Živela Sovjetska zveza, naša zaščitnica ! POSEBNA IŽDAJA DELO GLASILO KOMUNISTIČSTE PARTIJE S.T.O. Podpisujmo proti razkosanju! OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 263 TRST - SOBOTA, 17. OKTOBRA 1953 CENA 10 UR od' $ 0 :5' Ri' «■=: #1' T<- 55? 19- ;r GOVOR TOVARIŠA VIDALIJA NA SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA ITEV $10 PREDSTAVLJA DANES EDINO REŠITEV l liiertsu Slovencev, Hrvatov In iiallianov cone l In D Preden bi prišlo do uveljavitve zloglasnega diktata, naj Organizacija združenih narodov vpraša za mnenje vse naše prebivalstvo, ki ima pravico, da odloča o svoji usodi KAŠE STALIŠČE 0» iiK po- is odlil ‘ $ ge-i Vprašanje STO je bilo po-švljeno pred Varnostni svet N na zahtevo Sovjetske veze. V teh dneh se o 'iem vrši diskusija. Za-'eva sovjetskega delegata po-®vlja pred svetovno javnost 1 vlade tržaško vprašanje v _ sem njegovem obsegu. V Tr-^ je imel poseg vlade ZSSR 'rok odmev in se predstavlja pozitiven in jasen činitelj Položaju, ki se je razvil po 6<3avni objavi anglo-ameriške r^jote.' Spričo tega stanja, smatra-za potrebno še enkrat pri-M naše stališče. Mi smo za uveljavitev mi-r»" 'Vne pogodbe, ker smo trdno repričani, da so razlogi, za-’rli katerih je bila ta rešitev Sejeta pred šestimi leti, bolj kdaj koli prej veljavni lfles, v današnji situaciji. Mi-H 'vna pogodba je listina — iDf-vna- listina — juridično polhoma veljavna, kljub vse-1,1 obvezna, ker je bila podana od 21 držav in odobre-od OIZiN. Ta listina ne mobili razveljavljena z eno-f9nskimi in samovoljnimi '*ePi. To dokazuje tudi dej-vo, da so oni, ki kršijo nje-1 določila, prisiljeni trditi — !Prav lažno — da so njihovi "Spi v mejah mirovne pogo-lfi same. Uveljavitev mirovne pogodbi pomenila: 1. združitev 6eh con; 2. odhod vseh čet 15 li 4o uti ist' oV- ,ll- vi- ti»- »<$k i i‘ str i« IjH, ič> 0 oli- rli»' d« «e- ■t? V 71»' -v* V d«-h idi» it' !lP lf o<- il»' 0 dni po imenovanju guver-'r3a, ustanovitev nevtralne-in demilitariziranega ozem-Zajamčenega po OZN; 3. u-^bovitev začasnega vladnega ’eta, ustanovne skupščine na Mlagi tajnih volitev po pro-■0 Aeionalnem glasovanju; 4. Ptavo ustave, ki jamči de-A ,’^ratične svoboščine in prali re državljanov po načelih 'iline OiZN. /asno je, da bi se na ta nati 11 rešili cona B, ki je z raz-v 'sanjem obsojena, in cona Zajamčili bi se prebival-STO demokratični či- ;ePjski pogoji in gospodarski Noj. Ustanovitvi STO po določi- lih mirovne pogodbe se upira Tito, ker je temelj vse njegove politike priprava agresije na Balkanu, ker z uveljavitvijo mirovne pogodbe ne bi bil več Trst dobavna luka balkanskega pakta, kjer prevladuje beograjska klika, ker leže vsa upanja Tita v politiki, nasprotni mednarodni pomiritvi. Uveljavitvi mirovne pogodbe se upira tudi Pellova vlada, ki je večkrat ponovno izjavila, da se mora tržaško vprašanje rešiti v okviru atlantske politike. London in Washington se v bistvu upirata spoštovanju mednarodnih sporazumov in odbijata mirovno pogodbo, ker je za njih tržaško vprašanje vprašanje vojne baze, «nadvse občutljive točke» tega dela Evrope, je vprašanje, kako držati vedno bolj privezani na njuno politiko rimsko in beograjsko vlado. Nasprotovanje mirovni pogodbi je končno izraz politike sovražne mednarodni pomiritvi. Sovjetska zveza pa zahteva, da se odstrani točka trenja in grožnja za mir, v katero se je spremenil Trst zaradi anglo-ameriške politike in da velesile, ki so podpisale mirovno pogodbo, posebno pa Velika Britanija in Združene države, spoštujejo svoje sprejete obveznosti. Nobenega dvoma ni, da bi ustanovitev STO nudila njegovim prebivalcem možnost, da se poslužujejo vseh svojih demokratičnih pravic in bi bila obenem važen doprinos k pomiritvi. To je tudi naše stališče. Mi v podrejeni vlogi zahtevamo, da OZN, dokler se dokončno ne reši vprašanje, posreduje vsaj za to, da nadomesti sedanji vojaški upravi s civilno upravo, enotno za obe coni, pod kontrolo Varnostnega sveta. Potem, ko smo ponovno iznesli svoje stališče, zahtevamo spričo anglo-ameriške note c razkosanju STO, naj se demokratično vpraša za mnenje (Nadaljuje se na 2. strani) Komunistična partija Vsem tržaškim strankam ] Nvu 15. oktobra 1953. p o'\ Tržaške federacije Socia- listične stranke Italije Krščanske demokracije Socialistične stranke Jul. Krajine Italijanske republikanske stranke Italijanske liberalne stranke Slovenske demokratske zveze Pronte za neodvisnost Tržaškega bloka Istrskega narodno osvobodilnega odbora Trst . New Yorku se je sestal ’Tostni svet OZN, ki ražnja o predlogu Sovjetske T za ustanovitev Svobod-tržaškega ozemlja in ime- 0 Ke: ;či‘ 0 ,dita; / 0 0 J v 0 ' "Ul j e guvernerja in v torek razprava zopet na dnev-11 redu. ;(?* vedno smatramo, da je ■^ttovitev STO rešitev, ki 0' il toča združitev dveh con, vS> lori . . ... .. .Ki tujih čet. nevtralizacijo eSiilitarizacijo Ozemlja ter Sl naše prebivalstvo samo Ja s polnim uživanjem de-igJ1,stičnih svoboščin in hali pravic. Zaradi tega Se obrnili na Varnostni svet kakor tudi na sestanek treh zunanjih ministrov, ki se vrši danes v Londonu za razpravljanje tudi tržaškega vprašanja. Vemo, da se bo na sestanku treh ministrov odločalo o usodi našega Ozemlja samovoljno, izven OZN. Prav zaradi tega smatramo, da je v tem trenutku potrebno napraviti še zadnji napor za združitev vseh krajevnih strank in političnih gibanj, da se zahteva naj se v obeh conah in v demokratičnih pogojih razpiše plebiscit v katerem bo naše prebivalstvo svobodno izrazilo svojo voljo o dokončni ureditvi našega Ozemlja. Naprošamo vas, da nam v teku dneva sporočite vaš odgovor v pogledu našega predloga za kolektivno intervencijo vseh strank in političnih gibanj Trsta na Varnostni svet in na sestanek treh zunanjih ministrov z zahtevo naj se — predno se izvede ango-ameri-ška nota ali kateri koli