si lahko poljubno razlaga posamezne demantije in protislovne izjave vladnih predstavnikov.
Mnogi komentatorji posvečajo sedaj največ pozornosti bodoči akciji de Gaulla prav na alžirskem področju. Kar se tiče ostalih činiteljev, to je Tunisa in Maroka, ne vzbujajo niti de Gaullovi ukrepi, niti nove Debrejeve izjave v parlamentu večjih iluzij. Vsi menijo, da so izhod v današnjem položaju samo razgovori, ki bi imeli tudi politično vsebino.	Vida Hreščak
Pariz, 16. jan. (Tanjug). — Francoski parlament je nocoj s 453 proti 56 glasovi odobril politiko vlade premiera Mi-chela Debreja. Po splošni razpravi nocojšnje glasovanje ni imelo značaja glasovanja o zaupnici, ker nobena skupščinska skupina ni predložila resolucije o nezaupnici. Praktično stabilnost vlade ne bj bila ogrožena niti, če bi za vladin načrt glasovala tudi samo
radi tega je vloga mestnega sveta važna, ker doprinaša k pojasnjevanju vseh važnejših vprašanj.
V dopoldanski razpravi je govoril tudi tajnik ODO Beograda Mišo. Kovačevič, ka je govoril o izkušnjah mestnih občin na področju Beograda. Po njegovih besedah so občine na mestnem področju mnogo doprinesle k zmanjševanju razlike med mestom in vasjo.
Predsednik OLO Reka Edo Jardas je govoril o nekaterih negativnih straneh občin na re-škem mestnem področju. Dejal je da bj bil aparat teh občin (tri po številu) - lahko vsaj za 30 odstotkov manjši In kvalitetnejši če bi bila na Reki samo ena občina. Govoril je tudi o različni davčm politiki ki jo vodijo te tri reške mestne občine.
Popoldne se je posvetovanje nadaljevalo ter so razpravljali predsednik OLO Subotica, ki je govoril o posebnosti položaja Subotice' glede na mestne občine. Zaradi neenakomerne razvitosti mesta je okraj moral sredstva koncentrirati, s tem pa je bila odvzeta občinam vsakršna pobuda. Zaradi tega so tamkaj mnenja, .da naj bi v manj razvitih mestih ne bilo več občin ter da bi za Subotico ena sama občina najbolje ustrezala, v kateri bi bili ustvarjeni vsi pogoji za komunalni razvoj, razvoj družbenega upravljanja In tako dalje.
V razpravi je sodeloval tudi dr. Gerškovič, ki je dejal, da posvetovanje mora dati neke pobude in zaključke, čeprav ne formalne. Poudaril je, da so dosedanje izkušnje komunalnega sistema in dela občin na mestnih področjih pokazale, da so te občine realna institucija ter da jih kaže krepiti in ne ukinjati. Pojavlja se sicer vprašanje, če je bilo storjeno vse, da bi te občine na mestnih področjih usposobili za življenje. Kaže, da je problem ali naj te občine bodo ali ne, nastal predvsem v mestih, ki imajo manj kot 100 ttsoč prebivalcev. Toda. ne glede na ta problem pa se vsa ta mesta razvijajo i-n rastejo ter je zaradi tega vprašanje, če naj se v teh razvijajočih se mestih občine ukinejo, ker jih bo treba jutri ali pojutrišnjem ponovno ustanavljati. V mestih manjka instrument — regionalni načrt. Po tem načrtu bi lahko videli, kakšna je prihodnost mesta in kakšen bo njegov razvoj.
Na ukinitev bi smeli misliti samo tam, kjer bi se pokazalo in dokazalo, da tudi v prihodnje ne bo treba več kot eno samo občino.
V nadaljevanju je dr. Gerškovič govoril o notranjem mehanizmu in odnosu v občinah. Dejal je med drugim, da morajo v mestih imeti gospodarske organizacije in prebivalci enak položaj ne glede na to, v kateri mestni občini stanujejo al> delajo. Delo teh občin pa mora biti med seboj koordinirano.
Dr. Gerškovič je govoril tudi o vlogi mestnih svetov ln dejal, da je le-ta različna v različnih mestih. Treba se bo dokončno odločiti, kakšna oblika dela mestnih svetov naj bi obveljala, ker je izkušenj dovolj. Dejal je, da bi mestni sveti za občine na enotnem mestnem področju
morali imeti določena pravna sredstva, da bi to enotnost mestnega področja ohranili. Za tem je tovariš Gerškovič govoril tudi o stanovanjskih skupnostih.
V razpravi je sodeloval tudi predsednik OLO Skoplje o mehanizmu dela mestnih občin in izkušnjah le-teh v Skoplju ter se zavzemal, da nad bi bil mestni svet posvetovalni organ. Za obstoj mestnih občin se je izjasnil tudi predsednik občine Maribor-Tabor ter drugi zastopnik z Reke, ki je poudaril, da je na Reki težnja po eni občini predvsem pri gospodarskih voditeljih, dočim prebivalci in politične organizacije tega vprašanja ne postavljajo.
Ob zaključku današnjega posvetovanja je govoril še zastopnik zagrebškega okrajnega ljudskega odbora. Posvetovanje se bo jutri dopoldne nadaljevalo.
St.
Miha Marinko v Trbovljah
Trbovlje, 16. jan. V Delavskem domu v Trbovljah je bilo nocoj širše posvetovanje, ki se ga je poleg članov osnovnih organizacij ZK, delavskih svetov, sindikalnih odborov, sekretarjev aktivov Ljudske mladine, odborov SZDL in drugih udeležil tudi predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije tov. Miha Marinko.
Na posvetovanju so govorili o gospodarskem razvoju trboveljske občine, zboljšanju družbenega standarda in drugih perečih zadevah. Poročilo o tem je imel predsednik občine Martin Gosak. V razpravi je sodeloval tudi tov. Miha Marinko. V svojem govoru je govoril v važnih notranje političnih problemih.
Pot k normalizacij!
ZAR in Velika Britanija sta se sporazumeli o spornih gospodarskih in finančnih vprašanjih, ki so nastala n.ed suesko krizo
Kairo, 16. jan. (Tanjug). Po teden dni trajajočih razgovorih Sta se ZAR in Velika Britanija danes sporazumeli o spornih ekonomskih in finančnih vprašanjih, ki so nastali za časa sueške krize in anglo-francosko-izraelske agresije na Egipt. S posredovanjem Euge-na Blacka je bil sporazum načeloma dosežen že pred prihodom britanske delegacije.
Razgovori v Kairu pa so
kljub temu naleteli na določene težave, ki so jih prebrodili šele danes, ko je iz Londona prišel ugoden odgovor na stališče ZAR.
Po vesteh iz kairskih obveščenih krogov je bila ena izmed težav položaj družbe
veliko zadovoljstvo. V krogih obeh delegacij pričakujejo, da bo sporazum vodil k normalizaciji trgovine med Britanijo . m ZAR.
Na drugi strani so tukajšnji uradni krogi potrdili, da se lahko pričakujejo določeni
Shell, največje britanske tvrd- ukrepi glede vzpostavitve di-ke v Egiptu, ki je od napada plomatskih odnosov.
FLN poudarja Debre. da še .manjšina poslancev. Dejstvo.
velja de Gaullova ponudba, samo da predstavniki oblast' nri tem niso notidrioino =no»n’ Minister za informacij? Frev ie odločno zavrnil kakršnekob razgovore, cxelo o prekinitvi
da so proti vladnemu načrtu poleg socialistov in komunistov glasovali tudi neka ter' poslane; desnice, je pokazalo da je homogenost vladne večine pravzaprav zelo navidezna.
Uspela izstrelitev »Atlasa«
Cape Canaveral, 16. jan
(AFP). Strokovnjakom ameriškega letalstva je nocoj uspelo izstreliti medcelinsko raketo tipa »Atlas«. Raketa se je odtrgala od zemlje ob strašnem hrušču noseč za seboj ogromen bel plamen. Izginila je po 58 sekundah.
vendar pa so trušč njenih motorjev lahko slišali še celi dve minuti po izstrelitvi. Hitrost rakete je znašala nad Atlantikom 000 km na uro.
Po izjavi uradnega predstavnika bi morala ta raketa preletet' 9000 lem.
pod sekvestrom. Kot se je zvedelo, so se o tej družbi sporazumeli le načelno, ne pa tudi o podrobnostih.
Ob sporazumu, ki ga bodo danes parafirali, podpisali pa v prihodnjih dneh, so predstavniki obeh delegacij izrazili
Diplomatska kronika
BEOGRAD — Italijanski veleposlanik v Beogradu Fran-cesco Cavaletti je na osebno
Odgovor ZDA na sovjetski predlog
Washington, 16. jan. (Reuter) Ameriški State Department je nocoj objavil besedilo note, ki predstavlja odgovor na sovjetski predlog, naj bi 15. januarja obnovili ženevsko konferenco o preprečevanju nenadnih napadov. V noti ie rečenoj da je »zastonj nadaljevati razgovore v Ženevi, dokler se obe strani ne bosta sporazumeli o zahtevo obiskal člana zvezne- skupni osnovi za konferenco«, ga izvršnega sveta in sekre- Nota izraža mnenje ZDA, da ni tarja za promet in zveze zvez- koristno obnavljati razgovore
nega izvršnega sveta Dapčevi-ča. Med razgovorom sta obravnavala številna vprašanja, ki se nanašajo na možnost izboljšanja prometa med obema državama.
15. januarja in izraža uoanje, da bo Sovjetska zveza prav tako proučila načine za rešitev sedanjih nesoglasij in izdelavo skupne osnove za čimprejšnjo obnovitev razgovorov v Ženevi.
c
2 sto. I SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 12 - 17. januarja 1959
V nekaj mesecih je načrtno delo' za organizirano oskrbovanje mest pokazalo ugodne posle.
dice. Mestni trgi so oskrbovani bolje kakor v prejšnjih letih. Cene so v glavnem stabilizirane, kadar pa se pokaže težnja po povečanju cen posameznih pridelkov, ki jih primanjkuje, se pravočasno pojavi intervencija. Vsekakor je tako stanje na trgu s kmetijskimi pridelki posledica splošne in sinhronizirane politike v oskrbovanju mest, prav tako pa tudi večjega prizadevanja ljudskih odborov pri izpolnjevanju te naloge.
Drugi zaključek, ki se lahko izvaja, je ta, da oskrbovanje, predvsem s kmetijskimi pridelki, ni izključno zadeva in naloga trgovine. Trgovina ne more po fvoji 'organizaciji; materialni podlagi in obsegu biti izključni činitelj pri reševanju problema oskrbovanja. Oskrbovanje je kompleksen problem, ki zahteva pritegnitev več čini-teljev, potrebno je namreč, kakor je poudaril podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Mij alko Todorovič na nedavnem posvetovanju o oskrbovanju, ustvariti mehanizem za oskrbovanje.
Da bi mogel ta enotni mehanizem za oskrbovanje pravilno in učinkovito poslovati, je po-
trebno ne samo usposobiti trgovino, temveč urediti tudi druge zadeve, od katerih je predvsem odvisno normalno oskrbovanje. mest, kadar gre za kmetijske pridelke. Predvsem je treba zagotoviti po-trebne
površine in proizvodnjo v skladu z dejanskimi potrebami trga, zagotoviti naglo, pravočasno , in ceneno dostavljanje pridelkov na trg, poskrbeti za primerna skladišča in razdeljevanje maloprodajni mreži. Prav tako je treba urediti tudi od-nošaje med posameznimi prometnimi področji, ' ker rti vseeno za naglo in ceneno oskrbovanje, ali se bodo tržnice na veliko s svojimi hladilnicami in skladišči pojavljale samo kot skladiščniki in razdeljevalci. ali-pa bo vanje vključena 'tudi maloprodajna mreža. Razen tega je treba ' določiti status in odnošaje med zadrugami, poslovnimi Zvezami in podjetji ter razmejiti njihovo delovno področje.
Samo tako je mogoče zagotoviti načrtno in organizirano oskrbovanje ob izenačenih cenah. Ena Izmed bistvenih pomanjkljivosti dosedanjega oskrbovanja mest je bilo nezadostno poznanje dejanskih možnosti proizvodnje m pomanjkanje dobrega stika med kmetijskimi
pridelovalci in
vllne izkušnje med industrijo
trgovino. Ste-iz poslovanja in trgovino bi
mogle koristno služiti tudi za ustvarjanje takih odnošajev med kmetijskimi pridelovalci in trgovino. Industrija danes dobro pozna svoje glavne potrošnike pa tudi trgovina je dobro spoznala industrijo.
Podobne razmere bi morale nastati tudi v oskrbovanju s kmetijskimi pridelki. Dobrega oskrbovanja ne bo, ako trgovinska mreža ne bo poznala ne glede na'svojo organizacijo in strukturo proizvodnih okolišev in njihovih možnosti. Zato je umesten poizkus Trgovinske zbornice Makedonije omogočiti tesnejši stik med proizvajalci in trgovino ter zagotoviti prodajo pridelkov, ki bi jih hoteli kmetovalci prinesti na trg. Dana je namreč možnost zagotoviti več deset tisoč vagonov zgodnje povrtnine, ako bi bila trgovina pripravljena, da jb prevzame.
Poučen je tudi primer Direkcije za prehrano FLRJ, ki bo letos sklenila po okrajih pogodbe ia pitanje 800.000 prašičev. Direkcija bo poskrbela za najvišje zajamčene odkupne cene in bo dajala potrebno finančno pomoč rejcem za nabavo plemenskih prašičev. Prav
Oh*40-letnžci ZKJ
Plenum novega univerzitetnega odbora ZŠJ ljubljanske univerze o številnih nalogah študentov
Ljubljana, 16. jan. Na včerajšnjem plenumu novega univezi-tetnega odbora ZSJ Univerze v Ljubljani so razpravljali in sklepali;'o vrsti nalog in oblikah de la, ki naj poživijo študentsko dejavnost na ljubljanski univerzi. -Razen tega so razpravljali tudi o .praznovanju 40-letnice ZKJ in SKOJ.
Na začetku seje so člani univerzitetnega odbora ZšJ razpravljali tudi o sklepih zadnje
jedil
Tovarna gotov-
Zagreb, 16. jan. (Tanjug). Veliko število zagrebških gospodinj bo v nedeljo izreklo sodbo o novih vrstah jedil iz mesa in povrtnine, ki jih izdeluje tovarna »Sljeme«, največje podjetje živilske industrije v Hrvatski. V prostorih Delavskega doma bo tovarna priredila brezplačno preizkušnjo jedil, potem pa bo po sindikatih. Zvezi ženskih društev in drugih organizacijah izvedla anketo o kakovost.-; iedi, cenah in drugih zadevah. Računajo, da bo anketiranih okoli 2.000 zagrebških potrošnikov.
Tovarna »Sljeme«, ki je že poslala na trg nekaj izdelkov gotove in pclgotove hrane,. se pripravlja, da bo z obratom, ki bo zgrajen do prihodnjega leta. lahko oddajala 45.000 cbrokov gotove hrane na dan.
Gotove iedi bodo pošiljali v menze, podjetja in ustanove, v objekte družbene prehrane in v trgovine, ki imajo hladilnice. Gotove jedi bodo že v tovarni ohladili na + 2° C. tako da njihov prevoz ne bo problem s higiensko-zdrav-stvenega stališča. V menze in druge objekte družbene prehrane bi pripeljali jedila naravnost iz tovarne v času, določenem za obed.
skupščine. Med drugim so poudarili pomen vključevanja študentov novincev v vse oblike študentske dejavnosti in da jim je treba nuditi vso pomoč pri študiju ter drugih oblikah izobraževanja. Glede prakse v tujini so menili, da je treba skrbeti za dobre prakse študentov v tujih tovarnah, omejiti pa je treba 'odhajanje v tujino, kjer je glavni namen zaslužkarstvo in kjer nekateri študentje ne izbirajo načina.
Odelu študentskih kulturnih in športnih skupin, in društev so člani univerzetetnega odbora ZŠJ menili, da mora postati bolj množično. Kulturne skupine sploh nimajo stalnega študentskega občinstva. Morale bodo prirediti več nastopov za študente. Pri vsem delu pa bodo morali študenti misliti tudi na tesnejšo povezavo z organizacijami LMS.
Sodeč po okvirnem programu bodo ljubljanski študenta dostojno praznovali 40-letnioo ZKJ in SKJ. Priredili bodo slovesno akademijo, odkrili bodo doprsna kipa Tonetu Tomšiču in Borisu Kidriču, izdali almanah gibanja n>a Univerzi, odkrili spominske plošče na krajih, kjer so predvojni komunisti in skojevci priredili večje akcije, univerzitetni svet pa bo razpisal natečaj študijskih tem. Razen tega bodo prirejali odprte slavnostne sestanke Zveze komunistov na fakultetah, obiskovali predvojne
Mednarodna razstava ribištva v Zadru
Mednarodna razstava rib lštva v Zadru je dobila po dveh letih večje delovno področje. V bodoče bo to »Mednarodni sejem ribištva, pomorstva in turizma« Letos bo sejem v Zadru od 14. do 28. jundja.	M.	B.
študente komuniste in prirejah šudentska zborovanja ob obletnici večjih akcij. Prvo tako zborovanje bo 27. januarja ob obletnici svetosavskih demonstracij. Na proslavah 40-letnice bodo sodelovale tudi kulturne in športne skupine.
Po razpravi o pripravah za mladinske delovne brigade so izvolili pripravljalni štab, ki bo Skrbel za dobre priprave. Ljubljanska univerza bo poslala pa zvezno . delovno akcijo 700 študentov Brigadirji bodo že precej pred odhodom na delo izvolili štabe brigad.
V kratkem bo začela delovati študentska tribuna, ki jo bo sestavljala vrsta predavanj o perečih temah. Predavanja bodo v novi "'frterišfl V študentškerrPria-selju, predavali pa bodo znan: politični in javni delavci.
k-b
tako se bo pogodila s klavnično industrijo o dobavah pitanih prašičev.
Pu zaslugi tako množičnega pitanja, ki se prvikrat po vojni
začenja v tolikšnem obsegu, bč omogočeno rednejše oskrbovanje mest, ( normalnejše obratovanje klavnične industrije in večje izkoriščanje njenih zmogljivosti. Samo v'Srbiji in Vojvodini je zmogljivost klavnične industrije 1.3 milijona prašičev, medtem ko daje sedaj samo polovico te količine. Posledica takšne politike bo intenzivnejša reja prašičev ter uva-vanje kvalitetnih in visokopro-duktivn ih. pasem.
Kmetovalci sami kažejo veliko zanimanje za tako sodelovanje. V Vojvodini so n. pr. v somborskem okraju sklenili pogodbe za pitanj e. 200.000 prašičev namesto planiranih - 160 tisoč. Po .100.000. prašičev bodo pitali v vrbaske.m ..in bačko-topolskem okraju. Podobne pogodbe bodo te dni podpisali tudi v okrajih Subotica in Velika Plana, ki sta prav tako važna prašičerejska okoliša.
Takšna politika oskrbovanja in ustvarjanja resničnega mehanizma za oskrbovanje, ki ga je priporočal Mija.lko Todorovič, ne more ostati v lokalnih okvirih, je pa od lokalne iniciative odvisno njeno polno uresničenje. To bo zagotovilo kontinuirano in redno oskrbovanje brez velikih variacij v dovozu in cenah, kakor je danes primer. Naj navedemo, do kakšnih posledic to vodi. V prvih šestih mesecih lani se je realni zaslužek povečal samo za 1 odstotek, v drugem tromesečju za 5°/o, v oktobru in novembru pa za 10%. To dovolj zgovorno priča v prilog ustvarjanja takega mehanizma za oskrbovanje. Ljudski odbori bodo imeli pri tem veliko nalogo, zlasti v prvem času, dokler se razmere na trgu s kmetijskimi pridelki ne stabilizirajo in dokler se ne vskladita ponudba in povpraševanje. Morali se bodo. kakor se ponekod sporadično dogaja, bolj materialno angažirati in prevzeti tveganje cen, da bi trgovina zaradi rednega oskrbovanja sklepala primerne pogodbe In da bi se rejci zainteresirali za proizvodnjo samo. Sčasoma se bosta na trgu skla-dili ponudba in povpraševanje, s tem pa se bodo vskladile tudj
1 :	| n ||	
	11®:	' V'V ' / J
		■ Ji
m V •	mmm	P «1 ■
Mm	lili ” v\	lli
liil ::::::xSŽS£ž&:		"iŠB | p ||j«gg|
Sneg, sneg! Končno nam je ie pobelil strehe, ulice in bregove, ki bodo odslej- najbolj priljubljeno zbirališče malih in velikih, smučarjev in tudi prav majcenih športnikov, ki se počutijo varnejše na sankah. Prava sreča, da šolske počitnice, ki so pred vrati, ne bodo brez tega čudovitega zimskega veselja, ob katerem otrokom rdijo ličeca in se jim krepi zdravje.
Promet kljub si egu normalen
Beograd, 16. jan. (Tanjug). ljo obvestilu zveznega hidrometeorološkega zavoda je danes v vsem kontinentalnem delu naše države snežilo. Pričakujejo, da bo ponoči prenehalo snežiti v severozahodnih krajih, medtem ko bo v Srbiji in Makedoniji še snežilo.'
Sneg ni povzročil nobene škode. Železniški in rečni promet se razvijata povsem normalno v vsej državi. Letalski ' promet s tujino ie prav tako normalen. Zaprta sta le leta-Lišči v Skopju in Titogradu.
Po obvestilu zvezne uprave za ceste in uprave za ceste Srbije ie prekinjen cestni promet samo na relacijah Surče-lišči v Skopi ju in Titogradu, P eč—Andrd j ev ica.
Nov uspeh domače tovarne zdravil
Zagreb, 18. jan (Tanjug). Tovarna farmacevtk h in kemičnih izdelkov »Pliva« se je uvrstila med deset svetovnih proizvajalcev antibiotika oksi-tetrakcilena. Po dolgotrajnih raziskovanjih so strokovnjaki »Plive« obvladali postopek za oroizvodnjo tega antibiotika, ki v mnogih primerih uspešno zamenjuie penicilin in -treptomicin ter deluje kot - »elo uspešno sredstvo protd lifteriji. pegavcu itd.
Oksitetrakcilen smo doslej ./ glavnem kupovali v Ameri-•ci. Samo v prvih šestih mesecih lani smo za nakup porabili '436.000 dolarjev. Ko bo tovarna »Pliva« prešla na industrijsko proizvodnjo tega antibiotika, bo popolnoma zadovoljila potrebe domačega trga.
Za pravilen razvoj mest
Proučevanje tez za izdelavo zveznega zakona o regionalnem prostornem planiranju
Beograd, 16. jan. (Tanjug). Svet Zveznega zavoda za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve proučeje teze za iz delavo zveznega zakona o regionalnem prostornem planiranju in o izdelavi komunalnih urbanističnih načrtov. Ta zakon naj bi določil ukrepe, ki bodo pravilno usmerjali razvoj mest in naeljenih krajev. Za regionalno planiranje in izdelavo komunalnih urbanističnih načrtov je zlasti pomemben zakon o nacionalizaciji stavbišč in najemnih sta-
selij,- za katera velja zakon o
nacionalizaciji, bo statistika do bila jasno označene površine naseljenih krajev, ki naj jih obravnava zaradi urejanja podatkov neobhodnih za usmerjanje urbanističnega razvoja in mestnega življenja sploh.
Teze za izdelavo zakona o pro stornem planiranju bodo obravnavali tudi v zainteresiranih družbenih organizacijah, med tem ko jih bo komisija Zveznega sekretariata za industrijo .r, gradbeništvo vskladila s tezam
nim zavodom za statistiko, i Zveznim zavodom za planiranje izdelal študijo o prognozi gibanja prebivalstva v daijši dobi, s Čimer bo ustvarjena realna podlaga za planiranje razvoja mest. Zato določajo teze, da se sestavljajo regionalni prostorni plan! za najmanj petnajst let, revidirajo pa vsakih pet let. Izraženo ie bilo tudi mnenje, da bi moral imeti zakon določbe o nadzorstvu nad izvrševanjem regionalnih prostornih planov, kakor tudi določbe o obvezni strokovni
cene. Da pa bj prišlo_do tega, ^novanjskih^ poslopij, ki je bil
Te * pcJtrebnir}1 Srda “prevzamej o SaedSS) "uvel javlj en. Ta zafton ljudski odbori del obveznosti, je zelo pomemben za pravilno
drugih predpisov z. gradbenega - reviziji elaboratov, preden jih področja.	-	■	"	.-	>do-bre	predstavniški	organi.
Zvezni zavod za urbanizem
ki jih mora prevzeti-trgovina.
I. S.
urejanje cele vrste problemov v razvoju mest. Z določanjem na-
Spomladi do Zadra
Statut stanovanjskih skupnosti v Beogradu
Beograd, 16. jan. (Tanjug) Te dni so izdelali načrt vzornega statuta stanovanjske skupnosti v Beogradu. Načrt vsebuje konkretne naloge stanovanjskih skupnosti in začasno ureja njihovo notranjo organizacijo.
