1Z1. Sfroilta. f LlDbllanl, i sobato, Z9. maja 1915. XLUlll. leio. r upravniStvu prcjcjnan: cd» leto ntprej . t # , K 22*— pol leta m 9 .„•'. m 11 — Setrt UU . •**•*»••"• . **O ■a inhc - . V .£. . 1-tO »Slovenski Narod* velja w LJ*M|aal celo leto n&prcj • • ♦ . K 24 — pol leta m • ••'*•„ 12 — četrt leta m .^•^•5. . 6 — na mesec „ *f»' • • r • „ 2*— Dopisi naf te fr&nkirajo. RokopM »e ne vra?t|o. Uredalitvo i KnaUova »lica At 5 (t pritiičju levoj toUIos ŠL K Isfcafa vsak dan x*e£er lzvzeatšft nedelje ln praznike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkr.it po 16 vin., za dvakrat pa 14 vin., za trikrat ali vefkrat po 12 vin. Pnrte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavništvu naj te ptfiljaj« nar^Čnine, reklamacije, lnserati Ltl» to je administrativne stvari. ——— Posameraa štcvtlka *•!)• lft rlnarjeur. ———— M« pismena narobila brez istodobne vposUtve naročnine «e ne oilra. „Karoaaa Uafcara«" ItUlti ft $1. .Slovenski Narod« velfa po poftit za Avstro-Ogrsko: celo leto skupa] naprej • K 25*— pol leta „ „ • • • 13"— četrt leta „ „ . . . 650 na mesee - - . • . 2*30 2a Kem&Jo: celo leto naprej . . . K 23* — za Amtriko in vm dru§« d&ste* colo ltto naprtj . . . . K Mr* Vprašanjem glede Instratov se naj priloži za odgovor dopknic* aK ia*safea. Opravclstvo (»podaj, dvorttče levo), BaatloTa slioa tt S, t«l*£*" južne širi:;e in 19° 35' 30" vzhodne dolžine od Green\vicha. LadK prijateljskih ali nevtralnih držav bodo dobile od vrhovnega po-veljnika italijanskih pomorskih bojnih sil go*ove roke, da zapuste pas blokade. Proti ladjam. ki bi kršile blokado ali pa poskusile priti skozi zatvorno crto od rta Otranto do rta Khephali ali pa bi prišle skozi to crto, se bo postopalo v smislu obsto-ječih mednarodnih pogodb. MED ITALIJO IN NEMĆIJO ŠE NE VLADA VOJNO STANJE? V »M. N. N.« čitamo: Diploma-tični odnošaji med Ncmčijo in Italijo so prckinjcui, tocia Italija nam še ni napovedala vojne ter je baje tuđi ne namerava napovedati. Verjetno je to-le: Italija vć, da bo pri napadu na Avstrijo zadela tud i na neinške čete. Na'brž hoče počakati na ta spopad, ki bi ji nudil vzrok za vojno z Nem-čijo. S tein bi le vredno zaključila svojo trozvezno politiko Nemški prostovolici proti Italiji. V Frankfurtu se je oglasilo več sto prostovoljcev, med njimi nad 50 let stari ljudje, ki so vsi izrazili željo, da se jih posije v boj proti Italiji. « • NEMSKI DRŽAVNI KANCELAR O VOJNI Z ITALIJO. Berolin, 29. maja. (Kor. urad.) Včeraj se je sestal nemški državni zbor. Po otvoritvi je izvajal državni kancelar, da bo zapisano počenjanjc italijanske vlade s krvavimi črkami v zgodovini. Ta vojna je brczmisel-na, brez kaplje krvi bi bila mogla dobiti Italija koncesije. Nismo pustili Rima v dvomu, da zadene napad na Avstrijo tuđi neinške čete. Zakaj je Italija odklonila dunajske predlože, za katere je jamčila Nemčija? Pač zato, ker se je bila Italija predaleč spustila s tripleentento. Italiiansko ljudstvo in većina parlamenta se 4. maja ništa hotela vedeti o vojni ni-česar. Toda cesta vlada tako, da v debati o polni moči za vojno tuđi no-ben konservativec ni govoril proti vojni. Storiii smo vse, da preprečimo odpad Italije od trozveze. Če je bilo tuđi BtiloAvovo neumorno delo za-man, bosta Avstro-Ogrska in Nemčija zadržali tuđi novega sovražnika. ' Kancelar je govoril nato o ugodnem vojnern položaju ter opozarjal na sle-pila, s katerimi delajo nasprotniki. Nemčija se ne bojuje s sovraštvom, mar več s sveto jezo. Vztrajati moramo tako dolgo, da se ustvari garancija, da se noben sovražnik ne bo unal priti zopet z vojno. Nato snoroči poslancem zahvalo cesarja za njih zvesto sodelovanje ter končal z besedami: »Nemčija mora zmagati kljub svetu sovražnika«. (Opetovano burno odobravanje.) Nato se je državni zbor na predlog \Yestarpa odgodil do jutri. * • * DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Preko Švice poročajo: Italijanska vojna uprava je dala iz vojaških ozirov podreti veliki hotel »Ekscelsior« na obrežju Lida pri Benetkah. Papež je z ozirom na vojne do-godke odpovedal za junij sklieani konsistorij. »Lokalanzeiger« poroča. da je poslalo 15.000 italijanskih emigrantov berlinskemu italijanskemu velepo-. slaniku Bolattiiu telegram, v kate-* rem ga obvešcajo, da hocejo ustanoviti armadni zbor, ki se naj ramo cb rami z nemškimi četami hori proti izdajstvu Salandre. Emigranti prosi-jo veleposlanika, da naj prevzame častno poveljstvo. »Corriere« poroča, da je pri zadnjem napadu avstrijskih avijati-kov padla tuđi ena bomba na streho dorotejskega samostana, ne da bi eksplodirala, druga je padla na dvo-rišče neke sole, kler se je še le po-poldan iz neznanih vzrokov razlete-Ia. Benetke so skoraj popolnoma zapuščene. Župan in občinski svet so iz neznanih vzrokov v vojaški pre-iskavi. Papež je podaril 100.000 fran-kov v italijanske vojno - oskrbovaine namene. V provincah Padua, Mantua, Videm, Treviso, Ferrara so civilna kazenska sodišča suspendirana; vsc agende so prevzeli voiaška sodišča. Rimske anarhistično - komuni-stične organizacije so ponudile svojo pomoč »KJdečemu križu«. Italijanski krogi se boje, da bo to organizaciji »R. k.« le na škodo. Socijalisti so izdali poziv, v ka-terem svetujejo svojim ;ristašem, da naj gredo povsodi oblasiem na roko. Italijancka a lađa je prepovedala rabo nemškega jezika v telegranc-nem prometu. Pripuščene so le ita-iijanščina, francoščina in angle-ščina. »M. N. N.« javlja jo z Dunaja: Pred nekaj meseci je bil dunajsKi nadškof dr. Piffl v Rimu, kjer ga je sprejel tuđi kralj Viktor Ernanuel v avdijenci. Pri tej priliki je deial kralj: »Bodite popolnoma pomirjeni; jaz bi bil prvi iz savoiskega rodu, ki bi prelomil dano besedo.« Italijanski listi zahtevajo, da naj se obrne vlada na Rusiio, da iz-pusti vse vjete avstrijske vojake italijanske narodnosti. Kakor znano je bil car svoj čas Italiji že ponudil, da ji izroči vse vjete avstrijske Ita-lijane. Italijanska kolonijalna družba je izdala manifest, v katerem pozivlja vse v inozemstvu (zlasti v Južni Ameriki) živeče Itaiijane, da naj se javijo k armadi, ozir. italijansko stvar gmotno podpirajo. LISTEK. itRiepikantia. Francoski spisal Pierre de Cou-levain. (Dalje.) Marki je bil brez dvoma večje-ga pomilovanja vreden kakor njegova žena. Vest mu je očitala, da je uničil Annino življenje, da je napra-vil iz nje takorekoČ vdovo. Njegovo premoženje, njegovi plemeniti konji, lovska oprava in vse, kar je imel njei zahvaliti, ga je težilo in, kadar je vsled določbe ženitne pogodbe moral podpisati kak veliki ameriški šek, ga je obšel sramu zelo podoben občutek. Ni si mogel kaj, da ne obču-duje vedenja svoje^ žene. Ne samo, da je vestno hranila skrivnost njegove nezvestobe, ni se posluževala, da uteši svoj srd, žaljivih namigavanj, zbodljajev s šivanko in hvaležen ji je bil za to. Zakonski čut se je zbudil v njem in ločitev ga je čirndalje bod težila. Spomnil se je lepega prizora^ kadar se je Armic prebudila — kakor se prebudi mlada in zdrava žena —, njene po spanju rožnate polti, zlatih kodrov, podobnih avreoli in bolj živo si je Je poželcl kakor kedaj. Ce je poštovala inalega Filipa, je po-kleknil pred njo ia str^stno poliubo- val otroka v nadi, da njegova Ijub-kovanja ganejo materino sreć. Ko pa je srečal Annin mrzli pogled in za-gledal njen hladni obraz, se je čutil poraženega, zavrženega. Na drugi strani ni mogel poza-biti Kristijane. Ni si mogel predstavljati, da so njune vezi za večno porušene vedoČ, da bi brez nje njegovo življenje bflo strahotno prazno. Po-gogto ji je pisal; a nikdar mu ni odgovorila in zaman jo je prosil, naj ga sprejme v Rosetti. Med tema dvema ženama, ki ste se ga enako trdovratno branile, se je zdel samemu sebi skoro sme-šen. Najrajši bi bil pospravil svojo prtljago in bežal na konec sveta. Znova mu je prišla na misel Afrika. Zdela se mu je kakor skrajno pribe-žališče, sredstvo, da si v lastnih očeh pridobi nazaj svoj ugled. Vojvodinja pa je še mnogo bolj trpela kakor Jacques in Annie. Otrok, niti kake druge žive utehe ni imela, če je dovoljeno se tako izraziti, in ljubila je markija! Navzlic vsem njenim naporom je celo njeno bitje hrepenelo po njem. Njegova pisma, na katera mu ni odgovarjala, so iz-zvala v njeni duši vselej tišti niogoč-ni čut sreče, katerega je po rvoji naravi potrebovala. Pila je iz rjih Iju-bezen in znova je razprostirala svoje roke. Cutila pa je, da mora ,iacquesa žrtvovati in skušala se je udati v svojo usodo. Spornin na njen blazni čin ji je povzročal pos^nno kiuto bolest. Poniževal jo je, jo tlačil Uz dan na dan je mučno zarudevala ter se vpraševala: »Kako sem mogla?« Od časa do časa si je zaželela, da se Ja-cques s svojo ženo spravi in sklenila je celo delati na to. Drugič zopet se je kar tresla pred to možnostjo. Izmučena vsled teh misli, ki so v njeni duši neprestano sledile druga drugi, je Kristijana. včasih izgledala kakor somnambulna. Pogosto je zdaj hodi-la povešene glave; njen pogled je bil manj siguren in njeno tek) je izgubilo nekaj svojega divnega ponosa. Prijateljem se je zdela nerazumljiva, izpremenjena. Ouv de Nozay, on edini, je uganil, da jo teži globoka žalost in da je to žalost povzročil Ja-cques. Z vsemi silami svojega duha jo je skušal razvedriti in tu in tam se mu je posrečilo. Doktor Moreau je spremil voj-vodinjo v Deauville. Z občudovanja vredno spretnostjo je skrbel zanjo v fizičnem in moralnem pogledu. Zbudil je sile njenega duha in jo povz-dignil v lastnih očeh. Iztrgal jo je Jacquesu in celo ljubezni sami, re-koč, da je ta čut, ki osredotoči vse misli človeške na eno samo bitje, sa-mopašen in ničev. Tedaj mu je Kristijana smehljaje odgovarjala: »Sa-mopašen in ničev,kolikor vam drago, a tako sladek in mogočen!« Filozofija in človekoljubne ideje so Kristijano gotovo povzdignile. nišo je pa potolažile, kakor more to doseči vera. XXIV. Preteklo je devet mesecev. Annie je imela prav rekoČ, da ni ni-kaka heroina. To nenavadno življenje jo je jelo težiti. Zdelo se ji je, kakor da živi v večnih lažeh. Žalilo jo je, da Jacques niti ne poskusi spraviti se ž njo. Misel, da morda svoje zveze z vojvodinjo ni pretrgal, jo je spravljala v obup. Svojo jezo ji je pogosto dal čutiti s trdovratnim molčanjem in z osornimi odgovori. Ko je nekega dne markiju vrgla v obraz žaljivo besedo, jo je otožno po-gledal. — Čemu, Annie? je del. Če ne moreš več prenasati moje navzoč-nosti, tedaj sem pripravljen, vrniti ti tvojo prostost, nisem pa voljan trpeti tega vedenja ne od tvoje, ne od ka-terekoli druge strani. Mlada žena se je maščevala s tem, da je prezirljivo zmajala z ra-meni in je pogoltnila svojo jezo s Še večjo bolestjo in s šs večjim srdom. Marki in markiza d' Anguilhon sta prebila zimo v Pau. Niti enemu niti drugemu ni prišlo na um vzbu-jati Canneskih spominov. Neukrotljivi ženski instinkt je gnal Annie, da vzbudi Jacquesovo Ijubosumnost in da pusti tuđi njega trpeti. Pričela je flirtati z mladim sosDodom, ki je bil v njo očividno zeio zaljubljen. Bog sam ve, da je njeno srce bilo ustvarjeno za vse prej kakor za flirt! Marki ji je nekaj časa pustil proste roke, ne da jo je izgubil izpred oči, nekega dne pa je s trdno roko potegnil za uzdo. — Nevarno igro igraš, je rekcl. Ta mladi tepec je na tem, da te kom-promituje. Ta skandal bi bil hujši, kakor ločitvcua pravda proti meni, zakaj napaka je na tvoji strani. Annie ni ničesar odgovorila. Čin tila je, da je v krivici ter se je nekoliko sramovala pred seboj. Vso svojo slabo voljo je znosila nad ubogo Katarino. Bona je bila čudovito potrpežljiva. Sprva je mislila. da gre za priprost prepir zaljub-Uencev, končno pa je uvidela, da je spor resen in slutila je tuđi njega izvor. Motrila je markija s tako ogor-Čenimi in očitajočimi oČmi, da je ta ni rad srečal na svojih potih. Jacques se je vrnitve v Pariz prav tako bal kakor njegova žena. Ko je izrazila željo, da preživita sezono na Angleškem, je bil ves vzra-doščen. Sklenila sta povesti malega Filipa v Blonav, kjer je bivala gospa df Anguilhon, in ostati tam do tedaj, da odpotujeta v London. Zapustila sta Pau koncem marca v namenu, da se za štiri, pet dni ustavita v Parizu. Oba sta vedela, da se vojvodinja še ni povrnila v rue de Varenne. .(Dalje prihodnjiC). Suan 2. „^LUVtN^M INAKOU", dne 20. maja ii*i5. 121. stev. »Avanti« Javlja, da hoče uvesti italijanska vlada proti onim 75 po-slancem. ki so glasovali v zbornici proti vojni, preiskavo radi veleizdaje. Atentati In izgredi v Milanu. Lugano, 28. maja, (Kor. urad.) V Milanu so bili izvršeni tuđi atentati proti vsem tovar nam in pisarnam, katerih napisi so dali donmevati, da je posestnik Nemec. Vse premaklji-vo premoženje so izgredniki oropali ali pa uničili. Hotel Monopol je opustošen, prostori tvrdke Siemens-Schuchert požgani. Vojaske oblasti so morale prevzeti vzpostavitev jav-nega miru in reda. Mlian in Benetke v temL Rim, 28. maja. (Kor. urad.) Oblasti so prepovedaie v Milanu in v Be*-netkah vsakršno razsvetliavo, ki bi mogla služiti sovražnim letalom po-noči v orijentacijo. Preblvafstvo je zapustilo Pontebo. »Frankfurter Ztg.c poroča od Italilanske mele, da so prebivalci po večini zapustili mejni kraj Ponteba. Amnestija v Italiji. Rim, 28. maja. (Kor. urad.) Kralj je pomilostil vse, ki so obsojeni na največ 2 in pol leta ječe ali 3000 lir kazni. Vlada je preklicala vsem 17.000 železniškim uslužbencem povodom lanskega štrajka naložene disciplinarne kazni. D' Annunzlo — bratranec italiian-skega kralia. Iz Chiassa poročajo: Italijanski krali je podelil d' Anmmziu red sv. Annunciiate, najvišje talijansko odlikovanje. Po pravilih tega reda se srne sedaj df Annunzio imenovati »bratranca italijanskega kralja«! POLITIČNI POLOŽAJ GB IZBRU-HU VOJNE Z 1TALLJO. Graška »Tagespost« z dne 28. maja piše: Zunanji minister baron Burian in ogrski min. predsednik grof Tisza sta bila včeraj pri cesar-ju. Obe avdijenci se živahno komentirati in spravljate v zvezo z važnimi diplomatičnimi dcgodki. Tuđi imenovanje nadvojvode Evgena, ki je do-sedaj povelje val na srbski meji, za poveljnika proti Italijanom, je s tem v zvezi. Predčasno je še, ustvarjati kake določene kombinacije; toliko je pač jasno da se nastop Italije in njene javno izražene želje glede teritorijalnih pridobitev, ustvarili po-polnorna nov položaj in sicer ne ie za Avstrijo in njena zaveznika. Mor-da bodemo se enkrat Italijanom in njihovi perfidni hvaležm, kajti oni so marsikomu odprli oči. V zadnjem času se je tuđi mnogo govorilo o separatnem miru med j centralnima državama in Rusijo. Po-gajanja se vrše baje v Kopenhagenu. Te govorice so le prazna slama. Le eno jedree resrice je v njih, v koli-kor se namreč nanašajo na izpreme-njeno razpoloženje v Rusiji. Za to je mogoče, da se te govorice v nedaleki bodočnosti uresničijo, kajti Rusija se nahata baš vsled nastopa svoje nove zaveznice napram svojim balkanskim prijateljem v jako muč-nem položaju. Vsaj Srbi so bili naj-brž malo oduševljeni, ko so izvedeli za jadranski program in ceii politični nacrt Italije. Kakor je videti dozo-revajo povsodi prav čudne stvari, ki so s sijajnimi poročili z raznih bojišč v razumljivi zvezi. Že par takih ted-nov, kakršni so bili pretekli štirje, in lep kos modrega neba zasije nad nami. Pašić o ita!!]ans!cih aspiracijah. »Kolnische Ztg.