Uto 1882.
487
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLV. — Izdan in razposlan dne 7. septembra 1882.
133.
Postava od 21. aprila 1882,
o zvršiln v ozira na prejemke oseb stoječih v javni slnžbi in ostavših za njimi svojcev.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• 1.
Od stalnih prejemkov za službo, kakor so: plača, gaža, čakdrina, osebni prikladi, prikladi po letih, funkcijski, djalnostni (aktivnostni) prikladi in drugi enakovrstni prejemki vojaških oseb, uradnikov in služabnikov stoječih v službi dvora, države, kake dežele, kakega kraja, kake občine, kakega javnega zaloga, kakor tudi dušnih pastirjev zakonito priznanih cerkvâ in verskih družeb, po tem od dohodkov iz duhovskih prebend (nadarbin) podvržena je zvršilu (eksekuciji) samo tretjina in tudi ta s tem utesnilom, da mora zvršencu (eksekutu) od skupne vsote teh prejemkov 800 gld. letnega prejemka prosto ostati.
Kadar pa zvršilo meri na vzdrževanje pristojoče komu po postavi, tedaj je zvršilo podvrženo samo tej utesnitvi, da mora zvršencu 300 gld. letnega prejemka prosto ostati.
Vojaškim osebam prištevati je sosebno tudi osebe, katere pripadajo deželni brambi, deželnim strelcem, žandarstvu, vojaško policijskemu stražništvu in vojaškemu stražništvu za grajanska (civilna) sodišča.
Uradnikom in služabnikom stoječim v javni službi prištevajo se sosebno tudi načelniki, profesorji, učitelji, učiteljske pomočne osebe in služabniki učilišč države, kake dežele, kake občine, potem verskih ali konfesionalnih šol, ki jih je smatrati za bogočastne zavode katere zakonito priznane cerkve, ali verske družbe.
§• 2.
Od počitnin ali pokojnin v §. 1 imenovanih oseb, kamer spadajo tudi plače bolnih duhovnikov (deficijentov), milostne plače, osebni prikladi in drugi enako-
vrstni užitki, potem od prejemkov podeljenih vdovi ali otrokom takšne osebe podvržena je zvrŠilu samo tretjina in tudi ta s tem utesnilom, da mora zvrŠeneu od skupne vsote teh prejemkov 500 gld. letnega prejemka prosto ostati.
Od odpravnine sme se samo tretjina in to v toliko podvreči zvršilu, da mora zvršencu 500 gld. prosto ostati.
Vendar zarad pravice do zdrževanja komu po postavi pristoječega smejo se ti prejemki brez utesnitve zvršilu podvreči.
§. 3.
Zvršilu povsem odmaknjeni (odtegnjeni) so ter se tudi ne devajo v poštev pri računjenji zvršilu podležečega dela prejemkov vsi drugačni prejemki oseb omenjenih v §§. 1 in 2, sosebno pristojbine v novcih (denarjih) ali v blagu namenjene v opravo troška, katerega kdo mora v javni službi storiti, dalje dnevnice (cliurna), mezde, pristojbine moštvu, preskrbnine invalidske, prikladi ranjencev, pristojbine združene s kolajno (medaljo) za hrabrost ali junaštvo, in pa pristojbina rodovini (obitelji) katere v §. 1 imenovanih oseb kot pogrebna ali posmrtna četrt ali z enakovrstnega imena nakazana.
Dalje so zvršilu popolnem odmaknjene take pristojbine, ki jih stranke nepo-sredstveno plačujejo dušnim pastirjem za duhovska djanja ali opravila. Vendar naj se iznos teh pristojbin, kakor ga dušni pastir pové v priznanici (fasiji), všteva pri računjenji tistega dela njegovih prejemkov, kateri je podvržen zvršilu.
Na novce za stauišče (staniščne namestke) sme se samo zarad najmovine (najemnine) z zvrŠilom segati. Računeč zvršilu podvrženi del prejemkov od službe naj se novci za stanišče (staniščni namestki) ne vštevajo.
§•4.
V račun prejemkov podvrženih zvršilu treba je prejemke v blagu, kateri so bili ob ustanavljanji prejemka za službo va-nj vračunjeni, v poštev devati po vrednosti, kakor so bili takrat zacenjeni. Ako niso bili vračunjeni, to naj se čisti dohodek, ki ga dajö prejemki v blagu, postavlja v račun s tistim iznosom, kateri se je s cenitvijo v kak drug uradni namen opravljeno ustanovil, a kjer biva več cenil, ki se ločijo eno od drugega, z najnižjim iznosom.
§. 5.
Na obresti od vojaško-ženitvene položnine (kavcije) sme se z zvrŠilom sezati samo zarad takih dolžnosti, katere sta, dokler je trajal zakon, na se vzela oba zakonska ali na katere je po prestanku zakona pristala moža preživevŠa vdova.
Zvršilu podpada samo tretjina teh obresti, in tudi ta s tem utesnilom, da mora 500 gld. letnega prejemka prosto ostati. Vendar ta utesnitev ne brani takega zvršila, katerega se za vzdrževanje po postavi pristoječe poprime žena ali poprimejo otroci zarojeni v zakonu, kateremu je položnina bila odmenjena.
Zarad vzdrževanja pristoječega po postavi roditeljem obeh zahkonskih sme se z zvršilom iti na obresti ženitvene položnine samo s tem utesnilom, da mora od njih 500 gld. letnega prejemka prosto ostati.
§• 6.
Prejemkov zaznamenanih v zgornjih paragrafih, kolikor so odmaknjeni zvršilu, ni moči niti z zavarovalnimi naredbami prijemati.
§• 7-
Uporaba §§foT 1 do 6 ne more se z dogovorom, sklenjenim med zvrŠilovodni kom (zvršiteljem) in zvršencem (eksekutom) ni izključiti ni utesniti (omejiti).
Vsaka določilom teh paragrafov prekorečna naredba po odstopu (cesiji), na-kazu (asignaciji), zastavitvi ali po drugem pravnem poslu je brez pravne moči.
§. 8.
Prepovedi, ki jih je kdo izprosil, predno je veljala ta postava, naj se na dolžnikovo prošnjo prekličejo, kolikor se ne dadö zediniti z določili te postave.
Stvarnih (realnih) pravic, ki so bile pred tem časom pridobljene po dogovoru sklenjenem med strankama ali po zvršilnih naredbah z zvršilom v zavarovanje vred, ne dotikajo se določila le-te postave v oziru na njihov obstanek in na nadaljšnji njih izvod.
§. 9.
Določila te postave se ne dotikajo izterjevanja iskovin po upravnem poti, kolikor je isto dopuščeno po veljajočih propisih.
Iznosi, kar jih je po tem poti izterjati, naj se odbijajo od tistega dela prejemkov, kateri po tej postavi zvršilu podpadajo.
§. io.
Zvršiti to postavo naroča se skupnemu ministerstvu.
Na Dunaji, dne 21. aprila 1882.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Zfemialkowt»ki «. r.	Falkenhayn s. r.
Prazâk s. r.	Conrad s. r.	Welsertdieimb s. r.
Dmiajewski s. r.	Pino s. r.






J).<
.







*. la:

*-nj" ■'•'■.'■■ :	:	i■
:
■

- ’ ■-	■■	'	'•*! ••	.p--	• --	::	• ^

"miv F

' •' ■ " • *5- * V v»'' ■
•' • •• ' ■ ■ .

v .	• ntr* i-

j