Po vzornem statutu je stanovanjska skupnost samostojna in samoupravna organizacija v naselju, ki je ustanovljena zaradi pomočj družini, gospodinjstvu in delovnemu človpku prj zadovoljevanju potreb vsakdanjega življenja, kakor tudi pri upravljanju in drugih skupnih družbenih zadevah zaradi napredka naselja. Stanovanjsko skupnost upravljajo državljani, ki so staino naseljeni na njenem področju, jn sicer neposredno ter po svojih zastopnikih. Najvišji organ upravljanja je svet stanovanjske skupnosti in njegove člane volijo na zboru volivcev. Njihov mandat traja dve leti, volivci pa imajo pravico odpoklicati posamezne člane sveta ali ves svet, če niso zadovoljni z njihovim delom. Delo organa stanovanjske skupnosti nadzoruje občinski ljudski odbor.
Za izpolnjevanje svojih nalog ustanavlja stanovanjska skupnost razne servise, delavnice in podjetja.
Servise lahko ustanavljajo za čiščenje, pranje, krpanje, popravljanje in likanje perila ter
obleke, za urejanje stanovanj ln poslovnih prostorov, izposojanje aparatov za čiščenje, za
pripravljanje hrane, kakor tudj
za vzdrževanje poslopij in manjših popravil v njih. Razen tega lahko servisi vodijo finančno poslovanje hišnih svetov.
Ustanove stanovanjskih skupnosti so pretežno socialnega značaja. Ustanavljajo se za dnevno bivanje, prehrano, telesno vzgajanje, zabavo, razvedrilo in letovanje otrok in mladine.
Statut določa tudi glavne vire dohodkov stanovanjskih skupnosti, ki so dotacije občin, mesta, gospodarskih jn drugih organizacij, prispevek iz sklada socialnega zavarovanja za preventivno in zdravstveno zaščito, del stanovanjske najemnine, samoprispevek državljanov ter darovi in prispevki gospodarskih in družbenih organizacij.
Servisi delajo brez dobička. To pomeni, da bodo cene servisnih uslug znatno nižje kakor cene uslug obrtnih in drugih delavnic. Servisi bodo oproščeni vseh davkov ln doklad na promet s proizvodi in uslugami, za razdeljevanje dohodka pa se ne bodo uporabljali predpisi, ki veljajo za gospodarske organizacije. Razen tega bodo servisi stanovanjskih skupnosti plačevali elektriko, vodo in druge komunalne usluge po cenah, ki veljajo za gospodinjstvo.
O načrtu statuta bodo še razpravljali občinski ljudski odbori, ki bodo povedali svoje pripombe.
Split, 16. jan. (Tanjug). Odsek jadranske turistične ceste od Karlobaga do Zadra bo dograjen v aprilu letos. Treba je asfaltirati samo še 7 km ceste. Pri Maslenici gradilo most, dolg 300 m, ki bo zgrajen ob koncu leta. Dotlej pa se bo promet razvijal čez Novograd-ski zaliv z motornim splavom.
Pričakujejo, da bo z jadransko turistično cesto do Zadra naglo oživelo vse področje od Kopra do srednje Dalmacije. Avtobusna podjetja so že sestavila vozni red, po katerem bodo vozili potniški avtobusi vsako uro v obeh smereh. To razdaljo bodo avtobusi prevozili v štirih urah. Tudi veliko število tujih turistov že računa s to cesto. Domača turisti čno-gostinska podjetja se že pripravljajo za povečanje zmogljivosti. Te dni so začeli v Boriku pri Zj*dru graditi hotel, ki bo imel 40 sob Zgraditev jadranske turistične ceste do Zadra bo omogočila. da bodo še letos zgradili nekaj novih .odsekov pomembne prometne žile, in si-
cer na razdalji Zadar—-Biograd na moru ter dalje do Šibenika, od Splita do Omiša, od Ma-karske skozi Podgoro do Drač-n.ice v bližini Dubrovnika. Cesta od Zadra do Biograda na moru bo zgrajena že letos, do Šibenika pa prihodnje leto. V 1960. letu bodo pričeli graditi
bilski cesti skozi najlepše kraje Slovenskega in Hrvatskega Primorja in Dalmacije. Razen velikega mosta pri Maslanici bodo tudi pri Šibeniku zgradili most, ki bo dolg 260 m. Ta objekt čez Si.beniški zaliv'bodo zgradili 2 km od središča Šibenika, kar bo omogočilo, da
cesto od Splita do Šibenika, se bo. Šibenik v bodočnosti tako bo že prihodnje leto mo- razvijal tudi na drugi strani goč- promet po novi avtocmo- zaliva.
komunalne in stanovanjske za deve bo v sodelovanju z Zvez-
Snežni vihar oh severnem Jadranu
Reka, 16. jan. (Tanjug). V okolici Senja piha danes močna buria s hitrostjo 110 km ns uro. Na tem področju je tud: hud vihar Promet je popolnoma pstavljen.
Na vseh gorah, v okolic Reke, na Učki, Platku, Velebitu in v Gorskem Kotarju sneži. V nekaterih krajih je sneg visok tudi do 1 meter Podatkov z Velebita še ni verjetno pa ie, da je snežna burja zametla vse važnejše poti.
Plenum CK LM Hrvaisks
Zagreb, 16. jan. (Tanjug). — V. plenum CK LM Hrvatske je danes ob prisotnosti sekretarja CK ZK Hrvatske.dr. Vladimirja Bakariča nadaljeval razpravljanje' o ideoloških in vzgojnih problemih.
Člani centralnega komiteja in predstavniki mladinskih organizacij so navedli nekatere izkušnje in probleme v delu mladinskih organizacij v podjetjih, šolah in na vasi, o sistematskem seznanjanju mladih ljudi, o družbenih pojavih v državi in svetu, kakor tudi o drugih oblikah ideološkega dela v mladinski organizaciji.
Z RAZPRAVE OKRAJNEGA ODBORA SZDL GORICA
Združevanje sredstev podjetij
0b isti delovni sili naj bi bila letos za 10% večja proizvodnja
Te dni je bila seja okrajnega odbora Socialistične zveze Nova Gorica; govoril je sekretar tega odbora Milo Vižintin, in s.icer o neposrednih nalogah Socialistične zveze, inž. Karmelo Budihna pa o osnovah gibanja gospodarstva na Goriškem v letošnjem letu.
POSEBNA UGODNOST
za naročnike Prešernove družbe
Vsak, ki bo plačeval
222 din mesečno,
bo prejemal v letu 1959 vsak mesec revijo »Obzornik 59«, vsak drugi mesec roman »Ljudske knjige« in ob koncu leta 5 knjig redne zbirke Prešernove družbe ter 2 dodatni knjigi — ali skupaj 25 'zvezkov z nad 3000 stranmi bogatega, poučnega in zabavnega branja.
Kdor pa želi vse knjige vezane v polplatno ter •Obzornik 59«, ki .izhaja samo broširan, pa plača
333 din mesečno.
Odločite se za mesečno obročno plačevanje!
Razen te velike ugodnosti v plačevanju boste še sedemkrat udeleženi pri žrebanju bogatih daril:	in	sicer	ob izidu
vsakega romana »Ljudske knjige« ter na velikem žrebanju za vse člane Pešernove družbe.
Vse knjige in revijo Prešernove družbe lahko naročite pri poverjeniku Prešernove družbe v vašem kraju ali ustanovi, v knjigarnah ali pa naravnost na naslov:
PREŠERNOVA DRUŽBA Ljubljana, Erjavčeva cesta št.„ .14 a
Po živahni razpravi so navzoči sprejeli ustrezne sklepe, ki naj bi prispevali k nadaljnji utrditvi Socialistične zveze in h krepitvi našega komunalnega sistema.
Milo Vižintin ,je poudaril, da ie sestav novo izvoljenih odborov socialistične zveze boljši od prejšnjiih in ie v njih tudi več žena In mladine. Predlagal je nadalje, da bi morali odbori Socialistične zveze na vasi in mestu preiti od načelnih razprav h konkretni izdelavi svojih programov in tudi reševati, vse probleme, ki se pojavljajo na terenu. Na vasi nai bi skrbeli za zboljšanje kmetijske proizvodnje in sodelovanje' kmetov z zadrugami, kjer naj bi bilo tudi težišče dela. Povsod pa naj bi občinski odbori Socialistične zveze sodelovali z občinskimi ljudskimi odbori pri reševanju vseh problemov v komuni.
Inž. Karmelo Budina je med drugim dejal, da so osnove družbenega plana za goriški okraj v skladu z načeli zveznega in republiškega načrta; izdelane so sicer šele v grobih obrisih, vendar pa dokončni popravek tega načrta ne bo bistveno menjal sedanje vsebine, čeprav bi se nekateri številčni pokazatelji rjekoliko spremenili.
. Po ' dosedanjih orientacijskih pokazateljih naj bi se industrijska proizvodnja dvignila letos za okoli 10 %> in da ie ta načrt vsklaien z načrti . gospodarskih- organizacij. To
sti. ustreznim nagrajevanjem delavcev, boljšo organizacijo dela in dosedanje delovne sile. Glede na lanskoletno izredno dobro vinsko in sadno letino v kmetijskem gospodarstvu ni v splošnem pričakovati večje proizvodnje. Skupno z ostalimi panogami naj bi se narodni dohodek dvignil za 3.7 odstotka. Delovno silo v industriji bi povečali le za 2.7 odstotka. Proračunska potrošnja bi bila relativno nekaj manjša od lanskoletne in
korist samih proizvajalcev, saj jih bodo vzpodbujali k večji proizvodnosti, so med drugim poudaril) v razpravi. Tu ie bilo še rečeno da so dosegli kmetje na Goriškem na pr. 1955. leta 1530 milijonov din dohodkov od česar so plačali 12 odstotkov davka ali 193 milijonov din Lani pa so se ti dohodki povečali že na 2245 mili ionov din. od česar, so plačali tudi 12 odstotkov davčnih obveznosti ali 27} milijonov din. In še to je treba
naj bi znašala 1313 milijonov povedati kmetom, koliko od
din.
Inž. Karmelo Budihna je še dejal, da bi morali biti občinski družbeni planj zelo jasni. Glede uporabe materialnih sredstev, ki bodo ostala na razpolago delovnim kolektivom ob zaključnih računih ie bil mnenja, da ne' bi izvajali predloga o uporabi dveh tretjin sklada za skupno porabo šablonsko, pač pa, bi zaradi posebnih pogojev na Goriškem to vprašanje’ rešili na najboljši način, sporazumno s ‘ sindikalnimi in politično družbenimi organizacijami Priporočal je. naj bi te sklade združevali in uporabljali za napredek gospodarstva ter zboljšanje življenjske ravni. To vprašanje bo moral politični aktiv povsod dobro tolmačiti da bi ta delitev dohodka dosegla čimboliši učinek.
Mnogo govora ie bilo tudi o obdavčenju kmetov po novem katastrskem dohodku, s čimer
tega se vrača na vas za zdrav-l.jeifje. za šolanje njihovih otrok, kar pa marsikdo pohablja.
Nato so govorili še o nekaterih važnih aktualnih ooli-tičnib vprašan iih	JP
zboljšanje ribolove na morju
Rek a, 16. jan (Tanjug) Na Reki je bilo danes končano posvetovanje o tehniki ribolova, na katerem e več naših znanstvenih delavcev in strokovnjakov govorilo o problemih te gospodarske veje. Na posvetovanju so soglasno izjavili. da ie potrebno uporabljati najsodobnejša ribolovna sredstva in metode, ki so nekatere že pokazale pozitivne rezultate. Med drugim so predlagali, riai se mahne pia-ve ribe love s pomočjo podvodne električne luči in naj se lovijo ribe tudi podnevi s po-.močjo modernih tehničnih sredstev za izsleditev ribjih
_________________    ...	naj bi bila bremena pravično
na.j' bi. dosegli z 'boljšim izko- porazdeljena med proizvajalci, jat. Tune in velike plave rib«) riščanjem sedanjih zmogljivo- Vsi ti ukrepi so hkrati tudi v bodo iskali s hidroavioni
t
M
Kriza na Cipru
Po več mesecih pogajanj v najrazličnejših glav ah mestih, med najrazličnejšimi državniki in v okviru najrazličnejših organizacij kože, da se je ciprski problem vrnil v staro slepo ulico 'm da so bila vsa upanja, ki so jih morebiti gojili tu ali tam. preuranjena.
Pogajanja v okviru NATO konec prejšnjega leta so se končala z neuspehom in tudi Spaakova posredovanja niso pomagala. Zato pa so se povečala upanja, ko je prišlo do vrste sestankov veleposlanikov in celo zunanjih ministrov Grčije, Turčije in Velike Britanije. Prišlo je celo do sporazuma, da bodo sklicali konferenco treh držav in skušali urediti spor.
Sedaj kaže, da do konference niti ne bo prišlo, ali bolje, le malo je upanja, da bi do konference prišlo, dokler bo Velika Britanija nadaljevala sedanjo politiko na Cipru. Medtem, ko je EOKA napovedala premirje, britanske čete pod poveljstvom generala Darlinga nadaljujejo s svojimi »vajami« na najrazličnejših območjih otoka, ki niso drugega kot poskusi, da bi ujeli ali pobili čim večje število pristašev EOKA, kar jim pa razmeroma zelo slabo uspeva.
Ciprski guverner Foot, na katerega so ob njegovem prihodu na Ciper polagali toliko upanj, ker je slovel kot zmeren politik, daje vedno bolj bojevite izjave in zadnja, da se Makarios na bo smel vrniti na otok, dokler EOKA ne bo popolnoma nehala delovati, je prilila olia k ognju, ki ga je vedno težje nadzorovati. S tem je namreč praktično zavrnil premirje — kajti niti govora ne more biti o tem, da bi EOKA prenehala s svojim delovanjem dokler ne bo dosegla ciljev, ki si jih je bila zadela že pred leti.
Ti cilji so jasni: doseči, da bo Britanija priznala Cipru pravico do samoodločbe, kar je temeljno načelo ustanovne listine OZN, ki jo je, poleg drugih držav, podpisala tudi Velika	Britanija.	Prav	tako
jasno pa je tudi, kaj bi priznanje te pravice pomenilo. Osemdeset odstotkov Ciprčanov je za priključitev otoka h Grči j in prav temu se hoče Britanija z najrazličnejšimi izgovori izogniti že vsa leta od začetka	ciprske	krize.	Med
drugim	so za	dosego	tega
cilja izkoristila tudi stara■ nasprotja med Grki in Turki in umetno	zanetili	spor	med
obema državama in med ciprskim prebivalstvom obeh narodnosti. Nobenega dvoma namreč ne more biiti, da bi Turčija brez večjega ugovarjanja privolila na samoodločbo Ciprčanov, če bi se za to načelo z vso svojo težo zavzela Velika Britanija.
Tudi sedanje zaostrovanje položaja na Cipru je zelo verjetno namenjeno predvsem temu, da bi onemogočili kolikor toliko mirnejše ozračje, v katerem bi se dalo trezno pogovorili o usodi otoka. Huda kriza je že nekajkrat služila za izgovor, da so razgovori nemogoči, in prav tako umik Britanije, ker bi to pomenilo odkrito vojno med Grki in Turki na Cipru in morda celo med obema matičnima državama.
Vprašanje pa je seveda, koliko časa se bo takšna politika še obrestovala. V končni liniji bo Velika Britanija morala priznati osnovno pravico do samoodločbe in bolj, ko bo ovirala pri redni proces, bolj bo trpel n jen ualed v očeh naprednega človeštva.
-af
Plodno sodelovanje z Indijo
Prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Indijo so postali osnova za plodno in raznovrstno gospodarsko sodelovanje med obema državama
BEOGRAD, 16. jan. (Tanjug.) Prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Indijo so postali osnova za plodno in raznovrstno gospodarsko sodelovanje med obema državama. Posebno napreduje blagovna izmenjava, ki je v zadnjih nekaj letih doživela popoln razmah, medtem ko je znašal izvoz leta 1955' vsega približno 78 milijonov deviznih dinarjev, se je že v naslednjem letu povzpel na milijardo 145 milijonov deviznih dinarjev.
Leta 1957 je dosegel izvoz v Indijo znesek milijardo 232 milijonov deviznih dinarjev, v 'p.nskem iet.n na "a ocenjujejo -,a -ribližno 3 milijarde deviznih dinarjev. Uvoz iz Indiie je
znatno manjši od Izvoza v to drža—' in si prizadevajo, da bi z njegovim -ovečanjem uravnovesili izmeniavo. Obstoie vse možnosti da se bo jugoslovanski izvoz iz Indiie povečal z
nakujpom rud, surovega sladkorja, surovega usnja in živinske krme.
Največj i del jugoslovanskega Izvoza v Indijo, tvorijo proizvodi višje stopnje predelave. Naša industrijska podjetja so se v Indiji utrdila kot dobri proizvajalci, njihovi izdelki pa so na tem tržiš&u zelo iskani. V liberaliziranem indijskem režimu uvoza se naše tovarne z uspeh o m upirajo zelo močn 1 konkurenci znanih tvrdk iz in-
dustrijsko razvitih držav. Velik
ugled uživajo v tei državi jugoslovanska podjetja za strojegradnjo.
Lista jugoslovanskega- uvoza iz Indije ie lani obsegala železovo in manganovo rudo. kokosovo predivo, surove, barvane in tiskane bombažne tkanine, kavo, čaj, poper in ostale začimbe.
MlMoian vWashingtonu
Na tiskovni konfereuci je podpredsednik Mikojan izjavil, da je sestanek najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda še vedno potreben
WASHINGTON, 16. jan. (AFP.) Podpredsednik sovjetske vlade Anastas Mikojan, ki je potoval po ZDA, se je danes vrnil v Washington. Tukaj se je sestal e ameriškim zunanjim ministrom Dullesom. Jutri pa se bo sestal s predsednikom Eisenhowerjem.
Ameriška pošiljka Poljski
Varšava, 16. jan. (Tanjug). Na Poljsko je prispela prva pošiljka medicinskih naprav iz ZDA. Pošiljka sodi v okvir ameriških posojil Poljski. Vse naprave so vredne 1,5 milijona dolarjev, s čimer se bo lansko ameriško posojilo tej državi izčrpalo.
ZDA in Poljska se v Wa-shingtonu že dlje časa poga-cionalizmu, je dejal, da je to	0	novih ameriških poso-
napredno gibanje, ki je izšlo iz	jilihi, ki jih bodo uporabili v
želje arabskega ljudstva po svo-	glavnem za isti namen kot že
bodi. Podpredsednik Mikojan je	dosedanja posojila, ki so jih
prav tako dejal, da Sovjetska	ZE)A podelile Poljski, poleg te-
Na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu OZN je Miko-jan izjavil, da Sovjetska zveza še vedno sodi, da je sestanek najvišjih predstavnikov Vzhoda in zahoda potreben. V zvezi s tem je dejal, da Sovjetska zveza ne želi, da bi se ta sestanek
tem, da ■ bi ločila ZDA od njihovih zaveznikov. »Vendar«, je dodal podpred. Mikojan, »tone izključuje možnosti sestanka voditeljev dveh alfi. treh držav, na katerem bi se razgovarjali o vprašanjih skupnega interesa«. Bistveno je, da bi bil cilj teh
omejil samo na dve ali tri ve- razgovorov zmanjšanje napetosti
lik« države. Prav tako je dejal, da politika ZSSR ne gre za
Redno zasedanje Donavske komisije
Budimpešta, 16. jan. (Tanjug)
V Budimpešti se je začelo 17. redno zasedanje Donavske ko-	zili v vojn,i, sedaj oborožena z
misije, katerega so se udeležile	atomskim orožjem, naperjenim
delegacije Bolgarije, Madžarske,	proti enemu od teh zaveznikov.«
Jugoslavije, Romunije, CSR ln	»Vse to povzroča sumničenje« —
in zboljšanje odnosov med državami, ne pa krepitev hladne vojne.
Ko je govoril o Nemčiji, je podpredsednik Mikojan izjavil, da so ZDA okoli Sovjetske zveze ustvarile sistem vojaških oporišč in da je Zahodna 'Nemčija, loi so jo zavezniki skupno pora-
Sovjetske zveze, poleg tega pa tudi opazovalci iz Avstrije ln Zahodne Nemčije. Na dnevnem redu zasedanja, ki so ga sprejeli soglasno, ie več vprašani s
je dejal Mikojan — »in ima za posledico opreznost Sovjetske zveze«.
Podpredsednik Mikoj-an. je poudaril, da Sovjetska zveza za-
pedročja plovbe po Donavi. Na	hteva, naj se poskusi z jedrskim
včerajšnjem zasedanju so do-	orožjem prenehajo za vedno; za
ločili delovne skupine, ki so _ta_	razliko od ZDA dn Velike Bri-
koi začele z delom. Finančna	tianije, ki zahteva enoletno pre-
skupina, ki jo vod* Jugoslovan-	krnitev. Po njegovem mnenju bi
ski delegat dr. Jovan Paunovič,	se poskusi mogli prekiniti za
je proučil? poročilo " lanskem	eno jeto tudi brez sporazuma,
proračunu in začela proučevati j^-er za pripravo nove serije
zveza s simpatijami gleda na enotnost Arabcev, kar predstavlja napreden pojav.
O odnosih med socialističnimi in kapitalističnimi državami je podpredsednik Mikojan dejal, naj tekmujejo v miru na vseh področjih, kar bo koristno za ljudstva vseh držav.
Odnosi Kiibe do ZDA
Havana, 16. jan. (AP). Vrhovni poveljnik kupanskih oboroženih sil Fidel Castro je izjavil, da si novi kubanski režim želi z ZDA dobrih odnosov, vendar pa ne kakršnega koli podrejanja tej državi. Istočasno je izrazil ostro opozoril o glede kakršnega koli ameriškega vmešavanja v kubanske zadeve.
Amfibijska udarna skupina atlantske mornarice ZDA, ki ima 5000 pripadnikov pomorske pehote, je spremenila svoj prvotni cilj. da se bo zaustavila v Gvantan antskem zalivu na Kubi. Ameriška volna mornarica je sporočila, da je do tega prišlo, da bi se »izogmli vsakemu nesporazumu-«. Vrhovni novelinik kubanskih o-
ga pa bodo tudi v isti višini.
Kot je znano, je Poljska po letu 1956 dobila od ZDA dve posojili in to v letih 1957 in 1958, obe v višini po 100 milijonov dolarjev. Ta posojila je Poljska izkoristila za nakup kmetijskih strojev, raznih naprav. žita in še nekaterih prehrambenih in industrijskih artiklov široke potrošnje v ZDA.
Šovinisti izzivajo. Na spomenik Rosettija v Trstu so obesili napiM »V deželi Rosettija se govori samo italijansko«.
KONGRES ITALIJANSKIH SOCIALISTOV V NEAPLJU
Govori in diskusije
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
NAPOLI, 16. jan. (Po telefonu.) Včeraj popoldne in danes	jete v Benetkah, ker je skušal
dopoldne so’ se na tribuni kongresa italijanske socialistične	zavirati samo frontizem, ne pa
stranke v' Neaplju zvrstili predstavniki vseh treh strankinih	tudi centrizem, med tem ko je
struj. Včeraj popoldne sta govorila dosedanji generalni sekretar	Vecchietti po njegovem mnenju
Pietro Nenni in Lelio Basso, predstavnik »levice« Tulio Vec-	skušal preprečiti samo vsako
chietti pa je govoril davi, ker sta se včerajšnja dva govora za-	nevarnost stikov na desni. De-
vlekla do pol desetih zvečer. Sinoči je kongreB sprejel tudi	jal je, da njegova struja' noče
predlog predsedstva, da se brzojavno zahvali za pozdravno brzo-	biti nikakršen arbiter nad obe-
javko Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije in s	ma močnejšima, temveč želi
svoje strani potrdi željo po nadaljnjem sodelovanju PSI ter	samo vzpostaviti enotno politi-
Sociallstično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije.	ko v stranki ter je v tem smi-
slu pozval tudi delegate, naj n«
.	Ko	je	govoril	o	odnosih so- PSI pomeni hkrati odklanjati i diskutirajo s pozicij, struj, tem-
boroženih ril Fidel Castro ie clalisti£ne stranke do ostalih centrizem (to je sodelovanje s več s pozicij enotnosti stranke.
"7 p grozil z T^Tvresalina-"	-	—7——-	—	,	,	»	  -s-	=1
etošn.je.
Na tem zasedanju, ki bo trajalo 19 dni, vodi jugoslovansko delegaciio svetnik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Emil Malešev.
»Hajduk Stanka« v romunskem jeziku
Bukarešta, 16. jan. (Tanjug). Pred nekai dnevi ie izšel v romunščini roman plsatelia Janka Veselinoviča »Hajduk Stanko.« Knjigo ie objavila centralna mladinska zafiožba v preko '6 tisoč izvodih.
Romunske založbe po pripravljale lani izdajo še nekaterih del jugoslovanskih avtorjev, kot
na primer Branislava Mišiča,
Ive Andriča. Dobriče Cosiča in drugih.
poskusov potrebno eno leto.