drugi ukrep ki bi prejudiciral e-notnost našega Ozemlja — vpraša za mnenje prebivalstvo obeh con o njegovi volji glede dokončne ureditve našega Ozemlja. Sekretar VITTORIO VIDAH Resolucija, ki jo je predlagala komunistična skupina, se gtiasi: UPOŠTEVAJOČ, da sta vladi Združenih držav in Velike Britanije s sklepom od 3. oktobra 1953 grobo prekršili mirovno pogodbo z Italijo, tako v njenem duhu kot v izrecno oblikovanih določilih, obveznih za vseh 21 dežel podpisnic, vključno z zgoraj omenjenima vladama; UPOŠTEVAJOČ, da ta očitna in nezakonita kršitev mirovne pogodbe vodi neposredno v toliko obsojano stvarno in dokončno razkosanje STO, kljub domnevnemu začasnemu značaju, ki ga lažno pripisujejo gornjemu ukrepu; SMATRAJOČ, da se s tem samovoljnim in enostranskim dejanjem ne samo nasilno loči cona A od cone B in se slednja dokončno prepušča divjemu titovskemu zatiranju, temveč, se tudi prizadeva ogromna in nepopravljiva škoda coni A in posebno še mestu Trstu, ker se pretrže neločljiva gospodarska povezanost s cono B, ki je bila ponovno potrjena v tem občinskem svetu; SMATRAJOČ, da v sedanjem trenutku samo dejanska ustanovitev STO lahko še ustvari čvrste osnove za mirno, svobodno in uspešno sožitje tu živečih treh narodnosti in postane istočasno točka združevanja in ne sporov med Italijo in Jugoslavijo ter obenem točka pomiritve v kalni mednarodni situaciji; IZJAVLJAJOČ, da na vsak način morejo samo zainteresirana prebivalstva odločati o svoji usodi in se jih zato lahko v tem trenutku vpraša za mnenje s pomočjo OZN; POUDARJAJOČ končno, v podrejeni vlogi, da bi mogla začasna civilna uprava ki naj jo imenuje OZN doseči združitev obeh con v začasnem režimu ustavne zaščite. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET ODLOČA: 1. da energično protestira proti sklepu z dne 8. oktobra 1953 sprejetim s strani Združenih držav in Velike Britanije, ki samovoljno, enostransko in protidemokratično določa dokončno razkosanje STO; 2. da zahteva dejansko ustanovitev STO z njej sledečo združitvijo obeh con. odhodom okupacijskih čet in uvedbo ustavnih ureditev predvidenih v statutih priloženih mirovni pogodbi in v podrejeni vlogi da zahteva začasno civilno upravo, ki naj jo imenuje OZN v pričakovanju dokončne rešitve; 3. da zahteva, da se predno bi bilo uvedeno kakršno koli dokončno dejanje, vpraša za mnenje prebivalstvo obeh con pod nadzorstvom OZN z vsemi jamstvi, ki so potrebna za svobodno izražanje njegove volje. Govor Višinskega v Varnostnem svetu Kot smo že poročali, se je v četrtek zvečer začela pred Varnostnim svetom OZN razprava o tržaškem vprašanju, seja je bila sklicana na zahtevo Sovjetske zveze, ki je istočasno tudi predložila osnutek resolucije, kateri predvideva imenovanje guvernerja v osebi švicarskega polkovnika Flueckingerja, uveljavitev začasnega statuta STO, odhod vseh okupacijskih čet 135 dni po imenovanju guvernerja itd Na razpravi sta govorila a-meriški predstavnik Cabot Lodge, ki je v bistvu branit anglo - ameriški diktat od 8. oktobra ter že v glavnih obrisih nakazal, da se bodo zahodne velesile zoperstavile spoštovanju mirovne pogodbe, češ da sovjetska zahteva «ni resna», in Andrej Višinski v imenu ZSSR. Sovjetski predstavnik je že uvodoma poudaril, da predstavlja razvoj tržaškega vprašanja nevarnost za mir in mednarodno varnost. Obtožil je a-meriškega predstavnika da sku ša razširiti diskusijo na vpra- šanja izven dnevnega reda, ter dejal, da bo v teku diskusije dokazal popolno neutemeljenost armeriški argumentov. Tov. Višinski je rekel, da so najnovejši dogodki v Jugoslaviji dokaz temu, da je politično vzdušje doseglo stanje napetosti in da bi imele komplikacije, ki bi se dogodile na določenem področju, svoj odmev v drugih delih sveta. Trditev — je nadaljeval Višinski — da je bil angio-ame-riški sklep navdahnjen od želje po normalizaciji in pomiritvi na Tržaškem ozemlju, je bila zanikana od dejstev. Dovolj je analizirati sedanje stanje v odnosih med Jugoslavijo in Italijo zato, da se lahko u-gotovi obstoj razpoke, ki ne more ne postavljati v nevarnost mir in varnost. Sovjetski delegat je pripomnil, da je zelo nekorektni in nepravilni način gledanja na ves potek dogodkov smatrati sovjetski predlog za čisto propagando. Tov. Višinski je obtožil zahodne velesile, da so prekršile določbe mirovne pogodbe z Italijo na podlagi katere so se štiri velesile in ostale podpisnice obvezale spremeniti tržaško pokrajino v svobodno o-zemLe, katerega neodvisnost bi Varnostni svet garantiral in za katerega bi se moral imenovati guverner. Tri zahodne velesile - je poudaril sovjetski delegat - so sistematično onemogočale imenovanje guvernerja za STO odvzemajoč svojo podporo kandidatom takoj zatem ko se je z njimi strinjala tudi Sovjetska zveza. Angleži in Amerikanci so spremenili Trst v svojo vojaško in pomorsko oporišče in si sedaj želijo razkosanje Ozemlja, da bi lahko ohranili to svojo bazo. Dolžnost Varnostnega sveta je — podčrtuje govornik — da se vrne k določbam Mirovne pogodbe z Italijo, določbam, ki so bile sprejete v korist miru po skrbnem preučevanju. Proti koncu svojega govora je tov. Višinski odločno naglasil, da Sovjetska zveza ne bo nikoli dovolila, da bi postala sokriva kršitve Mirovne pogod- be z Italijo in ne Do nikoli priznala rešitve tržaškega vprašanja izven te pogodbe, rešitve, ki bi bila sprejeta z enostranskim ukrepom ali pa z ukrepom štirih ali petih držav V zaključku je sovjetski predstavnik dejal: «NE GRE TU ZA PRIVATNI POSEL TEH STIHIH ALI PET UliZAV, MARVEČ JE TO VPRAŠANJE ZA KATEREGA NI ZAINTERESIRANA LE EVROPA, MARVEČ JE VPRAŠANJE, KATEREGA RAZVOJU SLEDI VES SVET OD BLIZU». Ko je končal svoj govor je predstavnik ZSSR prebral osnutek resolucije in je zahteval, naj Varnostni svet ze naslednjega dne nadaljuje diskusijo in jo