« peroča: Srbski rninistrski predsednik Pašić je izjavil korespondentom italjanskiii listov: Zdi se mi, da gredo Vaši nacrti predaleč in da se bovlo iz tega razvile težkočs pri sporazumu s tripleen-tento. Vi bi se ne smeli zoperstavlja-ti upravičenim aspiraciiam Srbije, za katere je le-ta žrtvovala svojo kn in za katere je pripravljena Še vse žrtvovati. Zanasam se, da Italija ne bo zatajila narodnostnega principa, na katerem sloni njeno edinstvo, zgedo-vina njenih bojev za neodvisnost in ki tvori slavo njene civilizacije. Po avdijenci je prišlo med nekim itaiijanskhn žumalistom in Pašiće-vim adjutantom do razburjenega nastopa. Pašićev adjutant je glasno in razburjeno izjavil, da se Srbija nik-dar ne bo odrekla Dalmaciji ter pristavili Le povejte to v Italiji vsem in povsodi! (»N. fr. P.«) To poročrlo je posnela »KSlni-sehe Ztg.« po turinski »Štampi«. Brez ozira na to ali je resnično ali ne, nam kaže, da je solidarnost v troj-nem sporazumu bas vsled nastopa Italije še bolj cmajana kakor poprej. Da bo pa ostala Dalmacija »medve-dova koža«, za to bodo poskrbele naše čete in naše ladie. *) člen VII. trozvezne pogodbe se glasi v prestavi: »Avstro - Ogr-ska in Italija, ki imata v očeh samo čim najbolj možno ohranitev statusa quo v orijentu, se zavezujeta, da boata vporabila svoj vpliv, da pre-prečita vsako teritorijalno izpre-membo, ki bi bila tej ali oni državi, ki podpiše to pogodbo, v kvar. Zato si bosta dajali druga drugi vsa pojasnila, ki so v stanu razjasniti druga drugi lastne namene in namene drugih držav. Če pa se zgodi slučaj, da bi bilo tekom dogodkov nemo-> goče ohraniti status auo na Balkanu ali ob otomanskih obalah in na otokih v Jadranskem morju, in da bi bila, vsled nastopa kake tretje države ali sicer kako, Avstro - Ogrska ali Italija prisiljena, izpremeniti status quo z začasnim ali trajnim zasedenjem s svoje strani, potem se izvrši to za-sedenje le po predidočem dogovoru med obema državama, ki bi moral sloneti na principu medsebojne kompenzacije za vse teritorijalne in druge prednosti, ki bi jiji dobila vsaka izmed obeh preko sedanjega status quo, in bi moral zadovoljiti interese in upravičene zahteve obeh delov. .(Dalje pribodnjič.). Izjava Sazonova. Iz Ženeve poročajo: Petrograd-ska vest franeoskih listov pravi, da se je Sazonov izrazi! napram zastop-nikotn Časopisov, da bo udeležba Italije na vojni skraišala vojno in ražen tega moćno vpiivala na nevtral-ne države. Italijansko-srbski odno-šaji so prijateljski. Naloga napram Srbiji bi ne bila izpolnjena, če bi Srbija ne dobiJa prostega dohoda do Jadranskega morja. Sazonov je izjavi!, da bo Srbija dobila dobra prista-nišča, ki jih bo imela popolnoma sama v posesti. Separatni mir Rusije je nemogoč, tuđi ne verjame, da bo Bol-garska nastopila proti Rusiji, ker ravno ta strerni po tem, da ožje združi vse narode na Balkanu. ITALIJA IN TIRČIJA. Odnošaji med Italijo in Turčijo še vedno nišo, kakor se poroča iz Lugana, formalno pretrpani. Turski poslanik Naby beg je bil se 26. maja na consulti. Vest, da je že odpo-toval, torej ni resnična. ITALIJANSKA OKRO2MCA NE-VTRALNIM DR2AVAM. Iz Stockholma poročajo: Italija je poslala nevtralnim državam okrožnico, v kateri skuša dokazati, da zadene Avstrijo vsa krivda, da je izbruhnila vojna. Švedski listi kritizirajo okrožnico kot neiskreno ter poudarjajo, da ne bo nikogar prepričala. NevualnOat Danske. Kodani, 25. maja. (Kor. urad.) Ministrstvo zunanjih zadev poroča: Ob priliki udeležbe Italije na vojni je sklenila danska vlada, da obvesti vojujoče se države, da velja popolna nevtralncst Danske tuđi nasproti temu razširjenm vojne. Bolgarska in razvoj vojne. Iz Budimpešte poročajo: Časopis belgarske vlade »Narodno Pravo« zatrjuje po poročilih iz Sofije, da ne more niliče pričakovati od Bol-^arske, da na| kitervenira. K temu nima pravice niti tripleententa, niti je nimata centralni državi. V »Utru« zatrjuje miniročilih je po-ročal sofijski list vMir«, da je triple*. ententa nanovo stavila Boćarski po-nudbe za pridružilev. Bolgarska bi pre;ela za to.' če t* se pridružila en-tenti, vse one pokrajine, ki jih je leta 1913. izdubila, za kar bi prevzela garancijo Rusiia in Angiija. Avstrlja in Italija. (Dalje.) Tako zgodovina postanka, kakor besedilo tega člena dasta jasno spoznati, da se dado njega določbe uporabiti edino le na slučaj zaseđe-Ti*a turškega ozemlja. Sprejeto je bilo leta 1&87. na željo Italije v pogodbo, torej v času, ko so hoteli kompaciscenti gotovo le urediti bo-čoco usodo Turčije in njenega ozern-Ija. Brez dvoma je, da so se sklenili ti dogovori, da preprečijo, da bi se dala v slučaju, da se izkaže namera-vana neizprerr.enjena ohranitev turske posesti v Evropi za nemogočo, interesom enega izmed obeh delov enostransko in brez enakornernega upoštevanja drugega prednost. Na druge, neturške pokrajine Balkan-skega polotoka se tarat ni mislilo. To izhaja jasno tuđi iz besedila, ki je ostalo od leta 1887. neizpreme-njeno, ker je iz njega jasno posneti, da spadajo pod te določfce pač turske pokrajine ob obali Jadranskega morja in v Egejskem morju, ne pa grške ali crnogorske pokrajine.*) S polno pravico je torej stala avstro - ogrska vlada na stališču, da člena VII. vslučaju konflikta s Srbijo in eventuainega zasedanja srb-skega ozemlja ni uporabljati. Zato se tuđi ni smatrala za dolžno, pred diplomatičnim korakom v Belgradu, ki še ni pomenil vojne, če tuđi je imel lahko vojno za posledico, tako-rekoč vprašati Italijo za dovo-ljenje. Irozvezna pogodba. Trozvezna pogodba je raztrga-na. Eden najvažnejših poHtičnih do-kumentov novejše svetovne zgodo-vine je izguhil svojo veljavo in bo pokopan v arhivu. Bismarck je baje svoj čas dejal, da svet nikdar ne bo izvedel ćele vsebinc trozvezne pogodbe, tuđi v slučaju ne, ako se zve-za razdere. Res je tvorila ta pogodba eno največjih tajnosti trozveznih kabinetov in iz ust bivšega ogrskega manistrskega predsednika Banffyja vemo, da so naši zunanji ministri vsakokratne ministrske predsedni-ke (avstrijskega in ogrskega) ter veleposlanike sicer o vsebini pod obljubo vedne in najstrožje molčečnosti informirali, da pa jim originala nišo pokazali. Predstojeće velja seveda le za ono pogodbo, ki je vezala Av-tr:jo, Nemčija in Italijo. Kakor znano, ob-stoja poleg te pogodbe še posebna (prvotna) avstrijsko-nemška p(igoslej je obstojalo mnenje, da slani tnplealij^nca na trch pogod-bah: na nemško-avstrijski iz leta 1879., na avstrijsko-italijanski iz leta 1882., oziroma leta 1887. ter italiian-sko-nemški istega datuma. To mnenje ni bilo pravilno. Avstrija, Nemčija rn Italija so marveč sklenile svojo alijanco v e n i sami pogodbi, kakor vemo sedaj tuđi iz izjave grofa Tisze v ogrskem parlamentu 26. t. m. V okvir te pogodbe pa spada seveda tuđi stareiša zavezniška kc>n-vencija med Avstrijo in Nemčijo (iz leta 1879.) in poseben novejši doda-tek, sklenjen med Avstrijo in Italijo v svrho ureditve albanskega vpra-Šanja. Po najnovejši zbirki drplomatič-nih dokume!itov, ki jo Je publiciralo na^e zunanje ministrstvo. in po sta-rejših publikacijah o nemško-avstrij-sko-ita!ijanski aliianci, se da vsai v glavnih potezah rekonstruirati značaj in vsebina trozvezne pogodbe. Trozvezna pogodba ima zgol defenzivni značaj. 2c avstrij-skc-nemška konvencija iz leta 1879. poudaria, da se oba visoka kontra-henta (avstrijski in nemški ce^ar) svečano zavezujeta. da ne bodeta svojemu, povsem defenzivnemu do-goveru nikdar prilagala agresivnih tendenc. Casus foederis nastane v zmislu čl. 3. trozvezne pogodbe, »ako bi dve :.!i več izmed velesil, ki pogodbe nišo podrisnie (ki torej ne pri-padajo trozvezi), brez direktne provokacije nanadle enera ali dva visokih kontrahentov.« V 7mislu nem-ško-avstrijske zveze (čl. 1. in 2., pogodbe z leta 1879.), pa je dan casus foederis, ako napade Rusiia enega izmed obeh kontrahentov, pa tuđi takrat, ako bi napada sicer ne izvršila Rusija, temveČ kaka druga država, katero pa bi Rusija ali z aktivno kooperacijo ali pa sicer z vojaškimi ukrepi podpirala. Iz predstojećih določb se dajo tore] razbrati naslednji (praktični) casus foederis: Ako napade Rusija Avstrijo, mara Nemčija na pomoč in narobe; ako napade Francija Ncmčijo ter Rusija ta na^ad podpira, (n. pr. z mobilizacijo na nemški meji), mora Avstrija na pomoč: ako napadete Francija in Rusiia Nemčijo, oziroma Avstrijo, mora tuđi Italija na pomo-č. Konstruirati se da seveda se več slu-čajev, ki pa nišo praktične vrednosti. Iz izjav italijanskih državnrkov izhaja nadalje, da nastane za Nemčijo casus foederis. ako bi bila Italija od Francije napadena; če bi se temu napadu pridružila n. pr. še Anglija, potem bi morala na pomoč tuđi Av-strfja. Za ostale slučaje so si zasigurale trozvezne države blagohotno ne-vtralnost. Člcn IV. trozvezne pogodbe pravi izrecno: Za slučaj, »ako bi kakšna velesila, ki predmetne pogodbe ni podpisala, ogrožala varno«t države enega izmed kontrahentov in bi ogroženi bil vsled tega primoran napovedati tej velesili vojno, se zavezujeta ostala kontrahenta varova-ti blagohotno nevtralnost. Vsak pa Rmli ooflfii ustaviti io^iIp liPitib M j \wM\ HuJal IlUilRilJl uJlUiSli plUliaUlije UUillll Vul s tiibUUji (iiilifiii to tirpiiKfiP^nl Rp#s! iif^iip p!i |ii?j Uullllll JU iil&LUJp.JnL HLiii^tll čhhLiid M u^hm. ODBITI RUSKI PROTINAPADI. — LJUTI BOJI PRI SIENIAVVL Dunaj, 2S. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaba: Ruska ojačenja, ki so jih prij^eljali s severa, so po* skuša!a na več delin fronte vzhodno od Saru ustaviti s hiidim! protinapa-tii nadalinje prodiranje zavezniških čet. Vs| napadi sovra/nika, U] so se tuđi ponoći ponavlja!«, so se ponesre-Clti. Zavezniške čete so mogle na obeh straneh VVisznne zoaet prldo-biti prostora. Pri S!en:a\vi so se morale slab«iše lastne čete pred rnej-nSmi njsk*;ni četami ur.i;;k;,it; na Z2padoi bres: Snna, pri ćei-er *o ostali nosamez;-i topovi na vziiodnem breg»». Boi? pri Drohobvczsi ?n pri Strvju trajajo. K!;ub natžHaveI>eniu oilporu smo zavzeSi nove ruske pozicije. Ob Prutu In na Riskem Po1*-skern ncircrili Dosehnili dogodkov V splošncm vlada m!r. NOVA OFENZIVA OB DUBICL — 3120 RU^O\ VJETIH. Berclin, 2S. maja. (Kor. urad.) Uradno poročilo. Ob Dubici so naše Čete iznova pričeie ofenzivo. Na obe stranj ceste od Rossienijev v Eiragolo ie imel si Še posebej pridržu.ie se udeležlti vojne ter se pridružiti svojemu za-vezniku, če se mu zdi to potrebr.o.« Torej zarezuje poredba članice tro-zveze k blagohotni nevtralnosti tuđi v slučaju, ako bi ena izmed njih pri-čela tkzv. preventivno vojno. Politična tendenca trozveze je izrecno deklarirana v nemško-av-strijski po^(xibi iz leta 1879. kot stremljenje, ohraniti evropejski mir na temelju položaja, kakor so ga ustvarile berolinske stipulaciie iz leta 187S. Vodilna ideja grofa Andras-svja pri njegovem streniljenju po ustanovitvi avstrijsko-nemske zveze je bila zavarovati Avslrc-Ogrsko pred opasnostmi ruske politike na Balkanu, obdari status quo na Balkanu z zaneslivimi ^arancijami in pridobiti moriar!iiji moćno zaslombo nemske države na poti. po kateri je krenila avstrijska politika od berolin-ske^a kongresa sern. Nemsko-avstriiska zvezna pogodba je ustvarila interesno solidarnost obeh evropejskih centralnih držav proti asprraciiam Rus:.;e. proti revanŠnmi ideiam Francije in pozne-je tuđi imperijalizmu Ancrlije. Ko se je dvezvezi pridružila še Italija, se je dalo reci. da je srecinje-evropejski državni b!ok naipopoinejša politična kombinacija novejše svetovne z?o-dovine. Zveza Italije z obeina centralnima državama ie odpravila opasnost poiitičnih nasprostev med Avstrijo in njeno južno, iako ekspanzivno sosedo, katere politika se je bila začela ozirati čim dalje bolj na ozemlju onkraj.!adrar.ske^a in Sredo-zemskega morja. Clen VII. trozvezne pogodbe je ustvaril nekako paralel-nost italijanskih in avstri.tskih političnih ciljev na Balkanu s tem, da Je statuiral princip : »kar dobiš Ti, mora priti tuđi meni prav.« — Avstrija je sicer s tem sama uvedla Italijo kot tretio interesirano veiesilo na Baikanu, toda na svoji strani in proti megočnemu konkurentu Rusi]!. Clen VII. trozvezne pogodbe pravi, da bodete Avstrija in Italija uveljavili svoj vpliv, da preprečite vsako teritorijalno sprernembo v Orijentu, ki bi bila eni ali drugi na kvar. Izrecno po-udarja ta določba tuđi potrebo traj-ne^a akorda in medsebojnega informiranja. Ako pa bi se v bodoče poka-Zcdo, da se status quo na Balkanu, ali pa na turski obali in na turskih otokih v Jadranskem in Egejskem morju ne cia vzdržati in bi Avstrija aJi Italija bila primorana spremeniti ta status quo z začasno ali trajno okupacijo potem se srne taka okupacija izvršiti le na podlagi predhod-nega dogovora med obema državama. Ta dogovor mora temeljiti na principu vzajemnih kompenzaci1] za vse teritorijalne ali drugačne ugodnosti, ki bi jih vsaka izmed obeh držav pridobila preko sedanjega statusa quo in mora zadostiti interesom in upravičenim zahtevkom obeh. Na ta Člen VII. se je klicevala Italija, ko je zahtevala kompenzacije in sicer kompenzacije na avstrijskem teritoriju, kar gotovo ni v zmislu pogodbe, z dolocbami tega člena je po-zneje tuđi utemeljevala svojo izjavo, da smatra trozvezno pogodbo za razdrto, češ, da je Avstrija pričela svojo akcijo na Balkanu brez pred-hodnega sporazuma z Italijo. To sta-lišče je povsam dobro ovrgel odgovor dunajskega kabineta na italijan-sko nota napad dober uspeh, Donesel nara ie 3120 vjelnikov. ODBITI FRANCOSKI NAPADL — FRANCO53KI LET ALCI. Bcro!;n, 28. maja. (Ko. urad.") LTradno poročilo. Jugozapadno od j/arske^a lirbta Loretto so pričeli Franeozj iznova z delnlmi napadi, ki so bili odbili. Pri Ablainu se boj še vrši. Tuđi v gozd'j Le Pretre je so-vražnlk včeraj zvečer po daiiši arti-fjeriisk! pripravi napadal. Prišlo ]q do ljutih pcp.olinh bo^ev, k« so se koncili s te::I;!rn porazom Francozov. V Vo^ezih se )o posrećio sovražniku, da Je zasede! ::!"*'r:en dei jarka »i!j;o-zapad!o od Metzera^a. Francoski na-nad ob Reschsackerkcpfu širo z lah-koto odbS!". !S franeoskih JetaScev ie n?^nd!o včera? cdprto me: to ! ud-vvigshaien. Z bomba-ni je bilo več ci-viiniii oseb ubltili aii r?.n?cnili. Bilo lč materiusine sKode, ki pa le Je mai-hna. OKIoj:no vndniško letaio smo prisilili vzhofmo od Neiistadta, da se ic spustilo na tia, majorja, pove!ini-ka Jetai v Nancvju, snio vjeli. Naši I-2ti-!ci so v zračr.cm bolu pri T'.^lnrf.u zriii neko iranccsl:o !cta!o ter zažvali vojašnlco v Gerardmeru. Giede kompenzačne^a objekta pr.