Ko je govoril o arabskem na-
rni. bi ska pehota izkrcala na Kubi.
je Nenni dejal, da avtonomija
Evropski trg in Grčita
Zunanji minister Averof se bo v Parizu razgovarjal o vplivu evropskega skupnega trga na grško gospodarstvo
strankami centra — krščansko Podoben kot Bassov je bil demokracijo, socialno demokra-	tudi današnji Vecchiettijev go-
cijo itd.) i froKtizem (politiko	vor. Vecchietti je dejal, da je
takolmenovane ljudske fronte),	osnovni problem določiti poli-
Dejal je, da so zunanji in no-	tične rešitve za vprašanja, ki
tranji pogoji danes povsem	se postavljajo pred stranko in
drugi kot so bili -v času usta-	delavski razred, ter način bor-
ATENE, 16. jan. (Tanjug.) Grški zunanji minister Averof bo jutri odpotoval v Pariz, kjer se bo po vesteh iz vladnih krogov razgovarjal o vplivu evropskega skupnega trga na grško gospodarstvo. Del atenskega tiska vidi v tem potovanju predvsem možnost novega srečanja med Averofom in turškim zunanjim ministrom Zorlujem. Po istih vesten bi se ministri razgovarjali tudi o ciprskem vprašanju in se ukvarjali s tistimi vprašanji, ki jih med razgovori veleposlanikov niso mogli uspešno rešiti.
uradno ocenili za nepomembne.
Dosedanji razgovori med turško in grško vlado o Cipru so
TELEGRAMI
LONDON — Sin Winstona Churchilla, novinar Randolpta Churchill, je izjavil, da bo na prihodnjih volitvah kandidiral za poslansko mesto v spodnjem domu. Poudaril je. da bo »tekmoval z laburisti v interesu konservativcev«.
ŽENEVA - Konferenco treh sil za prenehanje jedrskih poskusov so danes ponovno preložili, da bi lahko ZDA In Velika Britanija izdelale neke nove predloge. Prihodnji sestanek bo v ponedeljek.
KAIRO — Direktor mednarodne banke Eugene Black je odpotoval iz Kaira v London, od koder bo nadaljeval pot v Washington. V Kairu je posredoval pri reševanju finančnega spora med ZAR in Veliko Britanijo.
LONDON — Državni minister v britanskem zunanjem ministrstvu Alan Noble je odstopil, ker se hoče umakniti iz političnega življenja.
DONCASTER (Anglija) — V Fordovi avtomobilski tovarni je začelo stavkati 1300 delavcev v znak protesta proti odpustu nekega delavca.
FRANKFURT — Zahodnonemška delegacija, v katen .je tudi strokovnjak za ekonomska, vprašanja, veleposlanik Lahr, je odpotovala v Addis Abebo, kjer se bo razgovarjala o ekonomskih in političnih vprašanjih.
Kot so sporočili, je cilj sedanjih razgovorov ugotoviti stališče vsake države, preden se ne bi začeli razgovarjati o osnovnih vprašanjih. Izjave Makario_ sa, ko je prišel ix New .Yorka, so povzročile v tisku vrsto komentarjev. Medtem ko je treba po mnenju nekaterih njegove besede, naj se za usodo Cipra pobrigajo sami Ciprčani na pogajanjih e predstavniki Velike Britanije, razlagati kot naspro-
tovanje pravicam vlad Grčije in Turčije, da one rešujejo to vprašanje, pa se po mnenju drugih ta pripomba nanaša, samo na Turčijo.
Ko navaja nekatera mnenja grških diplomatskih krogov, piše vladni »Vradimi«, da, Makarios zavrača trojno konferenco o Cipru, da pa istočasno opozarja, da so za ciprsko vprašanje zainteresirane tudi arabske države, ki bi morale aktivno
navijanja ljudskih front. Odnosi med PSI in KPI lahko najdejo svojo naravno rešitev in izraz izven akcijskih paktov, v sindikalnih borbah, v boju za oblast v občinah, v tovarnah za osvojitev notranjih komisij itd. Enotnost po Nennijevlh besedah ni mit temveč, politična pridobitev.
O problemu odnosov s socialnimi demokrati je Nenni dejal,
da ostaja vprašanje socialistične združitve še vedno veljavno, toda na drugačnih osnovah. »Casi Pralognaina (njegovo srečanje s Saragatom) so minili«, je poudaril Nenni. Problema
sodelovati pri njegovem nadalj-	sociaiistične združitve danes ni
njem obravnavanju. Po pisanju	v€£ mogoče doseči s pogajanji
tega lista bodo razgovori med	med obema strankama ali z
Averofom in Zorlujem odločil-	ustanovitvijo nove skupne
ni za nadaljnji razvoj razprave	stranke. Rešiti ga je mogoče
o Cipru.
be, ki bi najbolj ustrezal. Po mnenju Vecchiettija se je Nenni oddaljil od pravilnega pojmovanja demokratične alternative, ker je enako trdno kot proti centru zaprl vrata tudi na levo ter izključil sodelovanje KPI pri ustvarjanju demokratične alternative.
Po Vecchiettijevem govoru se je začela diskusija o vseh treh poročilih.	Aca	Stanovnik
Brzojavka italijanskih socialistov
Beograd, 16. jan. (Tanjug). — Generalni sekretar SZDL Kardelj Edvard je sorejel od kongresa socialistične stranke Italije brzojavko nasledn^ vsebine:
»33. kongres socialistične partije Italije se vam zahvaljuje za bratske pozdrave. Ne glede na razlike zagotavlja kongres
400 otrok umrlo zaradi lakote
samo z vrnitvijo socialno demokratske stranke v PSI, kajti	_
odpadli so vzroki, ki so pred	‘Tovarišem,"‘da
desetimi leti privedli do odce-	-	-	-
pitve. Socialni, demokrati da
nes v svojem glasilu »Giusti-Rio de Janeiro, 16. jan.	zia< označujejo to Nenuajevo
(AFP). — Prejšnji teden je v	stališče kot odvraten poziv na
brazilski federalni državi Cea- razbijanje njihove stranke, ra umrlo 400 otrok zaradi po-	Nenni je v svojem govoru
sledic lakote. — V tej državi	večkrat poudaril, da' je mesto
vlada lakota že dlje časa; na-	socialistične stranke v opozici-
imajo italijanski socialisti s Socialistično zvezo Jugoslavije skupno stališče do obstoja blokov, ki ogrožajo mir na svetu, prav tako pa smo tudi prepričani o potrebi borbe delavcev za ■ ustanovitev družbe in države, organizirane na osnovi ljudske samouprave. Italijanski so-
Proizvodnja nafte pada
Dunaj, 16. jan. (Tanjug). —
Avstrija je lani proizvedla približno 2,8 milijona ton suro-	-•	•	j«*_SKe samouprave.	»«
ve nafte oziroma najmanjšo stala je zaradi katastrofalne 31> s čimer je očitno hotel od-	zagotavljajo	svojo	pri.
količino v zadnjih nekaj letih. suše. Brazilska tiskovna agen- govoriti na različne domneve	lje	za	okrepUev	vesi
Sodijo, da je do	zmanjšanja	cija sporoča, da begunci s tega	glede možnega sodelovanja PSI	g Socialistično	zvezo	Jugosla-
proizvodnje prišlo	zaradi izčr-	področja neprekinjeno Prl^‘	s krscansko demokrac ]o Nje-	vjje _	Predsednik	33.	kongresa
nanosti zisterdorfskih naftnih	jajo v mesta v upanju, da bo-	gova kritika proti vladi in kr-	spj ^
^j Strokovnjaki	pričakujejo,	do tam dobili hrano. Mesta so	ščansko demokratski stranki je
Tistem a v osuafanfii vesolja
NEW YORK, IG. jan (Tanjug). Ob sodelovanju Eisenhovverja, \ixona, senatorjev obeh strank in odbora predstavniškega doma za vprašanja vesolja se je začelo v ZDA proučevanje položaja, v katerem je ameriško-sovjetsko tekmovanje za osvojitev vesolja. Postopni uspehi pri izstreljevanju umetnih satelitov, ki so za sedaj dosegli vrhunec z »Atlasom«, ki je bil težak 4 tone, so Združenim državam povečali zaupanje v lastne znanstvene in tehnične sile ter vrnili občutek resno ogroženega psihološkega in vojaškega ravnotežja.
jo za še slabše, ko upoštevajo, da bo tudi Sovjetska zveza med-
da se bo med letošnjim letom proizvodnja zmanjšala za nadaljnjih 400.000 ton,
dosegla resnejši uspeh samo na psihološkem ln političnem t>o-droč’ kar ji m prineslo nobene praktične koristi. Omenjene prednosti na tehničnem področju so pravzaprav le v več-
se obrnila na centralno vlado bila zelo ostra
03 L>0 pUUl O Vij c	ov	fcrč-d	-	_•
tem povečevala doseženo pred-	številu	naprav	za	v	.
znanstvene raziskave in v vecu
odbojni sili rakete.
Na tei osnovfi je vlada tudi postavila proračun za projektile in satelite, ki znaša za letošnje 1 eto 7 milijard . dolarjev. Sodi namreč, da bn na ta način vzdržala v dolgoročnem tekmovanju s Sovjetsko zvezo, seveda pod pogoiem. da bodo ta sredstva izkoriščali »racionalno in najprimerneje«.
Ti uspehi bi, ’---t so verjeli pogrej, podaljšali položaj političnega premirja, če ne bi Sovjetska zveza uspela z vesoljsko raketo. Začudenje ni ';'o nič manjše kot oktobra leta 1957, ko so izstrelili mrvi sovjetski
umetni Zsmljln satelit, z edino razliko, dm so tedanjo široko
lestvico reagiranja čustvene narave zamenjali sedaj s »konstruktivno in razumno razpra-
vo«. Čeprav v umirjenem tonu.
Se. tudi sedaj snop ad a ta dve gledišči. Demokrati, nazlvajoč se »maščevalci užaljenega nac
onalnega ponosa« in nosilce na porov, da bi ZDA obdržale pr venstvo, vztrajajo na velikem povečanju izdatkov za -'rogram projektilov in satelitov. Z določenimi sredstvi — kot to trdi poročilo odbora predstavniškega doma, v katerem so demokrati V večini. Amerika še v petih letih ne bo dosegla stopnje, na kateri je trenutno Sovjetska zveza. Izglede ocemuje-
nost.
Vladni predstavniki odgovarjajo, da bodo določena sredstva zadostovala za državne vojaške potrebe, če ne bodo razsipavali. Državni proračun poleg tega ne more vzdržati nadaljnje
ZDA bodo v tem — kot no-
udajrj a j - — dosegle Sovjetsko zvezo v treh do štirih mesecih. Ce je kdo odgovoren za sedanji zastoi — pravi vodja republikanske skupine v senatu
v Rio de Janeiro z zahtevo po takojšnjih pošiljkah živeža.
dolgoročno tekmovanje s pri pombo, da bi demokrati počenjali isto če bi bil v Beli hiši
njihov predstavnik.
Ker se obe glavni sili na področju tekmovanja v okviru
OZN nista mo«li dogovoriti za skupno proučitev možnosti za izkoriščan^ vesoljstva v znanstvene namene, za sedaj ne moremo pričakovati drugega kot
pospešeno tekmo na tem pod- / struj. Nenniju je očital, da je
ročju v osvajanju vesolja.
obremenitve, ker tekmovanie s Blrkse.ni DC>tem so to demokra-Sovjetsko zvezo ne poteka sa- ,^ pod katerih u-ravo vse do mo na področju oboroževanja z jeta 1051 nj bilo nobenega na-raketaml. marveč. tudi na ce- erta zg vodene izstrelke in sa-
lotnj osnovi dveh državnih in telite. Ameriški strokovnjaki
POT SOVJETSKE VESOLJSKE RAKETE
nje države v celo*1 brez dajanja orednost! posameznim področjem.
To stališče temelj,j na oceni, da najnove-iši sovjetski uspeh v bistvu ni vplival na vojaško ravnotežje med obema državama. Brez pretiravanj v -odce-n je vanju dogodkov je Sovjetska zveza — kot poudarjajo —
pripravili no« tekmovanje.
V soglasju, da bodo nadaljevali vojaško - blokovska tekmovanje s Sovjetsko zvezo, se razorav.1 osredotoča na razlike v tempu oboroževanja. Zavedajoč se proračunskih omejitev demokrati oretežno računajo na ohranitev strankinega ugleda le pobude, republikanci p« na
Moskva, 16. jan. (TASS). Sovjetska vesoljska raketa, ki kroži okoli Sonca, se je za 30 milijonov kilometrov oddaljila od mesta, s katerega je bila izstreljena na Zemlji in dosegla točko, ki je na njeni križnici Soncu najbližja., Od Sonca je oddaljena 146 milijonov 400.000 kilometrov.
Na sovjetski vesoljski raketi je sedaj najvišja temperatura, ki jo lahko ima med svojim 15-mesečnim kroženjem okoli Sonca. Ta sicer ni višja od nič stopinj, bo p« stalno padala,
Na sprejemu v Bratislavi ponovno napadli Jugoslavijo
Praga, 16. jan. (Tanjug). — Na spreje.-u- ki so ga priredili pred dvema dnevoma v Bratislavi o bivanju albanske držav-no-parti.j?v= delegacije, ie -podpredsednik zbora poverjenikov In član biroja CK KP Slovaške Meji in g ostro napadel Jugoslavijo. V znak protesta je jugoslovanski generalni konzul v Bratislavi Ljubo Hrnjak zapustil sprejem.
Konferenca o veselju
London, 16. jan. (Reuter-AP).
Vse države britanskega Com-monwealtha so sinoči pozvail, naj -'ošliejo svoje predstavnike na konferenco o poletu v vesolje, ki bo avgusta letos v Lon-
čimbolj se bo raketa oddaije: donu. Podpredsednika brltan-
vala od Sonca na svoji krožni skega in interplanetarnega drut poti. Najnižja temperatura bo |tva Gatlanda so imenovali tm. znašala nekaj- deset stopinj šefa pripravljalnega odbora za pod ničlo. To ohladitev pojas- ' t0 konferenco. Ob tej prllbžno-njujejo s tem, da je nehala stj izjavil, da bi morale dr-delovatj posebna naprava, ki žave Com,monwealtha za svoj je v raketi vzdrževala sobno načrt raziskovanih vesolja d-o-
V zunanji politiki je potrdil načelo izvenblokpvske politike in se zavzel za razgovore med Vzhodom in Zahodom. Glede zunanjih odnosov italijanske socialistične stranke pa je dejal, da bi stranka morala vzdrževati stike s tistimi zahodnimi socialno demokratskimi strankami, ki niso na oblasti, s skandinavskimi socialisti, Jugoslovani, Poljaki in Sovjetsko zvezo.
Bassov govor je bil .izrazito
polemičen do obeh močnejših
zaviral izvajanje politike, spre-
temperaturo približno 20 stopinj nad ničlo.
Zanimivo je, da je krožnica sovjetske vesoljne rakete ena izmed 50 možnih krožnic, ki jih je že leta 1932 izračunal strokovnjak za Stemfeld.
ločiti skupni proračun ta 50 milijonov funtov šterltngov.
Istočasno se ie zvedelo T Londonu, da neka skomina britanskih znanstvenikov že del« na prioravah za Izstrelit siv astronavtiko umetnega satelita v katerem bil trudi človek.
e
ZDA in Latinska Amerika
45 milijonov do-
V zvezi z dogodki okrog venezuelske nafte in ob prevratu na Kubi, katerega ozadje je še vedno nekoliko zamegle-no, se vnovič postavlja vprašanje: kakšna je vloga Zdru-ženilh držav Amerike v latinskoameriških zadevah? In kolikšen je pravzaprav vpliv ZDA v gospodarstvu Latinske Amerike — kajti gotovo je, da bomo iz velikosti tega vpliva najlaže ocenili intenzivnost ameriških posegov v dogajanje znotraj latinskoameriških držav.
*
Zgodovinski razvoj držav Latinske Amerike je bil za razširjenje ameriškega vpliva nadvse ugoden. Te države so se osvobajale ravno v času, ko je pričela na Severu nastajati nova ekonomska velesila — ZDA. S političnimi zvezam: so bile naglo presekane tudi gospodarske vezi, ki s-o vezale nekdanje kolonije Španije. Portugalske, Britanije in Francije na matične države. Odpor proti gospodarskemu povezovanju z bivšimi kolonialnimi gospodarji pa je odprl vrata severnoameriškemu sosedu. Zakaj?
Kolonialna doba ie vtisnila obličji	Latinske	Amerike
morda še jasnejši pečat kot ostalim kolonijam. Klasično pravilo kolonialnih gospodarstvenikov, da je treba v kolonijah razvijati samo tiste gospodarske panoge, ki dajejo z najmanjšimi možnimi investicijami naj večje dobičke, je tukaj veljalo zelo dosledno. Sledi takega gospodarjenja” se poznajo še danes: to je enostranska usmeritev gospodarstva v teh državah, ki jo najlaže zapazimo v zunanji trgovini. Kar poglejmo: 93 odstotkov venezuelskega izvoza sestavlja petrolej, 83 odstotkov salvadorskega kava, isto blago sestavlja 77 odstotkov kolumbijskega, 73 odstotkov gvatemalskega.' 70 odstotkov haitijskega in 67 odstotkov brazilskega izvoza; 82 odstotkov kubanskega izvoza je obseženo v sladkorju, 67 odstotkov čilskega v bakru, 56 odstotkov bolivijskega v kositru in 54 odstotkov honduraškega v bananah!
Razumljivo je, da požira veliko večino tega izvoza industrijski severni* sosed ZDA In res. Leta 1957 so Združene države Amerike vsrkale 46 odstotkov vsega latinskoameriškega izvoza in pokrile s svojim blagom 2,3 'odstotka vsega latinskoameriškega uvoza.
Tudi ti dve številki sta značilni. V latinskoameriških deželah je delež narodnega dohodka na prebivalca še zmerom dosti nižji kakor v »ZDA (2000 dolarjev na leto). Važnejše države imajo naslednje narodne dohodke: Venezuela 480, Cile 350, Brazilija 210, Argentina 395, Mehika 115 itd. Najnižji narodni dohGdek na prebivalca imajo Paragvaj, Nikaragva in Bolivija — 90 dolarjev na leto. Razumljivo je, da vse te države tako ali drugače stremi;o za tem, da bi si narodni dohodek zvišale. Rešitev vidijo predvsem v industrializacij L ' Tukaj pa nastopi tisti stari začarani krog, ki ga ustvarja trgovina med razvito in nerazvito državo-
Samo za primer: Brazilija hoče kupiti v ZDA stroje za neko industrijsko podjetje. Zato mora prodati toliko in toliko kave. Cena kave pa je na svetovnem trgu zelo nestabilna. povpraševanje . po njej prav tako. Pa denimo, da ji je kavo uspe-lo prodati. Do-
larskih deviz, ki iih ie dobila v zameno za svojo kavo, je za industrijsko opremo praviloma' zmerom premal o. Za graditev industrije pa ie treba vložiti nekaj denarja tudi doma: v prometne zveze, v šolstvo, v zdravstveno službo, v vse, kar ie za graditev industrije potrebno. Ta sredstva je treba odtegniti proizvodnji ali nakupu potrošnih dobrin. Ponudbe potrošnih dobrin na domačem trgu ie manj; cene rastejo. V zunanji trgovini pa vlada nenehno .kronično pomanjkanje močnih tujih valut, s katerimi-bi si lahko nakupili stroje- Tako se znajde gospodarstvo take države —. Brazilija je eden zelo značilnih primerov — v začaranem krogu inflacije, na domačem trgu in pomanjkanja deviznih in zlatih rezerv za zunanjo trgovino. Usmeritev gospodarstva ostaja enostranska; na kavo, na sladkor, na nafto, na kositer. na banane. Vse to so pa surovine in živila, katerih
cene so zelo nestabilne in ki zato povzročajo, da se v gospodarstvu kake Brazilije ali Bolivije vsak najmanjši J}}h-ljaj na ameriškem tržišču pozna dosti boli kot v samih Združenih državah.
Pomanjkanje kapitala, _ pomanjkanje kapitala — ta pesem se ponavlja v Latinski Ameriki že od let. ko so kolonialni gospodarji zapustili svoje nekdanje postojanke. Zato se ie vsul na južno celino kapital s severa. V več oblikah. Leta 1914 ie še prevladoval angleški kapital, ki ga je bilo 3,7 milijard dolarjev. nad ameriškim, ki ga je
bilo komaj 1,7 milijard dolarjev. Na tretjem mestu so bili Francozi (1,2 milijard) in nato Nemci (900 milijonov). Prva in druga svetovna vojna ter njune posledice so to stan-je temeljito spremenile. Medtem, ko se evropski deleži bistveno niso spremenili (le francoski se je precej zmanjšal), se je ameriški povečal za 9,5 milijard dolarjev
$ Zasebni kapital se ;e orientiral predvsem na naslednje panoge: petrolej 2 mi-liiardi dolariev, industrija 1,5 miliijarde, rudarstvo 1,1 milijarde, kmetijstvo 623 milijonov in trgovina 495 milijonov.
Ali malo bolj otipljivo; ameriške tvrdke imajo v Latinski Ameriki 625.000 uslužbencev. Povprečna profitna mera znaša nič manj kakor 14, odstotkov. Ameriški kapital je že leta 1955 proizvedel 30 odstotkov vsega blaga, ki ga je izvozila Latinska Amerika!
G Eximbank in vlada.: Vlada ZDA je že leta 1934 ustanovila tako imenovano Exim-bank (Export Import Bank — Izvozno uvozna banka). Ta je dala do konca leta 1957 latinskoameriškim državam posojil v vrednosti devetih milijard dolarjev. Razen tega je dala ameriška vlada južnoameriškim državam še nič koliko vojaške pomoči, ki o njej točni podatki niso znani, vendar to ni tako pomembno, ker ie ni mogočč prištevati med gospodarske operacije.
^ Svetovna banka za obnovo im razvoj, kjer imajo daleč največ ji delež ZDA, je dala južnoameriškim državam do konca 1957 posolil v skup-
Vse te številke precej osvetljujejo vlogo severoameriške-ga soseda v latinskoameriških zadevah. V zvezi s tem ie povsem razumljivo, da skuša ameriški kapital preko svojih zasebnih in uradnih predstavnikov diktirati latinskoameriškim državam celo notranje oblike njihovega gospodarskega razvoja. Oblike neposrednega vpletanja v notranje zadeve teh držav so kai raznolične. Omenimo naj samo znani gyatemalski primer, Argentino. Venezuelo, sedaj Kubo —
Američani pa gojijo razen tega že dolgo skrito misel o gospodarski integraciji Latinske Amerike. Razpravo o tem so skušali že večkrat sprožiti na zasedanjih različnih pan-ameriških forumov, pa se to doslej še ni docela posrečilo.
Zamisel Združenih držav se v grobem ujema s testo integracijsko obliko, ki jo^ zdai uvaja tako imenovani 'Klub šestih v zah. Evropi. Osnova bi bila kajpada drugačna; v Latinski Ameriki naj bi carinske in druge pregraje padle zato, da bi se ameriški kapital še bolj neovirano pola-ščal postojanke za postojanko -..
Razumjivo je kajpak, da je odpor proti takšnim načrtom precej močan. O tem pripoveduje že dejstvo, da o integraciji uradno še niso nikjer spregovorili; razen tega pa priča o tem tudi vrsta »maniših« dogodkov, kakor so na primer prav zadnji pripetliali ob venezuelski nafti.
Tudi v Latinski Ameriki je že videti »začetek konca« za kolonializem — ne glede na to, ali se pojavlja ta v politični, ali morebiti v gospodarski obliki.	Marko	Solar
Notranjo*. C«jlona skriva mnogo templjev
CEJLONSKA
OBZORJA
Nobena bivša britanska kolonija ni pripravila svoji metropoli tako neugodnega presenečenja kot Cejlon. Pred skoraj tremi leti, aprila 1956 je bila namreč na plenarnih volitvah katastrofalno poražena vladajoča probritanska združena nacionalna stranka takratnega premiera Johna Kotelawale. Stranka je imela od skupno 101 poslanca v vladnih klopeh cejlonskega parlamenta 54 poslancev, vladala pa je polnih osem let, od 1948, ko je Cejlon postal neodvisen.
Na parlamentarnih volitvah	ska stranka Združene nacional-
pred tremi leti je dobila abso-	ne fronte, ki jo vodi Solomor.
1 utno' večino 51 mest opozicij-	Bandaranaike Od tega
trenut-
VSAKDANJI KRO
Bonn, januarja. Natakar bonn ..tega »Salvatorja« je bil zelo uslužen. Točno po naročilu m’. :e prinesel sloviti »Bockwurst« ri-eko vrsto nemške narodne jedi. Poleg debele klobase so mi ser virali še drugo n.emško kuharsko specialiteto »Kartoffel Salat« kar pomeni krompirjevo salato odmerjeno, poškropljeno z majonezo. Poleg tega je, kot se =podobi, postavil na mizo skodelico z gorčico, po vseh predpisih gostinske šole ter mi^ zažele: obvezni »Guten Apetit« ter hotel oditi po pivo, ki je poleg :Bock\vurst« v vsaki dobi dneva m v vsaki letni dobi prav tako obvezno kot gorčica in »Guten Apetit«. Pivo je že prišlo na §robo tesano, nepokrito mizo folklorne pivnice, a ohlajena ->Bockwurst« je še nedotaknjena .ežala na krožniku.
»Lepo prosim za košček kruha«.
Dobro vigranii gostinski avtomatizem je bil mahoma razbit Natakar se je nekoliko zmedel Prinesel je na mizo vse, kar spada k »Boekv/urst«, točno po pr o -okolu serviranja.