zaključi. Ameriški volilni stroj pa je tudi tokrat deloval proti tej sovjetski zahtevi, očividno z namenom, da bi zahodniki zmešetarili svoje na londonski konferenci tren zunanjih ministrov. Zato Je bil Višinskega predlog za takojšnje nadaljevanje diskusije odbit z 10 glasovi proti enemu. Seja pa je bila odložena na torek 20. oktobra. Kako je prišlo do zloglasnega diktata kdo ga je zakrivil in zakaj ga hočejo izvesti Gospod župan! Cenjeni kolegi! Ponovno smo se sestali, da povemo svojo besedo o vprašanju tega nesrečnega Ozemlja Toda tokrat, za razliko od drugih sej, smo bili sklicani po skoraj izvršenih dejstvih, kljub temu da je obstajala možnost napraviti to prej, kot v prejšnjih časih, ker je bilo znano že vse, še predno je izšla zloglasna anglo-ameriška nota, V teku nedavne volilne kampanje v Italiji, ko je italijansko ljudstvo z ogorčenjem zavrglo sleparski volilni zakon, zato da 7. junija ponovno potrdi svojo odločno voljo, da gre naprej v izgradnji svobodne, nove, demokratične Italije, sem napisal pismo gospo du županu in ga zaprosil, naj skliče občinski 'svet. Utemeljil sem svojo zahtevo z navedbo razvoja tržaškega vprašanja v zvezi z načrti za razkosanje STO in se obrnil do njega z naslednjimi besedami; «Gospod župan ! Mislim, da je ponovno prišel trenutek v katerem mora naš občinski svet izreči svoje mnenje o nevarnosti, ki grozi našemu Ozemlju. Molk pomeni sokrivdo.» 22. maja mi je župan odgovoril, da bo, čim bo mogoče, poskrbel za sklicanje občinskega sveta za ponovno razpravo tega žalostnega vprašanja. Nato so se začela redna za sedanja občinskega sveta m župan je večkrat zagotovil svetu, da bo po končanih delih nujnega rednega poslovanja postavljeno v diskusijo tržaško vprašanje. Na predvečer zaključka zasedanja je župan potrdil, da hoče držati obljubo in je določil datum za toliko pričakovano obravnavo tržaškega problema. V zadnjem trenutku pa je radio sporočil občanom, da je moral župan odpotovati v Rim in da bo občinski svet sklenil na dan, ki se bo pozneje določil. Zupan je šel v Rim, nato v Assisi m drugam, medtem je bil par-krat tudi v Trstu, vendar pa ni sklical občinskega sveta. Drugič sem pisal županu 2. septembra in ponovil ter urgi-ral svojo zahtevo; tedaj sem podčrtal nujno potrebo, da o-sebe, stranke in gibanja prevzamejo svojo odgovornost pred resnostjo situacije. Tokrat mi je župan odgovoril v ironični (rabim ta izraz, da mu ne re- čem neotesanec) in birokrati-čni obliki ter se zatekel k izgovoru o številu glasov, ki so potrebni za izredno sklicanje, s pridržkom, da bo postopal le v primeru, če se bo stanje poslabšalo. In vendar je on, kot mi, vedel, kaj se je snovalo med Washingtonom in Londonom, o čemer sta bili dobro poučeni in več ali manj sporazumni vladi v Rimu in Beogradu. O-brnil smo se na svetovalce, da bi dosegli potrebno število podpisov, predpisano za sklicanje občinskega sveta. Pristal je samo svetovalec Italijanske socialistične stranke. Svetovalci PSVG so nam rekli, da so že sami zahtevali sklicanje. Indipendentisti so se opravičili, rekoč, da ne smatrajo seje niti koristne in niti ne potrebne. In tako smo še enkrat sami zahtevali sklicanje in smo ponovili to zahtevo tudi po objavi anglo-ameriške note. Nesramni diktat Mislim, gospod župan In cenjeni kolegi, da je dnevni rea današnje seje slabo sestavljen. Morali bi bili reči «Razkosanje STO» ali «italijanska uprava v Trstu in priključitev cone B k Jugoslaviji». To bi bito bolj točno, ker bi izražalo prepričanje onih, ki so sestavili noto in istočasno žalost, s katero jo je sprejelo prebivalstvo cone A ter zaprepaščenost, v katero je ta nota pahnila prebivalstvo cone B. Cenjeni kolegi! Mi vsi smo citali in ponovno prečitali anglo-ameriško noto, brutalno Kot kak diktat, polno laži. Ona dokončno ookopuje drugo noto, tristransko noto, ki je imela pri volitvah leta 1948. več sreče kot sleparski zakon leta 1953. V tej noti se priznava pretežno italijansk« značaj cone A. Poster Dulles je dobro vedel, kaj hoče, ko je dejal, da Amerikanci niso kot Medi in Perzijci, ki so svoje zakone smatrali za večne. In sedaj, — pravijo avtorji note, ki niti od "aleč ne upoštevajo, da v teh krajih živi prebivalstvo, ki misli s svojo glavo in bi hotelo povedati svoje mnenje — upamo v dokončno mirno rešitev med Rimom in Beogradom. Diktat naj bi bil po njihovem mišljenju prispevek k utrditvi položaja in podlaga za prijateljsko in plodno sodelovanje. Citali smo komentarje z vseh strani: v Rimu so prepričani v začasnost situacije; ne gre za dejansko in ne za juridično razkosanje; ne odrekajo se coni B, temveč nasprotno, nota predstavlja veliko zmago Pellove vlade; pomeni, :— kot pravi neki tržaški dnevnik, ki je že dolgo podpiral to anglo-ameriško rešitev našega vprašanja —- začetek nove poti v smeri združitve o-beh con z Italijo, kot je zahtevala resolucija Cortese-Bar-tole, ki je bila soglasno odobrena v italijanskem parlamentu. Tito je vedel Tito je protestiral in protestira, kriči, grozi in vsak dan prihaja na dan z novimi predlogi. Toda Tito je poznal vsebino note in to že precej časa. V zadnjih šestih tednih — ta vrvež traja približno že dva meseca — sta se tako Tito kot Fella sestajala s poslaniki Združenih držav in Velike Bn-tanje skoro vsak dan. Tito koncentrira svoje čete v coni B in na meji med STO in Jugoslavijo in s tem daje vtis, da se bo vsak trenutek spustil v mesto. Tako titovci kot indipendentisti naravno tudi ob tej priliki predstavljajo javnosti, kot odgovorne za noto ne morda njene avtorje, temveč Sovjetsko zvezo, komuniste, posebno pa tovariša Togliattija in podpisanega, ki bi moral, po pisanju «Primorskega dnevnika», že viseti na drogu na trgu Unità. Cenjeni kolegi! Dovolite mi, da v kratkem opišem zgodovino zadnjih dogodkov. Tako se morejo ugotoviti odgovornosti in ljudstvo