č trozvezna pogodba ne vsebtije konkretnih določb. zanimivo pa je, da je sam Tittoni kot 7' nanji minister leta 190S. v italijanskem parlamentu poudarjal, da se troz\'ezna pogodba ne nana?a niti na tridentsko, niti na tržaško vprašanie. Kot posebni doc-atek k trozvezni pogodbi se označuje tkzv. »albanski dogovor« med Avstrijo in Italijo, ki sta ga ustmeno sklenila leta 1807. grof Go!ucho\vski in Visconti-Veno-sia in ki je fiksiran v italijanski, od avstrijskega zunanjc^a ministra po-trjeni noti z dne 20. decembra 1900. Albansko vprasanje je bilo od nekdaj natobčutljivciša točka avstrijsko-ita-lijanskih odnošaiev, ^aro je razumljivo, da ste mu zavez'iici posvetili posebno pozornost. Dcgovor deloca. da nai se glede Albanije kakor dolgo mogoče ohrani status qiio; ako pa bi to ne bilo mogoče, nai se resi al-ban. \Trasanie v aviono in i s t i č-n e m zmislu. To se ie pozneje na londonski konferenci kakor znano, tud! zgodilo. Ta albanski dogovor je tekom sedanje vojne Italija raztrgala s tem, da je zasedla Valono in okolico. Z lepimi obljubami in izrabljajoč svoj ugodni di-plomatični pok-ža] si je res vedela pridobiti na Dunaju nekako odobrenje svojega postopanja, ker je ćelo albansko akcijo naslikala kot provizorično. Dogodki so pokazali, da so bile to Ie prazne besede. AH cbsega trozvezna pogodba še krj več, kakor snio navedli, do-sedaj še ni znano. Grof lisza je v o.virskem ćržavnem zboru izjavil, da ni stvarnih ovir, da bi se pogodba ne publicirala. Morda se to zgodi ob pri-liki zasedanja nemškega državnega zbora. Trozvezna pogodba obsto]i v dosedanji cbliki se le od leta 1S67. Leta 1S91. so jo prvič obnovili s pri-stavkom, da jo je smatrati po preteku vsakih šest let za avtomatično na n^daljnih šest let obnovljeno, ako je eden izmed kontrahentov vsaj eno leto pred potekom šestletuega ob-dobja ne o-dpove. Navzlic tej »avto-maticijski klavzuli« so pogodbo na-vadno redno obnavljali. Pri obnavljanju ni šio toliko za spremembe, kakor za političen efekt. Take obnovit ve so se izvršile leta 1S97., 1902., in na posebno manifestanten način v decembru leta 1912. Trst. SeJanja vojna, s katero hoče Italija pridobiti Trst in one naše pokrajine, ki jih je krstila italijanska politična literatura za »provincia Giulia«, je v svojem bistvu le ponovi tev v raznih časih in v raznih raz-merah storjenih neštevilnih posku-sov apeninskega polotoka, zavojeva-ti in podvreči vzhodnjo obal Jadranskega morja. 2e deset stoletij traja to prizadevanie! Zdaj se je po-skušalo z orožjem. zdaj s trgovskim in pomorskim nasilstvom, zdaj s kolonizacijo, a vsi poskusi so bili za-man. Trst je starodavna naselbina, a že v davnih časih je vso Primorsko preplavilo slovensko prebivalstvo. prodrlo do vrat Trsta in tam ostalo. Cim je postal današnji Trst občina in mesto, je že čutil, da so Benetke njegov naravni nasprotnik in v teku 1200 let se to nasprotje ni dalo ne ublažiti ne premostiti. 121. ste*. .SLOVENSKI NAKUD-, dne 29 maja 1915. Stran 3. Stoletja so potdkla, pređno Je beneška raka izpustila Trst. Slovenski vojaki, ki jih je poslal avstrijski vladar, so osvobodHi Trst dolgega zadušljivega nasilstva Benetk; s Kranjskega, kateri je takrat pripadal velik del Istre z Reko vred in ki je gegala do Devina, so prišle oboroge-ne sile, ki so oniogočile, da se je Trst pridružil leta 1382. Avstriji. Trst se je z navdušenjem izreke! za to pri-druženje, saj drugače ni mogel žive-ti. Trst je sam silil na združenje z Avstrijo, ker je iniel za seboj dežele, ki so gravitirale k morju, ker je od teh dežel živel in ker bi bil moral umreti, da ni imel kupčije s teini de-želami. V tistih časih je tržaško prebi-valstvo govorilo slovensko in fur-Idnska in ne italijansko. Furlanščina je namreč svoj jezik, soroden iadin-skemu; furlanščina je jezik, ki ga razume samo tišti, kdor je rojen med Sočo in Tagliamcntom, Italija-nu je pa tako tuj, kakor španski ali portugalski. Naravno pa je, da je bilo že tedaj v Trstu vsaj med boljšimi trgovci razširjeno znanje italijanske-ga jezika, kajti beneška republika je vladala vse trge doli do Carigrada in do Afrike, je imela velike kolonije, Je bila nositeljica vse svetovne trgovine do razkritja Amerike in zato je imel tuđi njen jezik zlasti po vsem okolišu tako veljavo, kakor jo ima danes po svetu angleški jezik. Sele naseljevanje iz Italije v 18. stoletju je vpeljalo v Trstu beneško narečje kot občevalni jezik, a Trst ie ostal vzlic temu iuziKovuemu r^ italijanče-nju nasprotnik Benetk in Italije, zo-pet zato, ker se tržaška trgovina drugače ni mogla razviti. Velika je bila skrb, ki jo je po-svečala Avstrija Trstu, a ker takrat Avstrija ni imela nobene moči na morili, je mogla braniti Trst proti navalom in napadom Benetk samo na kopnem. In bojevali so te dolge boje zopet slovenski ljudje s Kranjskega in s Primcrskega! Benetke so se vedno spominjale, da so nekdaj spadale vse slovenske dežele do Drave pod oglejskega patrijarha in neprestano je beneška republika silila na Kras in na Kranjsko, da bi pritegnila naše vse za Trstom ležeče ozemlje. Benetke so se bale, da bi jim mogel Trst delati tr-govsko kenkurenco in brez usmiljenja so mu poskušali zamašiti vsa di-hala. Benetke so tedaj govorile: »Jadransko morje je moje, to morje je moja zemlja; jaz imam na morju tište pravice, kakor druge države na kopnem. Tuje ladje smejo voziti po tem morju samo, če jim jaz dovolim in morajo za to dovolienje plačevati, kolikor se meni poljubi jim naložiti; kakor je morie moje. tako je tuđi vse moje, kar se v njem rodi.« Kako naj bi bil v takih razmerah Trst živel, da ga ni Avstrija šČitila in da ga ni branila slovenska pest kranjskih in primorskih vojakov? Temu vojastvu se ima Trst zahvaliti, da mu ni beneška republika vzela ozadje kajti brez ozadja, bi se bil po-sušil. Naše slovenske dežele so tuđi največ pomagale, da je Trst vzlic vsemu nasprotovanju beneske republike napredoval in polagoma razeve-teL Avstrijska vlada je poskrbela, da so naše dežele vse svoje potrebščirte kupovale v Trstu in so proti beneški meji postavile vsakovrstne barijere, da so beneskim trgovcem onemogo-čili, delati Trstu v naših pokrajinah konkurenco. Trst je prestal hudo obleganje leta 1463. Beneška republika ga je hotela untčiti za vsako ceno. Slovensko ljudstvo, zbrano pod cesarsko zastavo, ga je ubranilo in ohratiiio Avstriji. MoČ Benetk je pa bila še vedno velika, toda Trst je rasel in rasel in delal Benetkam tako konkurenco, da so voditelji beneske republike dozu nasvetovali: Kadar bo cesar zopet v sili, naj Benetke od njega kupijo Trst in naj plačajo zanj, kolikor bo cesar zahteval . . . Pa vse nasprotovanje ni zaleglo; zadržalo je pač razvoj mesta, a ustaviti ga ni moglo. Leta 1717. je morala beneška republika dopustiti, da je cesar Karei VI. proklamiraj svobodo rnorja, S tištim dnem je Jadransko morje nehalo biti italijansko morje in Trst je vzrasel in razcvetel in število njegovega prebivalstva se je množilo vsled dotoka iz slovenskih dežela. V tistem letu so prenehala tuđi vsa prizadevanja za priklopitev Trsta in njejovega slovenskega ozadja k Italiji. Sicer je od leta 1848. naDrej italiianski nacijonalizem Če-dalje odločneje oglašal svoje zahte-vanje po Trstu, a za dejansko prido-bitev ni storil ničesar do sedanje vojne. V letih 1463.—1470. so v Trst priseljeni BeneČani z vso silo delali na to, da bi Benetke zavojevale Trst. To je bil najhujši po«kus, kar jih je tekom stoletij storila beneška republika za pridobitev Trsta. Cesar-ifci kaz*teix Slovence Lofiar ie YoM . boi in ga je končal s popolno zrnago. SEVERNO BOJIŠČE. NAŠE NAPREDOVANJE V GALICIJI. Berolin, 26. maja. (Kor. urad.) \Voliiov urad poroča. Iz velikega glavnega stana izvemo o operacijah zaveznikov v Srednji Galiciji: V p!,L-li» 14 dn-„*h je armada Mackensna ponesla c'.cnzivo od CiorlL do Ja-roslava, prekorači!.i tri reeve in pri-d-ibilu IM km v zračni crti prostora. Po od\'.:eiju Jaioslava je šio za to, prikvačiti San v široki fronti, še pa je stal sc\\*i/mk na zapadnem bregu. IX čim so si gardne čete v najožjem stiku 7 uvstro-ogrskirni polki pri Ja-roslavu izvoK'.aie prc!-ou, so izsilile ob reki navzđol haiiuv trski polki pichiid preko reke. Hoii proti severu smo pregnali sovi jznika iz kota San-V.islok. Ta uspeh so dt segle zav ezniške čete dne 17. maja v uavzocnosti neni-škega cesarja. V avtoniobilu je bil dospei cesar naprej k četarn. Spoto-ma so vrhovne^a vojnegd gospoda pozdravljali z vlasnirrii »Mura« nazaj se vozeći ranjenci. Na visini Jaro-slava se je cesar sestal s princem Eitcl Friderikom ter je več ur sledil poteku boja ob prehodu čez reko. Od 18. do ZO. maja so prodrle čete zaveznikov še delj proti vzho-du, severo-vzhodu in severu, vrgle sovražnika iz Sieniawe ter se ustavile na fronti v širini 30 km na vzhodnem bregu. Sovražnik se je umaknil za potok Lubaszo\vko. Vsi njegovi poskusi, zopet zasesti izgubljene pcikrajiriif. so se ./ulovili, dasi-ravno je postavi! od 13. do 20. maja nič manj kakor šest novih ćivizij v boj. V celem je bilo vrglo rusko vodstvo od početka operacij 7 armadnih zborov z drugih bojišč na fronte ar-mad Mackensena in nadvojvode Josipa Ferdinanda, med njirni tri divizije kavkaske strelske divizije. Tuđi brigade plastunov (kozaki peš). posebna formacija, podobna milici, so dospele pred fronto. Kcnčno so postavili Rusi na svojem skrajnem le-vem krilu v boj svojo prekamursko mejno stražo, četo, ki je Hla določena samo za mejno stražo v Severni Mandžuriji, na katere vporabo pač niti v Rusiji nišo kdaj mislili. »Az Est« poroča: V Srednji Galiciji traia bitka. Med Jaroslr.vom in Radvmnom nanreduje napad prodi-raiočega kija. Tuđi jugovzhodno od Przemvsla napreduje napad. Tam je nemški beskidski zbor zasedc! vrhove severo-vzhodno od iiusako\va. Nemška južna armada je prodrla bližje Strvju. V Bukovini in jugo-vzhodni Galiciji ter na Ruskem Polj-skem vlada mir. O nadalinjem razvoju čet v Galiciji poroča i:radnr porobilo: Rusi skušajo obupno zabraniti naš pohod v smeri na Lvov, zato zastavliaio na tem bojisču vse svoje sile. Vsi ruski protinapadi pa so se doslej razbili na našem odporu, nasprotno so naše čete ćelo pridobile prostora, Dejstvo da so ruske čete pri Sieniawi prekoračile reko San, nima mnogo po-mena. Gre tu le za delen uspeh, ki je pri bojih na tako razsežni fronti sko-rai neizogihen. Tuđi strategično nima ta uspeh velike vrednosti in more biti ćelo za Ruse usodepolen, do-kler se jim ne po^reči omajati ostale fronte ob Sami. Pa se jim to ne bo posrećilo, za to nam jamči hrabrost naših čet. Ruski odpor v Galiciji. Francoski podpolkovnik Rou-sset pravi v »Petit Parisienu«, da so Rusi vzeli čete iz Bukovine, da drže Przemvsl in ustavijo prodiranje za-vezniskih čet preti Lvovu. \sled tega je smatrati rusko ofenzivo v Bukovini za končano. V bernskem »Bundu« piše Ste-gemann o najnovejšem uspehu zaveznikov v Galiciji: Kako se :e položaj triplecntente izpremenil! Najprej so zaklicali Fraiciji, da naj vzdrži, dočim so dobili Anglezi vlogo napa-dalca, iTi naj bi izvedli Rusi odloči-len sunek. Potem so prevzeli Angle-ži vlogo, da vzdrže, a Ruse so smatrali še vedno za ofenzivno silo. In sedaj kličejo listi trojnega sporazuma tuđi Rusiji, da naj vzdrži tako ddlgo, da bodo prišli Italijani in pri-neali ocftocitev. Toda že samo vzdr-žanje je za Ruse zelo težko. Napredovanje operacij ob Sanu odpira danes centralnima državama velike iz-gtode in dokazuje jasno napredujoči ra2j>ad ruske bojne sile. Pod predsedstvotn Poincareja se ie vršii v Ranzu db* mala maMStrsiu * svet, ki se je bavil s sedanjim diplo-matičnim in vojaškim položajem. Resne skrbi dela neugodni položaj Rusov na vzhodnem bojišču, zlasti v Galiciji, česar niti franeosko časo-pisje ne more več prikrivati. Kakor se zatrjuje, so s tem v zvezi nove vojaske dispozicije. Cflede Italije je mirristrski svet razmotrival podrobnosti glede sodelovanja novega za-veznika na raznih bojiščih, glede česar pa časopisje še popolnoma molči. ZAPADNO BOJIŠČE. Zračni napadi na Pariz. Iz Ženeve poročajo: T rije »go-lobi- so znova vrgli 18 bomb na Pariz. Cenzura prepoveduje poroca-nje o uspehih teh bonib. Postanec Dovzi ie komaj ušel smrti. Ponesrečeni nemški letalci. Pariz, Z6. maja. (Kor. urad.) »Fi-p;aroc< poroča: Neki angleški torped-ni rušilec je prepeljal dva nemška vojaška letalca, enega krmilca in enega poročnika, ki jih je našel na nekein letalu, ki je plavalo po vodi v Severnem morju, v Iiar\viLh, kjer jih je oddal na oklopnico »Ganges«. Le-talo so potopili. DELO NEMŠK1H PODMORSKIH COLNOV. London, 28. maja. (Kor. urad.) Parnik »Nebraska«, nainenjen v Ameriko, je bil 40 milj od Fastueta oddaljen torpediran. Posadko so resili. Parnik »Norvvenna« je bil južno-vzhodno od Stannsheada torpediran. Od posadke je bil en mož ubit, trije ranjeni. Ostanek rnoštva se je resi!. Danski parnik »Bethv < je bil v Severnem morju torpediran. Posadko so prepeliali v Shields. Rotterdam, 26. maja. (Kor. ur.) »Hotterdamsche Courant« poroča iz Londona, da je poštni parnik »Iris-, ki vzdržnje promet med Tyno in Bergenom, naznanil ob svojem prihodu včeraj v Shieldsu, da ga je slaisal neki nemški podmorski čoln 21. t. ni. v Severnem morju potopiti. »Iris« je imel 28 mož posadke norve-škega parnika »Minerva« na krovu, ki je bil od isteka podmorskega čol-na torpediran. Tuđi na ^>Iris« je bil izstrcljen torpedo, ki pa je šel ob parniku mimo in v precejšnji razda-Iji eksplodiral. Moštvo se je že vkr-calo v rešilne čolne, se je pa vrnilo, ko je videTo, da je stre! zgrešil svej cil;. — Pripomba \Volffovega urada: Od merodajne strani še nišo dospela, kakor izvuino. nikaka poročila o teh napadih nemškega podmorskega čoina na imenovane ladie. Ponesrečena an^Ieška pomožna kri-žarka. London, 28. maja. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča: Pomožna križarka »Princess Irene« (6000 ton) ie vsled nesrečnega naključja pri Siiernessu zletela v zrak. Samo enega moža posadke je bilo možno resiti. V Kanadi aretirani Avstrijcl. ROiterdam, 29. majj (Kor. ur.) »Couraiit poroča iz Sniithforsa v Kanadi: Deset Avstriicev je bilo areti-ranih, ker so bili na sumu. da name-ravajo razstreliti zelezniški most Canadian rail\vay Cort. Ang5i;a in Amerika. LGndon, 26. maja. (Kor. urad.) »Dailv News< poroča iz Ne\vyorka: Kritiki angleške politike izrabljajo okolnost, da so nastale vsicd ravna-n.ia z amerikanskim tovorom z An-gleško diference in se hočejo združiti, da močno pritisneio na državni departement. Panes bodo pozvali predsednikn, da naj Anglijo pozove, naj suspendira kraljevo odredbo, v kolikor priđe amerikansko vkrcanje v poštev. Vodja tega gibanja je senator Smith iz Oeorgije. On zastopa interese bombaževske industrije, ki more izrabiti precejšen političen pri-tisk. Boj za Carigrad. Angleško poročilo o bojih ob Dardanelah. London, 27. maja. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča izpred Dar-danel čez Tcnedos z dne 23. t m.: Pri napadu na Krithijo smo dosegli skoraj rob vaši. Vojaki pripoveduje-jo, da so tamkaj vdrle močne čete, v resnici pa ni bilo mogoče, da bi to okolico držali. Izgube so bile tako težke, kakor najtežje te vojne. Ko so častniki pričeli zbirati svoje izmučeno moštvo, so se znašli kakih 1000 jardov oddaljeni od Krithije. Tu se je napredovanje ustavilo. Zalosten po-jav v seznamih izgub je visoki procent jalni znesck padlih in ranjtirh častnikov. Turki s posebno spret-HQ8£tQ streliak* na naše častnike. Eo vsakem napredovanja traja dneve, predno očistijo naše čete teren od sovražnih oštrih strelcev. Ti se v posebnih podzemeljskih luknjah skri-vaio ter imajo pri sebi kakih 1000 patronov za teden in napravijo s svojimi streli velikansko škodo. Ne-kateri si poharvajo roke in obraz z zeleno barvo ter pokrijejo svojo uniformo z listjem, da se tako prilagode barvi okolice. Turki naznanjaio nove operacije proti Siieškeinu prekopu. Carigrad, 29. maja. (Kor. urad.) Porta je izročila prijateljskim ne-vtralnim državam cirkularno noto, v kateri pravi, da angleška vlada ne izpolnjuje napram nevtralnim državam prcvzcte dolžnosti, da ne bo inuMa v vodovju Sueškega prekopa vojnih ladij nasprotno ćelo utrjuje kanal in da franeoska vlada izkrcavu. v Egiptu čete. Vsled tega se čuti oto-manska vlada prisiljeno storiti voja-ške korake v varstvo cesarskega teritorija, od katerega tvori Kgipt en del ter naperiti sovražnosti proti Sueskemu prekopu samemj. Turska poročila o angleških izgubali. >-LokaIanzeiger< poroča iz Carigrada: Po privatnih poročilin so imeli Angleži pri Ari Burnuju tako težke izgube, da so morali zaprositi za premirje, da so mogli pokopati svoje na tisoče okrog ležeče mrrvc-ct. Njihov položaj se je še radalie znatno poslabšal in se smatra za ne-vzdržljiv, posebno Še, ker vsled izgube lađi i »Triumph« in »Majestic« ni računati na nadaljne uspcšir^ operacije mornarice. Turski vojni plen. Carigrad, 29. maja. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Ob obali Kaba Tepe smo vplenili 30 vozov in materijal. »Majest»c.« London, 29. maja (Kor. urad.) Uradno se potrjnje, da jt bil »Majestic« torpediran in da se je potopil. Iz piezni sanltgfnega racun-skega podčosfnllio. Po dališem molku se zopet oglašam in Vam pri tej priliki malo opišem svoje doživljaje v sedanji vojni. Vse, kar človek doživi in vidi. se težko popiše, laglje se razloži ustno. Ker sem nazadnie spadal k c. in kr. zdravstvenemu odđelku št. 9 v Trstu, sem se ob mobilizaciji tuđi tja iavil. Prve dni smo bili razvrščeni v tri vojne bolnišnice in v štiri nado-mestne oddelke. Jaz sem bil računski podčastnik. V Trstu smo ostali cei mesec, a dne 25. avgusta smo dobili brzojavno povelje, da moramo v Gradec. Mimo Ljubljane smo se vozili 26. avgusta ob 3. uri zjutraj. Tu je vlak stal eno uro. Na kolodvor se je prišla poslovit moja soproga, s katero sem se mogel najpotrebnejše stvari še dogovoriti. Točno ob 4. uri zjutraj, dne 26. avgusta smo se od Ljubljane poslovili. Nisem mislil, da za tako dolgo! Koder smo se vozili, bodisi po dnevu. bodisi ponoći, povsodi so nas na kolodvorih pozdravljali in obda-rovali. V Gradec smo prišli ob 4. uri popoldne. Tam smo dobili povelje, da nrenočimo v pehotni vojašnici. Pobili smo tu kosilo in večerjo ob-enem. Spali smo v vojašnici pod streho na slamnicah. Drugi dan smo se vsi ovenčani s cvetlicami ob naj-večjem navdušenju in glušcčem kriku odpellali iz Gradca proti Galiciji. Vozečim se po Stajerskein. se nam je dosti bolje godilo, nego pozneje na Ogrskem. Na vsakem kolodvoru so nas čakale gospe in gospodične, ki so nas bogato obdarovale z različni-mi stvarmi in nas prosile, da naj jim sempatja pišemo kako vojno dopis-nico. Imel sem kakih 35 takih naslo-vov, a sem jih pri nekem alarmu iz-gubil. Peljali smo se mimo Fehringa na ogrsko ravnino, skozi Subotico (Steinamanger) v Raab, kjer smo imeli imenitno kosilo in smo dobili mnogo daril. Večerjali smo v Komornu »guliaš«. Pri večerji nam je ciganska godba svirala »Donavske znane pesmi«, mi smo pa zapeli: »Kje dom je moj« in »En starček je živel«. Dne 28. avgusta ob nol 1. po-noči smo se peljali skozi Budi'npe-što proti Debrecinu in Nugfarju, od koder smo naslednji dan ob 6. uri zvečer po zanimivi vožnji v ovinkih prekoračili ogrsko - galiŠko mejo dospevsi v Sianki, prvo gališko postajo, kjer smo dobili Čaj za kosilo in večerjo obenem. Dne 30. avgusta smo se peljali dalje skozi Droiiohice, kjer so velikanske petrolejske či-stilnice, in smo ob pol 4. popcidan dospeli v Strv. Tu smo izvedeli, da so se naši umaknili in da se postaje od Strva dalje že izpraznuiejo. Tu smo Dookrat slišali o4 da{eč &&&&• nje topov in prav kmalu smo spoznali, kdaj da streljajo naši, kdaj pa Rusi. Naše baterije imajo po štiri topove in topovi streljajo — pri nor-malnem streljanju — bolj počasi drug za drugim dvakrat. ruske baterije pa imajo po šest topov in streljajo hitro zaporedoma. V Stryu smo ostali, kar na kolodvoru v železniških vozovih, v ka-terih smo se pripeljali iz Gradca. Tu so se nam nudili pretrcsljivi prizori. Množice beguncev z družinami; vsak je nesel, kar je v naglici pobral doma; vse je drvelo k pripravljenim: vlakom, ki so imeli odriniti proti Ogrskemu. Ljudje so lezli v vozove skozi okna in vrata, klicali, iskali in suvali se, da ni moči tega popisati. Videl sem tu tuđi prve ruske vjernike, med njiini dva zrakoplovna čast-nika, ki so ju naši sestrelili iz zrakoplova. Proti večeru je dospei sem cei vlak ruskih vjetnikov. Za temi so pa prihajali tuđi že ranjenci. V že-Iezniškem skiadišču je bila prirejena bolniška postaja, kjer se, ako treba, ranjenci preobvežejo in pekrepčalo, potem pa odpravijo dalje po železni-ci, ako so zmožni za prevoz. Dne 31. avgusta sem naietel tu na uradnika banke >; Slavi je - Statncarja, ki je pri-šel na kolodvor pogledat po znancih. Košček granate ga je zadel na oko, vsled česar se je zdravil v bolnici. Revež je bil hudo žejen, zato sva šla. na pivo. Pozneie nisem nič več sli-Šal o njem. Med t^m so pa neprestano prihajale nove čete in odhajale v boj. O polnoči istega dne smo se od-peljali mimo Sambora v Rudki. ka-mor smo dospeli drti^i dan ob pol desetih dopoldne. Tu snio čakaii na-daljnih ukazov in opazovali prizore, zanimive in prctrcsljive. Od Lvova. sem je prihajal voz za vozom, videti je bilo, da se naše čete umikajo, a v prepolnem redu, zakaj vse vozove in prtliago so spravili pravočasno v zavetje. Bili smo uprav okoli cer-kve zbrani pri kosilu, ko pripeijejo ne daleč mimo nas 13 civilnih oseb. Kaj bode. smo si takoj mislili. Kakih 100 korakov od nas so vjetniki pustili svoje razstrgane klobuke na tleh, nato so jih razvrstili po neki strmi njivi in poveljnik straže jih je še enkrat vprašal. kdo da ie streljal. Ker ni hotel nihče povećati, ho vsch 13 ustrelili. Kmalu nato začujemo nad seboj ropotanje zrakoplova. Trobentači so takoj zatrobili »alarm« in pričelo se je na zrakoplov strelja-ti, ker je bil to ruski zrakoplov. Lcži-šče so nam ta večer pripravili v soli. Nismo se pa še dodobra vlegli k: počitku, ko zapazimo na raznih viši-nah na okrog male kreso\ e. Kaj pa zopet to? Le prehitro smo izvedeli, da so izdajalci dajali s temi kresovi sovražniku znamenja, kje da se na-hajajo avstrijski vojaki. Ne dolgo za tem začne sredi našega taborišča goreti lesena hiša, zopet znamenje Rusom, kje da je največ vojaštva in vojaških zalog. Naše voiaštvo je bilo takoj vse na nogah, peliota je šla v vojno crto, da brani taborišče pred kozaki, katerih je bilo javljenih 1000, a se vendar nišo upali blizu. Med tem so orožniki že pripeljali nekaj kmetov, ki so dajali sovražniku znamenja z ognjem. Tuđi lopova, ki je zažgal hišo, so takoj prijeli. Naslednji dan so bili vsi ustreljeni. Ker pri teh razmerah pod streho ni bilo var-no spati, smo šli nazaj k cerkvi in smo tam pospali na golih, mokrih tleh. Za vzglavje pa so nam bili grobovi! Noč je bila tako hladna, da vsled mraza nismo mogli mnogo spati. Tiščali smo se drug drugega, da smo se vsaj nekoliko greli. Častni-kom in zdravnikom se ni godilo nič bolje, vse dobro in zlo so delili z nami. Ob 5. zjutraj smo dobili kavo iz konserv in nato smo Šli z rekvirani-mi šestimi vozmi proti Sado\vi-Wisz-niii. »Hvala Bogu,« smo rekli, »samo da smo rešeni tega peklenskega »Rudkija«. Ob tricetrt na 3. smo dospeli v Iepo mestece Sadovva-VVisznia, ki šteje kakih 4600 prebivalcev in je od Lvova oddaljeno 52, od Przemvsla pa 40 km. Nastanili smo se v soli, a ob 11. ponoći nas zopet vzbudi »alarm«. Prišlo je povelje, da moramo biti pripravljeni za odhod, ako ne takoi, pa zjutraj zgodal. Vso noč ni bilo miru. Venomer so drdraii vozovi proti Mosciski in Przemvslu. Ob pol 5. zjutraj dne 3. septembra smo odšli proti Mosciski, kamor smo dospeli ob pol 12. dopoldne. Tu smo prenoćili v neki zapuščeni hiši na slami. Ker smo bili silno utrujeni, smo dobro spali, a že ob 2. zjutraj smo se morali odpraviti zopet proti Sadowi. kamor pa nismo prišli, mar-več smo morali sredi poti ostati nai nekem travniku tik vaši Slamianka, Ker so razsajale med prebivalstvom n^ezljive bolezni, nismo smeli v vas; tuđi ni bilo moffoče ničesar kupiti. Sele ob 6. zvečer smo dobili borno kosilo in se .vlegli k počitku n# ro^no travo. - MLAjt5*-^ Ž?j^ v nami večinoma neprrjazno m nam je le nerado prodajalo, česar smo potrebovali. Trgovino imaio v rokah poljski Židje. Ti so vam pravi tiči! Ti razu-mejo kupčevati! Cene blaga imajo vsi enakc. Ako kdo nin:^ blaga, mu ga drug posedi, ali pa posije kupca k sosedu. Delajo velike dobičke, ker drug dru:4*-r:ju ne Kvarijo cen. Po zu-nanjosti jih je lahko spoznati. Ob straneh imajo dolge, zvite lase. Mo-ški nosijo poleti in pozimi dolge crne suknje. Vsak Žid zna nemSio m poljsko. Male. zaduhle trgovine, katerim pravijo »Handel«, so druga tik druge. Katoliška trgovina se imenuje >sklep«. Med kmeti in rckodelci ni najti Židov. Ti ima!r> le gcstilne, pe-karije in trgovine. Kapital je v židovskih rokah in v rokah graščakov, ljudstvo je pa revno in zanemarjeno. Ob sobotah pa so židovske trgovine zaprte. Ze na predvečer be trgovine zgodaj zapro, v soboto se pa žid ne pritakne nobenega dela. Ako nuj-no česa rabiš, ti dovoii, da greš sko-zi stranska vrata v prodajalno ali v stanovanje in da si sam blago vza-meš; mogoče, da ti ga tuđi sam da, ali denarja ne vzame v roko. Moraš mu ga položiti na mizo in, ako je denarja več ne^o treba, si moraš sam iz skledice vzeti prebitek. Ako rabiš račun, ti ga ne spise, se ne podpiše ga ne, tako strogo se drže svojih ver-skih predpisov. V jutro gre vsak mo-ški v sinagogo (tempelj) molit ali pa moli doma. ogmivši se v dolgo ruto (nekak šal). Na glavo si dene neke iermene. na katerih je pritrjena štiri-oglata škatljica, v kateri je 10 božjih zapovedi. (Konec priliodnjit) Troovska h om đonio. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko je imela včeraj popoldne sejo. Predsedoval ji je predsednik g. Ivan Knez imenoval za overova-telja zborničnega podpredsednika g. Pammerja in zborničnega svet-nika g. M e j a Č a ter izvajal: Castita zbornica! Odkar smo bili pričetkom meseca februarja zbrani v plenarni seji, so se odigrali veliki dogodki. Junaške armade naše, v železno enoto združene z mo-gočnim zaveznikom, nišo le v sili vremen c€lo zimo kot živa skala vzdržale sovražno premoč. marveč na spomlad z neposnemnim elanom vdrle v utrjene pozicije silnega so-vražnika ter ga v neustavni ofenzivi prisilile, da se hitro umika iz naših zemlja. Srca naša izpolnjuje globoka hvaležnost za zmagoslavne čine naših armad in njih odličnega. vodstva. Trdna zavest nas navdaja. da sreč-no in zmagovito iziđemo iz te oso-depolne svetovne vojne. In ko je zadnje dni iz dvomljive nevtralnosti stopil naš mnogoletni zaveznik, vzel naše verolomstvo brez vzgleda ter se navzlic velikodušni odjenljivosti miroljubnega vladarja našega posta-vil v vrste številnih sovražnikov naših, ta korak, ki mu zastonj iščemo primere v povestnici, ni vzbudil malodušnosti v nas, omajal ni našega zaupanja niti za hip. Le se tesnejše ln trdnejše nas je združil spričo narasle nevarnosti, dvignil je našo trdnost in odločnost ter utrdil našo pripravljenost, da položimo za bla-gor in brambo domovine katerokoli žrtev. Neomajna zavest nas izpolnjuje, da združene naše vojske, utrjene in izkušene v dolgotrajnih slavnih bojih, porazijo tuđi tega sovraž-nika iz zasede ter mu z mečem pla-čajo strahotno verolomstvo. V teh dneh, ko je vojskina strahota začela tuđi v blizini naših rodnih krajev na kopnem in na morju, nam je srčna potreba, da se v zvesti in udani Iju-bezni s posebnim zaupanjem oklepa-ma svojega presvitiega vladaria. Ob osodnih teh dneh mu svečano obeta-mo svojo neomajno zvestobo in ne-minljivo udanost svojo ter kličemo: Bog ohrani Njega Veličanstvo ljub-Ijenega cesarja našega Franca Jo-žefa I. Slava! Slava! Slava! (Zbor-nični svetniki so se odzvali njegove-mu pozivu s trikratnim Slava!) Nato je nadaljeva' predsednik g. Knez svoje poročilo. čast mi je častiti zbornici na-znanjati, da je c. kr. trgovinsko mini-strstvo z razpisom z dne 16. februarja 1915, št. 2109 potrdilo volitev znorničnega predsedstva za leto 1915 (št. 1115) ter da je c. kr. trgovinsko ministrstvo z razpisom z dne 16. februarja 1915, št. 27.618 odobrilo zbomični račun za leto 1913. (št. S86). Kakor v spominu je častita zbornica v zadnji plenarni seji na predlog zborničnega člana gospoda Ivana Rakovca sklenila opozoriti na nedostatnost v voznem redu na go-renjski in tržiški železnici ter prositi za pomnožitev osebnih vlakov. Akcija je imela uspeh ter je prišlo s 1. majem 1915 do pomnožitve osebnih vlakov na obeh progah. Izredne razmere, ki jih provzroča vojno stanje, so provzročile v deželi naši ob-čutno pomanjkanje drobnih novcev. Važnemu temu vprašanju smo posvetili posebno pozornost ter ponovno prosili za odpomoč pri c. kr. fi-nančnem ravnateljstvu v Ljubljani, pri c. kr. finančnem ministrstvu kakor tuđi pri ravnateljstvu avstro-ogrske banke na Dunaju. Ob razšir-jenju črnovoiniške dolžnosti smo v skrbi za ohranitev industrialnih, obrtnih in trgovinskih obratov prosili c. kr. ministrstvo za deželno brambo, da po najboljši možnosti vpošteva gospodarske potrebe obrtnih in trgovinskih obratov ter kjer le možno vporabija samostojne trgovce in obrtnike za voiaško službovanje v kraju njihovih obrtova-lišč. Važno vprašanje aprovizacije z živino in mesom nam je dalo povod za intervencijo na merodajnih ine-stih. Kakor znano je osrednja vlada izdala začetkom tega meseca posebne ukaze, ki se tičeio trgovine z živino in utesnitve klanja goveje živine in prašičev ter preskrbe z mesom. Spričo § 2. ministrskega ukaza z dne S. maja 1915 smo c. kr. dežel-ni vladi s priporočilom predložili želje prizadetih interesentov ter je c. kr. deželna vlada zaukazala, da je dopnstno prodaiati meso in mesne jedi na Kranjskem ob nedeljah, po-nedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah. Okolnost, da je promet z žitom in mlevskimi izdelki urejen po posebnih določilih, utemeljenih po iz-rednih razmerah, je dala povod za različne intervencije v ta namen, da se po možnosti varujejo interesi prizadetih interesentov. Posebne razmere, ki so se podale vsled eksportne prepovedi za les, so dale povod zavzemati se za interese te prevažne gospodarske panoge pri centralni vladi, Vsled občutnega pomanjkanja soli, ki je zopet nastopilo zadnje dni pri nas, smo prosili za odpomoč pri c. kr. finančnem ministrstvu in pri c. kr. finančnem ravnateljstvu. Zbor-nično predsedstvo je irnelo že čast povabiti gospode zbornične elane. da se po naiboljših močeh udeleže subskripcije drugega vojnega poso-jila ter delujejo vr svojem krogu v prilog živahnega odziva v ta namen, da se doseže Čim sijajnejši uspeh tuđi pri drugem posojilu ter tako pokaže na naljasnejši način financiaina moč naše države in požrtvovalna pripravljenost patriotičnega prebi-valstva. Trgovska in obrtniška zbornica je iz sredstev penzijskega fonda kakor pri prvem vojnem posoiilu tuđi sedaj subskribirala 10.000 K nominalne vrednosti. Sedaj ko je vstal proti državi naši nov sovražnik na jugu, bodi mogočen usneh subskripcije vojnega posojila dokument go-gospodarske sile naše. Tajniško poročilo je v tisku ter bo zborničnim svetnikom predloženo. Nato je zbornični član g. Ivan M e j a Č poročal o zborničnem računu za 1. 