»Kruha?« — se je glasilo negotovo vprašanje. »Ali gospod noče krompirjeve salate?«, je zahteval pojasnilo za to popolnoma nerazumljivo željo.
»Ne, D.e, pustit.e salato, toda prinesite še kruh«.
Ce bi zahteval h klobasi med ali marmelado, dobri natakar ne bi bil bolj presenečen in še danes mislim, da je položaj rešilo edino, v gostinstvu nikoli izneverjeno pravilo, da je želja gosta ukaz.
»Bock\vurst* je bil že popolnoma hladen, ko se i-? nataka1-
vrnil s -čisto tankim koščkom kruha. Za vse tisto, kar je bilo že na mizi, je bilo treba mnogo manj časa kot za serviranje te redkosti v nemškem gostinstvu
To se je zgodilo pred kakim letom. O-d takrat se je tolikokrat ponovilo, kodiikorkrat sem naročil »Bockwurst« z njegovim zvestim- spremljevalcem »Kartof-felnsalat«.
Ta kuharska specialiteta se sicer lahko dobi tudi z žemljo, toda v tem primeru obvezno izostane salata.
* * *
Ne samo v gostinstvu, temveč tudi v vseh gospodinjstvih kruh tukaj prilično visoko kotira in ga relativno malo trošijo. To je tradicija i>n navada, pa tudi popolnoma stvarna računica. Kiilo gram kruha za 30 pfenigov ah marko je težje vkalkuliratd v domači proračun kot krompir po 30 pfenigov. Vse statistike o potrošnji kažejo, da je krompir mnogo pogostnejše hranilo nemškega kuharstva kot kruh.
Niti maloštevilnim tukajšnjim jugoslovanskim gospodinjam ni lahko. »Velika usluga«, za katero me je pred nekaj dnevi zaprosila neka gospodinja. pred pekarno, res ni vsakdanja. Moral sem iti z njo v prodajalno in kupiti poleg dveh štruc, ki jih je kupila ona. še .jaz eno.
»Vsako soboto«, je pojasnjevala, »ko kupujem kruh za dva dmi, mi je neprijetno. Pek se čudi in, me vprašuje, kaj bom s toliko kruha, čeprav ve, da smo štirje. Izgovarjam se, da smo dobili goste, pa se zopet čudi: toliko gostov? . ..«
Nemci ne jedo kruha, -če ga ni treba. Poleg tople kuhane
jedi niti pomotoma ne servirajo kruha. Na krožniku boste našli krompir, ki že od časov Friderika Velikega, znanega propaga-tor.ja krompirja, nadomestuje deficitarno proizvodnjo žitaric v nemškem kmetijstvu. Deficit je sicer .danes s trdno marko mogoče premagati z uvozom, toda Nemci so ostali zvesti svojemu krompirju in se vztrajno upirajo nekoliko čudnim oglasom v časopisih »Jejte kruh« im pojasnilom, da je to zdrava hrana polna beljakovin.
Statistiki p-ravijo. da mestno prebivalstvo zaradi uikrep'Ov za racionalno oskrbo in zaradi gospodarske računice ne trošijo več kot 18 dkg kruha dnevno. Toda tudi ta skromna količina se zdi velika, če vemo. da se gospod Muller največkrat dvakrat dnevno »polakomni« te delikatese, ki jo s konkurenco razje-dana nemška pekarska industrija nudi točno v 200 variantah. Jedel jo bo pri zajtrku, ko poleg kave in čaja ni mogoče jesti kuhanega krompirja, ali za malico, ko za »Butterhrott« vendar ni mogoče uporabiti hladnega krompirja, kuhanega v vodi. Namesto masla je sicer res v večini primerov namazana margarina. Ta rastlinski kemični čudež je EK) zgledu na tekmo med krompirjem in kruhom iztisnil iz loncev mast in olje, 'vse v znamenju stroge ekonomičnosti in šte-dnje.
Jtrompir, krompir, krompir in zapet krompir
Prehrana obremenjuje domači proračun g. Muller ja/ ali 4J. May-erja kot neko nujno zlo. Hrana
nikakor ni stvar užitka, temvečv Jeziku statistike: racionalno jemanje »pogonskega goriva«, točno preračunanega in racionaliziranega. Ko že otroci
tukaj točno vedo, da potrebuje Volkswagen toliko in toliko bencina ali olja na 100 km, Oppel ali Mercedes toliko in toliko, tako tudi gospodinje točno vedo. koliko kalorij im hranilnih substanc je potrebno, da se obdrži v pogonu obitelj, za katere prehrano skrbe. Če se v tej raču-nici na primer pokaže margarina rentabilnejša od masla ali masti, bo gospodinja ne glede na tradicije ali okus uporabila to propagirano in razširjeno živilo.
Računajo, da odpade 60 do 70 odstotkov vseh maščob, ki jih v Nemčiji pojedo, na margarino
in 30 do 40 odstotkov na maslo, olje in mast. V mestih je margarina še bolj razširjena Luksuz masti si lahko dovolijo predvsem na kmetih. Mast stane 3.20 mark, maslo skoraj 7,5, do-čim stane kilogram margarine ? marki. Toda kljub tej cenenostr -'krbno odmerijo vsako rezino, ki jo namažejo na kruh pri zajtrku ali na krompir pri ' večerji.
Resnici na ljubo je treba pri--nati, da v mnogih hišah lupijo krompir z električnima aparati la ga kuhajo na električnih šte dilnikih in da večerjajo pri televizorjih. Toda prav zato, ker j«
vse tako lepo mehanizirano, je do krompir in margarino in. šte dijo pri uvoznem blagu kot sto mast in moka. Čeprav se sam približno ena četrtina prebivaj stva bavi s kmetijstvom, daj-vendar zelo velike pridelke vendar ne-zadostne za kritje vse? potreb. Okoli 30 odst. hrane zahodna Nemčija uvaža. Več ko' ena tretjina vsega uvoza cdpad:-na živila im to stane letno oikoi 10 milijard mark. Od 52 mil jo-nov zahodnih Nemcev uvažal hrame p Vp e r a c o m x n e x V j a tl’ d>p hrano za približno 15 milijonov
No, res nii mogoče reči, da i za g. Miillerja smisel življenj.-v hrani. On sicer rad dobro j* zna uživati pri jedi, toda odmei j eno in disciplinirano, do me.it ki jo je začrtaj! s svinčnikom \ roki in. niti za pfenig več. Ko >•. vrne iz Jugoslavije, bo navduše; razen nad prirodnimi lepotam tudi nad čevapčiči. Našel bo be sedo priznanja za špar.gotsla-vino ali za gastronomski art:
zem Francije. V vsem tem y mogoče uživati in on bo užival takrat, ko je na dopustu, ko 1-ah ko za ceno domačega piva dob vino ali ko si za ceno »Eierspe.-sa« iz dveh jajc lahko naroč dve porciji čevapčičev, seveda -kruhom. Ko pa se vrne na do mači proračun, in domače cene' ostane od vsega tega razvrata samo lep spomin. Vse je osredo točeno na vzdržnost in zmernost, na kompletiranje hišne in izven hišne mehanizacije. Povedano v v preteklih sedmih letih se je potrošnja živil sicer dvignila za 67 odstot. hkrati pa se je nabava gospodinjskih potrebščin povečal? ravno za 101 odst.
»Pridite na večerjo, toda ne mislite na bogato pojedino«, m<-je pred nekaj dnevi po vab ■ znanec brez kakršnega koli obotavljanja ali zadrege. »Veste, m nimamo dosti denarja«.
In čeprav se je takoj nato ponudil, da, če želiim, pride pome s svoj im bordo-sivim Fordom model 1958 vendar nisem niti zs trenutek podvomil v iskrenos' deklariranega imovinsikega stanja. Vedel sem, da je vse tisto kar po mnenju gostitelja manj k a na res skromno servirani mizi, stalo pred hišo, utelešeno '• Fordu ali poleg nas v sobi ' «' električnem gramofonu, na kate rem so se vrtele »plošče« iz novega filma »Mi čudežni otroci*
Tehnični standard g. Mullerjči je res visok. To omogoča 20 le' stara industrija. Toda ne bre? strogega in discipliniranega od rekanja vseh tistih, ki se imajj čemu odrekati. So pa tudi tak: in to v nemajhnem številu, k se jim ni treba ničemur odreč-Oni jedo kromoi.r namesto kru ha, so brez margarine namest' masla in. brez televizije.
Djordjo Zelmanovič
ka dalje se je v osnovah spremenila tako zunanja kot notranja politika Cejlona, čeprav je le-ta še naprej ostal član Britanske skupnosti narodov.
Kotelawala je na predvolilnih kampanjah nastopal kot pobor-nik politike status quo na Cejlonu, kar pomeni, naj vse glavne gospodarske ponoge še naprej ostanejo v rokah britanskih plantažnikov m industrialcev; ogreval se je za to> da bi britanske pomorske in letalske baze še naprej o-stale na Cejlonu, da bi Cejlon postal član SEATO pakta in ustrezno temu, da bi vodil v mednarodnem pogledu blokovsko politiko.
Bandaranaike je šel v volilno borbo z naslednjim programom:	proglasitev	republike s
perspektivo, da Cejlon nekega dne zapusti tudi Britansko skupnost narodov; nacionalizacija veleposesti, ki so v rokah .ujcev; ukinitev britanskih pomorskih in letalskih oporišč, nepristopanje k vojaškim in političnim blokom, načelno podpiranje regionalnih sporazumov astrezno Ustanovni listini Združenih narodov, ter aktivno ne-/tralna politika med Vzhodom n Zahodom.
Poraz Kotelawale je bil razumljiva reakcija na dotedanje politiko, ki je branila interese domačih veleposestnikov in tistega dela domačega meščanstva, ki je bil povezan s tujimi interesi. Kotelawalov poraz je bil tudi reakcija na politiko naslanjanja na Veliko Britanijo .n na Zahod sploh, kar je bilo j nasprotju s težnjami, da bi ie cejlonska politika čimbolj uskladila s politiko sosedov, indij e, Burme in Indonezije. Z drugimi besedami pravo zmagoslavje, je doživela politika Ban-dunške konference, na kateri se je takratni predsednik Ko-telawala izrekel proti izven-blokovski politiki.
Ko je sestavil vlado je Ban-daranaike začel uresničevati politični ptogram na osnovi katerega je dobil večino na
parlamentarnih volitvah. Razveljavljena je bila pogodba / Veliko Britanijo o britanskih pomorskih bazah v Trinkome-liju in Negambu, vzpostavljeni so bili diplomatski stiki s Sovjetsko zvezo in Kitajsko, nacionalizirane so bile plantaže čaja in kavčuka, ki so bile dotlej v rokah tujcev, v glavnem
Britancev. Razen tega so začeli pripravljati ustanavljanje kme. tijskih zadrug na veleposestvih ki so bila nacionalizirana, pripravljati pa so začeli tudi nacionalizacijo bank in zavarovalnih družb ter graditev osnovne industrije.
*
Za notranji razvoj na Cejlonu je značilno, da je ministrski predsednik Bandaranaike že tedaj smatral za potrebno napo^ vedati, da se bo Cejlon razvijal v smeri socializma, čeprav dežela takrat ni imela še nobenih
■zkušenj v tem pogledu. Misel o socialistični družbeni ureditvi je naletela na širok odmev
v cejlonskih množicah, posebno še, ker taista vodilna misel vodi tudi sosednje dežele Burmo In Indijo.
Mimo velikih uspehov v gospodarski in zunanji politiki pa je doživljal Cejlon v zadnjem času tudi hude preizkuš-nj j, ki so grozile, da razbijejo nacionalno enotnost države. Na otoku, ki šteje 10 milijonov prebivalcev je šest milijonov Cej-ioncev, ki sami sebe na-zivajo Singaležani. Tri milijone pa je r.ndijcev oziroma Tamilov. Čeravno so prvi m arugi indijskega Izvora, so prišli Slngale-žani znatno prej. Singaležani so
budisti in smatrajo sebe za staroselce, Tamili pa so se naselili Iz Indije kasneje in so muslimani.
Vse do proglasitve cejlonske neodvisnosti Je bil na otoku uradni jezik angleščina. Od leta 1948 naprej pa je uradni jezik singaleški, kar je izzvalo nezadovoljstvo Tamilov, ki imajo tudi svoj — tamilski — jezik. Čeprav ni bil uraden, je bil obvezen v vseh šolah, vse do univerze, na področjih, kjer žive Tamili.
»Lingvistično nezadovoljstvo« je letos pripeljalo do krvavih spopadov v deželi. Kaže, da so jih podpihovali v precejšnji meri iz inozemstva, predvsem tisti, ki niso zadovoljni z zunanjepolitično orientacijo premiera Bandaranaiika. Spopade so izzivale ekstremistične s;n-galežanske in tamilske skupine, zaradi česar je Bandaranaike prepovedal singaleško »Ljudsko organizacijo« in tamilsko »Fe-
Predsednšk cejl&nske vlade Bandaranaike
deralno stranko«. Hkrati je začel v svoji stranki »Združena
nacionalna fronta-., odločno borbo proti skrajnežem, ki so, se upirali politiki rasne enakosti cejlonske vlade.
Odločni ukrepi so dovedli do popuščanja napetosti in do atmosfere. ki bo omogočila pravilno rešitev »jezikovnega problema« in s tem v zve-z- nacionalnega vprašanja; brez rešitve le-tega si namreč ni moč 'zamišljati napredka v tej bogati otoški deželi.
•H-
Razvojna pot ki jo je napra-vil Cejlon, odkar je dobi! neodvisnost, posenno pa v letih, odkar je na vladi Bandaranaike, zelo otipljivo ilustrira velike in bistvene zgodovinske spremembe, ki so v teku na prostranih področjih Azije in Afrike, kjer se narodi osvobajajo kolonialističnega pritiska
in ustvarjajo svobodne in neodvisne države. To je nedvomno zmaga načel miroljubne ko-ekstistence in izvenblokovske politike, hkrati pa tudi dokaz vsestranske krepitve solidarnosti azijskih in afriških narodov.
Ustrezno načelom bandunške konference se Cejlon dosledno bori proti kolonializmu na Vzho_ du, proti vojaškim zvezam kot so SEATO ali Bagdadski pakt in se zavzema za čim tesnejše enako-pravno sodelo-vanje med vsem; narodi.
PRILOŽNOST za jugoslovanske proizvajalce, izvoznike in uvoznike
Sprejehiamo ponudbe za največje dobave-
tekstila, sardin._ rotopapirja. cementa, veder, žebljev, paradižnikove mezge itd.
Telegrafirajte ali pišite: Marketing Enquiries Co., 30 A. Ohadlna Street. Lagos. Nigeria
V Vojvodini letos za petino večja kmetijska proizvodnja
Kakor določa družbeni plan, nafl bi letos kmetijstvo v Vojvodini napravilo velik skok naprej in preseglo proizvodnjo v prejšnj ih letih ter v drugih krajih naše države.
Računajo namreč, da bo na podlagi sedanjih investicij v kmetijstvu, raznovrstnih oblik sodelovanja zadrug in individualnih kmetovalcev ter preraščanja kmetijskih posestev v velike proizvajalce letos skupna kmetijska proizvodnja za celih 53% nad povprečjem, ki so ga dosegli v Vojvodini od leta 1951 do 1955, ali za 9% večja, kakor je bila rekordna žetev v letu 1957, ki ni imela primera v vsem jugoslovanskem kmetijstvu. Skokovit razvoj vojvodinskega kmetijstva letos ilustrira tudi podatek, da mora dati za celo petino večjo proizvodnjo kakor leta 1958.
Tako visoko planiranje kmetijske proizvodnje v letošnjem letu temelji na dosedanjih visokih investicijah v kmetijstvu, tehnični opremljenosti in sodobnih tehničnihi ukrepih, ki so se močno uveljavili v vojvodinskem kmetijstvu. Velike investicije so nameravane tudi letos in. bodo prav tako pripomogle, da bo ta obširni program uspešno uresničen in celo presežen.
Samo v zadnjih dveh letih jo bilo investiranih v osnovne sklade 44 milijard dinarjev v melioracijske sisteme pa 12 milijard dinarjev, od tega v hi-drosistem Donava — Tisa — Donava 4,3 milijarde. Letos bodo investirali 31 milijard dinarjev ali tretj ino več kakor lani. Glede na nameravane investicije v okviru perspektivnega plana gospodarskega razvoja Vojvodine je ta vsota za petino nad povprečnimi letnimi investicijami v tej dobi.
Te visoke investicije v kmetijstvu zadnjih let zaradi čim-večje proizvodnje in zmanjša-
nja uvoza so vplivale na tehnično opremljenost s stroji v kmetijstvu in na uporabljanje
umetnih gnojil. Število traktorjev se je letos v primerjavi z letom 1951 početverilo. Medtem ko je imelo vojvodinsko kmetijstvo leta 1951 samo 2718 traktorjev, jih ima letos 12.756. Lani je bilo na vojvodinskih poljih 10.656 traktorjev, leto dni prej pa 7715. Ni se samo povečalo • uporabljanje traktorjev pri obdelovanju zemlje, temveč so traktorji 6*laj tudi bolj pravilno razvrščeni po obdelovalni zemlji. Na kmetijskih posestvih so že lani dosegli potrebno razmerje med ornimi površinam: in traktorji, kajti na 55 ha obdelovalne zemlje imajo po en traktor. Na drugi strani so tudi splošne kmetijske zadruge, k se pojavljajo kot nositeljice novih socialističnih odn.ošajev r.a vasi, naglo povečale število traktorjev^. Medtem ko so imele v letu 1955 samo 463 traktorjev, so jih imele ob koncu lanskega leta 3200, kar je omogočilo uspešno razvijanje kooperacije.
Vzporedno s povečanjem števila traktorjev se je tudi povečevala uporaba umetnega gnojila. V letu 1956 so na primer raztrosili samo 132.745 ton umetnega gnojila ali povprečno 79 kg na ha. V letu 1957 so porabili 221.470 ton ali 142 kg na ha, v letu 1958 so porabili 361.170 ton ali 226 kg na ha. Za letos planirajo celih 760.000 ton. umetnih gnojil ali 475 kg na ha. Na ta način se lahko Vojvodina glede porabe gnojil na ha primerja z naj napredne j širni kmetijskimi deželami na svetu. Položaj na kmetijskih posestvih je še bolj ugoden, ker so že lani porabila povprečno 700 kg umetnih gnojil na ha obdelovalne zemlje.
Na podlagi teh uspehov računajo, da bo letos posejanih 1,576.000 ha ali 20.000 ha več kakor lani. Na teh površinah bodo dosegli bruto proizvod 199.144
milijard dinarjev ali 33 mdM-jard več kakor lani, oziroma ,17 milijard dinarjev več kakor v rekordnem letu 1957.
S sortno pšenico bodo posejali 290.000 ha, od tega 115.000 ha z italijanskimi vrstami pšenice. S sortno koruzo bodo posejali 360.000 ha, od tega 200.000 ha s hibridno. Kljub tako velikim površinam, posejanim z dvema glavnima poljskima kulturama.
litetne domače vrste 32 stotov, druge vrste pa povprečno po 21 stotov na ha. Na velikih posestvih naj bi hibridna koruza dala pridelek 60 stotov, v zadrugah 56,85 stota, pri zasebnih kmetovalcih pa okoli 30 stotov na ha.
Kmetijske zadruge imajo ve llko nalogo, da dosežejo s kooperacijo tako visok© rezultate. S kooperacijo morajo zajet-
se bo struktdra poljedelstva iz- ■ 480.000 ha ali skoro četrtino vse
		
premerila, ker bodo na račun zmanjšanih površin, posejanih z ovsem in ječmenom, povečali gojitev industrijskih rastlin, krmilnih rastlin in povrtnine. S krmilnimi rastlinami bo posejanih 160.000 ha, s povrtnino 69.000 ha, s konopljo 30.000 ha, s sončnicami 36.000 ha, z oljnicami
9.000 ha, s sladkorno peso pa
46.000 ha. Na teh površinah bodo pridelali 96.000 vagonov pšenice, 210.800 vagonov koruza, 120.500 vagonov sladkorne pese in 55.734 vagonov povrtnine. Računajo, da bo zaradi razširjene krmilne baze in povečanega števila živine daia letos Vojvodina 18.875 vagonov klavne živine in 23.657 vagonov mleka.
Tako visoka proizvodnja temelji predvsem na ■pričakova--mih večjih pridelkih. Računajo, da bodo letos dale Italijanske vret e pšenice povprečen pridelek 38 stotov na ha, domače sortne pšenice 16 stotov, navadna domača pšenica pa 12.15 stota na ha. Pridelki na velikih posestvih, v zadrugah in na Individualnih posestvih ne bodo enaki. Računajo, da bodo na velikih posestvih povprečno pridelali italijanskih vrst pše-valci pa po 32 stotov na ha. Ka-41 stotov, individualni kmetovalci pa po 32 statov na ha. Kakovostne domače pšenice bodo na velikih posestvih pridelali po 20 stotov, v zadrugah po 18 stotov, na individualnih posestvih pa po 15,5 stota. Pričakujejo, da bo povprečen, pridelek koruze 34 stotov ali 2 stota več kakor lani. Hibridna koruza naj bi dala povprečno 52,5 stota, kva-
obdelovalne zemlje v Vojvodine Med drugim morajo v koopera ciji posejati 45.000 ha s kvalitetno pšenico, 100.000 ha pa s hibridno koruzo.
Uresničenje tolikšnih pridelkov ne bo samo pripomoglo k naglemu razvoju	Vojvodine
temveč tudi k zmanjšanju naše odvisnosti od	inozemstva
glede posameznih prehranjevalnih kultur, kar bo v skrajno meri vplivalo pozitivno tudi na našo plačilno bilanco. I.S.
Na Kobariškem blatu že poldrugi mesec brni težki 45-tonski bager, ki ga je dalo na razpolago Vodno gospodarstvo LRS kobariški Vodni skup nosti, kot tehnični pripomoček za uspešnejše izsuševanje zamočvirjenega zemljišča ob reki Idrijci. Doslej je bager že poglobil in deloma izkopal novo ravno strugo reke Idrijce v dolžini 2 km, kar že vpliva na sproščen odtok te rečice v strugo Soče. Lani je bilo investiranih v izsuševalna dela okoli 3 milijone din. Zadnje čase pa so jim za nadaljevanje del zagotovili nadaljnjih 5 milijonov din. Ko bo glavni odtok struge v dolžini približno 7 km končan, bodo člani Vodne skupnosti Kobarid sami izdelali drenažne jarke. Tako bodo na več kot 200 hektarjih, ki so zdaj močvirje, dobili plodno zemljo. Reka Idrijca tako ne bo več poplavljala ob pomladnih in jesenskih nalivih ribogojnice in gli-nokopov kobariške opekarne. Na sliki: Težki bager pri delu (Foto; Perat)
IVO G RAD NI STV0 V SLOVENSKEM P
Pred posvetovanjem o vinogradništvu v Portorožu
Kmetijska proizvajalna poslovna zveza v Brežicah je nedavno dogradila sušilnico za hmelj, ki zaenkrat zadošča za njene potrebe. Ker pa namerava povečati hmeljske površine od šest na dvajset hektarov, se bo tej sušilnici v kratkem morala” pridružiti še kakšna. Na sliki: nova sušilnica hmelja v bližini železniške postaje. V ozadju poslopje KPPZ (Foto: Selhaus)
Posestvo, kj bo lahko redilo 3000 glav živine
Na področju občine Postajna se že dalj časa pripravlja temeljita reorganizacija kmetijskih posestev, kakor tudi nekaterih kmetijskih zadrug. Sedaj so na Postojnskem štirj kmetijska posestva s precej slabim osnovnim fondom, poleg tega pa skoraj brez strokovnega kgdra. Tako je sedaj predvideno, naj bi na tem področju imeli samo eno posestvo s petimi obrati, in sicer Postran.ek, Orehek (sed/aj KL>Z), Hruševje, Hrašče in Zalog. Sedanja majhna posestva res niso imela posebnih razvojnih pogojev. Z združitvijo vseh teh majhnih posestev v eno veliko, bodo ustvarjeni vsi pogoj i za veliko živinorejsko posestvo, ki se bo bavilo v glavnem z vzrejo plemenske živine in proizvodnjo mleka ter pitanjem bikcev in juncev. Od sedanjih 517 glav živine na teh posestvih, naj bi se njihovo število dvignilo vsaj na 3000 glav Samo že v obstoječih hlevih na teh posestvih bi lahko takoj namestila še okoli 300 molznic, z
manjšimi adaptacijami pa še nadaljnjih 500.
Slovensko Primorje, Istra In Hrvatsko Primorje so območja, kjj er So gojili vinsko trto že v antičnih časih. V srednjem veku so dajali ti kraji izbrana vina za vojvodske in velikaške mize v Benetkah in na Dunaju. V prejšnjem in našem stoletju pa so bila in so istrska vina — refoško, malvazija dn pinot, potem bakarska vodica in druga izbrana vina primorskega območja od Kopra do Zadra — na vinskih spiskih najuglednejših gostinskih podjetij v naši državi in mnogih evropskih državah. Avstroogrska monarhija je podpirala vinograde tega območja, seveda ne iz kakšnih sentimentalnih vzrokov, temveč zato,' da je imela Avstrija odlično vino sredozemske kakovosti. Stara Jugoslavija ni pokazala skrbi za primorske vinogradnike, še bolj pa so bili zapostavljeni glede tega istrski kraji, ker jih je štela Italija za konkurente vinogradnikov italijanskih pokrajin. Italijani so šli celo tako daleč, da je njihova oblast hotela, naj gojijo ljudje Slovenskega Primorja -in Istre bolj 'pšenico kot pa vinsko trto.