more soditi. To je eden onih zgodovinskih trenutkov, v katerih vsaka napaka, vsak dvom, vsaka neiskrenost, vsako pomanjkanje hrabrosti, vsaka lahkomiselnost in neodgovornost drago stane posa- mezne osebe, stranke, množice. Minila sta že skoro dva meseca, odkar živijo naši prebivalci v stanju razburjene napetosti, v tesnobnem strahu in skrbeh. Tokrat ni bilo samo protestov, diplomatskih not in odgovorov, sestankov s poslaniki in neizbežne tiskovne kampanje z izjavami in in-tervjuvi. Tokrat se je govorilo o nepremišljenih dejanjih v Trstu, o vojaških divizijah, ki so bile pomaknjene in se še vedno pomikajo proti našim mejam. V resnici je položaj Trsta takšen, da ogroža mir, da ne more biti rešen z glaso-vito anglo-ameriško noto, temveč le s kolektivnim posegom OZN, ki ima dolžnost, v situacijah, kot je v tem trenutku naša, izreči svojo vedro besedo miru in spoštovanja volje prebivalstva. Ce tega ne stori, se OZN pregreši proti svoji najosnovnejši dolžnosti, to je braniti prebivalstva, ki so po enoglasnem sklepu njene skupščine pod njeno zaščito. Mi smo žrtve te situacije, nasprotij med Rimom in Beogradom, nasprotij, katera v okviru atlantske, napadalne, antisovjetske, antikomunistične politike še bolj zaostrujejo osnovno nasprotje med ameriškimi in angleškimi interesi. Najnovejša zgodovina se začenja z znanim obvestilom «Jugopressa» o verjetnosti, da bo Tito proglasil uradno priključitev cone Bi k Jugoslaviji. Mnogokrat so druge agencije in razni jugoslovanski državniki povedali isto stvar in ni bilo nobenega posebnega hrupa. Tokrat da, prišlo je celo do premikanja oklonih divizij. Govor na Okroglici Potem, šestega septembra, je prišel Titov govor na Okroglici. V tem govoru, kot vam je znano, je zavrgel mirovno pogodbo, preklical svoj lastni predlog o kondominiju in preroškem «hodniku» med Zavlja-mi in Skednjem, odbil predlog za etnično linijo in plebiscit; predlagal je, naj bo Trst internacionaliziran in naj se vse ostalo ozemlje priključi k Jugoslaviji. Izjavil je tudi, da nima potrebe proglašati priključitve cone B, ker jo ima itak že v rokah in da ne bo nikoli dovolil, da bi se Italija polastila cone A. Skoro istočasno je gospod Dulles v Washingtonu, nanašajoč se na tristransko noto z dne 20. marca 1948 dokazal, da je dobro poučen o zgodovini Medov in Perzijcev. Par dni pozneje je neki dopisnik iz Londona pisal: «Titov nasilen govor in njegova nepopustljivost imata za cilj preprečiti, da bi zavezniki dosegli začasno rešitev z nami, s tem da bi poverili Italiji upravo in varstvo cone A v pričakovanju dokončnega zaključka spora. Tudi če se nepopustljivost Jugoslavije razlaga z o-krepitvijo njene pozicije, mora vendar imeti svoj praktični namen in tukajšnji opazovalci ne vidijo drugega kot skrajni poskus, da ohrani hipoteko nad cono A.» To se pravi, da se je že tedaj, pred govorom gospoda Pelle v Kapitolu, vedelo, da se za kulisami pripravlja barantanje! Od tedaj je Tito še nadalje grozil in postavljal nove predloge do onega o coni B in vsem zaledju Trsta pod jugoslovansko suverenostjo za deset let, s Trstom pod italijansko suverenostjo in najnovelj-šega o sestanku, ki naj bi se vršil pred predajo cone A italijanski upravi med avtorji note in predstavniki rimske in beograjske vlade za preučitev tega predloga kot podlage sporazumov. Washingtonski razgovori Skoro istočasno z objavo vesti po agenciji «Jugopress» in na predvečer govora na Okroglici, je zaključila svoje delo v Washingtonu jugoslovanska vojaška misija. Sporazumi, ki jih je sklenila ta misija z ameriškim glavnim stanom in vojaškimi predstavniki londonske in pariške vlade, so ostali tajni. Objavljeno ni bilo nobeno poročilo. Na vsak način se ve, da se je na teh sestankih sklenila standardizacija jugoslovanske armade, obnovitev in povečanje njene oborožitve, povečanje gospodarske pomoči. Nadalje je bilo sklenjeno, da se balkanski pakt iz pakta vzajemne pomoči spremeni v vojaškega. Vsi vedo, da je balkanski pakt, pakt vojne, pakt za izzivanje spopadov, organiziranje spletk in provokacij. Pred dvema mesecema je neka važna severno ameriška revija, ki jo vodi soprog sedanje ameriške poslanice v Rimu, pokazovala na Balkan, na Vzhodno Evropo, kot na fronto, ki nudi največ možnosti za politično akcijo proti sovjetskemu komunizmu in namigovala na morebitno maščevanje Za pekoči poraz v Koreji. V zadnjih mesecih se je če-sto govorilo o Albaniji. Na prvem balkanskem sestanku je bila odobrena resolucija za obrambo neodvisnosti te male dežele. Jugoslovani so zelo vztrajali v zahtevi, naj Zahod določi svojo akcijsko linijo v primeru notranjega prevrata v Albaniji z nadomestitvijo sedanjega režima s titovskim. Kot vam je znano je to zaskrbelo rimsko vlado in tudi Pel-la je omenil albansko neodvisnost v nedavnem razgovoru Z grškim ministrskim predsednikom Papagosom. Čudna je ta velika ljubezen do malega naroda, ki je že svoboden in ki v resnici nima potrebe imperialističnih jamstev, saj nosi še vedno na vratu sledove njihovih ljubečih objemov. In ne bi se mogli čuditi, če bi jutri Tito našel kakšen izgovor, da pripiše Italiji namen okrniti neodvisnost Albanije in tako opravičil svojo intervencijo v Albaniji da zruši sedanji režim in vzpostavi vlado titovskega tipa. Trst in balkanski pakt Toda vrnimo se k problemu izpopolnitve balkanskega pakta. Da bi bil popoln, mora ta pakt imeti tudi pristanek Italije. Zato je sam Poster Dulles, ko je prišel v Italijo, mislim preteklega aprila, razpravljal z gospodom De Ga- sperijem o tržaškem vprašanju kot odločilnem elementu za delujoče balkansko zavezništvo in obljubil, da bodo Amerikanci in Angleži poiskali zadovoljivo formulo za odpravo glavne ovire, to je Trsta, aa bi tako postal grško-turško-ju-gosiovanski vojaški ustroj u-činkujoč. (glej list «Messaggero Veneto» od 24. 