1914. in o 5 zborničnih za-kladih za isto leto. Zbornični dohod-ki so znašali £5.313 K 81 v, stroški pa 84.925 K 73 v; presežka je torej 388 K OS v. Po proračunu je bila po-trebščina določena na 101.401 K, po-kritie pa na 87.056 K, proračunjen je bil torej primanjkljaj 14.345 K, ki bi se imel pokriti iz presežkov prejš-njega leta. Dcjanski dohodki so proti proračunjenim dohodkom manjši za 1742 K 19 v. Dejanski stroški so proti proračunjenim stroškom manjši za 16.475 K 27 v. Končni uspeh je proti proračunu ugodnejši za 14.733 kron 08 v. Pokojninski zaklad zborničnih uslužbencev je imel 1. 1914. 9305 K 61 v dohodkov, kateri zne-sek se je pribil glavnici. Končno pre-moženje zaklada je znašalo 105.398 kron 06 vin. Ustanovni zaklad za onemogie obrtnike je imel 614 K 37 vin. dohodkov in 600 K stroškov. Njegovo slanje ie zoaSalo ob koncu leta 1914. 14.847 K 72 v. Računi so bili odobreni, računodajalcu pa dan absolutorij. Končno so se vršile volitve zborničnih zastopnikov v šolske odbore obrtnih naGalievalnih Sol, ter so bili izvoljeni: za Postojno Adolf Jurca, lesni trgovec; za Ribnico Filip P e t e r 1 i n , usnjar; za Radov-ljico Leopold Fiirsager, trgovec in zbornični član; za Bled Ivan Rus, trgovec; za Kropo Fran Šo-lar, vodja žebljarske zadruge; za Kranj Ivan R a k o v e c , tovarnar in zbornični član: za škofjo Loko Fr. B a b i č , krojaški mojster; za TržiČ Fran D e u , strojar; za Rudolfovo Adolf Pavzer ml., zasebnik; za Krsko Anton Omersa, cevljarski mojster; za Vrhniko Josip Lenar-Č i č, tovarnar; za St. Vid nad Ljub-Ijano Simon J u v a n , krojaški mojster; za Smartno pri Litjii Ivan Razboršek, trgovec in zn Zagorje - Toplice Dragotin Korbar, gostilnicar. Za zborničnega zastopnika v kuratoriju slovenske trgovske sole v Ljubljani je bil izvoljen zbornični predsednik g. Ivan Knez. KabOFi ?3—50 letnlh niss Priobčili smo včeraj uradno poročilo, da so nabori 43 do 501etnih odgođeni. C. kr. deželno predsedništvo razglaša sedai, da veija ta Oiigoditev samo za druge kr ono vine, ne pa tuđi za KranjAo. Prel/iran;e 43- -cOletntti se torei vrši pri nas na že objavljenUi dne v ih. Takojsnie naMranje in vpofrll-canie drugega poziva na K^roškem in Tirojskei^. V južnih alpskih deže-lah se vrši sedaj nabiranje vseh 43 do v50!etnih ter 18letnih vojnih obve-zancev. Uradni razglas za Koroško določa, da moraio oni, ki so bili pri nabiranju v političnih okrajih Smo-hor, Spital in Beljak nabrani t'koj pod zastave. V drugih okrajih se bo-do vpoklicali pozneje. Na Koroškem se bodo vršili nabori od 25. maia do 7. junija. Podobno je tuđi na Tirol-skem, kjer bodo morali novinci tudl takoj pod zastave. Dn 3vne vesti. — Cesar o naši armad i. Povodom spr.jema duna>kega župana dr. \Veiskirchnerja se je cesar pohvalno izrazil o dunajskih polkih ter nadaljeva!: »Splch je naša armada izvršila prav izredna dejanja. Zbstl velike zari te ve so stavili na njo boji v Karpatih. Skoraj neverjetno se zdi, kake napore premagujejo moje čete.« — Odlikovani slovenski velaki. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili : Cetovodji Ignacij Š e m e n k o in Karol Krajne: korporali: Franc Hod ej, Jakob Krajnik, Josip Lukanc, Ivan Šoštar, Andrei S t i b e'r c, Aloizlj M a r g o č in Rok Ž u ž a; poddesetnik Ivan L u b e i ; infanteristi: Franc Borovnik. Anton Cobal, Nikola] P u j e c, Peter Jakopič, J.Tkob Kmetec, Ka-roi K o y š e, Anton P^a j m a n, Alo]-zij Trinel, Anton Š v a j c, Josip Svensek, LukaUrar in Ivan Z a m u d a, vsi pri 87. pešpolku. Dalje: infanteristi pri 97. pešpolku: Josip B e n č i č, Fran E r c i g o j, Miha Fon, Alojzij Loveneon, Peter Medveščik, Karol R e n c e 1 j in Josip T e r b i ž a. — Seznam vcfrlh vietnikov v Przemys!u št. 1. vsebuje sledeča imena vjetih častnikov: Bratina Avijust, kadetni aspirant, 47. peš-polk; Buschmann (Puschmann) Leopold, nadporočnik trdnj. art. št. 10., Gorica; Dos ta 1 Adolf, poroč-nik črnov. pešp. št. 2., Ljubljana; E r ž e n Anton, praporščak pešp. št. 32.; Foderl Viljem, stotnik odd. 23. div., Trst; Hofmann Leopold, stotnik pešp. št. 17.. Celovec; Jagodi c Rudolf, poročnik trd. art. p. št. 9., Gradec; Kleisner Viljem, nadporočnik črnov. pešp. štev. 108., Gorica; Ko eh Julij. praporščak pesp. št. 28.; Komzak Alojzij, poročnik trdnj. top. p. št. 3.. Ljubljana; Kristmann Franc, poročnik trd. art. št. 10., Gorica; K u s m i t s c h Josip, poročnik trdnj. art. p. št. 7., Radgona; Langer Josip, nadporočnik trdnj. art., Gorica; Lehot-s k i (Utschotskv) Viljem, stotnik pešp. št. 19., Celovec; Leiser Henrik, nadporočnik trdnj. art. št. 3., Pulj; Ločnikar Franc, poročnik domobran, p. št. 7/3, Ljubljana; Mora vec Franc. nadporočnik trdnj. art. št. 3., Celovec; Muller Av-gust, nadporočnik trdnj. art. št. 10., Gorica; Novak Josip, praporščak pešp. št. 90.; Novak Ivan, praporščak pešp. št. 17.; P o r f o m Ign., oraporitak peip. it 17«; Reisec Ernest, poročnik Čmovoj p. št. 108., Gorica; Sarada Viktor, nadpor. črn. bat. št. 108., Gorica; Sas Alek-sander, praporščak oešp. št. 17.; S c h a g e r Franc, nadporočnik trdnj. art. p. št. 10., Gorica; S c h m i-dinger Friderik, poročnik črnov. art. p. št. 3/3 ali 7/3, Ljubljana; Semlir (Semmler?) Karol, praporščak pešp. št. 17.; Sepić Josip, poročnik iva. art. p. št. 3., Reka; Š i m i č Žtefan, poročnik pešp. št. 70.; Steinbach Huj^o, poročnik jah. art. div. št. 11., Prevalje; Suha Č Mate, praporščak trdnj. art. brig. št. 3., Celje; S z 1 i b a (Šlibar?) Franc, kad. asp. pešp. št. 17.; Zdol-š e k Jožef, poročnik. Štajersko, Celje: 2 gaj nar Ivan, kadet pešpol-ka *'ev. 47. — C. kr. priv. splošna prometna banka v Ljubljani. V/V/ć posojilo so podpisali: Tovarna Karol Pcllak v Ljubljani 250.000 K, Lote Sce-nann, Ljubljan, daljnjih 40U0 K, Ana plerru Tornago, 13.000 K, dr. Alired Valen-ta, 50«K) K, Gabrijela Rehn 5000 K, Friderika Tonnies 10.000 K, Jnžcf Eberle 10.000 K, Marija dr. Malir 36.000 K in Friderika Kicnbauer 10.000 kron. — 5V2'/' avstrijsko vojno posojilo iz 1. 1915. Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani se je subskribi-ralo do inkl. 28. t. m. od 95 strank K 897.400.— novega o1^ avstr. vojner^a posojila, med tem od Mest-ne hraniinice ljubljanske v Ljubljani K 500.000-—, od Mestne hraniinice v Kranju K 20.000"—, od Mestne hraniinice v Črnomlju K 15.000*—, od Mestne hraniinice v Kamniku kron 15.000'—-, od c. kr. dvornega založ-nika. e. I-?oberta Kolmann v Liublja-ni K 20.000-—, cd tvrdke Fr. Ks. Souvan v Ljubljani K 20.000'—, od Kmetske posoiilnice ljubljanske okolice v Ljubljani K 50.000-— in od Mestne občine v Ljubljani kron 70.000-—. Nadaline prijave se spre-jemajo do inkl. 31. t. m. — Vojno pc^Ciilo. Pri podružnici kreditnega zavoda v Ljiibljarn je bilo med drugim podpisanih ra o1/^^ avstr. vojno posojilo iz leta 1915. K 20.000-— ođ ravnatelja ing. kem, Iierman Steinberg. Gradec; kron 10.000*— od c. kr. deželno orožniško poveljstvo št. 12., Liubliana; kron 6.000-— od Hedy Trenkler, Ljublja-' na; K 3.000'— Gd oskrbništva mase c. kr. policijske straže, Ljubljana; K. 1.500'— od dr. lierman Rump, gimnazijski ravnatelj, sočasno Ljubljana; K 500"— od Franc Korent, c. in kr. poročnik v 17. pešp., Ljubljana; K 100'— od Herbert Trenkler, Ljubljana. — K^nifiiški msšCanl. združeni v meščanski korporaciji v Kamniku, so podpisali drugeea vojnega posojila v znesku 10.000 K. — Tržcško namestništvo v Po-stojni. Uradno se razglaša. da sta c. kr. namestništvo za Primorko in čekovni oddelek nametniške^a ra-čunskc^a oddelka prenesla svoj uradni sedež v Postojno in sicer v poslopje c. kr. ekrajnega glavar-stva. — Za begiince ?z Primorja. Go-riški dcželni odbor je ustanovil v Lipnici r.a štajerskom posebno ekspozituro, ki naj posveca svojo skrb v li-pniškcm teborišču se naliajajočim begu ne em iz Primorja. Del beguncev bo nastanjen v zapadnih ogrskih ko-mitatih. — \z Gorice pore čaj o: Tukajsnji italijanski »U Eco del Litorale« se je preselil na Dunaj. — Nadškof Se-dej ostane v Gorici. — Deželno \u gespemo po-močno društvo Rdečega križa za Kranjsko izreka tem potoni vsem gospem, go-spodičnam, sol skini vodstvom in učenkam, katere so z velikim trudom in nedosežno pridr.cistjo izdelovale iz njim od društva na razpolago dane volne za naše hrabre vojake v zimskem vojnem easu raznovrstr.e predmete zoper zini in mraz. Dolž-nost hvaležnosti je, da navedemo imena onih zaslužnih dam m zavo-dov, kateri so z neumorno marlji-vostjo pomogle, da so naši junaki-domačini ne ie premazali sovražnika, teniveč tuđi dolgo in silovito zimo z mrazom in snežnimi zanieti ter dru-Kimi naslcdki. Imera so: gospa Marija Aubel, gospa Marija Bauer. gospa T«rezija Bauer, gdena. Pavla F^elič, gdči j. Marija Bilek, gospa Jo~ sipina Biliina, ljudska šola Studenec-Ig, gdčna. Emspieler, gdčna. Hilda Ehrltch. gospa Eržen, Domžale, šola nemskega solskega društva, gospa Marija Fuchs, Goričane, tovarniška šola, gdčna. Miči Grčar, dekliška šala sv. Jakoba v Ljubljani, gdčna. Ana pl. Sabornig, gospa Elza Konig, gospa Emilija Konig, gdčna. Miroslava Kotnik, gospa Miči Levicki, Lichtenturn, dekliška šola v Ljubljani, dekliško učilišče v Ljubljani, gdčna. Luschin. gdčna. Levec iz Preske, gospa Marolt, soproga ravnatelja, gdčna. Ivana Marzel, gospa Ivana Maier iz D. M. v Polju, gospa Mariia Markič. liudska šola y Do- lenji vaši pri Senožečah, gdčna. Til-ka Porženel v Dolu, ljudska šola v Preski, gospa Marija Pire, gdčna. Ana Priinožič, gdčna. Pelan, gospa Klementina Havnihar, gospodična pl. Renzenberg, gospa Alma Rom v Domžalah, gdčiuu Russman v Gori-Canih, gdčna. Ranzingcr v Vevčah, Siska, dekliška šola, gdčna. Ana Schinidt. dekliška šola zavoda iiem-škega šolskc^a kuratorija v Ljubljani, gdčna. Miči Simšič, gdčna. A^ne-za Stefan, gdčna. Marija Steska, j^dčna. Mariia Stupca, gdčna. Ana Toman, ursulinska dckllska šola v Ljubljani, gospa Ana Vrbovec. — Vsem imenovanim izrekamo za njih domoljubno požrtvovalnost najiskre-nejšo zahvalo. l'pamo, da bodo — ako treba — v isti meri ustregle zo-petnemu našemu pozivu. — Karla baronica S c li \v a r z, Hermina d e 1 C o 11. — Raii^enci v Ljubljani. Od včeraj zjtitraj do danes zjutrai je prispe-Io z italiianske meje vsega skupaj 10S vojakov, izmed katerih je bilo 17 težko ranjenih, dočim so dru^i po veliki većini oboleii i u Ie nekateri lahko ranjeni. Provoz ranjencev oskrbuje z znano ločnostjo in po-žrtvovalnostjo ljubljansko prosto-voljno gasilno in reševalno društvo, kateremu je dala vojaška oblast, pri-znavaioč veliko razbreinenilno delo tega. društva na razpolago več pa-rov konj, da more društvo permanentno dan in noč opravljati svojo človekcljubno službo. — Izšel ie seznam izgub števil-ke 183. — Dr. Ernet Dezsev — iians Bartsch. V naših krajih je ime dr. Er-nesta Dezseva pač inalo znano. V mirnih časih je nositelj tega imena giasbeii! kritik graške »Tagespo-šte« in pisatelj, romanopisec in zgodovinar gla«=be, sedaj pa služi za nadporočnika pri armadi. Omenjamo ga zategade^ ker je te dni prlobčil v »Berilner laseblattu« listek o našem Krasu in o naših Kraševcih. V listku cinenja Nabrežino, i.)evin, Ko-men, Gor.iansko in Prošek — mudil se je torej v tistih krajih. Lahko rečemo: še nihče ni tako lepo in izrazito, s tako preprostimi in vendar prvetičnimi besedami popisal lepoto našega Krasa. A tuđi o Ijudeh piše, knkor mož, ki ljubi resnico in ki je našemu ljudstvu pogledat v dušo. Iz Gradca pač dr. Dezsev ni prinescl za naše ljudi nobenih simpatij. a spoz-nal je na svoje oči to \t1o kraška prebivalstvo, njegove odlične last-nosti, njegovo žilavost in zvestobo, in je to povedal najširšemu občin-st\ii. Kak razloček pač med dr. Erne-stom Dezsevem in med Hansom Bcrtschem. — Prašks »Čas« v zmotl. Praški »Čas« prijavlja kratko poročilo o izgredih, ki so se po nedeljski pa-trijotični manifestaciji zgodili v Trstu in pravi, da so bili ti izgredi stor-jeni od jugos!ovanske strani. To je popohioma neresnično, kajti Slovenci in Hrvatje r.iso bili v nobeni zvezi s tistimi dogodki in se jih nišo ude-ležili. — Zglaševanfe tujcev. Z ozirom r.a vojno na jugu ie toliko iz ozirov na varnost lastnine kakor tuđi iz državno varnostnih ozirov potrebno, da se vse dohaja.ioče osebe na podlaci svojih osebnih splsov po svojem stariovanjedajaicu točno pri po-licijskem ravnateljstvu prijavijo in po odpotovanju tuđi odjavijo. Stano-vairedajalci se tem potom opozore na dolžnost točnee:a prijavljenja in cdjavljenja po veljavnem zglaševal-nem redu, ker v slučaju neizpolnje-vanja zglaŠevalnih predpisov se imajo nadejati najstrožie kazni. — Vojna prodajalna. Stranke, ki so vpisane v vojno prodajalno, se opozarjajo, da jim bodo izkaznice po možnosii dostavljene na dom ter da jim ni treba hoditi ponje na magistrat. Pripominja se pa, da da to veliko dela in se ne more izvršiti vse v par dneh. — Nakaznice za belo moko. Za bolnlke, starčke in otroke se izdaja-jo pri c. kr. deželni vladi posebne izkaznice za čisto pšenično moko, ki jo oddaja Gospodarska zveza 1 kg po 2 kroni. Kdor potrebuje izkaznice, naj se obrne naravnost na c. kr. deželno vlado. — C. kr. avstr. razredna loterl-ia. Zrebanie I. razreda IV. loterije se vrši dne 8. t. m. in 10. junija t. L Srećke se dobivajo pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, poslovnici c. kr. avstr. razredne loterije. Opo-zarjamo cenj. reflektante na današnji inserat. — Pozor! Poizvedovalne pole o stanju brezposelnosti v Ljubljani s podatki za mesec maj, je zanesljivo vposlati do dne 3. Junija (ne kasneje) mestnemu magistratu (Mestna po-sredovalnica za delo in stanovanja). Na ta termin se toraj opozarjajo delc-dajalci, da se izognejo kazenskim po-sledicam. — Lastnikom in zakupnikom lovi^ Avstriiski lovci so y iauskem 121. štev. »SLOVENSKI NAROD' dne 29. maja 1915 Stran 5. letu poslali mnogo divjačine