Vse te okoliščine so vplivale na razvoj vinogradništva v teh krajih. Namesto da bi imeli danes pdtkrat več vinogradov, kakor j ih je bilo recimo v začetku našega stoletja, nimamo na tem območju niti polovico toliko vinogradniih površin, kolikor jih ie bilo za časa avstroogrske vladavine. Tako je ta kmetijska veja zelo zakrnela. Naše ljudstvo na tem območju ni bilo samo ob milijarde v denarju, temveč tudi ob vse tisto veliko bogastvo, ki je sad kake tradicionalne kmetijske veje, katera prinaša v skladu z novdmi pridobitvami, tehniko znanostjo in uporabo Izikiušenj posameznim krajem boljšo prihodnost.
NOVA USMERITEV VINOGRADNIŠTVA IN KLETARSTVA
Vinogradniški strokovnjaki v teh primorskih krajih že dolgo razpravljajo o novi usmeritvi za katero naj bi vložili vse sile. da bi ti prvenstveno vinograd niški kraji, toda sedaj zapuščeni. napredovali in da bi dobilo vinogradništvo prvo mesto v kmetijski proizvodnji. Ne gre samo za prodajo vina in drugih grozdnih pijač v druge kraje in za izvoz, temveč je tro£>a predvsem priskrbeti našim turistač-
nim krajem in morskim letoviščem dobro pijačo in namizno grozdje.' Kaj vse se dogaja danes v mnogih obmorskih krajih v turistični sezoni! Točijo ce-lo vina iz notranjosti države,
pa še pogosto ponarejena; ko pa bi rad turist kako posebno domače vino, recimo prošek ali malvazijo, ga ne dobi. .. Zato je ob ostalih zahtevah za razvoj našega turizma in gostinstva na Jadranu odločilen čtnitelj tudi zadostna količina dobrega vina in grozdnih sokov in zadosti dobrega namiznega grozdja za naše domače in tuje letoviščar-ie.
Novo usmeritev na večjo vinogradniško 'proizvodnjo na območju Hrvatskega in Slovenskega Primorja in v Istri je treba izvesti skupno. Zato je daljnosežna odločitev zadružnih zvez Istre, Slovenskega Primorja in Hrvatskega Primorja v Pulju, na Reki, v Kopru in v Gorici, da bodo Izvedli to akcijo skupno. Nekatere elaborate za to so že pripravili, sklenili pa so, da bo nekako aprila meseca v Portorožu veliko posvetovanje vinogradnikov z območja vseh štirih primorskih okrajev in da bodo začeli po tem posvetova-
nju intenzivno delati .-.a n,apre dek vinogradništva in kletarstva na vsem območju. V načrtih imajo tudi razstavo vin. h vrsto drugih prireditev, ki na: prispevajo svoja k tej akciji.
Kakor smo zvedeli, so do zdajšnje . priprave kar dobre Ustanovila so več delovnih od borov s posebnimi ' nalogam: najboljše strokovnjake so do-lo čili za referente, ki bodo izdelali ‘strokovnie, znanstvene -in
ekonomske elaborate k delu so pritegnili tudi strokovnjake z naših univerz in republiških zavodov. Kolikor je znano, bo ,ia aprilskem posvetovanju več ko dvajset referatov in korefe-ratov. Brez dvoma bodo te začetne priprave plodne. Z njimi se bodo začele tudi pripr_ve na terenu, tako da bodo tisto, kar bodo zamislili in sklenila, čim-prej uresničili.
M. Babič
kvzietij s hi mi
Zaradi zvišane nakupne cene za
krompir se je v Celju ponudba
nekoliko povečala. Povečala pa se
je tudi maloprodajna cena od 15
din na 18 din za kilogram. Prav
tako se je povečala tudi ponudba jajc, katerim se je znižala cena v maloprodaji od 24 na 21 din, na tržnici pa celo na 18 din za kos. Dobra pa je še nadalje preskrba z mesorrr, kar omogoča dobra ponudba živine.
Na Goriškem je bil dotok zelenjave na trg zadovoljiv. Maloprodajne cene so bile pri večini artiklov stabilne in so se gibale na višini preteklega tedna. Pri cvetači, zeleni in motovilcu so se maloprodajne cene povišale za ca 10 dinarjev pri kilogramu. Znatno’ se je zboljšala ponudba jajc zaradi večje nesnosti kokoši. Proizvajalci prodajajo jajca od 18 do 19 din, medtem ko je maloprodajna cena še precej visoka zaradi zalog po višjih nabavnih cenah.
Posebnih sprememb na koprskem trgu zadnje dni ni bilo. Ponudba živine slabše kakovosti se je izboljšala, ponudba prašičev je dobra. Odkupne cene živine in prodajne so ustaljene. Se vedno je pomanjkanje surovega masla.
Okraj
ČEBULA:
Cena pri Cena Cena KZ na na drobno debelo
Okraj	Cena pri Cena		Cena
	KZ	na	na
		drobno debelo	
KROMPIR:			
Maribor	13	17	18
Mur. Sobota	9	12	
Celje	14.50	18	17
Trbovlje	12	14	
Novo mesto	10.50	12—14	10.50
Koper	12	18	
Nova Gorica	10.50	13	
Ljubljana		14	13
Ne vem kako to, da sem izbral ravno pust zimski dan za obisk na Turju nad Hrastnikom, sicer lepi hribovski vasici, ki pa je tisti dan zaradi sive megle izgubila vso privlačnost. Vsa volja me je minila že na poti skozi gozd, ko se mi je mastno blato lepilo na čevlje, še huje pa je bilo na cesti skozi vas, ki so jo vaščani prekopali, da so laljko položili vodovodne cevi. Nekaj časa sem skakal s kamna na kamen, da si ne bi umazal čevljev, ko pa sem videl, kako smešen sem ljudem v lahkih poletnih čevljih, sem pogumno zagazil v blato.
Zavil sem na dvorišče trdnega kmeta in ga vprašal za pot do novega sadovnjaka. Kije ustregel moji želji, sem ga še poprosil, naj pove svoje mnenje o tej turjanski »novotariji«. Nekaj časa je počakal da je misel dozorela, nato pa je izdavil priznanje:
iDa, lep sadovnjak bodo imeli ...«
Naredil sem se nevednega, da bi izzvil iz možakarja vso resnico.
M TURJU GREDO NAPREJ
besed nekega strokovnjaka:
kmetijskega če se je izplačalo,« je podvomila Orožnova mati. hčerka »Okuženega sadja v tujini pa jo je popravila: ne marajo kupovati, zdravega
uspehe. Omenimo samo številne igre, ki so bile lani uprizorjene na majhnem odru v enem. izmed dveh razredov turjanske štirirazre dni c e! Za igralce ni težko, ker se mladi malodane stepejo za maloštevilne vloge. Tudi publika je hvaležna. Razred je vsakokrat nabito poln; celo z Dola pri Hrastniku se neredki ljubitelji
pa bomo lahko izvozili, koli- brata, ki je dal pobudo za so kor ga bomo imeli. V novih doben sadovnjak) že ve, kako sadovnjakih pa ne bo rastlo je prav.*
okuženo sadje ...«	Potem mi je pripovedovala,
»To je pa tudi res,* je po- da tudi na mladinskih sestan-trdil možakar, ki je v tem že kih večkrat razpravljajo o na-vpregel konja v voz in je bil predku kmetijstva. Mladina se torej zadnji čas, da se po- razdeli v dva tabora: eni so za slovim.	novo kmetijstvo, drugi pa bi
Na sredini vasi so ravno po- radi, da bi šlo še vedno vse lagali vodovodne cevi, po ka- po starem. Najnaprednejši pa lerih je te dni pritekla zdrava so fantje, ki se vrnejo od vo-pitna voda v šolo in k Orož- jakov, toda mnogi — žal — novim, pozneje pa je bo na samo nekaj časa, ker se pozne-pretek v ostalih hišah. Pri je kmalu spet izgube v labi-gradnji vodovoda so pridno rintu konservativne misel-pomagali vaščani, ki so pri- nosti.
spevali les iti precej denarnih Čez čas sem si ogledal nov
jani, ki se boje, da se. bodo s krito priznali, da bi bilo pri-tem, če bodo v sodelovanju z zadevanje za napredek kmetij-zadrugo povečali svoj doho- stva uspešnejše, če bi bili vsi »Marjan (v mislih je imela dek, odrekli lastništvu nad takšni) kot Marjan Orožen, ki
zemljo. Zaradi tega niso red- si, čeprav živi drugje, najde dramske umetnosti vzpnejo k ki, ki pravijo: »Dokler bo što, časa in pride večkrat med tajim, na hrib, da bi nadome-bom rinil...« Ko jih človek Turjame. Njegove besede, od- s \	česar	pogrešajo	v
tako posluša, dobi vtis, kakor krite im neposredne, ne nale- dolini.
da nekateri kmetje ne razu- tijo vselej na odobravanje, to- Klubski prostor v šoli je mejo, da je skrb družbe za na- da o njih potem razmišljajo in vsak dan zaseden: v ponede-predek kmetijstva predvsem postanejo kdaj pozneje, ob Ijek od mladine, ki se uči fol-zaradi njih.	konkretnih dokazih, kakor je klornih plesov, v torek služi
Nezaupanja je na Turju še nov sadovnjak, prepričljivejše, ljubiteljem šaha, v sredo so nič koliko. Res je, da se bodo Taki bi morali biti, so mi de- predavanja, drugič spet igral-morda že letos odločili za so- jali, tudi zadružni aktivisti, ki., ske vaje in tako dalje. Na Tur-doben sadovnjak spet novi po- sploh premalo prihajajo med ju bi bilo dolgčas, če ne bi sestniki, toda večina bo še ve- ljudi. Če pa že pridejo, se jim bilo te mične sobice, v^katero dno trmoglavila po starem, zelo mudi napoj, ker se ne- rada zahaja zlasti mladina. Najteže je s tistimi, ki imajo radi spoprimejo z neredko Pri slovesu mi je upravitelj zaposlitev }v rudniku ali ste- zmotno, a vedno odkrito šole Stanko Zakonjšek pokazal klarni in jim izhoda iz težav kmečko besedo.	vzorno urejen šolski vrt, v ka-
na kmetiji, ki so v zvezi z za- Ko sem se vračal nazaj v terem ima vsak otrok gredico.
sredstev, opravili pa so tudi sadovnjak, ki je bil zadnje ča- ostalostjo, še ni treba iskati v vas, sem na nekem skednju na kateri preizkuša svoje teo-
vsa zemeljska in ostala dela. se tolikanj v zobeh nekaterim Orožnova mati me je pova-. starokopitnežem. Sadovnjaku bila v hišo in mi postregla z srednjedebelnih dreves ne bi »Kako, ali vi ne sodelujete jabolčnikom. Potem je prine- mogel prisoditi plantažne ob-zraven? x
Trplto me je pogledal, kakor bi hotel reči: »Ali mi ne moreš prizanesti?» Namesto tega pa je menil:
»Še tega sadja, ki nam ga
mogli prodati, če bi ga pridelali več, bi bilo še slabše . ..«
Ze sem se zbal, da bom moral kloniti, ko sem se spomnil
napredku. Na Turju pa je še prebral plakat, ki je vabil retično znanje, dobljeno v šoli. splošno pomanjkanje delovne Turjane na silvestrovanje. Brez Na vrtu so si uredili tudi dre-sile in nekateri že spoznavajo, tega opozorila se najbrž sploh vesnico in sadovnjak, 'kjer se .	.	-	da je izhod samo v takem ne bi spomnil, da je treba obi- otroci uče naprednega sadjar-
sla na mizo še zmesnega kruha	sežnosti, ker meri skupaj z	kmetijstvu, ki bo z malo de-	skati tudi Hedviko Zdkonjško-	jen ja, ki naj bi bilo v prihod-
in orehov, rekoč:	zadružnim komaj nekaj manj	lovne sile nudilo dovolj do-	vo, učiteljico, o kasteri sem	nosti najvažnejša kmetijska
»Orehovo potico si boste mo-	kot tri hektare. Med zadružno	hodka za primerno življenje,	slišal že marsikaj pohvalnega.
zemljo, posajeno z drevesci, in	Tudi z otroki, ki jih 'nekateri	S svojim možem, upraviteljem
kaj radi zaposlujejo tudi pri šole, sta se vživela v turjan-
težjih kmečkih opravilih, vča- ske razmere in si še ne želita, na dejavnost, blatne ceste in sih celo na. račun pouka, ne aa bi morala kmalu zaspustiti trmoglava zaostalost —-„ zares bo mogoče dolgo prikrivati začeto delo.	novo v starem. Napredek na
gati, pa tudi v kuhinji ie bilo	plati zemlje, ki ju gospodarja	potrebe po naprednejšem kme-	Hedvika se v prostem času	Turju je že začel svoj pohod
več dela kot drugekrati.	ne marata- zasaditi s sadjem,	tijstvu.	ukvarja s kulturnopr o svetnim	in nič ga ne more več za-
Nekateri Turjani so mi od-	delom, kjer žanje zavidljive	ustavili.
rali kar sami narediti...*
Za razgovor o sadovnjaku ni Orožnovim ter Peklarjevim bilo veliko časa, ker so imeli svetom, v sodelovanju z za-
dajo stari sadovnjaki, nismo pri hiši vodovodna inštalater- drugo prav tako preurejenim
ja. Treba jima je bilo poma- v sadovnjak, sta dve večji za-
»Čez nekaj let bomo videli, Taki so še pač nekateri Tur-
panoga na Turju.
Sodoben sadovnjak, vodovod, živahna kulturnoprosvet-
F. Šetinc
Maribor	4S	55	52
Mur. Sobota		60—65	
Celje			49
(makedonska) 35		55	
Novo mesto		60	
Koper		60	
< Nova Gorica		55	
Ljubljana		55	49
ČESEN:			
Maribor	150	200	180
Novo mesto		170	
CVETACA:			
Maribor	68	86	76
Celje	53	70	64
Trbovlje	53	70	
Koper	25	40	
Nova Gorica	38	48	
Ljubljana		66	57
SOLATA:			
Maribor	55	70	62
Mur. Sobota	50	60—65	
Celje	40	65	58
Trbovlje	53	70	
Koper		80—90	
ZELJE:		*	
Maribor	20	30	26
Mur. Sobota	10	15	
Celje	18	32	28
Novo mesto		15	
Koper	12	30	
Ljubljana		22	18
ZELENA:			
Maribor	50	SO	60
Nova Gorica	58	70	
FIŽOL:			
Maribor			
(enobarvni)	45	72	
Koper		75—80	
JABOLKA:			
Maribor	22	28—30	23
Mur. Sobota	16	20	
Celje	22	29	25
Trbovlje	22	28	
Novo mesto	23	35	30
N. Gorica I. a	22	30	
N. Gorica II. a	16	20	
Ljubljana		32	28
GROZDJE:			
Maribor	120	160	145
Celje		160	140
GOVEDO SREDNJE			
KVALITETE:			
Maribor	118	220—280	
Mur. Sobota	60—135 260		
Celje	115	270	
Trbovlje do 135		260	
Novo mesto	95	270	
Koper	125	250	
Nova Gorica	115	270	
Ljubljana		270	
TELETA:			
Maribor	210	320—360	
Mur. Sobota	130—150 340		
Celje	190	320	
Trbovlje	190—200 320		
Novo mesto	200	340	
Koper	220	355	
Nova Gorica	205	345	
Ljubljana		370	
PRASlCl:			
Maribor	195	350—380	
Mur. Sobota	140—195 370		
Celje	205	360	
Trbovlje			
(domači)	205		
Trbovlje			
(sremski)	195	320 slanina	
Novo mesto	203	360	
Koper	185	375	
Nova Gorica	190	350	
Ljubljana		380	
PERUTNINA:			
M. Sobota (kg)	220	280—300	
JAJCA:			
Maribor	22.50	24	23
Mur. Sobota	11	26	
Celje	21	20	21
Trbovlje	22	24	
Novo mesto	17	22	
Koper v		26—28	
Nova Gorica	20	25	
Ljubljana		24	
MLEKO:			
Mur. Sobota	20—23 26		
Celje	24	36	
Trbovlje			
(mlekarna)	37.50	36 (regres)	
Novo mesto	23	32	
Nova Gorica	24	32	
Ljubljana		31	
torej
Zimski motiv z Livka, kjer so izredno lepi smučarski tereni. V nedeljo, 18. januarja bo priredilo tamkajšnje društvo »Partizana svoje prve letošnje smučarske in sankaške tekme za pionirje. Naslednjo nedeljo pa bodo imeli društvene izbirne smučarske tekme. Sredi februarja bo tod smučarski dvoboj med našimi in italijanskimi smučarji. (Foto: Perat)
Loška dolina
Izobraževalna komisija pr občinskem odboru Socialistič ne zveze je skupno z občinskim odborom Rdečega priredila v Iga vas. izobraže valni tečaj za žensko vaške mladino. Pouk imajo po dvakrat na teden, tečaj pa obiskuje nad 30 kmečkih deklet Na tečaju se učijo higiene prve pomoči, uvesti pa name ravajo tudi pouk gospodinjstva in ročnih del- podoben tečaj bodo priredili tudi v
Babnem polju.
*
Do nedavnega sta deloval; v Loški dolini dve kmetijski posestvi in sicer v Markovcu in Snežniku. Ker sta se obe posestvi ukvarjali z.isto de javnostjo, so jp na zadnji seji občinskega ljudskega odbora združili. Na ta način bode prav gotovo lahko zmanjšali izdatke, novo večje posestvo pa bo lahko tudi bolje gospodarilo.
MNOŽIČNE ORGANIZACIJE PRI NALOGAH ZA TELESNO KULTURO
Pred občinsko konferenco v Šiški
Najvažnejši sklep nedavnega sestanka občinskega odbora SZDL v Šiški s predstavniki ostalih družbenih organizacij in nekaterih svetov ObLO je bil ta, da bo za 12. februarja ob 16. uri v SeVcerjevem domu sklicana I. občinska konferenca za telesno vzgojo. Sklicatelji so občinske organizacije SZDL, LMS, ZSJ, ZPM, RK, ZB, ZVVI in sveti ObLO za telesno vzgojo, šolstvo in zdravstvo. Na konferenco bodo povabljeni tudi delegati teles-novzgojnih društev in šol. Na dnevnem redu bodo razna konkretna vprašanja telesne vzgoje, ustanovljena bo občinska zveza za telesno vzgojo in izvoljeni njeni organi. Tako bo v tem telesu stvarno združena vsa telesnovzgojna dejavnost v občini.
Odločneje za nagrajevanje po učink
Prva točka dnevnega reda ta odstotek 47,7 odstotka. V razširjene- seje predsedstva rudarstvu 75 odstotkov, v okrajnega sindikalnega sveta vseh ostalih pa manj kot 50 Novo mesto, to je razprava o odstotkov. Razen na državnem osnutkih okrajnega družbene- posestvu -Zvezda« na Bizelj-ga plana, je morala odpasti, skem, je preseganje norm re-Aparat okrajnega ljudskega den pojav. Povprečno so bile odbora, ki sestavlja osnutek, lani norme v okraju presežene
odstotkov. S tem je povezano tudi vprašanje zaposlovanja nove delovne sile. Kakšne rezerve neizkoriščene ali pLe-malo izkoriščene delovne sile bi se odkrile pri uvedbi pla-
ba omogočiti zaslužek po delu.
Koliko bo letos sredstev v skladih splošne potrošnje šr ni jasno, očitno pa je že se daj, da bodo sredstva
čevanja po enoti proizvoda, je skromna. Na seji Pa so P011" mogoče samo predvidevati. — darili, naj bi sindikati
tega do 15. januarja ni mogel pripravitL Seji so prisostvovali tudi predsedniki občinskih sindikalnih svetov.
Glavni del seje so namenili pripravam konference občinskih sindikalnih svetov, ki bodo v drugi polovici januarja in v prvi polovici februarja. Po izvajanjih predsednika OSS Ludvika Kebeta, morajo letošnje konference občinskih sindikalnih svetov obravnavati zlasti vprašanje nagrajevanja Po storilnosti, potrošnjo skladov splošne porabe, sodelovanje podjetij s
komuno, strokovno izobraževanje zaposlenih, povečanje proizvodnosti in podobne naloge.
Vprašanje nagrajevanja po učinku je resna zadeva, ki jo morajo sindikati odločno postaviti. Na splošno so delavci za nagrajevanje po učinku, več pa je primerov, ki se temu upira tehnični kader zaradi nekoliko več dela pri obračunavanju zaslužka. Da je nagrajevanje po storilnosti resno vprašanje v okraju, dokazujejo podatki, ki jih je na seji navedel predsednik OSS. Po teh podatkih je nagrajevanje po učinku zajelo v okraju le 45.7 odstotka proizvodnje. V posameznih panogah je ta odstotek zelo različen. Največ normiranih del je v industriji obutve, in to 91.2 odstotka. V gradbeništvu znaša
Kranj
Te dni so se začeli na Gorenjskem občni zbori osnovnih
Organizacij SZDL. Prvi so začeli v radovljiški občini.
Kaže. da so se na letošnje
občne zbore Gorenjci dobro
pripravili. Zlasti pozorni so na pripravo temelj ite analize dosedanjega dela in analize načrtov za prihodnje, kar bo moral pretresti vsak občni zbor.
Razen za pomnožitev članstva — predvsem z mladino — se na Gorenjskem precej ^vze-majo za pomladitev vodstev osnovnih organizacij Namesto ljudi, ki že več let brez posebne koristi sede v vodstvih, bi prišli mladi, v delavskem in družbenem upravljanju izšolani dela voljni ljudje.
Na zborih bodo verjetno precej govorili tudi o odnos-’- med občinskimi vodstvi ln osnovnimi organizacijami. Marsikje namreč med temi ni bilo dovolj sodelovanja.
Postojna
Te dni je bilo na pobudo občinskega komiteja LMS v Postojni posvetovanje o telesni kulturi in športu. Po uvodnem poročilu se je razvila živahna razprava. Govorili so predvsem o uspehih, načrtih in finančnih problemih društev.	F.	S.
za 11,7 odstotka.
Kot so poudarili, je vprašanje nagrajevanja po učinku v tesni zvezi s povečanjem storilnosti, ki naj bi se Po predvidevanju povečala za 9 do 10
Primeri šušmarjenja po delovnem času v podjetjih kažejo,
da je mogoče v podjetjih znatno povečati storilnost brez povečanja števila zaposlenih. Razumljivo, vsakomur je tre-
Pravočasna skrb za prihodnjo ozimnico
S seje občinskega ljudskega odbora v Hrastniku
podjetje, vendar so odborniki ugotovili, da za to ni potrebnih
pogojev. Bolje bi bilo, so Po-uda. iti, da bi razširili elektrotehnično delavnico in 'tu ustvarili možnost za zaposlitev invalidov. Pletarsko podjetje so namreč nameravali ustanoviti zato, da bi v njem zaposlili invalide.	-nc
Na zadnj i *sej i ljudskega odbora v Hrastniku so odborniki sprejeli sklep o ustanovitvi gradbenega podjetja, ki so ga doslej zelo pogrešali. Gradbena dejavnost v Hrastniku je bila namreč vsa leta nazaj zelo razgibana in tudi v prihodnje ne bo manjša, zato se je že dolgo kazala potreba po domačem gradbenem jpodj etj<u., V največ-jem razmahu je stanovanjska gradnja, sai ie vsako leto na razpolago okrog 140 milijonov din za stanovanja. Povrh tega pa bodo v prihodnosti tudi
razne dnu "e gradnje, ki prav
tako terjajo ustanovitev gradbenega podjetja. Potreba po njem pa se kaže tudi zaradi posebnih gradbenih razmer v Hrastniku, ki so v zvezi s plazovi in podobnimi posledicami rudarjenja.
Osnovo novega gradbenega podjetja bosta ustvarjali bivši deluje tudi ^tnjižmea.
pravljali o celotni proračunski potrošnji ljudskih - odborov in ne samo o skladih
splošne potrošnje. Kot družbene plane in proračune ljudskih odborov, morajo sindikati obravnavati predvsem tudi plane podjetij.
O standardu se letos veliko govori in razpravlja. Občni zbori sindikalnih podružnic so pokazali, da se članj mnogo bolj kot prejšnja leta zanimajo za gospodarjenje v podjetjih in komunah. Zlasti je bilo veliko predlogov glede življenjske ravni. Delovni ljudje pričakujejo, da bo letos v pogledu standarda res storjen odločen korak naprej. To pa nalaga vsem veliko odgovornost pri trošenju družbenih sredstev. Prav zato se sindikati, kot so poudarili na seji, ne bi zadovoljili z načelnimi postavkami	družben ««=
plana brez konkretizacije ,c" ke posamezne postavke. (r)
V občini Šiška deluje ta čas (0 telesnovzgojnih društev, samostojnih klubov, strelskih družin in taborniški odred, ki združujejo nekaj nad 5000 aktivnih športnikov (1200 žensk in mladine). V vseh petih šo-ah je s poukom telesne vzgoje najetih nadaljnjih več kot 3100 učencev m dijakov (med njimi skoraj 1300 žensk). Skupno se ukvarja s telesno vzgojo več ko 8200 državljanov ali nekaj nad 30%> celotnega prebivalstva. Pri tem niso vpošte-vani sindikalni aktivi brez stalnega članstva.