4. 1953.). Zares je Italija podredila svoj vstop v balkanski pakt rešitvi vprašanja STO. Zato so Amerikanci v Washingtonu jasno povedali titovcem, da se tržaško vprašanje mora rešiti, da bi se tako mogel izpopolniti balkanski pakt na način, da se omogoči uresničenje napadalnega načrta na tem področju Evrope. S to utemeljitvijo so Amerikanci pre-dočili svoj namen, da dalje vztrajajo na svojem starem predlogu o razkosanju STO na podlagi statusa quo. “Ključni položaj“ Ko govorimo o naše vprašanju in tudi o «kravji kupčiji», ki je v središču brutalne anglo-ameriške note. ne smemo nikoli pozabiti, da, ko se Anglo-amerikanci zanimajo za to zadevo, delajo to iz praktičnega, vojaškega vidika in — kot je dejal nekega dne sir Victor Mallet bivši britanski poslanik v Italiji in sedanji poslanik v Jugoslaviji — «s ciljem koordinacije strategije v hladni vojni in učinkovitejše priprave tople vojne v primeru, če bi na nesrečo morala izbruhniti». «...Drugič — je dodal poslanik — ker nas naš interes pri izgradnji obrambe Zahodne Evrope sili, gledati preko italijanske meje, priznati, da najbolj primerna linija za obrambo Italije, ki predstavlja južno - vzhodno krilo vse evropske obrambne linije, ne gre preko beneške ravnine, temveč mnogo bolj naprej, preko Ljubljane.» Svobodno ozemlje je pa povezano s strateško - politično spojitvijo Južne Evrope, povezano je z «obrambo» alpske trdnjave, leži na pregradi proti klasični smeri barbarskih vpadov z Vzhoda proti Zahodu itd. itd. Označeno je bilo kot «ena najbolj delikatnih in važnih ključnih pozicij zahodnega obrambnega sistema, steber, ob katerem se pomorska šahovnica sredozemske o- (Nadaljevanje na 2. strani) Govor tovariša Vidalija v mestnem svetu (Nadaljevanje s 1. strani) hrambe spaja s kopneno šahovnico obrambe balkanske Evrope.» To so izrazi, ki jih navajam iz antikomunističnih listov. Pred par meseci je angleška revija «The World Today», v nekem študiju o balkanskem paktu nakazala, da predstavlja glavno slabost tega pakta nerešeni spor med Italijo in Jugoslavijo o bodočnosti našega nesrečnega mesta ■ «ker predstavlja Trst — je pisal član-kar — pot v ljubljansko preseko, zgodovinsko točko vstopa z juga v velike ravnine Centralne Evrope.» Ko. se bo torej rešilo vpra-š n e Trsta, bo Italija vstopila v balkanski pakt, Jugoslavija p i v Evropsko obrambno skupnost (NATO). V istih vrstah Kot vidite, cenjeni kolegi, bi se tržaško vprašanje bilo moralo naglo rešiti, brez tolikih sitnosti. «Italija in Jugoslavija — je dejal nedavno ameriški sena-. tor Mansfield — sta v določenem smislu na isti ladji. Obe hočeta okrepiti svoj ugled in svojo obrambo. Toda obe za-visiia tudi, do gotove meje, od ameriške pomoči.» Kot vidite, praktično izražanje gospodarja. Naravno, da mora biti vprašanje rešeno izven OZN, brez Sovjetske zveze, tokrat tudi brez Francije, kot atlantsko dejanje. Tito je vedel za anglo-ame-riški predlog, še več, za sklep obeh vlad še pred svojim govorom na Okroglici. Tudi gospod Fella ga je poznal še pred svojim govorom na Kapitelu. Lahko rečemo, da sta se oba državnika že od začetka septembra zelo pogostoma sestajala s poslaniki Združenih držav in Velike Britanije. Peliov plebiscit Tudi gospod Fella je 13. septembra na Kapitolu postavil svoj predlog za plebiscit. Fri tem je prezrl OZN, podčrtal svojo atlantsko zvestobo in se skliceval na tristransko sleparijo. Rabil je krepke besede, iz katerih je izhajalo, da noče sprejeti odlaševalne taktike zaveznikov, zahteval je od njih, da priznajo anahronizem svojega sedanjega stališča. In vendar se je že vnaprej vedelo za Titov «ne» in tudi to, da je brez Tita plebiscit nemogoč. Poslanec Bettiol predsednik komisije za zunanje zadeve v poslanski zbornici je drugi dan naivno izblebetal, da v primeru, da predlog za plebiscit ne bo sprejet, bo Italija morala zahtevati neposredno odgovornost v upravljanju cone A. Isto stališče umika je takoj nakazal tudi desničarski in sredinski tisk. Isti tisk je tudi pisal, da bi titovska odklonitev olajšala Washingto-nu in Londonu da izneseta predlog v tem smislu. List «II Corriere della Sera» je navajal kot primer uvodnik «New York Herald Tribune», v katerem se trdi, da «vedno bolj jasno kaže, da je načelo razkosanja edina pametna rešitev delikatnega in potencialno nevarnega «impasse», v katerem se nahaja tržaško vprašanje.» To so objavljali dva dni po Pellovem govoru! „Vita Nuova* in Bartoli dolgi, vijugasti poti priznanj, ki nam pripadajo: s Trstom se lahko vse uredi, brez Trsta bi mogio biti vse kompromitirano.» Odkrito govoreč, kljub vsej svoji dobri volji, ne morem spraviti v sklad včerajšnjega mišljenja župana Bartolija z današnjim. In vendar je cilj anglo-ame-riške note kot se mi zdi, še preveč jasen. V ostalem zadostuje citati Corriere della Sera od 29. septembra, v nekem komentarju k Titovi odklonitvi: «Praktični takojšnji učinek beograjske uradne izjave je torej ta, da se pomakne situacija iz prvega na drugi stadij... z drugimi besedami, vprašanje možnosti enostranskih sklepov za cono A, ki leži na dnu zadeve in je ostalo v ozadju, za taktičnim zakrinkanjem z vprašanjem plebiscita, se sedaj ponovno prenese v ospredje.» Evo, kaj je v resnici vprašanje plebiscita: taktično zakrinka-nje razkosanja. Inozemski tisk je storil kar je mogel, da objasni, da je bil Peliov plebiscit namenoma preziran in da je bil anglo-ameri-ški namen razdeliti torto. Londonski «Times» od 7. oktobra je pisal: «Verjetno je, da bodo zahodne vlade v kratkem ugotovile, da je rešitev «de facto», s katero se daje cona A Italiji in cona B Jugoslaviji, edina praktično možna poteza za dosego vsaj začasne rešitve, četudi... se ji bosta obe stranki uprli». Istočasno je «Times» že tedaj o-risal dokončno rešitev po mnenju Washingtona in Londona: «Obalna mesta cone B so pretežno