za ra-■ijence. Nai bi bilo tuđi v bližnji lov-ski dobi tako, posebno ker se sistem, hraniti z živili, občuti tuđi v bolni-cah. Za ranjence je divjačina posebno dobra hrana. Pri pošiljatvi se je posebno ozirati na naslednja navodila: 1. Ker je promet na železni-cah sedaj težaven, naj vsakdo posije svoje darilo najbližji bolnici; 2. da se bodo mogla darila dobro porabiti, ^aj vsakdo prej vpraša pri doticnem sanitetnem, zavodu, če rabi divjačinu n naj naznani, fcateri dan je bila div-jačina ustreljena; 3. posta pošiija taka darila brezplačno, južna železnica je dovolila 50'/c znižanje tarifa, državna železnica pa transportira take pošiljatve brezplačno. Ker Nižje-avstriiska ne more sama preskrbeti vseh številnih bolnic na Dunaju, naj bodo posebno te priporočene lovcem. — Bodite usrailjeni s pribežniki. Od juga je prišlo zadnje dni mnogo ljudi v naše kraje. Oziri na vojno so ]ih primorali, da so zapustili svoje domove, svoje opravke ali službe; skoro vsem je vojna provzrocila škode in izgube. Naj govore pribežniki katerikoli jezik — usoda jih je huđo ućarila in zato je grdo in nečlc-veško, če se stiska in beđa teh Ijudij e izkorišča s pretiranimi cenami. Zgodilo se je* da so posamezniki za kratko vožnjo ali pot ali za kako pre-nočišče zahtevaii nesramno pretira-ne cene. Pristojna oblast bo vsak slučaj pretiranih cen najstrožje ka-znovala in dotičnikom ustavila obr-tovanje v svarilni izgled drugim. V splcšnem interesu, kakor tuđi v interesu dotrega slovesa našega mesta je. da se vsak tak slučaj naznani mesmemu magistratu. Pribežniki so vredni sočutja in pomoči; prišli so v Ljubliano z zaupanjem v ljubljansko prebivalstvo in zaslužio, da se im gre po možnosti na roke, r.e pa Ja se jih odira. — Iz Maribora poročajo: Mestni magistrat razghša, da morajo vsi oni, ki nišo mariborski đomačini in ki so se tekom vojne naselili v Mariboru, zapustiti mesto tekom 48 ur. N.iseliti se sme:o le v krajih severno od Spieltelđa. — Vsled pomanjkanja noiiciiskega osobja je zaprosila mariborska občina za orožniško asi-srenco pri javnovasiveni službi. — Mariborske sole so zaprte. — Na Hrvaiskeni bodo pekli zo-net be.'i kruh. »Agramer Tagblatt« v€ r^vedari. da bodo smeli (na hrvat-^kem in Osrrskem) meseca funija zo--et peči beli kruh. Pokazalo se je, da e še đovolj pšenične moke na raz-olago. Vest se nam zdi malo ver- jetna. — Isl sirote padiib vojakov. Gospod Matko Arko, trgovec v Ljubljani je povodom 5mrti majorja Ce-ranića darova! znesek 10 K za sirote padlih voJakov. — Umrt Se v Ljubljani v Kolezil--ki ulici št. 8 gospod Rajko Pir-\ o v i č Črkostavec, v starosti 46 let. Pogreb bo jutri ob 4. popoJdne. — rjokojnik je bil splošno priljubljen tovariš. Blag mu spomn. Železni te rdečf križ! je današnja drama v 3 delih, čigar motiv je vzet iz sedantega časa. Glavna pred-stavljalca: Wand? Treumann in Viggo Larsen. Velik smeh bo por-vzročila gospa Ana MuIIer - Lincke v učinkoviti tridejanjski veseloigri »Previsoko«. Ražen teh dveh slik se bo predvaja! samo pri pol 9. predstavi še en znamenit film »Čuda kirurgije«. (S pritrjenjem protez ^umetnih udov), dobi mož, ki je iz-2:ubil roke in noge, gibčnost nazaj). Te krasne slike se vidijo od danes do ponedeljka v znanem kino »Ideal«. V vojaško službovanje vpoklica-na družabnika tvrdke J. Ciuha, Pred trančo, vUtt-dno javljate p. n. občin-stvu, da ostane trgovina začasno za-prta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. cdjemalci svoio naklonjenost do zepetne otvoritve. Suzne stuari. * Prepoveđ potovanja za Južno Tirolsko. Tirolsko namestn. je izdalo odredbo, glasom katere je treba od 27. maja za vsako potovanje južno od Brennerta in od tod posebnega dovoljenja, ki je izdajo uradi za iz-stavljanje potnih listov v bivališčih in ki jih morajo vidirati pristojna vo-jaško poveljništva. Prestopki se ^rrogro kaznu je jo. * Nabori na cestah. »Kolnische Zeitung« poroca, da je franeoska vla- da izdala na občine ukaz, da naj se vse maske asebe, ki so po starosti in zunanjosti za vojno sposobne, posebno strogo nazoruje. — V večjih me-stih so bile policijske oblasti obve-ščene, da naj vse one osebe, čijih vo-jaškx> razmerje ni jasno, prkne4o in odpeljejo takoj k prvi naborm komisiji. * 720 K vojnih stroškov v sekundi. V nekem nagovoru, ki ga je ime! mr. Acland, finančni tajnik državne zakladnice ob priliki neke prireditve, je dokazal, da ne znaša-Jo dnevni vojni stroški Anglije 2,100.000 funtov sterlingov, kakor je trdii lloyd George, marveč 2,592.000 funtov sterlingov. Iz tega se lahko izračuna, da stane vsaka sekunda vojne okro£ 30 iuntov sterlingov. to je okrog 720 K, katera vsota se bo pa v nadaljnem poteku vojne še zvi-šala. * Bolezen grškega kralja. Iz Be-rolina poročajo: K poročilu o poslab-šanju zdravstvenega stanja kralja Kanstatina izve »Berliner Tage-blatt«, da gre za neko pred tremi dnevi izdano poročilo o kraljevem zdravstvenem stanju. Kralj je imel v noči na nedeljo napad srčne slabosti. Danes, 27. maja, je dobilo grško poslaništvo v Berolinu brzojavko, da so tamošnji kirugi preiskali rano in konstatirali, da je izliv močan in re-den. Pri odprtini rane je koža porde-Čela. Temperatura 37*3, puls 96, di-hanje 22. H kralju sta bila poklicana berolinski profesor Kraus in dunaj-ski kirurg profesor Eiselsberg. * Gofitev ruščine na Angle-*kem. Kako se trudijo Angleži sedaj, da bi si z nauČenjcm ruščine pribo-ril tuđi ruski trg, dokazuje neki čla-nek lista »Times«. Razni ruski kurzi se vrše po raznih visokih in trgov-skih šolah, v raznih knjižnicah se v zadnjem času zlasti priporočajo ruske knjige, povsod se dela propaganda za ruski jezik. Upa se, da bo vojna znatno zvišala število slušal-ccv teh ruskih kurzov. Pa tuđi za-ložniki skušajo z irdajanjem del velikih ruskih mojstrov zvišati zanimanje za novega prijatelja Anglije. Nepotrebno bi bilo pač omenjati, da se razglaša, da ima ves ta trud samo namen, »osvoboditi Rusijo iz goste mreže nemških interesov, ki so jo v zadnjem času preprrgle.': * Žrtve seđanje vofae. V komi-tatu Szatmar in v koniitatu Zemplin je eda vrsta javrrfh uradnikov prišla vsled vojne v nesrečo. NHso »cer padii na bojišču, tuđi ranjaii nyso bili, da, niti streljanja nišo stišali, a ne-sreča Jih je vendar dosegla: zaprli so jih. Tako je na pr. okrožni beležnik horvath strašil kmete, da se bližajo Rusi in kmete pot em pre^ovorU, da so mu svo?o živino prodah za vsako ceno. Tako in cnako so sterili tuđi razni drugi možakarii. Za zdaj so v preiskavi okrožni heležnik v Homoni H. Horvath, \iš}i oisrožni sodnik v Kcmoni T. Ma!otiyay, vičji ekrožni sodnik v Stropkovu I. Duresinszkv, titularni višji okrožni sodnik L. Gcr-gey v Homoni, in viši* okrožni sodnik v Galessesu. Pa tuđi še nekaj drugih upravnih urarfnfkov je v pre-iskavi. * Mestni azil za netopirje. Med tem ko arugače netopir ne spada v splošnem ravno med priljubljene ži-vali, ga ravno v zadnjem ča^u zelo čisla}o v mestu San Antonio v Tek-sasu. Tam se je v zadnjem času zaradilo posebno pribežaliŠČe za netopirje. Je to na visokem podstavku postavljena lesena zgradba, podobna piramidi in je namenjena za to, da se tamkaj nemoteno lahko zbirajo netopirji. Te Iesetie zgradbe so podobne nekakim golobniakom. Ta posebna Ijubezen do netopirjev temelji na raziskavah nekega tamošnjega zdravnika, ki je dognah da je netopir eden najhujših in najuspeš-nejših sovražnikov moskitov. Mo-skito je, kakor znano, oni mrčes, ki prenaša malarijo. Zato smatra dotični zdravnik, da je najbolje za splošno zdravje, če se kolikor mož-no skuša pomnožiti število netopirjev. Temu poskusu bodo gotovo sledili Še drugi južni okraji Amerike, kjer zlasti poleti hudo razsaja malarija. Najno¥6;ša porodila. ODSTOP PREDSEDNIKA PORTUGALSKE REPUBLIKE. Lteabooa, 28. maja. (Kor. urad.) Predsednik republike Ariaga je od- stopil. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za »CirU - Metodovo družbo«: Albina Kocijančič, učiteljica v Bu-šeči vaši pri Sv. Križu, 16 K, poklonili stojdražki izletniki iz Krške^a, mesto venca umrlemu g. Alojziju Marinčku, predsedniku C. M. podružnice za Cerklje - Catež. — Srč-na hvala! Umrli so v Ljublmni: Dne 26. maja: Julijan Rabuza, sin trgovskega sluge, 13 mesecev, Karlovška cesta 30. — Janos Ba-ranyi, vojaški voznik, v rezervni vo-jaški bolnici. Dne 27. maja: Alojzija Flander, rejenka, 3 tedne, Tržna ulica 232, Spodnja ŠiŠka. Dne 2S. maja: Peter Ceranič, c. in kr. major, 54 let, Metelkova ulica 2. — Helena Lavrič, zasebnica, 76 let, Vrhovčeva ulica 12. — Rajko Pirkovič, stavec, 45 let, Kolezijska ulica 8. V d e ž e 1 n i bolnici. Dne 22. maja: Josip Oosar, za-kupni dacar, 47 let. Dne 23. maja: Marija Kos, ce-starjeva hči, 19 let. Dne 24. maja: Anton Bučar, tr-govec, 64 let. Dne 24. maja: Marko Težak, de-lavec, 26 let. Dne 26. maja: Martin Bernik, bivši rudar, 32 let. Dne 27. maja: Josip Intihar, po-sestnik, 25 let Vabilo na naročbo. Slivno p. D. občinstvo Tljodno vabimo na noTO naročbo, stire p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo e prav cm časa ponove, da pošiljanje ne prc-netia in da dobe vse številke. JIOISKIHAROĐ" velja v Ljubljani na dom dostavljen: V»e leto . . . E 24-— I Četrt leta . . . S 6— Pol leta . . . n s2"— I En mesec . . . n 2.— V opravofStvu prejeraan na mesec S 1*80. Sfošiljujem po po&ti t Afstriji velja: V<* leto . . . K 21— I Četrt leta . . K 6-50 Prt leta . .. „ 13*— | En mesec . . „ 2-30 Za Nemčijo vse teto 30 K. Za Araeriko in drage dcifle vse leto 35 E. MP* NaroČa se laliko z vsakim dnevom, a taratn se mora poslati todi naročnina. drugače se ne oziraren na dolično naročito. Pri reklamacilah naj se navede vedno dan zadnjega plačila narotnine. MT Ifst se astavlja 10. dan po potekli naro ćBJni brez ezira vsakfoo, kdor je ne vposije o pravem časa. Danaisj list obsega 10 strani. Izdajate!] :n odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastn*na in tisk »Narodne tiskarne«. HctsoroloSItno noročllo. VIStaa na« raofjem 3t6-.' Sredit t rraci! tlak 71« mm | Cas IStanle! i^ j 28. J2. pop. 7?9i 22'5 moč.jzah. pol oblač. M ! 9. zv. 729 5 17 9 si. jvzh dei. jasno 29. ' 7. zj. i 729 1 15 7 si. jug Srednja včcrajšna temperatura 17 9. norm. 156. Padavina v 24 urah mm (K), LJimhSMMBEl Kesečnik za književnost in prosveto. fietalk 2C2L2V. (1815). UPIUAMKI KTOH" !xfc«I« v sv«aklk p* tnkMt na «—■ ftw ataM ma late IINh,po> !•«• 4 K M h. U*i imill0h,HfN DcaTifcrt|riM iatalt pa U K M h m l««a. NmmmbI mvamkl mm toalvaja a« M h. „Narodu tlskaraaM v L]abq«aL Sei M oridejo za gotovo, ko borno premogali zlo :n nevarnosti. Ali boji, ki jih doziv-ljamo, skrbi, ki so nas mučile v no-:-eh brez spanja, nam večkrat prine-so glavobol iz nervoxnosti, migreno, nervoznost in pomanikanie spania- Kot pravo dobroto občutimo, ako zvečer, preden gremo spat, ali ko nas začne boleti glava, vtremo čelo s Fellerjevim boleČinc tol&žeČim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsa - Fluid,«. Tolaži bolečine, osve-žuje in pomirjuje, krepi razdrapane živce in nam daje zdravo spanje. Ker tolaži bolečine, je tuđi pri vsled a££V02aa& m teymati«na usUlih bolečinah v obrazu, v udih ali na drugih delih telesa prav dobrodošlo domaće zdravilo. To izvemo iz več nego 100.000 zahvalnih pišem in »dravniŠkih poročil. Svetujemo to-rej, da imate vedno nekaj steklenic tega staro preizkusenega ljudskega zdravila. Večkrat pridemo v položaj, da bi rabili »Elsafluid« in nam ]e v vedno pri rokah. 12 steklenic stane franko samo 6 K, 24 steklenic franko satno 10 K 60 vinarjev, edino pristno od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 238 (Hrvaško). — Kdor trpi na teŽkoČah prebave zaradi pretežke hrane, neredne prehranit-ve, nal si krepi želodec in uredi pre-bavo s Fellerjevrm želodec krepe-čimi. volino odvaiajočimi rabarbai- skimi kroglicami z zn. »Elsa krogli-ce«f katerih stane 6 škatljic samo 4 krone 40 vinarjev, 12 škatljic samo 8 kron 40 vinarjev. Teh izbornih do-mačih zdravil bi ne smelo manjkati v nobeni rodbini, ker tvorita skupaj majhno domačo iekarno, ki je, ako fc> imamo pri hiši, pri marsikaterom zlu hitro olajšila akirii,..««. Đmitvo Mskarfev ma Sraal-ikera naznanja žaiostno ve^t, da je njegov dolgoletni čltn, gospod Rajko Pirkovič črkostaveo vCeraj ob '/* na 5. popoi. po dolei rr.učni bolezni, ^ staioeti 46 let, previđen s tolažilt sv. vere, vda"^ preminul. Pogreb nepozabnega rajnkega se vr51 jutri vnedeljt), dne 30. maja t. I. popoldne ob 4 uri iz hi§e žalosti, Kolizejska ulica št 8. napokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 29. maja 1915. 972 Rfigas-ia Siatina Južne železnice postaja, Štajersko. ifajmođeraelA« blglenlćne naprave. Zlasti priprava« za rekonva!escontR3 vojake. Izboral mđravilni nspchl pri lolod-ćnlh ln Crevctnih belczolh, trbal nevrozL oevrabtaniU. S^F" Ortri?^;iPi ziravihi z-TOd. r S«xffa od aprila do oktobra. -- - Prospekti pri £tieloem ztfrsTlliifa. ^et/dlm/ Kaj bolje za Lobe Syartlol Hoder m ____ ___ proda}a{o pemaredbe. naredite pristnt naravnost od izdelovalnice ped naslovom! Bastlinska đestilacila „FLORiAN" ¥ LjaSIfanL Postavno darovano. Kava kg K 260 najfinejša K 3*20 5 kg franko, izvrstoa zmes. Samo doliltr Kz\ ssloge. HantJcJs-Buro XIV., J, Strecker, \Volfsbcrg Korošlso. Ž^gr Odda se ""^2 nonolilRffsna sofia event. s kuh!nfd stranki brez otrok v Spođ. Sički, Planinska cosia —- SOVa hlša. 1327 želi službe li Otrok031 gospodična, spretna v gospodinjstvu in domačih opravilih. 1325 Dopisi pod „/kiSTC&rts 132611 na upravu, >Slov. Naroda«. najbsljia krms n živino 1 Snifsnil „OalBD", Ma ŠlSKa. 132S & s drogerija in fatomanujaktura Ljubljana, Selenburgova ul. 5 priporoća veliko zalogo desinfekcijskih preparatov kakor: Lysol, Lysoform, Kreolin, Forraalin, Formalinove ^astilje, karbolova kis- lina; karbolovo apno. pGt?c'^žcino sa $ostre£bo boSnikov in ranjencev, obvsz in gus^asiega blaga, konjaka, ruma in čaja. ^ero/orm. fichtinin. perolin. Zbirka i anijsi zakonov v slovenskem jeziku, L zvezek: Easemskl zakon o hudodelstvih, preteških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž.zak. , z dodanim j tiskovnim zakonom z dne 17. dec 1S52 št d. i z. ei 1S63 in drugimi no- j vejSimi zakoni kazensko- j ptavne^a obsega. i V platno venu 6 Ej po poćti 6 K 20 vfn. | JCarodna knjigama v Ljubljani. lHH«H^^i^Hi|HM9iMM^Bfl||a|iH^HHHEli^^BIBHI^HSaSB^HB^HHD£^Hfl^niMfiB^^H Moderna ročna dela in materijal Bombai bi prela za noga- M^nr£li|# vic©. — PredtUkarlja. 11III I li I wL Vezeafe na roko ln stroj. Plisiranje. Llnbljana, Kongresa! trg 7. Zunaniim naro^uom se «strm vestno in točno. Stran 6 »SLOVENSKI NAROD*, dne 29. maja 1915. 121. stev. Usko goststo na Spodnjcm Štajerskem se proda iz zapuSiine. Srasen kraj. GospMka hlia, §o-spocUrsko poslopfe, ilahtao ftadje, ▼i^Ograd, njive« Agenti lzklj učeni. ; Dopisi pod „Tačas nsfvarnejie JUlloieiia glavnica" na upravništvo »Slovenikega Naroda«. 