Med tremj samostojnimi klubi bi bilo priporočljivo, dva med njimi (Judo klub Litostroj -n Hokejski klub Ljubljano) (družiti z večjimi društvi. Smučarski klub Enotnost pa je po
široki dejavnosti in številu članstva že sam prerasel v društvo in bi statutarne omejitve ne smele biti vzrok, da bi se ne preimenoval vfinj.
Delo v društvih slon; v glavnem na samih, močno obremenjenih amaterskih delavcih, ki zaslužijo za to deli vse priznanje. Zaradi maloštevilnosti in finančnih težav, kj jih morajo dan na dan reševati, ti kadri ne morejo storiti dovolj za socialistično vzgojo članstva. Zato bo odslej posvečena večja pozornost vzgoji amaterskih strokovnih kadrov, ponajveč v tečajih, mimo tega pa bodo osnovne organtzacije SZDL kadrovsko okrepile telesnovzgojna društva. Po teritorialnem krite-
in amaterizem ter sploh pomagali pri vzgoji članstva. Razen tega bodo morala društva poživiti ali pa na novo ustanoviti posebne propagandne komisije.
Zaradi kritične stiske za telovadnice je bilo sklenjeno zavzeti se najprej za takojšnjo dograditev telovadnice pri novi šol; Hinka Smrekarja, ker z njeno otvoritvijo učenej te šole sploh ne bodo mogli telovaditi pod streho. V drugi vrsti bo treba misliti na asanacijo sedanjih telesnovzgojnih objektov in šele nato na Izgradnjo novih. V občinskem proračunu bo kazalo dotacije za neinvesticij-ško vzdrževanje objektov povečati za toliko, da bo mogoče prihodnje leto že v celoti kriti te stroške (okrog 5 milijonov dinarjev). Telesno - vzgojni objekti naj bodo v upravljanju šol in teh društev. Tri društva iz občine imajo dolgove iz prejšnjih časov in jim bo občina pomagala pri odplačilu iz lastnega sklada za družbene organizacije.
V šolah je treba vsebinsko poglobiti telesno vzgojo, v pobšolski dobi pa naj društva na-
riju bodo ti kadrj društva pred- daljujejo delo z mladino in od-
vsem usmerjali na množičnost
3 SESTANKA SVETA ZA TELESNO KULTURO OLO LJUBLJANA
¥eč skrbi za neljubljanske občine
men naj v vseh občinah poskr.
bijo še za oba namenska sklada,
kakršna imajo ljubljanski sveti.
Svet je razpravljal' tudi o zbirni akciji za potrebe in namene telesne vzgoje. Ob tej priložnosti je ustanovil poseben okrajna štab.
V uvodnem sporočilu Je pred-
>ednik Kavčič opozoril na čedalje odgovornejše delo telesnovzgojnih svetov in komisij v občinah. V zvezi s tem je poudaril, da je delo na tem področju doslej zlasti dobro steklo na območju ljubljanskega mestnega sveta.
Izredni uspehi so bili doseženi zlasti pri gradnji novih športnih stveno namenjena za neljubljan-objelrtov v Tivoliju, Mostah, v ske občine. V teh se bodo morali kopališču Kolezaji, telesnovzgoj- letos še posebej temeljito pripra-nem žarišču za Bežigradom in v viti za nove gradnje telesnovzgoj-Šentvidu ter domovih Partizana nih objektov in naprav ter za na Taboru ter Narodnem domu. vse druge koristne posege. Seve' Tako obsežna dela je lahko svet da pa bodo morali res v vseh ob
raslimi. Da bo v šolah delo plodnejše, je treba šolske športne dneve bolje organizirati in pri tem porabljati že razpoložljive večje objekte v občini. V proračunih je treba povečati
sredstva za športne rekvizite.
V počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ bo tudi v Šiški organiziranih več društvenih, sindikalnih, šolskih in občinskih
ustanovil poseoen »Krajna stan.    - >	TOT	TVT
Ta bo zbiraj sredstva za telesno prireditev in tekmovanj. M. M. vzgojo, ki bodo v letu 1959 prven-
BRANKO ZEBEC ZUNAJ DRUŠTVA
Kontrolna komisija ligaškega odbora pri NZJ je sprejela sklep, naj Partizan iz Beograda in njen nogometaš Branko Ze-bec preki-
opravil s	pomočjo	investicijskega	cinah poskrbeti za	oba sklada.	— neta vse medsebojne obveznosti,
. .	—	-	____ —X_4 —___	— — tsvn-m a t "t	m — Jtt — X  	—— —— — —- —	#1 ni n	4 n A rv o	1—:	r-+ e« 4 4 b clrl ATI .1,1 O j 11T11 "i P 1	-
Veliko zanimanje za knjige
Razmah kultumo-prosvetnega dela v novomeškem okraju
sklada iz sredstev na promet z Težišče vsega dela okrajnega te. alkoholnimi pijačami. Prav zdaj lesnovzgojnega sveta pa bo letos pa pripravlja še podoben funk- na večjem razmahu telesne kultu-cionalni sklad, ki ga Je že odo- re v neijubljanskib občinah, bril mestni svet, v prihodnjih	za zaključek včerajšnje seje	Je
dneh pa ga bo bržkime še OLO (n2. Marjan Božič poročal o ne. Ljubljana.	katerih tehničnih podatkih z lan-
<5vet se le na včerajšnjem se- skih gradenj. S temi bodo nada-stanku odločno zavzel za to, da ijevali še prihodnje leto, ko bole treba v vseh občinah ljubi jan- do izročili namenu nekatere lz-ikeea okraja čimprej ustanoviti med njih (Tivoli. Moste itd.), -svite za telesno kulturo, ki bodo Hkrati je seznanil člane sveta še učinkovito z roko v roki z okraj- z novimi smernicami v gradnji !im svetom skrbeli za nadaljnji telesno vzgojnih objektov v letu "a™ oj telesne kulture. V ta na- 1960. Tedaj svet namreč ne bo razvoj iciesue	skrbel več za nujna dopolnilna
dela na posameznih objektih, marveč se bo prvenstveno lotil samo dveh ali treh novih gradenj.
Zelo mnogo smo na tem sestanku slišali še o šolski telesni vzgoji in njenih problemih,- Pomen včerajšnjega sestanka okrajnega telesnovzgojnega sveta je predvsem v tem. da je svoje načrtno delo usmeril v neljubljanske ob
gradbeni skupini_ rudnika in steklarne pa tudi’ dve režijski gradbeni skupini občine. Verjetno je, dp bo novo gradbeno podjetje v bližnji gradbeni sezoni že lahko sprejelo prva naročila investitorjev.
Posebna zanimivost razprave
na seji ljudskega odbora je bila razprava o pripravah za prihodnjo ozimnico. Menimo, da ie pravilno, ker je hrastnl-ška občina že tako zgodaj začela misliti na jesensko preskrbo potrošnikov s krompirjem. fižolom., zeljem in sadjem. Na ta način se bomo lahko zo-gnili vsem nepotrebnim težavam, ki se niu-ino pojavijo, če vsi zadnji trenutek — brez prijav — planejo po kmetijskih pridelkih, iz strahu, da bi ostali brez ozimnice.
Na seji ljudskega odbora so sklenili, da. je treba člmprej skleniti pogodbe za dobavo ozimnice za potrebe hrastnišklh potrošnikov z ljubljanskim trgovskim podjetjem »Sadje — zelenjava«. Na razpolago je bila sicer še druga možnost, namreč trboveljsko skladišče kme-ti.isih pridelov, vendar so se odborniki raje odločili za prvo.
Razprava na seji se je dotaknila tudi predloga, da bi v Hrastniku ustanovili pletarsko
Videm-Krštoo
luje 87 -Svobod« in kulturno .Tako	" VeZ^društev ima težave
Straži pri Novem mestu, med- zaradi prostorov, zlasti pa za tem ko je bršljinska »Svobo- radi opreme. Ker nimajo proda«, ki je bila prejšnja leta štorov in odrov, ved podezel-zelo plodna, nekoliko popusti- skih društev, odnosno dram-la. Podeželska kulturno pro- skih sekcij prek zime naštu svetna društva imajo razum- dira . eno ali dve igri, uprizori ljivo večjo dejavnost prek zime, kot v poletnih mesecih.
Zelo močna kulturno prosvetna dejavnost je v občinah Se-
V novomeškem okraju de- dovolj razvila svojo dejavnost, novo, sevmea, ije 87 -Svobod« in kulturne	’	-	'’"1~
prosvetnih društev. Le-ta ima' jo 75 dramskih sekcij, 22 folklornih, 45 pevskih zborov ter 15 godb in orkestrov. Vse te sekcije štejejo skupno 6334 članov. Pri vsakem društvu
Na splošno se je kulturno prosvetno delo v okraju razmahnilo, akoravno ne bi mogli trditi, da so vsa društva
Prometne nesreče
Skoraj ni dneva, da ne bi prišlo na avtomobilski cesti, zlasti na novomeškem odseku, do prometne nesreče. Zanje pa so krivi seveda sami vozniki, ki vozijo nepazljivo ln prehitro, predvsem če je cesta poledenela; pa tudi zaradi nepravilnega prehitevanja in vinjenosti.
Po avtomobilski cesti je vozil mimo Lešnice tovornjak poklicni voznik J. M. V kabini je imel še dva sopotnika. Na poledeneli cesti Je začelo tovornjak zanašati, dokler ni zdrsnil s ceste po nasipu skoraj 20 m globoko Pr; nesreči sta utrpela oba sopotnika lažje poškodbe. Na tovornjaku pa bo ocenUi za okrog milijon dinarjev škode.
Iz Ljubljane proti Zagrebu je vozil po avtomobilski cesti osbeni avtomobil M S Na vinu useka pri Poljanah je začelo vozilo na zasneženi in poledeneli cesti zanašati, Ul sicer prav v trenutku.
Jeo j« prehitevalo tovornjak. Ko
fe voznik tovornjaka opazil, da 0airsša osets®4 avtomobil, je pritis-
nil na zavore, ki pa na zasneženi cesti niso delovale. Prav v trenutku, ko je bil osebni avtomobil obrnjen počez čez cesto. Je trčU vanj tovornjak in ga potiskal pred seboj po cesti še dobrih 40 m, preden je vozniku uspelo ustaviti vozilo. Pri nesreči je utrpel ie lažje poškodbe M. S.' Na obeh vozilih pa je za okrog 560.000 din škode.
Iz Ljubljane proti Zagrebu je vozil avtobus po avtomobilski cesti poklicni voznik H. P. V bližini Gmajne je prehiteval tovorni avtomobil in pri tem spregledal, da mu prihaja nasproti osebni avtomobil. Voznik avtobusa je sicer prehitel tovornjak, pri tem pa zadel v zadnji levi del osebnega avtomobila, ki ga je potem zanašalo po cesti. Slučaj je hotel, da je privozil iz smeri Ljubljane za avtobusom in tovornjakom še osebni avtomobil, v kateresa se ie zaletel omenjeni avtomobil, ki ga je zanašalo K sreči človeških žrtev ni bilo, na vozilih pa je za okrog 700.000 din škod*.	■
Krepko so se morali te dni lotiti dela delavci, ki dovažajo premog ustanovam, podjetjem in drugim potrošnikom. V podjetju »Kurivo« razpošljejo dnevno dvajset do trideset vagonov premoga, v podjetju »Kurivo - prodaja« pa osem do devet vagonov. Dobivajo ga predvsem podjetja in ustanove. Gospodinje, ki Ve niso pravočasno oskrbele z zadostnimi količinami premoga, se morajo zadovoljiti z velenjskim premogom, pravijo v podjetju »Kurivo - prodaja«. Skladišča s premogom obeh podjetij, ki oskrbujeta Ljubljano s kurivom, so v glavnem prazna in gre ves premog neposredno v kleti njihovih potrošnikov.
(Foto: Selhaus)
pa jih poleti na prostem, ali pa gostuje v krajih, kjer imajo odre. Za igre je na splošno veliko zanimanje. Dostikrat primanjkuje primernih del za manjše odre, kar ovira še večjo dejavnost.
Prav tako je veliko zanimanje za knjige. Vse knjižnice -Svobod« in prosvetnih društev pa premorejo le 26.154 knjig. — Lani je bila vsaka knjiga povprečno prebrana vsaj dvakrat. Zlasti v zimskih mesecih si ljudje radi izposojajo knjige v knjižnicah. 2al se knjige hitreje obrabljajo, kot dotekajo sredstva za nakup novih. Veliko povpraševanje po knjigah in premalo denarja za nakup novih, sta glavni težavi vseh knjižnic.
Okrajni odbor Svobod in prosvetnih društev namerava letos prirediti več tečajev, ki naj bi pripomogli k še večji kulturno prosvetni dejavnosti, zlasti pa k dvigu kvalitete prireditev. Tako ima v načrtu vsaj en šminkarskj in_ dva režiserska tečaja. V načrtu ima nadalje osnovanje garderobe in izposojevalnice rekvizitov. s čimer bi bilo mnogim društvom zelo pomagano. Veliko je zanimanja za lutkove predstave, zato nameravajo prirediti tudi lutkarski tečaj. V poletju bo letos velik okrajni dramatski festival, ki bo prikazal razmah te vrste kul turno-prosvetne dejavnosti
Črnomelj
Prebivalci Sinjega vrha in okoliških naselij, pridno skrbijo za napredek. Kljub šte-1 vilnim težavam dosegajo lepe uspehe. Tako je pred kratkim v teh krajih prvič zasve tila električna luč, ki pomen vsekakor precejšnjo pridobi tev. Pridno skrbijo tudi za u-reditev krajevnih poti. Ke' imajo na občinskem ljudskem odboru v Črnomlju za njihn ve potrebe dokaj razumeva njo. pričal---' :°io hidi za r>”
hodnje več novih uspehov.
O. J.
ki sta jih sklenila junija 1958.
Kontrolna komisija je po pretresu predmeta in raznih izjav prizadetega igralca ter članov društva ugotovila, da je Branko Zebec grobo kršil obveznosti nasproti klubu m grešil proti discl-plini pravega športnika. Odklanjal je nastope na nogometnih tekmah in se razen tega nešportno obnašal na sestanku klubove uprave z igralci.
Kontrolna komisija je v tej zvezi dobila v roke podatke, ki presegajo njeno pristojnost, tako da bo vse gradivo dostavila upravnemu odboru NZJ v nada.jnjl postopek.
STRELCI V ZIREH
Strelska družina Tabor iz Zirov Je v zadnjem času zelo prizadevna pri delu. Pred dnevi je poskrbela celo za prijateljsko strel-
sko tekmovanje z zračno puško.
aeio usmeril v neijuuijau^c	-.rlilo	kar 14
čine To Je že več ko potrebno. Na tekmovanje je Dmslo Ka saj tare podeželske občine marsl-	petčlanskih	ekip raznih	oM r - h
kateri trd oreh. Sklep so seveda	organizacij.	Prvo mesto	je
z velikim za dovolj stvom pozdra-	prva ekipa	STD Z ri	»	zbra-
vili tudi vsi zastopniki teh občin,	pred drugo	garnituro.
I	1	(h)	la''142 krogov.	R L
PRED n. KOLOM DRZAVNEG A PRVENSTVA V EfOKEJIJ
JESENICE V ZAGREBU, LJUBLJANA V BEOGRADU
Presenetljivo dobra forma Je- vo pa b! jih morala dobiti v ne-senic, nepričakovani zmagi Za- deljo (proti C. zvezdi), v greba v Beogradu in veliko (proti Tašmajdann) in v četrtek
zanimanj za tekme — so, glavne značilnosti prvega kola zvezne hokejske lige. Danes, jutri, v torek in četrtek pa bo na
sporedu že drugi zavrti ja j. Čeprav so si Jeseničani z odličnim startom že po dveh tekmah skorajda zagotovili prvenstvo, pa bodo srečanja vendar Se nadalje ostala zanimiva. Vsaj tako dolgo, dokler ne bosta Partizan in Zagreb prvič ob celotni izkupiček. To pa se lahko (godi že danes ali jutrL Danes bo Ljubljana v popolni '.asedbi igrala prvo tekmo v Beogradu, in sicer proti Partizanu. Ker bo nastopila v popolni zasedbi (zaradi beograjskih dogodkov je dobil Zupančič strog ukor, Babnik pa je bil oproščen) ima možnosti, da si tudi v srečanja s šestkratnim prvakom osvoji obe točki. Zaneslji-
(proti Zagrebu).
Ker Zagrebčani nimajo igrišča, bodo nedeljsko tekmo z Jesenicami odigrali pod MeSakljo. Čeprav so Zagrebčani letos še nepremagani, dvoštevilčne-mu porazu verjetno nc bodo ušli.
Sicer pa — pustimo besedo tekmecem ...
BOKS
BRANIK : LJUBLJANA
V Domu železničarjev poleg avtobusne postaje je drevi ob 19. uri prijateljski- boksarski dvoboj med moštvom Branika iz Maribora in prireditelji 2 TAK Ljubljane. Na sporedu bodo srečanja v 10. kategorijah.
&
MEDNARODNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V BUKAREŠTI
Uspešen start naših
Včeraj so na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Bukarešti začeli igrati tudi Jugoslovani V ekipnem tekmovanju Je Jugoslavija dopoldne premagala Poljsko 3:0. Romunijo B 3:1. Jugoslovanski igralci so pokazali zelo dobro igro. tako da je računati z dobrim plasmajem v celoti. Podrobno Je bilo takole: proti Poljski Markovič II :	Petraszek	2:0.
Hrbud : Kallnskl 2:0. Markovič I — Markovič H : Kalinskl — Petra-szek 2:0; proti Romunija B: Roti kovič II : Bode 2:L Hrbud : Roti 2:0, Roti — Bode : Hrbud — Fra-nlč 2:1, Markovič n • Roti 2:0 Jugoslavije 1e sinoči Igrala proti Madžarski v tej skupini so Madžari premagali Poljsko in Romunijo B. obe 3:0.
V I. skupini so bili doseženi tile Izidi: Romunija I : Bolgarija 3:0 Švedska : Vzhodna Nemčija 7(1. Švedska : Romunija I. 3:2.
V ekipnem tekmovanju žensk je Madžarska premagala Vzhodno Vemčijo 3:0 Bolgarija pa Romu-• in B 3:2.
*
Na Reki se Je včeraj začelo XIV. iržavno prvenstvo v namiznem tenisu za mladince, ki se ga udeležuje 14 ekip, med njimi tudi Ljub-
Ijana in Odred. Mladost iz Kranja ter Fužtnar iz Raven. Prvi izidi so bili med drugim tile: Borac Fužinar 5:2. t-jubljana : Borac 5:4 Odred Banal 5:4 Odred Zago-
rac 5:1 in Bosna : Mladost 5:2. Vsega le na tekmovanju 66 igralcev.
Zasavska smučarska podzveza
bo jutri v nedeljo priredila pod-zvezno prvenstvo v alpskih disciplinah in tekih. Tekmovanje bo na Partizanskem vrhu nad Trbovljami.
Redni občni zbor TVD Partizana Narodni dom bo v ponedeljek 19. tega meseca ob 19. uri v društveni telovadnici. Udeležba ie obvezna za vse pripadnike.
Nogometni klub Odred bo priredil v torek 20 tega meseca ob 19. uri v dvorani hišnega sveta v Kidričevi ulioi 5 sestanek s prijatelji in simpatizerji. Vabljeni!
Danes se bo v Kranju začelo letošnje ekipno državno prvenstvo v namiznem tenisu za članice in mladinke. Ekipe bodo tekmovale vsak z vsakim, tako da bolo dobili natančen vrstni red vseh. Med favorite pri članicah sodijo Partizan iz Beograda m. zagrebški Grafičar. med mladinkam; pa bodo bržkone v ospredju Ravenčanke članice Fužinarja. medtem ko jim bodo po prvem mestu stregle predvsem domače igralke (Triglav). Prvenstvo bo v prostorih OLO
rP n j
Občni r.bor PK riirije bo v ni> . deljo, 18. t. m., ob 9. uri, v Grjv gorčičevi 23. Člani In prijatalfi kluba vabljeni!	•*
OBVESTILO!
©to setootah
ZARADI POPRAVILA ROTACIJE CN DALJŠEGA POSTOPKA PRI TISKU •
SE SPREJEMAMO MALIH OGLASOV ZA NEDELJSKO IZDAJO.
KOLEDAR Sobota, 17 januarja: Anton .
NOČNA ZDRAVNIŠKA OE2UK NA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20 — 7 URE ZJUTRAJ OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN.
Zdravstveni dom 310 S TE:
ZD. Moste. Krekova 5. tel. 31-359.
V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-3CO.
Zdravstveni dom RUDNIK:
Dr. Kr e j či Fedor, Privoz 18. tel 20-767. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500.
Zdravstveni dom SISKA«
Dr. Vidmar Dragica Černetova št. 31. tel. 22-331.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD:
Dr. Čebin Branko, Stoženska So, tel. 332-297. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom VIČ:
Dr. Grapar Stane, Kogojeva 5, tel. 23-372. Nedeljska dežurna
služba v ambulanti Mirje, Trg
mlad. delovnih brigad 3, od 8.
do 12. ure tel. 21-797.
Zdravstveni dom CENTER:
Dr. Kotnik Sonja, Miklošičeva 24,
tel- 39-151. Za 'obiske otrok: ista tel. štev.
Zdravstveni dom LJUBLJANA — POLJE:
Dr. Vidmar Roman. tel. 333-220.
V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 333-10-0.
Danes se ie srečal z Abrahamom tovariš TONE BREZNIK. K njegovemu jubileju mu želijo vse najboljše njegovi prijatelji.
Namesto venca na grob pokojnega strica KONRADA TLPLY sta poklonila A. in I. Colarič iz Kostanjevice 1.500 din za slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se za dar najlepše zahvaljuje!
Namesto venca na grob blagopo-kojne ANKE LAJOVIC je poklonila prof. Zora Ropaš 1.000 din Zjb slepo mladino. Iskrena hvala!
Namesto venca na grob pok MARICI PREMKOV je poklonila Milka Detoni 1*000 din za slepo mladino Iskrena hvala!
Občinski odbor Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev občine Bežigrad sporoča članstvu, da bo redno mesečno predavanje dne 20. januarja 1959 ob 19. uri v mali kino dvorani Gospodarskega razstavišča. Tema predavanja: »Operacije IV armi.je za osvoboditev Trsta« in predvajanje vojaškega filma. Predavatelj akt. major Isakovič.
K udeležbi vabimo vse člane nečlane in ostalo občinstvo.
Odbor
Vse planince in smučarje, obt
skovalce Doma * pod Storžičem obveščamo, da je planinska postojanka pod Storžičem od 19. januarja t. I. dalje, do naaaljnega oskrbovana ie ob sobotah in nedeljah
Z E VES! KAJ? Restavracija »PARK« v Kranju prireja od 18 do 25. januarja LOVSKI TEDEN — jerebice, fazani, zajci, sme
»DANCING« in »NEDELJSKI PLES« bosta zaradi modne revije v festivalni dvoran: zopet 31. januarja in 1. februarja.
ŠTUDENTJE Danes zvečer 10. ekskluzivna študentska plesna zabava v dvorani Menze na Miklošičevo 12 (dvorana bo ogrevana!) Igra akademski _ plesni sextet — leader — Aco TVIiiller!
PUTNIK SLOVENIJA OBVEŠČA:
SMUČARSKI IZLET z avtobusom v nedeljo, 18. januarja 1959, na Stari vrh nad Škofjo Loko. Od:
hod iz Ljubljane ob 8. uri. povratek v Ljubljano okoli 18. ure. —
Vozovnice za izlet so samo v
predprodaji v poslovalnici v Ljubljani do sobote do 12. ure.
Izkoristite ugodno priliko, idealna smučišča na Starem vrhu vabijo!
Ce ne preprečite razvoja glivič-
nega lišaja med prsti nog, se bodo
pojavile boleče razpoke. Preparat »NOGIS« dobite v drogerijah tn
lekarnah
Smučarski voski »TEMPO« vodi-io v kvaliteti 1
Knjižico MED-HRANA. ZDRAVILO dobite po simbolični ceni 20 din v poslovalnici Medexa, Miklošičeva 30 in v knjigarnah proti plačilu 30 din v znamkah vam jo Medex pošlje tudi po pošti.
ZA OBČUTLJIVO KOŽO NAJBOLJŠA KREMA!
je najnovejš: higienski preparat z.-. čiščenje ust. Nudijo lekarne ir. drogerije.
NOVOST - IBS — krema
s placento
V	salonu »Kozmetika«. Dvorni trg 2 (pod Mestno knjižnico), dobite prvovrstno hranilno obrazno kremo s placento, ki ne vsebuje koži škodljivih mineralnih maščob. Polnimo lončke.