italijanska in bi bila Italija prav gotovo pripravljena dobro plačati, da bi jih lahko ponovno dobila. Po drugi strani pa bi Jugoslovani želeli i-meti prosto luko v samem Trstu, a obmejne vasi cone A so pretežno slovenske. Je torej dovolj materiala za kompromis. Vsak dokončni sporazum bi moral, seveda, vključiti odpoved o vsaki bodoči zahtevi z obeh strani.» Precedenti diktata To je zgodovina te žalostne zadeve. Ne gre torej za plebiscit, marveč za takojšnje razkosanje in morda, kar je zelo neverjetno, za kakšen mali poznejši popravek. Vsa ta zadeva ima svoje precedente v izjavah grofa Sforze v aprilu 1950: «Mi ne smatramo tristranske note kot diktat, kateremu bi se Jugo- slavija morala pasivno podrediti... Vrednost od nas zežeie-nega neposrednega sporazuma bi predvsem predpostavljala začetek splošnega sporazuma... razen tega bi neposredni sporazum predpostavljal obmejne popravke v interesu krajevnega prebivalstva, dočim bi bili lahko manjši etnično-ozemeljski kompleksi homogeno izpopolnjeni z obeh strani... skratka celotno življenjsko področje, ki je bolj vredno kot maloštevilne doline...» «Vita Nuova» od 26. septembra je zavzela stališče proti tej Kampanji in, pozivajoč se na neko prejšnjo okoliščino, ko se je tudi pojavljalo skupno mišljenje, da se da Italiji v coni A enako pozicijo kot jo ima Jugoslavija v coni B, je ponovno objavila kar je tedaj pisala: «To je podla past, v katero ne bodo julijski ljudje nikoli padli, to je vaba, v katero italijanski narod ne bo zagrizel.» Obnovila pa je svojo opozicijo proti tej rešitvi z naslednjimi besedami: «In končno ima naše vprašanje svojo podlago moralne vrednosti. Odpovedati se coni ti pod kakršno koli obliko in na kakršen koli način, bi pomenilo pokriti s sramoto in podlostjo italijansko vlado, na najbolj nesramen način izdati nesrečna prebivalstva cone ti, potrditi sistem prešernosti in nasilja, ki ima predhodnike samo v Hitlerju, povzročiti neozdravljivo rano na telesu italijanskega naroda in s tem kompromitirati v moralnem pogledu njegovo aktivno udeležbo pri skupni obrambi civilizacije in interesov Evrope.» To je bilo v onem trenutku ; mišljenje vseh strank. Tudi i mišljenje našega župana, ki ga je pa, kot kaže, pozneje spremenil. On je namreč par dni pozneje, ob svojem povratku iz Rima izjavil, da se njegovo mišljenje in mišljenje tržaškega prebivalstva «more danes bolj kot kdaj koli prej zgostiti v par osnovnih pojmov: mi smatramo današnji korak kot prvi značilen korak naprej proti popolni rešitvi velikega problema, korak, ki je dobro znamenje za bodočnost. V določenem smislu je tudi prav, da predstavlja1' Trst prvo doseženo etapo na Na ta način se je prišlo do sklepa, da je treba rešiti vprašanje na podlagi neposrednih pogajanj, in do tistih začetnih londonskih sporazumov od ma-jaja 1952, ki jih je sam bivši rektor tržaške univerze Cammarata označil kot «past». Najvišjo ceno za tiste sporazume je plačalo prebivalstvo cone B, t. j. tisti, katerim se je veliko obetalo in od katerih se je zahtevalo, naj zaupajo v tri veledemokracije. In končno je prišel predlog o čipkasti in Titovi rešetkasti etnični črti. Cenjeni kolegi! Omeniti moram še drugo u-gotovitev. Sklep anglo-ame-riške note ni novost, kar veste vsi. Titov predstavnik pri Sforzi Že 1950 je agencija «Reuter» poročala o slični perspektivi: «V Rimu se smatra, da mora vlada predvsem pripravljati javno mnenje dežele na odstop dela Tržaškega ozemlja Jugoslaviji. Beograd bo morda privolil, da se od Angio-ameri-kancev zasedena cona A vrne Italiji Govori se pa tudi, da maršal Tito baje žen, da bi Angio-amerikanci še vedno nadaljevali okupacijo cone A Trsta, ker bi njihova prisotnost okrepila njegov položaj v razmerju do vzhodnih m severnih sosedov Jugoslavije.» Grof Sforza nam v svojih j spominih «Pet let v palači Chigi» pripoveduje, da je bil ta predlog v osredju njegovih razgovorov s Titovim delega-! tom leta 1951. Januarja tega leta je ameriška agencija «United Press»1 razširila iz Beograda beležke Helene Fisher z isto vsebino sedanje anglo-ameriške note. Ta zamisel se je tedaj pripisovala britanskemu zunanjem ministru Edenu. Zdi se mi, da je : treba podčrtati, kako so vsi argumenti beležk «United Pressa» v celoti ponovljeni v sedanji anglo-ameriški noti, tako da zgleda, da je bila sedanja listina prepisana iz januarske. Tedaj so se vršili raz- govori med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo za ostvaritev njihovega zavezništva in se je že takrat skrbelo za vključitev Italije v pakt. Beležke «United Pressa» nosijo datum 4. januarja; 5. januarja je tisk vztrajal, da se je z anglo-ameriške strani ta predlog preučeval. V Italiji je tisk pohvalno govoril o tem. Tako tudi v Trstu, dokler niste intervenirale ve, stranke občinskega odbora s svojo resolucijo, ki bi morala tudi sedaj veljati za va-: «Skupine svetovalcev DC, PSVG, PRI in PLI spričo vesti, ki so bile objavljene v inozemskem in nacionalnem tisku glede neke drugačne u-pravne ureditve v coni A, zavračajo kakršno koli delno rešitev vprašanja STO, ki ne ne bi koristila niti mučenemu prebivalstvu cone B, niti ne miru in bi lahko predstavljala uvod v razkosanje, kar bi kompromitiralo končno rešitev vprašanja...» Januarska resolucija Ker pa se je te dni nekemu tržaškemu dnevniku zdelo primerno nasloviti glasne pohvale na ameriško poslanico v Italiji, hočem opomniti na to, da je bil že februarja tega leta v anglo-ameriški noti vsebovan sklep diskutiran s poslanico. «Corriere della Sera» je pisal: «Z ameriške strani še vedno obstaja rob nejasnosti v določanju takojšnje taktike. Eno izmed vprašanj, o katerih se šušlja in o katerem se zdi, da je bilo diskutirano v razgovorih, ki jih je imela z državnim tajništvom za Rim i-menovana poslanica Clara bo-othe Luce, je možnost stotega pritiska