1320 Teodor Kom (poprej Hemrlk Kom) pokmalet streh ia Wui vpeljaiet strelovadov. ter instalater veiSovodov Mmi Poljaiska cesta it. 8. PriporoČa se si. občinstvu za izvrše-vanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z 2stest-cra£ntniin ftriijein (Etemif) patent Hafscfaek z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-parska dela v priznano solidni izvršitvi. Bita ii koiffBjska mu Postekijeua poda. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. I najfineje kakovosti po 5y 7, 9 in 12 kren — vse vrste lasne pod-la&e in mrežice — fcarva za lase In brade „Neril" po 2 in 4 S — toaletne poirebiiine — lasulje, brade in drage petrebifcine za maskiranie, vsa po žele zmermib cenah priporoča Štefan StrmoSi brivec in tasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (Togal Mestnega in Starega trga). n Postreiba točna in vestna. :: I Pilio Uo blago. I Spomladanska in poletna sezija 1915. I Kuponom 310 dolgo j knp0B 8kron I za mene nSb iBlsta ; *:jn «t^: I (suknja, hlače, telovnik) t kipoa 17kron I b stane samo s 1 kupon 20 kron I Kupon za crno salonsko obleko 20 K I dalje blago za površnike, turistovski I loden, svilnate kamgarne,blago za dam- I ske oblake itd. razpošilja po tvorniških I cenah kat selidna in poštena vrlo znana I Zaloga tvornice za sukno I SieffeMmhoI v Bmn (Brflnn). I. Vsord gratis In Iranko. I Od tega, da direktno naročajo blago I pri firmi Siegel-Imhof na tvorntSkem I kraju, imajo privatni •djemalci veliko I prednost Največja izbtra. Stalne naj- I nižje cene. — Tuđi najmanjša naročila I I se izvrš« najpozorneje in natačno po I vzorcu. 465 L_______________________________J Sprejema za v aro van j* človeškega življenja po najraznovrstnejših komblna-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zivarovanje na do* živetje in smrt z manjSajočimi se 11 vplaCtIU I •■•-.•- Vzajemno zaiarovalna banka v Prag i. .*.-.-• nessrvnl londl K 71,S46.392-1S. — UplaCane ođikodnlne in kapitali)e K 145,150.178-29. Po velikosti druga vzajemaa zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. -----------■-----------------------------Vmm pojasnila daje a----------------------------------------- fatalno zastopst¥o n Linhljanl ^u^nu°^ ^^ t Go^gosUl ulici štev. 12. Zavaruje poslopja in premićniue proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje. —^^—— Poacor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. 5Bj<(^^iBaWMi^^*—J*lPP^5^*^rtB^lB**^BK?"r^^*^r'^^i^PC*WB?^B*HBBnBaaaaa^Bn^BB^nBi y MletemraPlCCOU-jdh I rtjutlJBnl I ■ Vrrptn ma\oVmne .ncraonl ■b. množino ieleiđ. m ■■ ------^ ™ korjeprt »ličnih * 1 staklenica 2 krmi. * 2 lepi lii slanovanji s tremi sobami, kuhinjo, veraado, parkom, kopalnim bazenom ter vsemi drurrimi ugrodnostmi, se ođfla trajno ali začasno ▼ Kamnikn v vili Soss. Več se izve v trgovini A« Sinke vic n. Mestni trg. iai5 Zlata verižica na obroke I 60 gramov teika E 140-—, mesećno X 4*—. Prve vrsie i . srebrna nra s 3 srebrni mi po- ' wU«& m SQ vzroj.j ;a^i^ obolelosti. Ako Eaj ZOpet 5:đravie 'n upanje napolniuj*. i na^o dušo in se naj vrne delavna moč, je treba GSVeŽiti kri. Teinu nameuu | služi B:oriyn, ki je že tiSOčini pomaka!« »Bo,» Vas blagoslovi, gospoć le- I karnar. resili ste našega oćeta«, piše gdč. ZM učiteljica, v zahvalnem pismu. I Mirni živci, dobro spanje, slast do jedi in pomlajena moč se kmalu zopet I pojavno! Zavžijte B!odya s polnisa zaupaafeml Pišite mi im }az Vam E pošljem akoj popdlilOttia zastdB] zadostno po.z^ušnjo, da se lahko sami I prepričate 1328 1 -Ekspedicija Opern-^polhekc, gviapest Vll. ^bt. 454. j jYlodm setion JLfubljana Židovka ulica št 3 Dvorska fr& ?• ćPriporoža: največfo hbero slamnikov r ?a dame in dekdce k^Kor tuđi bogato ' zalogo samih J^lobukov. \ £*Qoravux točno in vesino- \ So'idno Vago. E3T* Jizcsojcvanje jalnih fclobulcov. "^S ^ri^nano niife cene. 1321 i¥i bi Uli Cfdlifi EiiliiCiiilik iiliyi§j£li Zo^ebajnje se vrši dsia 3. In IO. Jutilja 1Ga3. I za 6000® 2 po SOfO = 100CO 5 „ 2000 = 16§§3 15 ,, 100G = 1S&30 20 „ 600 = 12000 30 „ 400 = 12000 85 „ 2tC = 17000 2590 „ 80 =________________207200 2750 dobitkov B 373260 Srećke se dobivajo pri: Liublfansbi kredifns lianlii poslovnici c. kp. avstp. razredne iofersj® v Ljubljani in pri njenih podružnicah: Trst, Gorica, Split, Celje in Celovec. jfaročila najpripravneiia po dopisnici eventaelno po poštni nakaznici. Igralni nacrti in vsa pojasnila brezplačno! Igralni nacrti in vsa pojasnila brezplačno! Vsled nerednlh poštnlh zvez, kl onemogočajo v zadnjih dneh pred žrobanjem pregled na dežell probanih sreck, smo primorani p|T^ žrebanje 4štW% efektne loteme „Slovenske 5lrožei#, ki bi se moralo vršiti dne 31. maja 1915 preložiti u 26. oktobra 1 ob 6. ori im m £(rteri|ski komite »Slovenske Straže". Pristen dober L * B se dobi pri 8 L. JEBEHIKU V SpgH. SISkl. 121. fcev. .SLOVENSKI NAROD', dne 29 maja 1915. Stran 7. Ij 4>Xb.K& €1.1. *feflB\ tf^K*^ vojaščiae prost, ako mogo5e zmožen tega posla in nemščine se l&če. Hotel pri Kallču, L'abljaca, 1260 Bi spreion l'n^DCiiniiSiont ataKipilIicill |c£ je obenem tuđi izurjen knjigovodja ter veŠč vseh komorskih opravil, išče stalno mesto. Nastopi lahko takoj ozir. po dognvoru. — Cenjene nonudbe na tnravni'tvo »S'ovenske^a Naroda« pod „Trajno I23C".__________1290 Pocenl! Poccsl" Bo&es* trsi a zaloga, oddalam še po K li'— za 100 kmd Da!;<» ocMa-jam, dokler zaloga traja vn^eilSO e&g^s^fo maslo v zaDoih a 30 kg a K 4*- za k«r. Dalje imam na zaledi precej SAS3IN, ter nai se kupci obrnejo na tvrdko j&, Hušlan, Izubijana? Harlov£~:a cesta šl. 15. 125c I Ko« 1132 dojilja teli vstopitl mlado ftoklo. Naslov ▼ uprav. »Slovenskega Naroda«. Lupo m»4*rno obstoječe iz 3 sob, kuhinje, kopelji, itd. % elektr razsvetlj odđft 86 SA «ia-{OV tarmiMj v III. nadstr vokalne hiAe Dunajska c. 22. in Sodna ul. 1. Na-tančnejše v I. nadstr. „Hotela pri Ma-liču14 vrata Št. 12 485 ,^,_ _. _ _■ _ _ _ ^cm - — wmm^~-^ ••r* ^ZJt-----mr^m-----uj — »'*■ — ^^iQi "^ ; Franc Furlan 1 Basleđnik Fiscbingoie do»« zaloga štcđilnllsov 1 se naha}a: 10 '< jfonbrožsv trg štev. 9. rinr|: torfe prihranila Rel^rJI! 3 ©-■— namesto X K5-—, r&zj^oillfam sa reklame, ?C0 novih nTorp#đoM prostotečnih koles, modeli 191S ; ele- ...... gantr.o grajeni, lahkotekoČi. s ta pnsvmatikami, kompletno in ^■SbSb5b^b*bSHP* s 3!etno garancijo. Sve2i moČni plavci po K 6"—, 7—, 8* — zračne cevi po K 430, 5'—, 6*—. Popravila, eroa'lir. in poniklanje in vse kolesarske i potrebščine po cecah na deDelo. AII^p*crfi/>*-(r tvojraftijta salona holss In šivclnih »trojev, • V^ClJ^Mtigj Dunaj !!.f Untei*e Donaustrasse 23 1!!. Katalogi gratis. SIov. dopisovanje Na obroke izk'jučeno Firma ustanovljena leta 13O8. ^lfamCOft HrrIPh 3"3 pa taeitairi nszaj. Zdravni^kl liukas o i-vrst- I tev)u Š3S.w»S UjMWll nera učinku, zraven pa še na tisoće zahv. pišem na ogled. 13 -i*. J ara.«?- * le-p© prs! dobite ob rabi med 3« JJ TJiv^ !/r-^/*!.^ f ^ *--*-ci oblnstveno preiskano. ear. neškodljivo za i. J3, Bl!Aa J»Vtm^ *.4 \ti dl vsako staros*. naeslilv m?eh. Rabi se zunsnje. Edina krema ^a prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarii. dvorne parfumeriie itd. Poizkusna pu??ca K 3, velika pusica, za- dostna za us-eh K 8*-- FazpoSH janje sirogo diskretno. 1086 Sos. dr. A TJx, •?boratorif, Scaaf KL, Berff-jass« 17 E, SmJcre v Lfutljanl i Lekarna pri „Zlatara Jelsnc", cirojerlJI Kana ia "^drlja". | C. kr. priv* tovarna za cement I Trsoveljske prsmogokopse druide v Trlsorl^!) ^ priporoča svot priznano fzvrsten Port.'and-csmert v vedno enakotnemi. vse od §! avstniskesra društva inzeniriev in arhitektov določene Dredpise elede tiskovne in g podorne trdotć dal ci nadkriljujcći dobroti kakor tuđi svoje oriznano izvrstno spno. « Prijjorcči'a in izpriževala 3910 1 raznih uradov in najslovitejših tvrdk so aa razpolago. 1 Centralni urad: Dunaf, L, MaximHianstrasse 9. | ^Gritziierjev šivalni stroj najboljši scčarJosti za rodbino in obrt. Lrasna onrema, lab«k tak. Učenje treiplačno v hlfti. 5J91* Veze, *tlba, kr^a eogavice te perflo. Zllzu tovarniSka 73(093 šival. strojev in keks LjubBjana, Sv. Pc*ra nasip St, 7 — ■" blizu fraitči$kansk«qa mosta, lev« za vodo. 10 - fitlSn C^rSrC*] ćl I Z^hfe^atte ceT-*t Priđe« tn* aa £om zaradi dogovora. l\E\M Emn »it # ^iž^K llOSi^M ĐL /. puškar priporoča svojo veliko zalo?O razoovrstn^h 280 pilili fZ §SMI®klP@Sfl¥ lastce^n izdeika. akor tuđi bdlgijskih, sulskih m Će6kiii strogo | preilkliLenih JSUŠk, za kat^r^ j^mćim za dober strel. Posebno pripo-roćam lahko trocevke io pt!ŠkO BdSk s Kruppovimi cevmi za brez- I dmim smodnik. — Priporočam tuđi veliko zaiogo vseh lovskih potrebščin gSBJT po najnižjih cenah. 4^ Popravila in n&ro6be se lzYriu]e]o točno In zane*l]fv* i CenovniLi na ^uht&vanje zastonj in po^tnine prosto« (fiiamiliic I Y IbW vseh vrst 2a urade, i FgH J ^nton Cernc, ^^^^^™*^*^F graver ia iidelovttelj ^^ftlB^O^^ kavćikovih štaapllij Lfubliana, Selenbnrgova ulica 1. Ceniki franko. Ceniki tranko. : TOjII : Lfubllana, Židovska ulica l\. 5. Pre&iiskarija najnovejših vzorcev u vpzonp $Mv ■OJ ^PV V ^B* ■JBP '•■' ■* ■• ^■•^ ^■f HV ■» ^Op M ^bT 1 9 m slaSčičareia in kšHrarsia I 1 1 1 *1 Stari trg štev. 21. FEiiale; 0Mwe1 tri ^- -? Kolodvorska ulica st. 6. ■ • « n «• • nififif!! fifpiiip lilUUiii UkCillliu : za gospode : Franca Jožefa cesta 3. y@ja&!k££ in us*sslsiišSse :uniffss*me; v najkrajšein času. Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča tvojo veliko izber I dežnikov in •olnčnikow. I Popravila se izvršujejo točno in solidno I I amm MBiii ^°^e ^eklice in 2ene vsake starost!, ako i I nnn nrCI rahi'° mo^ najnovelše raaz!lo za LCUC Plil P1**4* rabl se s*mo na zunai, edino res-r ™ nično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in H. Zraven spadajoče milo 60 vin. f\ l* dobe lepe, polnc telesne oblike z moio redilno moko Mini »Kathe*. zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih JUHI P'sern Cena kartonu K 2'20 po povzetiu. Oa 4 kar-tonov naprej poSt prosto. — Pošiljatve poste re-stante samo če se poSlje denar naprej. — RazpoSilia ga ^Kafbe luieL Osnaj V!.. StnaijEfsase 4911 Start. ^^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^BIB^B^B^B^B^B^^BHlB^BlMB^BVB^3B^BMv^EZr^H*^BBBI<^^B^BB^UlB^BVBwU^^^M^BBEI^B^BB MBHHBtKflBBBBnDkr-^KE^MBV-^BMlBlB^^a^^BB^BlB>MBMMB^B#BEjMlBL«^BjBi^BIBBBBB^B^B^B^B^B^B^BlB^B^BC I z najboljiim in najcenej&im pizenskega tipa češkim buSejsvilkim Udniškim pivom. 1 Zahtevajte jja v gostilnah ljubljanskih, v grand hotelu Balkan, Trst, hotelu 1 Lacroma, Gradez, palači prve hrvatske Štedione Zarrrcb, Napredak, Sara-9 jevo. B^ranek, Banialuka i. t. d. 2 informacije podaja ćeš U a delnifks pivo vama v Ceikih Snde;evicah, Itoza a Bohrman, Ljubi*: na, Sogumll Pouka Trst. 2638 1______________________________ Cdllioas do diplonio Ia hclajao I. ?rsto. najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznfn?, se dobi pri Zapaze, pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko, i Za prist&osi so fasiči. 1277 Gena zraerna. Praktične i^ cejie oge-aje ;I^%lovi1S: 1 1215—II. 1 iz flfiastili mrež in kovaoefra icleza preprosto ali tuđi nafkrasne:e opremljene, vrtiie ofera;e iz kovaneea že'eza, stopniiko ograje, ohenii'ne rareie, ograje za grobove, rfrobsucc, bslkono in pročelja, rsčkrrt sultan® isster^oos^ats, v Offc.u pocir.kano ter itiri^^late stro'ae iic»sts pletenlne za ogr^d-t^a gozđov, tr-i7aikov n v?tGv, -a varstvo prot! zsiccmf pas:a^c, faiar.erlfe, voliere, tgr^iUća ia laivc-teimis, Eabitxevo sleae in montrs'^o gra^c, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena todeča žica za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dotavlj3jo po najnižih cenah UM i UiaDiz i L fl'oj jl mnđkaaiilsasss 20/42 ipv tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga. Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr. Dobiva se pri vs^h večjih i^iro-'cih z že'BTninc. I|J I l—^^i—^l^—■l||^^nil|ll|l» I I^WIW U' >!■■ I l — lll ■ I !■■ ■'■!! W II ■ ■■II1MHHI1 I Uli« MMIH I ■ ■■!■ ■IMIIM^—■—^M^^^M Brez konkarenee! za gospode ia gospe so nogam najbolj priležai, lični ic najboljše kakovosti. Na prodaj samo pri JULIJI STOR, Ljubljana Prešernova ulica ŠL 5. Ctovsscrski čcvlji a turiste, higijeniCnl Ceriji zsl otroke in Lawn - tennis - če¥l]l. K K 12-50—16-50. | Zaloga pohistva in tapetmskega i s- Popolna > spabui oprava : \ 2 postelji, 2 • omari, 2 noćni J omarici in 1 t umi valnih § ) marm. plošco :'. in ogledalom Jamči se za solidno delo. Cene ko7tJ:urenćne. Zahtevajte noj-novejši katalog, kaieri obsega nad 300 modernih slile. Oiroski vozičfa J. Pogačnifc, JLjubljana, h{arije Jere^i/e cej/ar jft t3—18. Stran 8. .SLOVENSKI NAROD- dne 29. maja 1915. 121. štev. L1U l[p!(l Priporoča •• -g"»f"» C^tf^l "afM \ ^kf^ "\ €~^%\~\ sPecial110 damskih m oircškžh s&msiiko? solidna tvrrfka -*■-■"■-^-^^-*""-"-*- ^1*-1'1^11 ter svilenih čepić v najnoveišm omikala. MARIJA GdTZL, Židovska ulica štew. 8S ^------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------... , „ .,,,, , Vnanja narobila obratom pošte in na izbaro. I se icknj s*ire:emala. alalaaaVaam^a^aValaVHaVa^Bia«a«aVaVa«aHa^Mam«aVa«al Hraninrl/n tnnlirn WW z^ravijo pratio, rev- ludPIIMI! lUPIIlt! 3=~~f matizem. ischias. I Dobro blago po priznano najaiijih cenah dobite y medni trgovini Peter Šterk L]nbl)ana, Stari trg iter. 18. Velika zaloga najboljšega perila za gospode, dame in otroke> dalje najmodernejSih blaz, JntranJUi oblels, BOgaTlc, Stoz-cikov L t d. Nakit, gvlle In v%e potrebžčlne za ilvilje. Moški klobuki, čepiće in slamniki. | JJX ^— C. in kr. dvorni založniki ^^^, v t.Zankl sinovi tov t*ne barv, lakov in flrnežev LJUBLJANA. Centrala: Gradec. Centrala: Gradec. Tovarne in podružnice: na Dunaju, v Gostingu, Trstu, —— Lji bljani, Ljubnem in v Leitendorfu. ^—— Priporo^afo t vse vrste olfnato, soka, ema|loe in fasadne barve, lirnei, pristni kranj8kif ntavec (flyp»), clfe za pod in »troje, karbo-liaeli tepiče, steklarski ia adzarski kla{ in drugo ¥ to široka " spadaioče atvart. ^ / Cenlki sa raipoiago! Ceniki sa raipola§ol \ ^^^^^^^^^■■■^^^^aaa^««^"^« ^•"^■■^^^^^^■av^BBaBBBBBBaaai 01F* Nagluhost, "^JRg šumenje v ušesih itd. -»zdravi Otlzlnam, Ccna 370 K. Brošura zastonj proti poStnini /a nazaj. M. W*|acek, MAnchen, Paul Hcysesfr. 5. 5 vfnarjev stane dopisnica, s katero dobite zasionj in postnine prosto inoj ^iavoi katalog s 4000 podohami. ^»»-.^ ii Prva tvornica ur it m mm, r. kr. dvnr ^avitelj. Most ES5 (Ccško). Nikliasta ankeiica K .<•«'>, holjše kakovo^ti K -420, v starosrebrnem kovinskem iokok«.» okrovju K 4 8;i, s 5vicar. kole^iem na i.idro K 5*—. Vnji.e spomjnske ure K .VoO, rad1-jeve 2er>ne ure K 850, niklia^ta budilka K 2-90. Razpošilianje po pov?.etju. Rrez rizika Zamena dovoljena ali dt-nar nazaj. Popravila inpreobleke :: toCno in ceao. :: Popravila inpreobleke ;: toCno in ceno. :: Najcene]ie in solnčnike domaćega izdelka pnroroča tvornica dežnikov fn solnčnikov Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. I vseh dežela izposluje in2en:r 362 . . I HtS. CSGfl^liElf AQ.J$i* oblasfveno avtor. in zaprisežoni natentni ođvetnik I na Du:n-.j!i VI., MaHahilfcrste«a5sc ^t. 37. 