GLEDALIŠČA
DRAMA
Sobota, 17. januarja, ob 19.30: Schiller:	Don	Karlos Izven in
za podeželje.
(Vstopnice so že v prodaji.) Nedelja, 18. januarja ob 15: Go-lia: Jurček. Izven in za podeželje Znižane cene.
(Vstopnice so že v prodaji.)
Ob 19.30:	Cankar:	Za narodov
blagor Izven in za podeželje Znižane cene.
(Vstopnice so že v prodaji.)
V	repertoarju za tekoči teden oosebej opozarjamo:
— na današnjo večerno lzven-abonmajsko predstavo Schillerjevega »Don Karlosa«;
— na nedeljsko popoldansko izmena bon majsko predstavo Golie-ve otroške igre »Jurček«.
— na nedeljsko večerno lzven-j.bonmalsko predstavo uspele Cankarjeve komedije *Za narodov blagor«.
Za obe nedeljski predstavi veljalo znižane cene.
OPERA
Pobota, 17 1an. ob 19.30: Puccini: »La Boheme« Abonma red P — Medelja. 18. jan. ob 19.30: Verdi: »Trubadur«. Gostovanje tenorista Jožeta Gosti ča in mezzosopranistke Dane Ročnikove. Izven in za podeželje. (Razprodano!)
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA — Gledališka pasaža
Sobota. 17 jan ob 20:	Manzarl,
Naši ljubi otroci. Abonma Kolektivi C.
Mladini	m	primemo	(Gostuje
Nedeljka Kacinova.)
Vedel.ia. 13 jan. ob 15: Manzarl. Naši ljubi otroci. Abonma Kolektivi E.
Mladini	ni	primemo.	(Gostuje
Nedeljka Kacinova.)
Vstopnice so tudi v prodajL ob 20: Manzarl. Naši ljubi otroci. Abonma	Kolektivi G.
Mladini	ni	primerno	(Gostuje
Nedeljka Kacinova.)
Vstopnice so tudi v prodaji.
Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Mestni dom sobota. 17. jan. ob 20: Bisson-Car-rč: »Maškarada«, veseloigra. Premiera. Red B Vstopnice so tudi v prodaji.
edelja. 18 lan ob 15.: J. Sploar; •»Pogumni -Tonček«, pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven. Veljajo vstopnice od 11. januarja 1959.
Ob 17: J Spicar: »Pogumni Tonček«. pravljična Igira z godbo in olesom. Popoldanska predstava. Izven. Veljajo vstopnice od II januarja 1959.
Ob 19.30: Bisson-Carrč: »Maškarada«, veseloigra. Večerna predstava, izven.
Ponedeljek. 19- januarja ob 20: Bisson-Carrč: »Maškarada«, veseloigra. Red C. Vstopnice so tudi v prodaji.
OTVORITEV NOVE REDNE AVTOBUSNF PROGE
HRASTNIK—'TRBOVLJE—LJUBLJANA in obratno
Odhod iz Hrastnika 6.30, Trbovlje 7. uri, prihod v Ljub-
{jano 8.45.
Odhod iz Ljubljane 12.30, prihod v Trbovlje 14.19, Hrastnik 14,50.
Proga začne obratovati s 15. januarjem 1959 Obratuje samo ob delavnikih. AVTOPREVOZNlSTVO TRBOVLJE
210
Vse prezgodaj je zatisnil svoje blage oči v 86. letu starosti naš srčno dobri in nadvse ljubljeni skrbni oče,
stari oče, tast, svak in stric
VALENTIN JER&K
železniški upokojenec
Pogreb dragega očeta bo v nedeljo, 18.’ januarja 1959, ob 16. uri iz Marijine mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: hčerki Marija por. Perles in Joži por. Klobučar, zeta Miran in Joško, vnuk Jurček in sorodstvo.
Ljubljana, Vešter. 16. januarja 1959.
V soboto. 17 ' ]an ob zu un bo četrta premiera v Šentjakobskem gledališču. Uprizorili bodo zabavno francosko veseloigro »Maškarada« z Maherjevo, Simončičevo, Karusom Razborškom in Zalarjem v glavnih vlogah. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu. Vstopnice lahko rezervirate po telefonu na štev. 32-860
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Križanke Sobota, 17. Jan. ob 19.30: Chopin: »Utripi srca«: Beethoven: »Umetnik in usoda«; »Čače moj«. Gostovanje plesne šole Koper. Ponedeljek, 19. jan. ob 20:	W.
Faulkner: »Requiem za vlačugo«. Vstopnice v prodaji dnevno od 10—12 in dve uri pred pričetkom Rezervacije, po tel 22-011.
MLADINSKO GLEDALIŠČE — Ljubljana, Kino dvorana »SOCA«
Nedelja 18. jan. ob 10.30:	»VOD-
NJAK ZELJA«. Omnibus mladinskih igric.
Vstopnice so v prodaji v nedeljo
pri blagajni kina Soča:	rezerva-
cije PO tel 22-011.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Komenskega ul. 12
Soboto 17. jan. ob 20. uri: Skov-ronski — Slotwinski »Direktorjev rojstni dan«. Sodobna satira. Nedelja, 13. jan. ob 14. in 16.30 uri: »Janko in Metka«, pravljična
igra z godbo ip petjem.
Ob 20. uri: Skdwronski — Slot-
vvlnski:	»Direktorjev rojstni
dan«. Sodobna satira.
ELITNA MODNA REVIJA v Festivalni dvorani Sobota, 17- januarja ob 16.30: Program — A, ob 20. url: Program
— B. Predprodaja vstopnic pri blagajni festivalne' dvorane od 10.30 dalje ves dan.
Nedelja, 18. januarja ob 10. uri: Program — A, matineja po enotnih cenah, ob' 15. uri: Program B, ob 18. uri: program — A. Predprodaja vstopnic od 9. ure
dalje ves dan.
Ponedeljek, 19. januarja -ob 16,30:
Program — A, ob' 20. uri: Program — B. Predprodaja vstopnic
od 10,30 dalje ves dan.
Torek, 20. januarja oh 10.30: Pro-
gram — B, ob 20. uri: Program
— A.	.	.
Predprodaja od 10.30 dalje ves
dan.
MESTNO LUTKOVNO• GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Sobota, 17. Jan. ob 17. uri: Oscar Wilde: »Srečni princ«. Zaključena predstava za- otroke članov slnd. podruž. podj. .Inštalacije. Ob 20.30 uri: J. Kainar: »Zlatolaska«. Za odrasle.
Nedelja, 18. jan. ob 11 in 15 uri; Dr. Jan. Malik:	»Žogica Maro-
gica«.
Prodaja vstopnic od torka dalje na upravi Resljeva c. 36 od.10 do 12 ure (razen nedelje) in pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na telef. 32-020-
ROCNE lutke Resljeva c. 36 Nedelja, 18. jan. ob 17. uri: N. Simončič: »Zmešnjava«.
V nedeljo dne, 18. januarja bo v gledališču ročnih lutk prva izven predstava igrice »Zmešnjava«, ki jo je napisal član našega gledališča Nace Simončič, Delo je režiral Polde Dežman, lutke-so <\clo akad. kiparja Slavka Hočevarja, kostumi Andre Avčinove, scena pa je zamisel akad. slikarja Milana Butine. Pri predstavi sodelujejo: Nace Simončič, Majda Podvršiče-va, Vera Štihova, Jože Pengov, Polde Dežman, Miro IVeber, Ciril Jagodic. _
Prodaja vstopnic na upravi Resljeva cesta številka 36 (razen nedelje) od 10—12 ure in pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na telef. 32-020.
PROGRAM PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA za čas 18. in 19. 1.
1959
Nedelja. 18. jan. ob 16. uri — izven in za podeželje Mac Gilbert Sau-vajon:	»TRINAJST JIH BO«.
Uprizori Svoboda Stražišče. Ponedeljek, 19. jan. ob 20. uri — , izven. »Operni večer« baleta ljubljanske opere.
KONCERTI
Peters Sisters bodo s svojo sfcupl-no nastopile nocoj ob 20. uri v Filharmoniji. Opozarjamo na točen začetek. Koncert je razprodan.	K
RAZPISI
RAZPIS
Komisija, za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij občine KAMNIK razpisuje mesto UPRAVNIKA AVTOMEHANIČNE DELAVNICE KAMNIK.
Kandidat mora biti mojster Iz avtomehanične stroke s 5-letno prakso ali visokokvalificirani' delavec te stroke z isto prakso.
Plača po tar. pravilniku ali dogovoru.
Kolkovane ponudbe z opisom strokovne prakse in življenjepisom pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Kamnik, do 30. januarja 1959.	R
mka. Ponudbe bomo sprejeman u„ dne 19. februarja 1959 do 1/2 10 ure, v prostorih podružnice Celje, soba št. 21. Za odstopljeni elaborat se plača poleg 10.000 din, ki se vrne ponudniku, ko bo vrnil elaborat. Ponudniki morajo pred pričetkom licitacije plačati predpisano takso v gotovini.
Državni zavarovalni zavod — Direkcija za LR Slovenijo.	O
ZAHVALE
V	težkih dneh, ko nas je toliko prezgodaj za vedno zapustil nas ljubljeni mož in predoori tati FRANJO JARC
ac pi. lbiuiiu ž.unvmjujuuiu v
svojcem, prijateljem m znancem, ki so mu s uiko številnimi obism iajšau zadnje ure življenja v bolnišnici m umna. -Uoseouo se zan-v^čuj ujemo oseuju Iniekcijske 111 m-rurgicne kmiiKe v i-juuijanj za vso skiono nego in lajšanje Doie- ■
cm, K-aKur tacu dr. J uzetu Bezjiu,
ki mu je do zaanje ure posveča:
vso sierd, ter nucum vse, da mu je
olajšal trpljenje, iskrena iivaia
vsem številnim darovalcem cvetje«
in vsem. ki ste ga v tako velikem
številu spremili na zadnjo pot.
zahvaljujemo se pevcem za pre-
tresljive žalostinke. dalje govor-
niku tov. Brezarju za poslovilne besede, kakor tudi upravi in Sin-dikalni podružnici tovarne Sava v Kranju.
Hvala vsem, ki ste nam ustno m pismeno izrazili sožalje in nas to-
lažih v težkih urah. Žalujoča žena in otroci.
Kranj, 15. jan. 1959.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše nad vse ljubljene žene, zlate mamice, stare mamice, sestre in tašče
ANE MAVSAR, roj KASTELIC
se najiskreneje zahvaljujeva vsem,
ki so jo spremili na njeno zadnjo
pot. Posebno se zahvaljujeva dr.
Zitnikovi. dr. Cučkovi m dr. Debevcu za njihovo požrtvovalnost in lajšanje bolečin.' strežnemu osebju onkološkega oddelka, ki je nesebično pomagalo pri njenih zadnjih urah, posebna zahvala sestri
Rozki za vse, kar ji je storila dobrega in vsem, ki so jo tolažUi v njeni težki bolezni.
Nadalje se zahvaljujeva SRUD »Tine Rožanc« za petje in godbo, sodelavcem in soudeležencem za spremstvo in vence, prav tako bližnjim sostanovalcem in vsem ostalim, ki so darovali prelepe vence in šopke ter ji s tem okrasili njen zadnji dom.
Naj ji bo zemljica lahka! Neutolažljiva mož Anton in hčerka Majda.
Ljubljana, 17. L 1859.
U M H L I
Zapustila nas je naša draga, ljuba mama, stara mama
MEŽI PIRC
vdova železničarja
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 18. januarja 1959, ob 14.30 iz Krištofove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: hčerki Nežka por. Ercigoj. Anica por. Maraž, sinova Franjo in Lojze, snahe, zetje. vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Ljubljana. Ilirska Bistrica, Kranj. 16. jan. 1959.
Zapustil nas le za vedno naš lju-bi mož. oče. brat. dedek in stric
LUDVIK OŠABEN vlakovodja v pokoju Pogreb nepozabnega bo v nedeljo. 18. 1. 1959 ob 15» uri iz Petrove mrl. vežice na Zalah.
2«alujoči:	družina	Ošaben	ter
ostalo sorodstvo.
Uiublinna. IB lan 1959
0 S V H S s M A
LICITACIJA DRŽAVNEGA ZAVAROVALNEGA ZAVODA, DIREKCIJE ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI.
Na podlagi Pravilnika o oddaja-n1u gradbenih objektov in del (Uradni list FLRJ št. 13-57) razpisuje Državni zavarovalni zavod Direkcija za LR Slovenijo DRUGO JAVNO PISMENO LICITACIJO za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za poslovno zgradbo DOZ. podružnice v Celju, k( se bo gradila v ul. XIV. divizije v Celju, s predračunsko vrednostjo 49.300.000 din.
Rok za popolno dovršitev zgradbe je 1. junij 1960.
Licitacija bo dne, 19. februarja 1959 ob 10. url v prostorih DOZ Celje. Titov trg 3-n. Varščino 1"/» predračunske vrednosti predložite z garancilskim pismom banke najpozneje do pričetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene po čl. 15. tn 16. cit. Pravilnika s prilogami po 17. členu Istega Pravil-
M ALI a G LASI
SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdela najhitreje FOTO HOLFNSKI, Cankarjeva 8.
FOTO KOLENSKI se priporoča za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. —. Fotografiramo povsod, kjerkoli želite. Telefon 21-689.	293S0-2
V	TRSTU v veletrgovini »Fellce«, via Carducci 41, nasproti pokrite tržn;ce sv na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni Jopiči) vseh vrst dežni plašči za moške in ženske, hlače iz žameta ter že izdelane cele obleke in posamezni jopiči, vse po najnižjih, v Trstu Obstoječih cenah. Nadalje obveščamo, da smo ravnokai prejeli 10.000 montgomery pla ščev za dečke, ki so v prodaji za vsakega kunca po reklamrn ceni, lo je 4000 Lit za komad Torej pomnite, v veletrgovin) »Fehce« v Trstu dobite bunde po 2000 Lit. — s tem odrezkom vam priznamo poseben poipust.
45-4
MOŠKO KOLO, športno, dobro ohranjeno in kompletno, prodam (12.000). Ogled vsako popoldne pri vratarju tiskarne »Slov. poročevalca«.	1022-4
INOZEMSKO ZASTOPSTVO v Ljubljani sprejme 2 strojepiski po možnosti, z znanjem stenografije. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe v ogl.
■ odd. pod »Stenografija«. 639-1 SALDAKONTISTA sprejme večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Nastop 1. marca ali l. aprila. Plača po predhodnem dogovoru. Ponudbe pošljite do 1. februarja 1959. Naslov v ogl odd. 831-1 VE C VODOVODNIH inštalaterjev, stavbnih kleparjev, skladiščnika jn delavcev sprejmemo. Kle. parstvo jn vodovodi. Ljubljana, Ilirska 15.	608-1	.
TRGOVSKO POMOČNICO ati pomočnika sprejme večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Plača po predhodnem dogovoru. Po nudbe pod »Nastop službe v mesecu februarju, marcu ali apri. lu« v ogl. odd.	654-1
POŠTENO ZENSKO srednjih let ali upolkojemko za gospodinjstvo k trem osebam, sprejmemo za dopoldanski čas. Informacije od 15. do 18. ure. Bajt, Bežigrad 14.	762-1
INDUSTRIJSKO PODJETJE V Ljubljani sprejme uslužbenca za evidenco embalaže. Pogoj: dovršena srednja ekonomska šola in znanje strojepisja. Možen takojšnji nastop. Naslov v ogl. odd	655-1
KOMERCIALIST z absolvirano ekonomsko fakulteto v Ženevi in perfektnim znanjem francoščine in srbohrvaščine ter dobrim aktivnim znanjem angleščine in nemščine, išče primerno zaposlitev v podjetju ali ustanovi. Vladimir Miselj. Črnuče 80.	798-1
FOTOGRAFA, sotrudnlka za isto obrt iščem v Ljubljani. Ponudbe pod »Nekaj gotovine« v ogl. odd.	678-1
PRIVATNEGA učitelja strojepisja iščeva. Ponudbe pod »Takoj« v
ogl .odd.	8^0'2
PRIVATNO HRANO v Mostah, iščem. Ponudbe pod »Domača hrana« v ogl. odd.	741-2
ZENSKO POMOČ za dva dopoldneva mesečno sprejmem. Naslov v ogl .odd.	-	I
OSEBNI AVTO. dobro ohranjen, prodam Informacije pri kino Triglav,-Ljubljana.	843-4
110 kg SLAME kupim Cu%er-man Marija, Zg. Duolje 5 .	736-5
KONCERTNI KLAVIR kupim. — Ponudbe pod »Angleška meha nika« v ogl. odd.	685-»
PIANINO vzamem v najem ali kupim Sporočite pogoje v °P-odd. pod »Lahko tudi rabljen-
NEOPREMLJENO sobo išče mlad gluh črkostavec Cepec Vinko Slov poročevalec roč. stavni^
ZA STANOVANJE in hrano Pomagam v gospodinjstvu. Tud šivam. Naslov v ogl. Odd. 819 9 nujno ISCEM SOBO. Plačam za leto vnaprej ali nudim nagrado Naslov v ogl odd.	»»J-3
VEČJO SOBO s posebnim vhodom za dvakratno tedensko uporabo iščem Plačam dobro -Ajtnik Ivan. Rimska 2	_ ,
ŠTUDENT išče stanovanje v Ljub
liani, okolici. Odlično inštruira nemščino (angleščino) Jarš k a
»iodf.LE za odlitke 'oarri tzcl^ls točno in solidno Tieršič Rimska
cesta 13	~	*02'11
DELAVKE za lažje delo Iščemo
Naklov v 0(1. odd.	IW-1
t* o STEN u ZENSKO, srednjih iei ali upokojenko, za varstvo otroka ln pomoč v gospodinjstvu v dopold. času, iščem. Ostalo po dogovoru. Ljubljana. Zavrti 9, od 14. do 16. ure.	893-1
ČEVLJARSKA ZADRUGA »Mivka«, Ljubljana, Mivka 25. sprejme taikoj moško moč za prevoz s triciklom In žensko moč za pomožna dela v skladišču (finlš čevljev).	992-1
TRGOVSKO PODJETJE »Tobak« Ljubljana, Likozarjeva 5, sprejme šefa nabave in prodaje galanterijskega blaga. Plača po dogovoru, nastop službe takoj Interesenti naj se osebno Javijo na upravi podjetja. Likozarjeva št. 5.	977-1
MLAJŠO administrativno moč - z znanjem strojepisja iščemo. Zelena je administrativna ali sred ekonom, šola. Ponudbe na pod. jetje »Surovina«, Cesta dveh ce sarjev št. 170.	978-1
MLAJŠO UPOKOJENKO z last-n!m stanovanjem za gospodinj-
ska dela sprejme družina s 3
letnim otrokom. Dobra pla-ča in
hrana. Dokovor med 18. in 20
uro pri Kresnile. Titova 25-B-TH
928-1
PET DOBRIH STROJEPISK in 3
korespondentke za tuje jezike
sprejmemo. Javite se na naslov:
Trgovsko in uvozno podjetje
Metalka. Ljubljana. Parmova 33 Tel. 32-905.	219-1
DELAVCE ZA SKLADIŠČNIKE v javnih skladiščih v Vižmariih ali v Ljubljani, sprejmemo. Pogoj: stanovanje v Ljubljani ali bližnji o-kolici. Javite se v tajništvu podjetja Ljubljana. Parmova ulica 33.	218-1
KOVINSKO PODJETJE »KLIMA«, Celje, sprejme v službo administrativno uslužbenko z znanjem strojepisja. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Prošnje
vložite na tajništvo podjetja.
217-1
VRTNAR, srednjih let, vešč v
vseh panogah vrtnarstva s 24-
letno samostojno prakso, želi
spremeniti, službo. Pismene ponudbe pošljite na upravo lista Maribor pod »Vrtnar«.	920-1
POZOR! Ponovno delamo franeo.
sko. kemične trajne. Cena 600 din. Frank, Čopova 2.	956-2
STROJEPISKA — administrativna
moč išče zaposlitve za popoldne
Ponudbe pod »Honorarno« v ogl-Odd.	900-2
DVA PLINSKA ŠTEDILNIKA —
eden na butan plin in dve »Marjanci«, prodam. Naslov v ogl. odd.	960-4
NOVO BUNDO, uvoženo, prodam.
Gradišče 12, dvorišče. 1003-4 POLSPORTEN, eleganten otroški voziček, prodam po ugodni ceni. Tršek, Ob železnici štev. 1, Ljubljana-Moste.	957-4
ZENSKI svetlosiv plašč, moške plašče ln obleke za manjšo postavo in lep akvarij 50 1. prodam. Jenko. Resljeva 3-n. 894-4 SOBO s posebnim vhodom oddam mirnemu inteli-gentu, ki Je ves dan odsoten. Ponudbe pod »Nagrada zaželena« v ogl. odd.
995-9
V	LJUBLJANI Izgubljen paket z blagom od kina Sloge do Smar-tinske c. št. 30 ob 19.45, prosim tovariša al; tovarišico, ki je našel. naj vrne proti nagradi 2000 din. Mesarič Ivan. Smartinska 159« Ljubljana.	970-dO
KOMFORTNO 2-sobno stanovanje s kabinetom zamenjam za garsonjero. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd.	1014.9
PODPISANA izjavljajva da nisva plačnika dolgov, k\ bi jih napravila Miletič Višnar Rožca. — Svariva pred nakupom stvari I Višnar Pavia, Janko. Levstikov trg 3. Ljubljana.	950-11
• INDOS«, industrija obdelovalnih strojev Ljubljana-Moste, sprejme s takojšnjim nastopom več kovinostrugarjev in' enega ne kvalificiranega delavca. Plača po dogovoru in tarifnem pravilniku poddetja.	-1
KVALIFICIRANI KUHARICI — vestni m pošteni, nudimo takoj stalno zaposlitev v Domu na Komni. Pismene ponudbe dostavite Flaniffskemu društvu Ljub-Ijana-matica. Ljubljana, Miklo sičeva c. 17. najkasneje do 20 t. m.	1040-1
KVALIFICIRANI trgovski pomočnik dobi namestitev v skladi
ščru. Ponudbe pod »Vestnost« v
ogl. odd.	1026-1
dva skladiSCna delavca za delo v skladišču dobita namestitev. Ponudbe pošljite na upravo
podjetja »Veledrogerija«. Ljubljana. Mestni trg 22.	1025-1
ABSOLVENTKA ekonom, tehni-kuma dobi namestitev. Ponudbe pod »Bodočnost« v ogl. odd.
1024-1
PINEMATOGRAFSKO podjetje
— Ljubljana, proda motor znamke Puch-Roller, rabljen, toda dobro ohranjen. Cena 200.000 din Ponudbe drž. ustanov in podjetij pošljite do vključno 22. I. 1959 na naslov:	Kinematografsko podjetje, Ljubljana. 1048-4
NOV, usnjen kovček, 76x47x26 cm , kokos tekač rdeč, rabljen, pred vojni in trodelno zeleno omaro prodam. — Naslov v ogl. odd
1033-4
SOBO oddam študentu. Naslov v Ogl. Odd.	1033-9
OPREMLJENO SOBO s souporabo
kopalnice dobita dve solidni
moški osebi. Ponudbe v ogl.
odd. pod »Najboljša ponudnika«
1034-9
MLAD UČITELJ — študent išče sobo v centru Ljubljane ali
Kranja. — Ponudbe pošljite po
družnicl SP Kranj pod »Miren
— Čist«.	1032-9 AVTO. novejše tipe, kupim takoj. Naslov pri vratarju tiskar-
ne »Slov. poročevalca«. 1021-5
IVI R R I B 0 B
Sobota, 17. januarja.
Dežurna lekarna:	»Pri gradu«.
Partizanska c.
NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30; »Madame Butterfly«. Red LMS — Zeleni.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 8.00—8.06 Domače vesti; 8.15—9.00 Pester spored solistične in ansambelske glasbe; 9.00—14.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana;
14.30—16.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.30 Zabavna glasba;
17.30—17.40 Radijska reportaža; 17.40 —19.00 Slovenske narodne pesmi poje kvintet Anton Neffat; 18.00— 24.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
KINO
m
jmmm
1
BtltGA IH BARVANtGAPttllA'
DERE ODLIČNO TUDI V DUALNIH STROJIH j
Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki mučni bolezni umrla naša ljubljena, zlata mamica, hčerka, sestra in teta
LOJZKA LUKAS ioj. VOLK
vzgojiteljica
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 18. januarja 1959, ob 15. uri na mestnem: pokopališču v Celju.
Žalujoči: mož Franci, sinček Urošek, mama, ata, sestre in bratje z družinami ter družina Lukas,
Celje, Višnja gora, Borovnica, Zagreb, Niš, Beograd, 16. januarja 1959.
DRUŠTVO VZGOJITELJEV V CELJU sporoča žalostno vest, da je po krajši bolezni preminila članica
LOJZKA LUKAS
vzgojiteljica v vrtcu. »Ančke Cernejeve«
Pogreb nepozabne tovarišice bo v nedeljo, 18. januarja 1959, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju.
Nepozabno, neumorno in vestno tovarišico bomo ohranili v trajnem spominu.