na Tita zato, da se pokaže pripravljenejši na d v o-stranske razgovore, pritiska, s katerim bi se postavilo načrt za okrepitev položaja Italije z naslednjo formulo: če se bo Tito še vedno držal svojega negativnega stališča, bi zahodniki lahko napravili korak naprej v italijanski upravi cone A, v katero bi pustili italijanske čete, istočasno pa bi izjavili, da je ju-ridicno stanje celotnega STO nedotaknjeno.» Obsodba cone B Torej vse je zelo jasno. An-glo-ameriška nota, ki vas tako veseli, pomeni mrtvaško zvenenje za cono B. Anglo-ameriški tisk obtožuje Fello, da je kriv Titovega kričanja in obtožuje tudi washingtonsko in londonsko vlado, «da nista imeli poguma jasno in odkrito povedati resnico, t. j. da je izjava 8. oktobra umorila tri-stranko noto 1948.» Združene države Amerike in Velika Britanija so sklenile izročiti cono A Italiji, ampak ne bodo več podprle italijanskih zahtev o coni B. Je pa še nekaj drugega. Titove grožnje imajo svoj učinek. On je prebrisan in ve, da lahko izsiljuje. Z določeno vztrajnostjo se že trdi da bodo anglo-ameriške čete podaljšale svoje bivanje, dokler se ne bodo mogle zamenjati z italijanskimi. meri z vsakega vidika otežuje njegove pogoje in njegovo bodočnost. Vprašali so nas, ali nasprotujemo odhodu anglo-ameri-ških čet in oblasti. Vprašanje je nepotrebno. Zadržanje an-glo-ameriških oblasti do nas komunistov je bilo na liniji najbolj zoprnega makartizma. Osebno, na primer, nisem nipoti videl, še najmanj pa govoril z vojaškim ali civilnim nače’nikom mesta Trsta. Ne smete sklepati, da mi je tega žal; nasprotno! Zadržanje do naše partije, do Enotnih sindikatov, do demokratičnih organizacij ima za cilj, da se nas ignorira, da se nam dokazuje njihova sovražnost in njihov prezir, kar smo vedno z velikim navdušenjem obilno vračali. Mi smo se borili za uveljavitev Mirovne pogodbe in v podrejeni vlogi za civilno u-pravo, ker smo dobro vedeli, da bi bilo to pomenilo odhod teh čet in teh oblasti in, če Je kdo, ki je dokazal, da zna hlapčevati, se je nasmihal njihovemu bičanju ali pa je prosjačil njihovo miloščino po u-radih kot raztrganec, ali ki jim je pomagal v njihovem sovražnem zadržanju do nas. ta prav gotovo ni v naših vrstah. Naše besede od 1949 Proti barantanju Cenjeni kolegi! Ko so nas vprašali, naj pridružimo svoj glas vašemu proti razkosanju, smo to storili. Vedno smo se borili v tem smislu in se še danes borimo proti tej noti, pozivajoč vse ljudstvo na protest proti razkosanju. Tudi tokrat smo bili pripravljeni poiskati enotno podlago za enotno resolucijo. Rekli so nam, naj odobrimo od-borovo resolucijo ali njen dei, čeprav se je vedelo, da je to nemogoče. Zakaj? Ker mi smatramo, da je večinska resolucija potrdilo barantanja. Odobriti anglo-ameriško noto pomeni potrditi, ne da bi se to omenilo, razkosanje. Vse ostalo je le prazno besedičenje. Na vsak način ne bomo glasovali proti vaši resoluciji, vzdržali se bomo in bomo glasovali za svojo. Enotna resolucija, ki bi uživala podporo vsega našega prebivalstva, cone A in cone B, slovenskega, hrvatskega in italijanskega, bi morala biti le resolucija, ki bi zavračala rne-šetarsko noto, protestirala proti razkosanju, zahtevala referendum v obeh conah zato, da povedo prebivalci te zemlje v pogojih demokracije in pod nadzorstvom OZN svoje mnenje o bodoči ureditvi našega Ozemlja. Pred 8. oktobrom bi bili vi pripravljeni glasovati slično resolucijo, ker bi ponavljala, kar ste vedno obljubljali svojim članom in volivcem. Danes ste spremenili svoje stališče in je nočete odobriti. Sovražno dejanje Anglo-ameriška nota nasprotuje politiki mednarodne pomiritve. Njen čili, kljub temu, da srečuje ovire pri uresničenju, je dopolnitev vojnega pakta, t.j. balkanskega. V noti vsebovani sklep dokončno deli naše Ozemlje in v ogromni Gre pa za popolnoma drugo vprašanje. Anglo-ameriška nota, ki vas je napolnila s takim nenadnim veseljem in je pahnila v obup cono B, potrjuje razkosanje in barantanje, ki smo ga mi obsodili že 1949. Zapušča nam se vedno vojaško, čeprav zaupno upravo in ne odvzema našemu mestu značaja strateškega in ilegalnega oporišča (če Amerikanci ne bodo ostali tu v uniformah, bodo ostali v ci-vilu), ki bo se dalje igralo svojo važno vlogo v okviru načrtov atlantskega napadalnega bloka, v katerega je vključeno. Evo, vam, zakaj niso noten uveljaviti Mirovne pogodbe, ki predvideva nevtralizacijo m demilitarizacijo Ozemlja. Nikoli niso hoteli mirne rešitve vprašanja in v njihovih sklepih, kot so dokazali tudi ob tej priliki so jih vedno vodili vojaški in politični napadalni načrti, ki se tičejo takozvane «Obrambe» Balkanskega polotoka, alpske trdnjave in Sredozemskega bazema. Anglo-ameriška nota ne koristi mednarodni pomiritvi, ker jo navdihuje poostritev mednarodnih sporov. Četudi nima tega namena, povečuje nasprotja med sosednimi deželami; povzroča in to čutimo prav te dni, vojno vzdušje, ki predstavlja prav posebno za naše prebivalstvo nevarnost za mir in varnost. Saj bi moralo biti prav naše nesrečno Ozemlje bojno polje. Zelo pravilno je londonski dopisnik lista «New York Herald Tribune» pisal pred kratkim: «Združene države in Anglija, ki skušajo igrati vlogo posredovalcev v novi italijan-sko-jugoslovanski krizi v zvezi s tržaškim vprašanjem, so se znašle v precej težkem položaju. Obe zahodni velesili sta se ugriznili v jezik.» Kdo je s Titom V teh dneh smo bili in smo še vedno tarča osredotočenih napadov z vseh strani od titovskih pustolovcev in slovenskih nacionalistov, preko indi-pendentistične legije do fašistov. Tega smo vajeni. Želim pa napraviti konec glasovom, ki so jih namenoma spravili v javnost, da bi se skalilo ozračje. Govorim o «glasovih», ki se tičejo nekakšne obnovitve povezave med nami in titovci. Veze, ki jih vzdržuje Tito so tiste, ki ga združujejo z avtorji