5 r^ 1 ^^-^%li0®' KOLES •Vj 1 I I II I i liil^ilti Iiitlćib^4flcly lvlll!illy 5 Es-ka :n Adler kolesa | špcsiai38 trgovine s Izolesi fin Seli ; £, ubij sna, JVtarije Jerszijc cesta št. 14 | \ (.,Siov5 svet"5 nasproti Kalizoja). t __________________ ______________________ _________I 'f^^P ^SP ^mm^ - -_________—_______________________________________________ „ Delniška glasnica 8f00C-000 kronTT: 253° ŠtititaP|CVa UElCa ŠtCV. 2. Rezervni"ffondi okrogio 1,000,000 kron~ Poslovalniea e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Ssrale^u, Gori&i i^s Oei|xio Priporoča nakup srečk za 1. razred IV. c. kr. avstr. razredne loterije. j Zrebanje 8. in 10. junija t» I. CElfAi Vi sreft? K 40"—, V2 srefke K 20'-, %U srsfke K 10-—f V« sretke K 5'—. ! iSprejema kot član avstrijskep;a konzorcija prijave za sabskripcijo S1]«0^ vojnega aTstriiskega posGpla iz 1. 1915 po originalnih } ===== pogGJlll. Subskripciia se vrši do 29. IH^B 4. L ===== išPeter Mozina & Mo. M foaurna čeul/ea ^|f^| o Wr%iču$ <* ^ Prodaja svoje lastne i^delke na debelo in drobno v £juhjanit $reg, nasproii sa. 3ako(Ta mosfu F. P. VIDIC & K0N3P., LJUBLiHlM b tovarna zarezanih strešnikov : ponudi vsako poljubno množino dvojno zarezanl s*tPGsnik-zakiMwni§ s s poševno obrezo in priveznim nastavkom, n Bpaz odpriin navzgor! Streha popolnoma vama pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše krlQe Streh sedanjostL 13 io tim isloi vzerce in w Spretni zasiopniki se sprejmejo. 121. Stcv. .SLOVENSKI NAKOD-, dne 29. maja 1915. Stran 9, Fo vojni bo mir! Potreba tehničnega studija je jasna, čeprav se y slavenski javnosti podcenjuje. Veliki kulturni napredek zadnjih desetletij je nedvomno v prvi vrsti povzrocila tehnika. Sedanja vojna je pa težko zadela tehnične kroge; mnogo nadebudnih mladih mženirjev in njih naraščaja preliva svojo kri na obširnih bojiščih, in marsikateri se ne povrne već na svoje mesto k mirnemu, kulturnemu de-lu. — Stara trditev, da je preveć ln-ženirjev in tehničnega naraščaja, ni bila nikdar popolnoma resnična, zla-sti še ne za Slovence, se manj pa bo tvO v bližnji prihodnjosti. Resnično je nckaj tehnikov, ki gledajo samo, da dobe kmalu dobro plaćano mesto, kjer bi jim ne bilo treba mnogo dela-ti, vedno pa je nedostatek dobrih in-ženirjev, ki temeljito razumejo svojo stvar in hočejo z veseljem delati; ti vedno lahko najdejo dober kruh. Ko pa nastanejo po vojni zopet normalne razmere bo treba postaviti in zgraditi vse uničene stavbe in jih spopolniti: pomanjkanje vestnih tehnikom bo seveda še večje. Ugodna prihodniost ki se odpira inženirskemu stanu bo gotovo priva-bila tndi mnogo slovenski!] diiakov k tehničnemu studiju. Taki novi to-variši so in bodo prihajali na visoke sole, polni najlepših idealov in mlade energije, toda z neznatnim! gmotni-mi sreoWvi. Prepričani so. da jim bo pri studiju postlano z rožicami, zla-sti ker jim imajo iti na rrvko strokov-na društva s svormi» begatimu sredstvi. Toda taki idealisti so veU-no bridko razočarani; tehnični štud i izgleda drugače, kakor so si ga predstavljali, je naporen :n silno drag; strokovne organizacije so ncpopol-ne, dostikrat v neredu, sredstva ze-lo pomanjkljiva; zato izgube kmalu veselje do društvenoga življenja, ki bi ga v poznejšem življenju neobhod-no potrebovali, saj je zlasti na Slo-venskem občutno pomanjkanje temeljitih strokovnih in narodnih or-ganizacit. Ker ima tehnik navadno premalo gmotnih sređstev, da bi si sam kupoval predrage knjige, ki jih neobhodno potrebuje pri svojem studiju, ga začne mrzeti tuđi strokovno učenje; po krajšem ali daljšem živo-tarjenju pogosto opusti s težkim srcem nadebudne tehnične studije in v obupu se loti opravila, ki se mu ravno nudi. Tako se vslad nezadostnih podpor uničijo eksistence nadarjenih mladeničev, ki naj bi slovenske po-' krajine povzdignili na ono industrijsko in sploh tehnično visino, ki bi io po svoji legi in bogatih prirodnih si-lah iahko imele, narodu slovenske-mu pa pripomogli k blagostanju in gospodarski samostojnosti. Ni čuda, torej. če za sedanjih razmer v slo- i venskem tehničnem življenju ni vi-deti nikakega napredka; kjer se rod] novo podjetie ali se stavi važna Stavba, vse irnajo v rokah tujci. Nenavadno ugodne avspicije, ki ]ih ima danes tehnika ;n pa spozna-nje, da spada slovenski dijak na slo-vansko visoko solo, privabijo gotovo zlasti letos mnogo slovenskih abi-turijentov črpat tehnične znanosti v srce najnaprednejšega, gospodarsko najkrepkejšega avstrijskega naroda, naroda inženirjev, v zlato Prago. Da bi vsaj nekoliko mogel ustr?či novo-došlim tovarišem v njih hrepenenju po strokovnem znanju in iih ne odpo-dil od ljubljenega studija, je skleni! »Klub slovenskih tehnikov v Pragi« zastavi ti vse svoje moči. Viharni politični dogodki zadnjih mesecev so tuđi naš klub zadeli zelo v živo in mu skoro podvezali živ-ljensko žilo. Dve tretjini članov je že na bojnem polju, oziroma se tja na-pravlja, in le okolnost, da je prišlo več prvoletnikov, le omogočila ob-stoj kluba in vsaj skromno njega de-lovanje. Ste je sedaj samo 14 članov, pa še to število se v kratKem najbrže znatno zmanjša. — V dosego zgoraj omenjega namena je sklenil »Klub slovenskih tehnikov v Pragi«, da za Svojo letošnjo lOIetnico popolnoma preuredi svojo strokovno knjižnico in se tuđi sicer reorganizira. Na pod-lagi izkušenosti iz prejšniih let se sestavlja nov knjižnični red, ki naj omogoči, oziroma olajša pravilno iz-posojevanje in vračanje društvenih knjig. Tekom let namreč, zlasti pa vsled nenadnega izbruTia vojnega požara je prišla knjižnica v nered in več dragocenostnih knjig se Je poiz-gubilo. Treba jih bo torej na-lomcsti-ti in knjižnico vsestransko izpopol-niti, da bo klub lahko Izvrš^val svoj namen: omogočati in razširjati praktično in teoretieno strokovno izobrazbo svojih članov. Ker pa skromni članski prispev-ki — dostikrat zelo neredno plače-vani — samih nepremožnih članov, komaj zadostujejo za bežne društvene potrebščine in torej klubu brez javne podpore ni mogoč nikak napredek, se je razposlalo lansko leto številne prošnje za podnore, ki so j imele večji ali manjši uspeh. Ves le- ! tošnji tozadevni trud pa Je bil skoro popolnoma brezuspešen — niti pošt-nina ni bila krita — tako da nam niti i pomišljati ni mogoce na nabavo dragih, toda neobhodno potrebniji strokovnih knjig. zlasti predavani, ki bi odgovarjale sedanji visini moderne tehnične vede. Obraćamo se torej na tem me-stu na slovensko razumništvo, ki uvideva potrebo izdatnega, dobrega slovenskcera tehničnega naraščaja, da po svojih močeh jrmotno podpira resno stremljenje »K. S. T. v Pragi«. Imena dobrotnikov, ki se odzoveio našemu apelu, se objavijo v tem listu. Podpore hvnlcvno snreiema: Klub slovenskih tehnikov v Pragi, Češka tehnika. ♦ Velika svota đenarja ! se zamore naključiti vsV.omur. ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja* ^4"> Srećkovno zsstopstvo 1. Ljubljana /^atMonisN, Proti 9 zaMoiu i« pni! li izborno delnfe dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda kl utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 steklenica z navodllom 1 krono. Dežeina lekarna Milana leusteka v Lfublianl, Reslfeva cesta $*ev. 1 polesj Franc Jožefovega jubileinepa mostu. V tej lekarni dohivajo zdravila tuđi člani boIniškitiMasjajn jož.^eleznlcc. c.kr.tohaćne tovarne in okr. T>o1. blagajne v Ljnhlfani. Melnstne-nstna in zobna voda. Sunja, Hrvaško. 22. fehruarja 1908. Rlac. rnspod lekamar' Prosim vljudno. nn^ljite mi zopet tri <;tek1enice Vaše Izborno deluioče antlseptićne meln«lne-nstne zobne vode, katera ie nepreknsljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar naibolje priporočal. Spoštovaniem Mato Kaurinović, kr poSte meštar Prodajalka dobro izurjena v trgovini mešanega blaga, SO ■pre|««. Prednost imaio z daljšo prakso iz dežele. 1264 Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod šifro „PlidnOSt". Udovce, $lovencc. srednie 5/a-rosii, bre? otroJ(, nm -l^atoLičan, 5 premofemem 40.G00 ^ron, iščem ja seprego dekie staretših let alt vdovo bre? otrok s premojen;cm 12 000 do 16 CCO kron v gctovmt ^amo re~ne conudbe na )gnac Jftrn jfe^a via Porta št 3 3- nad ! stroca 129-> i Naini/;e cene. T ! Solidna blago. ' preje Bilma & Kasch, I/EbI ansi, Zidsi;s'ra u!. 5. prinor^Ća veliko zalor"> t^amin in glare-rokavlc, modno blago ^ r»nstrukcre, za vsako lahka in trpežna, priznano naj- £ ! obi t rabn'i pr'Pravn? lOl^tna :: boljka v morarhiji. :: ^ ^aranena. Pouk v vezenju brezplačen! ■ 2 letno famstvo! • ■ - J Z.lcga vsch zraven spadajočih 8elov. popravila točno in po cenl. i n Ugodne cene event. nizki mesečni obroki. > IGN. VOKf specialna trgovina šival. strojev in koles I Lju^Jl ana, Sođna ulica 7, zraven softišča. I y Zahtevajte cenik. Zastopniki se spr*ejemajo. H Krasna umetniška reprodukcija v več barvah /\A«K\ITK (;itOIIAK.ii:VE SLIIi^ = USTANOVfTELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI = Visoka 66 cm ia široka 55 cm je naj-lepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodnkcija je sploh najlepša in naj-dovršenejsa kar jih imamo Slovenci. Cena s pošto kron 3-20 i NAR03NA KNJIGftRHA U LJUBLJANI. PRE-SERNOVA UL. ST. 7 Selenburgova ulica št. 1 (nasproti Kazine). Umetniške razglednice izbrane reprodukcije prvih svetovnih umet-nikov — nad 2000 najlep&ih vzorcev — se dobć 0f na drobno in debelo ~V6 v prvi in edini specijalni trgovini razglednic in pisemskega papirja MARIJA TIGAR, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta št. 26. (nasproti hotela Tratnik). Kmetska posoiilnico ljubljanske okolice v Ljubljani. obrestnjc hranilne vloge po čistih ^^3/ 0/ brez odbitka rentnega žavka. Rezervni zaklao* nad X 800.000. f /4 /0 Ustanovljena leta 1881. Stran 10. .SLOVENSKI NAROD*, dne 29. maja 1915. 121. Stev. Volno ovifo, •prano la neoprano, knplm vsnko mnoilno po na|-vlifl cenl proti takojšnjema plačllu tor plaćam voinjo sam. Veletrgovina R. Stermecki, Celje štev. 15, Štajersko. b. gOtzl IrJUBL,JANA, Mestni trg* IO krasne ■ovostl spomladnih in letnih oblek in površnikov domaćega Izdelka IMF** po izredno nizkih cenah. *^H Brez konkurence! Solidna postreiba! Najnižje cene! XWa»J«»c»lf*«> ogrshe in kranjske salami! fino, sočno ftunko (gnjat), kranlske klo-base, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendoUki sir ter sladko : ćajno surovo maslo priporoča tvTdka :: J. Buzzolini delikatesna trgovina Ljubljana, Lingarjeva ulica. Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do naj-večje množine po najnižji ccni. 13o Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1914: T ^^Ž& « Stanje den. vlog na hran. knjižce 30. aprila 1915: :: K 202,841.494-—. :: <^ l*r. ^$$? priv. ;s K 88,192.085.—. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na Bunajn. — Ustanovljena 1864. - 29 po8rnžnic VOSal Marijin trg-$V. Petra CCSta (V IliŠi JSitimZiNi Generali"). Belniški kapital in reserve 65,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr. • Prevzemanje decarnih vlog na nranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakođnevmm vedno uco.imm nbre-stovanjem. — Denar se iahko dviga vsak dan brez odpuvedi. — Kurovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranievanje in urravlianje idepoti) vredno^tnih papirjev in posojila nanie. \S . Ustmena i.-, pismena pojasnila in nasveti o vseh « bačeno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. ■•"Inojavke: Prometna banka Ljubljani. - Telefon Stev. '11 Najkulantneiše izvrševanje borznin narcčil na vseh tuzemtskih in inozemskih mes.tih. — Izplačevanje ku-ponov in izčrebanje vrednostnih papirjev — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih oredalov samoshrambe (safe<;^ za oenjevarno shrarnevanje vredr.ostnih papirjev, l;sti /l, dragotin itd pod iastni zaklepom stranke. - OpravilUće c. kr. razr. loterl|e B eznla^na revizija izžre-banih vrednostnih napirjev — Promese za vsa žreoanja. Iiplaćila in nakazila v Aineriko in iz Amerilr.fj. A I 17 š\ 1VT 7 U Đ ¥T 7 \T I IZ ntiXeVi Glas- Matice in edini ^anrise /\ L M \J L* Li 13 Iv L E^š 11 1 I\ ženi strokovnjak c kr. dež. sodišća. Ljubljana, Kongresni trg i* (Nasprotl nunske cerkve.) NajveČja !n najsposobneiša tvrdka in izposojeva... *;a klavirjev In harmonije? na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga -šega giasbenega orod[a, stmn In muzikalif. Edini zalOtnik Hvornih in Vomornih tvornic Bosen-dorfer, Holzl & Heitzmann, Forster, Ehrbar. Gebruder i StingK Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauber^er k Gloss. ffofmann in fioft^erg (amerikanski harmoniji). Obroki Od S 15"— naprei. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavljaiočo mehaniko. 10 letaa p^stavno obvezna garancija. Najemnina rajnižja. Zamena naj-ugodnejša. Vglaievanfe ter popravila strokovno in ceno Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate lskifučno 1© fsi za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falzl-likatov in navidei:nega „pofelna1* pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobrem blagu11, dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalomi. dcmslio in otrošlio konfekcijo zelo solidne tvrdke M. Kristofič-Bucar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Najnove!*© B9" KOSTUME "M Hajnovejša Wg I II ^m E Zalne — domaće obleke wM ^M I I fl ElLiU UlL _Peril°* 6cPiceJ medree |A n I I mM UliV mtmŠ in modne predmete. AmflmA MiRL Otroške ohlekice m oltleke za mladenke. Higienično perilo in druge potrebščlne za noTorojenčke. l«r Pošilja na izbino tuđi na deželo. ~9m !»i!i stanja 2, 3 >n več sob s pritikhnami, popol-pora opravljena, se oddafo prav cen6. p; jas- 1. daje : 1207 , St. C. Tauzher lesna trgovina, Dunajska cesta 47. POZOR! POZOR! (vidi silu Viktor Baft StMigrn iL i, iinin gnuu piSli Sopki, venci s trakovi m napisi se izdelujejo po BSjnlijlh cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor BaJL Našlo? za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični salon, Ljubljana. SBT Nad 50 let obstojeoa ~9§ j parna barvarijainkcmicno snaženje oblek ««*>• 610 ^^^ apretura sukna == Ljubljana, ijnAftn Do Gllnce, Selenburgova ul. 6. HIHUII UlIV Burska ulica 46. m^ ]ipi]ioročat Postrežba vestna In točna. Hn\nit\e cene. American Shoe za gospode in dame so dosoeli iz Amerike. Irade-mark reiitif rad. Mađe by ^ Rlce 4 Hutchlns ^ Boston* Mass. U.S. A* r Bdina prodaja % čevljamica Ljubljana Setenburgova ulica 5?« 4.' Ljubljana, Prešernova ulica št 3. ^Tsl^ttoojsc sloTren.is3szsi t1.rsu33.il3a.icsLI Denarnega prometa koncem leta 1914......K 740,000.000—. Vlog •••«••••••••••■•■•• ft 44f500.000*— Rezervnega zaklada •............» 1,330.000*— 41/0/ I / brez odbitka. Hranilnilnica je papllarno vama in /2 /0 stoji pod kotrolo c. kr. dež«ln« vlade. Hranllnica poooja na zemljiića in poslopja proti 5'/4% obrestim in najmanj */«% amortizacije. Za varčevanje ima vpeljanc lične domaće hranilnike.