Celje, 16. januarja 1959.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 74. letu starosti po dolgi mučni bolezni za vedno zapustil naš predobri, nepozabni, zlati oče
FRANC S0DIN
bivši opekarnar
K zadnjemu počitku ga bomo spremili v nedeljo, dne 18. januarja 1959, ob 9. uri izpred hiše žalosti v Ljubečni pri Celju na teharsko pokopališče.
Žalujoči: sin Stanko z družino in ostalo sorodstvo.
Ljubečna pri Celju, 16. januarja 1959.
SPORED ZA SOBOTO
KjNO UNION:	italijanski	barvni
cinemascope filma »TOSCA«. V nasl. vi. Franca Duval, pojeta pa sopranistka Anna Maria CanigUa in tenorist Corelli. Predstave ob 15, 17, 19 jn 21 uri. Ob 10 url matinej a laponskega fantastičnega filma »GODZILLA — MORSKA POSAST«. Ob 22 uri predpremiera italj. filma »BELE NOCl«. KINO KOMUNA:	koprodukcijski
barv. dokumentarni film »OD SCHWARZWALDA DO ČRNEGA MORJA«. Tednik F. N. 3. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. KINO VIC:	francoski	barvni ci-
nemascope film '»PEVEC IZ MEHIKE« V nasl. vlogi Luis Mariano. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21 uri.
KINO SLOGA; japonski fantastični film »GODZILLA — MORSKA
POSAST«. Tednik F. N. 3.' Predstave ob 15, 17. 19 in 21 uri.
KINO SOCA; Jugoslovanska kino-
tetica predvaja sovj. film »OKLEP-
NTCA POTEMKIN«. Režija: S. M.
Eisenstein —	1925. Film je 117
kritikov iz raznih dežel sveta v
okviru bruseljskega festivala iz-
bralo za najboljši film vseh časov. Predstave ob 15. 17. 19 in . . 21 uri. Danes zadnjikrat!
KINO SISKA — ameriški barvni \vestern film »BELO PERO«. Predstave ob 15, 17. 19 in 21 urU Predprodaja vstopnic i vsen kinematografih od 9—l) ure in
od 14 ure dalje.
MLADINSKI KINO »LM« — Kotnikova 8; nemški film »NI PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI« Ob 10. in 15. uri.
TRIGLAV; angleški barvni film
»SMRT NA CESTI«. Tednik. V,
glavnih vlogah; Bill Fraser, An-thonv Steel. Odile Verso-is. Predstave: ob 16, 18 in .20 uri. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»LITOSTROJ«: meh. film »NE zanikam SVOJE PRETEKLOSTI«, ob 18. in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
GUNCLJE:	amer.	film »MATA
H ARI«, Ob 17. in 19.
CRNUCE »SVOBODA«: amer. barv.
film »MAŠČEVALEC IZ DALA-
SA«.
VEVČE: meh. film »NE ZANIKAM
SVOJE PRETEKLOSTI«, ob 20.
ZADOBROVA: frac. film »PRIMER dr. LAURENTA«, ob 20. DOMŽALE:	amer. barvni film
»KOCKAR Z MISISIPIJA«. Ob 18. in 20.
KAMNIK »DOM«; angl. vistavis.
film »HISA TAJNOSTI«. DUPLICA: amer. film »UPOR NA LADJI BAUNTI«. ob 19.
BLED: zah. - nemški barvni film • STOTNIK’ IZ KOPENICKA«. ob 17. in .20.
NOVO MESTO »KRKA«: ital. barv. cinemascope film »LEPA MLINARICA«.
KRANJ »STORZlC«: ob 14.30 amer, barv. film »BORBA ZA POSEST« enotna cena 40 din.
KRANJ »STORZlC«: ital. barv. cinemascope film »LEPA MLINA-
-	' RICA«. ob 16. 18 in 20.
Ob 22 franc. barv. film »NANA« KRANJ »TRIGLAV«: amer. barv. cinemasc. film »DOLINA NASI-LJ^.«. ob 19.
KRANJ »SVOBODA«; premiera angl. filma »JAZ SEM KAMERA«. ob 18. in 20.
NAKLO: ital. film »LUCI VARIETEJA«, ob 19.
KRVAVEC — CERKLJE: premiera amer. barv. filma »BORBA ZA POSEST«, ob 19.
RADOVLJICA: amer. barv. cinemascope film »LJUBI ME ALI PUSTI ME«, 'ob 20.
JESENICE »RADIO«; ital. barv. vistavision film »VOJNA IN MIR« I. del, ob 18. in 20. JESENICE »PLAVŽ«: amer baTV. »PUSTOLOVŠČINE V BURMI«, ob 18. in 20.
ŽIROVNICA; angl. film »NE KOT TUJEC«, ob 19.30.
DOVJE: amer. barv. film »DRŽITE TATU«, ob 20.
KOR. BELA: ital. barv. film »VOJNA IN MIR« I. del, ob 19. MARIBOR »UNION«:	franc	cine-
mascope film »GRENKA ZMAGA« Ob 15.30 17.45 in 20. MARIBOR »UDARNIK«:	ameriški
film »MATA HARI. ob 15.30. 17.45 in 20.
MARIBOR »PARTIZAN«; madž. film »ZAVITE STOPNICE«, ob 15.30. 17.45 in 20.
PTUJ »MESTNI KINO«:	angleški
barv film »MOZ, KI JE LJUBIL RDEČELASKE«, ob 17.30 in 19.30. VI. SOBOTA »PARK«; jugosl.-ital. barvni film »VELIKA STNJ A CESTA«, ob 20.
KOPER »SOCA«; ital. barv film »HCI POLKA«.
PIRAN: slov. film »KALA«.
»»•»»♦o«
Industrijske podjetje v Ljubljani
sprejme v službo:
REFHBENT&
za prodajo s srednjo strokovno izobrazbo in vsaj 5-letno komercialno prakso;
POTNIKA
s srednjo strokovno izobrazbo in ustrezno komercialno prakso;
STROJEPISKO
z znanjem stenografije in po možnosti enega tujega jezika.
Možen takojšnji nastop službe ali po dogovoru. — Naslov v ogl. odd. 82-R
Komisija za razpis delovnih mest pri Okrajni zadružni zvezi Ljubljana razpisuje mesta: AGRONOMA - referenta za analizo in izdelavo proizvodnih osnov; EKONOMISTA - referenta za trgovino.
Prijave z življenjepisom rložite na Okrajni zadružni zvezi Ljubljana, do 31. januarja 1959.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Osnovna plača po zakonu o delovnih razmerjih, položajna plača po odloku o položajnih plačah uslužbencev OZZ Ljubljana.
212 r
izlili
Tudi n.a Angleškem so dobili novo, okusno opremljeno izdajo »Bratov Karamazoviii«. Prebral jo j-e tudi mladi J. A. Cuddoo iz podeželskega mesteca. V umetnini mu je bil najbolj všeč doživljaj Kolje. kS je s sošolci stavil dva rublja, da 34 bo vle-gel med tračnice in počakal, da bo voz il čezenj vlak. . . Cud-don je odlomek omenil prijateljem in bahaje dodal, da bi .se kaj takega tudi on , upal. Prijeli so ga za besedo. Zbrali so okroglo osem tisočakov v na šem denarju in predrzni fant je nekega dne legel na progo, ko der je vozil vsak dan, ob 22.16
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. tkanina, 8. dohodek od naloženega kapitala, 9. žabja noga, 10. visoka igralna karta, 11. mesto ob Irtišu v Sibiriji, 14. staroegiptovsko božanstvo, 16. tuj in naš samoglasnik, 13. 'verski odpadnik v starem veku, 20. stari cent. 22. večja skladba za soliste zbor in orkester.
brzec iz Londona proti zahodni obali.
Večina angleških časopisov je opis stave objavila z opombo: »Mar bi. to zgodbo sploh kdaj smeli natisniti? Iskreno upamo, da ne bo nikogar opogumila, da bi storil kaj podobnega!« Naj n.am v nekaj stavkih pove fant sam, kako se je dogodek končal.
»Pogledal sem na uro: 22:13 Sova je skovikala v gozdu za mano. Čutil sem, kako sem napel ušesa, da bi prestregel vsak najmanjši glas, toda v tišini sem slišal samo svoje srce, k, je divje razbijalo. Nato se je' oglasilo — komaj zaznavno Žvižg vlaka . ..
22.14. Surovo obtesan les železniških pragov, k; sem ga ču til pod dlanmi, telesom in nogami, me je nenavadno pomiril.
22.15. Znova se je zaslišalo. Veliko bliže; zračunal sem, da ie bilo četrt milje stran . . .
Včeraj zvečer se je začela v Festivalski dvorani na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani elitna modna revija, s katero želi Združenje tekstilne industrije prikazati modne novosti za pomlad in poletje. Pri tej reviji, ki bo imela dva enakovredna programa, sodeluje 36 tovarn, za modele, ki jih bo v obeh programih 180, pa je bilo porabljenih kar 600 m blaga.
Drobiž
Na Javi so povzročili hudi nalivi silne poplave. Narasla voda je podrla jez in poplavila mesto Madiun. 17.000 ljudi je brez strehe.
Sarah Churchill, hčerka Win-stona Churchilla, je pri 44 letih eden najstarejših »Peter Pa-nov« na angleških odrih. Pred dnevi je nastopila v naslovni vlogi te pravljične igre Jamesa Barrieja in je doživela ob krstni predstavi lep uspeh.
Georg Michalke, fotograf, se ie moral te dnf zagovarjati pred nekim rimskim sodiščem zaradi prekupčevanja in trgovanja s pornografskimi slikami. Michalke je te posnetke izdeloval sam. kot priča je bila na sodišče vabljena tudi So-ohia Loren, ki je bila fotografu često za model. Sophia se vabilu ni odzvala, češ da je uradno zadržana.
Estes Kefauver, ameriški senator, je moral v bolnišnico na nezgodno postajo, kjer je od-ležal nekaj tednov zaradi nategnjenih kit in zvitega kolena. Kefauver je namreč preizkušal otroški avto sosedovega sina. ker je hotel podobnega kupiti tudi svojemu. Vsedel se ie v »igračo«, ne da bi se prej dobro pozanimal, kako delujejo zavore. . -
V Stockholmu so ustanovili prehodni dom za bivše kaznjence. Tu se morajo zadržati nekaj mesecev potem, ko pridejo iz zapora, dokler si ne najdejo primerne službe in stanovanja.
Umrl je najstarejši aktivni zdravnik v ZDA — dr. John Cummins, o katerem smo pisali v našem časopisu pred dnevi. Dr. Cummins bi letos dosegel 100 let starosti. Do zadnjega je opravljal službo in obiskoval celo bolnike na domovih.
IVIOTSI ilAVE 2A HAKEVS' NVLE
Stava s smrtjo
»Rekel sem vam, da je v službi!« je zmagoslavno vzkliknil. »Ali ga vidite?- Poglavarja njegovih vohljačev! Njegovega zvestega Elka!«
Dick je bil presenečen. Elka je bil pustil na novo odkiiti sledi za Žabami, ki pa je vodila proti severu. Sedaj pa je bil tu, z rokami na vrtnih vratih in s sklonjeno gla\To.- Žalostno je gledal čez naočnike skupino v vrtu.
»Ali smem naprej, gospod Bennett?«
John Bennett je živahno prikimal.
»Cisto nagodoma sem prišel mimo, pa sem vas sklenil obiskati. Dober dan, gospodična, dober dan, gospod Johnson.«
»Odstopi seržantu Elku svoj stol,- je zamrmral John Bennett in njegov sin je mrko vstal.
»Inšpektorju Elku!« ga je popravil detektiv. »Ne, hvala, raje stojim. Da, inšpektor sem postal. Včasih si tega sicer niti sam ne morem zamišljati, zlasti kadar me policisti pozdravijo, jaz jim pa pozabim odzdraviti. Če se ne motim, v Ameriki stražniki pozdravljajo seržante. Tako bi moralo biti povsod.«
Njegovi zastrti pogledi so prehajali z enega na drugega.
»Vaše napredovanje je gotovo prestrašilo mnoge sleparjev,« je rekel Ray porogljivo.
»Da, mislim, da jih je,« je rekel Elk. »Sicer pa,« je skromno priznal, »ta novica ni vzbudila kdo ve kakega presenečenja. Ravno sedaj je v Londonu toliko takih, ki želijo siromakom razsipati milijone, kot še nikoli. Posodijo jim sto funtov, hoteč jim s tem dokazati zaupanje. Mnogo je Uidi propadlih rokoborcev, ki se preživljajo z izsiljevanjem in ropanjem. In nič manj ni zalih mladih dam, lastnic igralnic in plesnih lokalov.«
Rayev obraz je postal temnordeč. Ce bi mogli pogledi moriti, bi govorili Elkovi prijatelji o njem le šepetaje
Sele sedaj je posvetil Elk pozornost Dicku.
»Razmišljal sem, gospod stotnik, če bi lahko dobil prihodnji teden prost dan. Imam majhno neprijetnost v družini.«
»Sram me je, da varam starega Bennetta. Ray bi mu moral povedati.«
Dick mu je lahko samo pritrdil. Mladeničeva jeza in samozavest sta ga motili. Prav tako ni ostal brezbrižen ob pogledu na nenadno neprikrito sovraštvo, ki mu ga je kazal Ellin brat. To je bolelo in je poudarjalo njegov nenavadni položaj v odnosih do Bennettovih.
Odkril je, kar morajo odkriti mnogi zaljubljenci: da čar njegove izvoljenke ne seže do njenih sorodnikov in prijateljev. Pa še nekaj je odkril: debelušni gospod Johnson je bil tudi zaljubljen v dekle; v njeni navzočnosti je bil nemiren in raztresen, nesrečen, kadar je odšla. Se bolj pa je bil nesrečen, ko jo je Dick nežno prijel za roko in jo povedel v cvetličnjak za hišo.
»Ne razumem, kaj išče ta človek pri nas,-« je rekel Ray, ko sta Dick in Ella odšla. »Saj ne pripada našemu razredu, a razen tega me še sovraži.«
»Tega ne bi rekel, Ray,« je dejal Johnson, ko se je zbudil iz nesrečnega razmišljanja. »Saj je vendar prijazen človek —«
»Nesmisel!« ga je zaničljivo prekinil Ray. »Domišljav je! Vsekakor pa je policist, a jaz vohljače sovražim. Ce mislite, da se ne čuti več od naju, se motite. Toda jaz nisem nič manj kot on in stavim, da bom kmalu zaslužil več od njega.«
»Denar ni vse,« je rekel Johnson čemerno. »S čim se pravzaprav sedaj ukvarjate, Ray?« Stalo ga je precej truda, da je speljal pogovor na prijatelja.
»Tega vam ne morem povedati,« je odvrnil Ray skrivnostno. »Tudi Elli nisem mogel povedati, čeravno me je ure in ure zasliševala. O nekaterih skrivnostih se pač ne da govo-' riti. Takšna je tudi ta.«
Gospod Johnson je molčal. Mislil je na Ello in ugibal, kdaj jo bo njen čedni spremljevalec privedel nazaj. Čeden in mlad. Gospod Johnson pa ni bil čeden in jih je imel že skoro petdeset. A vrhu tega je bil še plešast. Najslabše pa je bilo, da
v njeni navzočnosti ni umel govoriti. To ga je neznansko čudilo.
V osamljenem cvetličnjaku je Ella pripovedovala Gordonu o svoji bojazni.	1
»Čutim, da oče sluti resnico,« je rekla. »Sinoči je bil malone vso noč zdoma. Bedela sem že. ko se je vrnil. Bil je strašno bled. Povedal mi je, da se je vso noč sprehajal, in ko sem videla njegove blatne čevlje, sem mu verjela.«
»Čeravno gospoda Bennetta le slabo poznam,« je rekel Dick, »ne verjamem, da bi molče trpel, če gre za vašega brata. Prej bi si mogel zamisliti kak neljub prizor. Le zakaj je vaš brat tako zelo neprijazen z mano?«
Zmajala je z glavo.
»Ne vem. Ray je na vsem lepem ves spremenjen. Življenje, ki ga je začel, ga uničuje. Cernu si je nadel novo ime — če pa ima pošten poklic?«
Ni ga več imenovala gospod Gordon. Dicku je bilo prijetno, da več ne izgovarja njegovega priimka, dasiravno ga tudi po imenu ni klicala. Zakaj vedel je, da pomeni to tih sporazum.
Dan je bil topel, nebo brez oblačka. Ella je postregla s čajem na travi. Dick in Johnson sta ji vneto pomagala. Ravevo vedenje je ostalo še naprej sovražno. Dick je nekajkrat poskusil premagati njegov odpor, ko pa je videl, da je njegov trud brez pomena, je opustil namero.
Tudi navzočnost očeta, ki se jim ves popoldan ni bil pridružil, ni zboljšala razpoloženja.
»Najh'uje za policista je verjetno to,*da morate biti zmerom v službi. Po mojem mnenju pomnite vsak, še tako nedolžen pogovor za primer, če bi vam utegnil kdaj koristiti.«
Dick je počasi zložil dve rezini z maslom namazanega kruha, preden je odgovoril.
»Zares imam dober spomin,« je rekel. »To mi pomaga, da ostanem miren tudi-v kočljivih in neprijetnih položajih.«
Ray se je v stolu nenadoma obrnil.
417. Indijanec in mešanec sta prisluhnila in spozntla. da se bližajo ujetnikoma pomočniki in da je najbolje, če odneseta pete. Samo »Kosmatinec« v svoji zaslepljeni jezi ničesar ni slišal. Ze je stal pri vratih in nastavil pivko prav na ključavnico. Sprožil je in z enim samim strelom razmajal debelo ključavnico.
Navpično; 1. struja. 2. reka v Španiji. 3. orodje za zemeljska dela, 4. ladijska naprava za določanje višine sonca, 5. avtomobilska značka Trsta. 6. tuje žensko ime. 7. del knjige, 12. zemljevid, vstopnica. 13. nemška filmska igralka (Marika), 15. zev. 17. ime filmske Igralke Gardner, 19. kratica naše armade. 21. veznik.
REŠITEV VČERAJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. strateg, 8. trabu-ko. 9. resa, 10. RL, 11. Iva, 12. Had, 13. ti, 14. pezo. 15. aspirin. 17. rotokati.
Nova
dognanja
o krčnih žilah
415. Med vrtoglavo vožnjo, v kateri se je avtomobil premetaval na cesti kot orehova lupina, je Tom še enkrat vstal s sedeža, »Če mi	slišimo streljanje, bosta tudi	Peter	in	Jim
slišala nas!« je	zavpil in nastavil dlan; na	usta.	Na	ves
glas je zahukal	sovji klic svojega voda. »Naj	vedo.	da	pri-
haja pomoč, da taborniki ne pozabljajo tovarišev!«
416. Sovjemu hukanju se je za ovinkom pridružilo divje zavijanje lisic in lajanje volkov. Vsi taborniki so naznanjali svoj prihod tako glasno, da bi jih moral tudi glulii slišati. Taborniški klici so preplavili gozd in trato, preglasili streljanje in kot blažena godba udarili v ušesa Petru, ki je ves vzradoščen dvignil glavo.
Šestdeset na uro. V petnajstih sekundah . ..
22.16. Prišlo je kot eksplozija P!az trušča, kot če bi se podirala velikanska zgradba .. Vzelo mi je dih . . .«
Far.t je torej živ in služi z. zgodbo lepe denarce. Časopisi se trgajo zanjo. Mi se pa moremo s ponosom spomnita na našega miličnika, ki se je pred i-etj vrgel pod vlak, toda ne za stavo, temveč da je rešil neprevidno deklico.
Nomadi se selijo . . . Pastir žene čredo ovac skozi dolino 2,uiraia na boljše in sočnejše travnike. Jeseni se bodo zopet vrnili...
Polovica udraslih ljudi danes trpi zaradii krčnih žil. Napačno je mnenje, da so krčne žile spremljevalke starosti. Tretjina ljudi, ki jih imajo, je še zelo mlada. Niso redki primeri, da jih poznajo celo pubertetniki. Dednost ima pri tem zelo važ no vlogo in zdravniki poznajo n.eko družino, katere deset otrok je imelo krčne žile, preden so dočakali petindvajseto leto.
V ZDA morajo ljudje s krčnimi žilami araže plačevati za varovalne police. Amerišk-zdravniki se zavedajo, da so krčne žlile krive tmarsikaterr-bolezni. Angleško socialno zavarovanje trdi, da jih stanejo vsako leto najmanj 400 milijard dinarjev. Pri tem pa je marsikje zmotno mnenje, da se s krč
Picasso in poslovnost
Picasso je prejemal precej pisem, v katerih so ga novopo-ročeni Američani prosili, nai pošlje njihovim ženam sličico kije tudi lahko skica, ker se bodo sicer žene ločile, oni pa take sličice ne morejo kupiti. Picasso je dobrodušen, človek in ie poslal nekaj skic, na hitrico vrženih v skicirko. Menil je, da je tako rešil prenekateri zakon poloma.
Pred kratkim pa je objavilo uredništvo ameriškega časopisa »New York Herald Tribune«
moremo trditi za vsakogar, ki ga opravi, da je med vožnjo previden in obziren do drugih. Stroga komisija pazi na vsak najmanjši voznikov gib. Največ pozornosti posveča njegovi reakciji na dogodke n.a cesti. Ct se kandidatu pos-reči, da prestane hudo preizkušnjo, sme imeti na avtomobilu rdeč trikotnik, ki pomeni, da je lastnik vozila dober voznik. Vendar napravi izpit le slaba polovica prijav-ljencev, pri čemer je treba upoštevati, da so Angleži znan kot dobri in previdni vozniki.
Psihološki učinek rdečega tri kotnika je velikanski. Avtomobilist, ki ga vida na sosedovem ali sorodnikovem avtomobilu. „ n,e bo’ odnehal, preden se tudi sam ne bo ponašal s, z njiim. Otroci sprašujejo starše, zakaj njihov avtomobil še nima rdečega trikotnika in tako pride do tekmovanja, ki je že rodile prve sadove. Rdečih trikotnikov je v Angliji že n.ad devet tisoč, kar pomeni devet tisoč avtomobilistov, ki ne bodo nikoli povzročili prometne nesreče. Verjetno bodo Angleže posnemali tudi drugi in rdečemu trikotniku se obeta, da bo postal mednarodno priznanje vsakemu dobremu, uvidevnemu vozn iku.
Za varnost na cestah
SAMUcLLA &COVIUA MILU MUSTER* ^
^ " V:/'T
vse ženske, so zamenjale lepe plastične nogavice, ki so samo za spoznanje debelejše od navadnih nogavic iz nylona. Niso pa samo elegantne in lepe, temveč tudi veliko bolj zdrave Mnogo pomagajo tudi kopališča s posebnimi zdravilnimi vrelci. Najmočnejše orožje pa je še vedno odstranitev bolne žile. Sodobna medicina uporablja nekaj novih načinov. V majhne žilice ali v debele žile, ki so samo na nekaterih mestih bolne, vbrizgajo posebno kemično raztopino. Bolna žila se kmalu povsem posuši. Debele in dolge žile pa je treba operativno odstraniti. Novo operacijo imenujejo »stripping«. Razen dveh neznatnih brazgotin ne zapusti sledov.
Ameriškim vojakom so med korejsko vojno strogo zabiče-valii, naj pazijo na noge. V tem ie vsa skrivnost boja proti krčnim žilam in dokončne zmage nad njimi, pravijo zdravniki. Zelo jih pospešuje toplota. Zenske, ki jih boleha za njimi kar 67 odstotkov (moških samo 47 odstotkov — vzrok je v nekaterih hormonih), bi se morale varovati pred vročimi kopelmi, poletnim soncem in stanjem pred zakurjenim štedilnikom.
poročilo o teh pismih in Picas-sojevih skicah. Po nekaj dneh je uredništvo dobilo pismo uglednega newyorškega trgovca z umetninami, ki pravi: »Poznam veliko mladih parov, ki so se ločili, ali pa so tik pred ločitvijo. Dobil sem že celo nekaj ■ Picassojevih sličic. Brzojavite nemudoma, koliko Picassojevih skic mi morete še rezervirati. Pri tem bomo veliro zaslužili, i Vi i jaz.«
»Nevv York Herald Tribune« je objavil tudi to pismo. Picasso pa je nehal pošiljati sličice nesrečnim možem in ženam . . .
Angleški kolesar, ki se vozi v temi brez luči, tvega, da bo plačal kazen osmih tisočakov v našem denarju! Tudi šoferski izpiti so v vseh zahodnoevropskih deželah izredno strogi, toda kljub vsemu število nesreč na cestah nepretrgoma rase. Zdaj pa so iz Anglije prišle pomirljive vesti, da so našli sredstvo, ki omogoča večjo varnost na cestah.
Vsakdo, ki ima vozniško dovoljenje, lahko opravi še en izpit. Le-ta pa je izredno strog in
nimi žilami ni mogoče uspešno spoprijeti.
Neki ameriški zdravniški časopis je pred kratkim napisal, da se dajo prav vse stopnje krčnih žil ozdraviti. Znane obveze iz kavčuka, ki se j'ih boje
IZ DANAŠNJEGA »PAVLIHE«
ZR FimTElISTF
Konec preteklega leta je izdala republika Ecuador znamko v počastitev mednarodnega geofizikalnega leta. Znamka prikazuje let umetnih satelitov okoli zemeljske oble.