dvostranske note. Gre za trdno povezavo, denarno povezavo, za povezavo v orožju, vojnih načrtih, protikomunistični borbi. Gre za iste veze, ki ga povezujejo z rimsko vlado, od katere je že 1948 titovski režim prejel prvo pomoč v znesku stotin milijonov ur. Na zadnjih vojaških manevrih v Jugoslaviji je bil prisoten kot zaželen gost polkovnik italijanske vojske; jugoslovanski general pa je prisostvoval italijanskim vojaškim manevrom. Ne bojte se Tita. On ne bo izdal vašega Atlantskega pakta, vaše evropske vojske, vase zahodne solidarnosti. On bo v resnici skušal povzročiti zlo Italiji, vedno pa v okviru Atlantskega pakta; to je pa drugo vprašanje. Poveljnik atlantske vojske general Gruenther je te dni izjavil, da je Tito kljub svojemu nasilnemu zadržanju do I-talije krasen atlantski legionar. Med obema, med Titom in Pello, je Tito najbolj uporen, nasilen, izsiljevalen, istočasno pa najbolj priljubljen atianti-čarjem. Predlagal je, naj se anglo-ameriška nota opusti in naj se zamenja z njegovim predlogom, dve avtonomni e-noti, prva z mestom Trstom pod italijansko suverenostjo, in ostalo Ozemlje pa pod jugoslovansko suverenostjo. Predlagal je tudi štiristransko konferenco: med podpisniki note, Rimom in Beogradom. Palača Chigi je odgovorila, da sprejme predlog, potem ko bo uresničena dvostranska nota. Fella bi želel diskutirati le o kakšnem ombejnem popravku na podlagi sedanjega položaja. Položaj je, kot vidite, še vedno v teku razvoja. V petek bo seja zunanjih ministrov Združenih držav, Anglije in Francije. i7 Beogradu titovska policija poliva z vodo demonstrante Slika nam prikazuje, kako Titova policija poliva z vodo beograjske demonstrante. T*1' di v tem so titovci postali vredni Amerikancev. Sami uprizarjajo manitestacije, da bi se lahko pred svetom pokazali kot zastopniki ljudske volje, ko pa začenjajo demonstranti ra-«, Pr zumevati, da so Angio-amerikanci edini krivci za stanje, ki se je ustvarilo na Tržaške®' ivi ozemlju, pošiljajo nad nje svojo policijo, katera se surovo vede, pretepa s puškinimi koP1** ,rj in poliva z vodo. Dejstvo je, da so Angio-amerikanci dovolili Titu uprizarjanje manife* Ivi stacij, ukazujejo pa mu, naj ne dopušča izgredov proti zahodnim velesilam, že iz tega razloga je jasno, da bo jugoslovansko ljudstvo vedno bolj razumelo, da je Tito prav tako kriv za izdajstvo jugoslovanskih interesov kot Angio-amerikanci. Titu bo prej ali slej trda predla. Sedanje manifestacije se znajo nenadoma spremeniti v protititovski odpor, ki t>o porazil titovski režim. a. fini ki tsl vi Titovska grozilna pisma v stilu zloglasne “Črne roke “ 'V hc ‘tiV »jli 'len »iž *0 'lid Te dni je začela tržaška titov- ska golazen razpošiljati našim tovarišem po pošti grozilna pisma povsem fašistične vsebine. Lahko rečemo, da se ta, pisma po meto- di in uporabljenem stilu prav nič ne razlikujejo od pisem, ki so jih prejeli slovenski župani s strani italijanskih, fašistov. Udkrtte grožnje izrazito Jaši- Varnostnemu svetu OZN NEW YORK Zakaj zahtevamo uveljavitev Mirovne pogodbe Možno je, da boste izglasovali resolucije, ki jih boste morali že zopet požreti, da ne bi zmanjšali ugleda Pellove vlade. In možno je tudi, da bo vaša jutrišnja resolucija še slabša od tiste, za katero glasujete danes, ki je že popolnoma različna od tiste, ki ste jo odobrili zadnjič. Gospod župan, cenjeni kolegi! Prispel sem na konec svoje intervencije. Naši zaključki so logični. Danes, kot včeraj, mi odklanjamo, da bi se strinjali z barantanjem in razkosanjem. Prepričani smo, da predstavlja ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja še vedno najboljšo rešitev za sožitje sosednih narodov, za interese našega prebivalstva, za mednarodno pomiritev. Ta rešitev je tisočkrat bolj zadovoljiva kot tista, ki jo vsebuje anglo-ameriška nota. Evo vam zakaj mi menimo, da predstavlja korak sovjetske zveze, s katerim se anglo-ameriška nota obsoja kot robata kršitev Mirovne pogodbe, kot vojno dejanje — korak, ki so ga z besno sovražnostjo sprejeli bodisi Angio-amerikanci kot vladi Rima in Beograda — prispevek v interesu miru in našega prebivalstva. Ljudska uprava Ustanoviti Svobodno tržaško ozemlje pomeni spoštovati dokument, ki ga je podpisalo 21 malih in velikih držav, pomeni Združiti obe coni, izprazniti našo zemljo od tujih cet, de-militarizirati jo in ji nuditi jamstvo nevtralnosti, pomeni dati nam lastno vlado, obnoviti demokratične svoboščine in nacionalne pravice, napraviti iz tega Ozemlja most prijateljstva in sožitja med obema sosednima deželama. Zato v osnovi vztrajamo na načelu uveljavitve Mirovne pogodbe v tistih določbah, ki se tičejo našega Ozemlja. V podrejeni vlogi, kot smo že večkrat izjavljali, smo pripravljeni združiti s z vsemi strankami in gibanji — v primeru da bi se še vedno odlašalo z dokončno rešitvijo našega vprašanja — zato, da se zahteva vsaj demokratična, ljudska, enotna civilna uprava za obe sedanji coni pod varstvom OZN. Pod to enotno civilno upravo bi se mogla vsaka stranka v pogojih, ki bi bili boljši od sedanjih, boriti za dokončno rešitev, ki jo smatra iz svojega vidika za najbolj pravilno in oportuno. Do sedaj smo pod to zahtevo nabrali preko 40.000 podpisov prebivalcev cone A. Za pomiritev Tudi spričo anglo-ameriške-ga sklepa imamo predlog: to je predlog, da se obrnemo na Organizacijo združenih narodov zato, da naj intervenira in na demokratični način vpraša za mnenje naše prebivalstvo o tem, kaj misli o dvostranski noti. To je naše stališč. Prepričani smo, da so na naši strani v tej borbi, ki jo vodimo pod zastavo slovensko-italijanskega bratstva in socialističnega internacionalama, vsi italijanski delovni ljudje, vsi, ki so 7. junija šli na volišče in volili za demokratično in napredno Italijo. So z nami drugi milijoni Italijanov, ki si želijo miru in ki hočejo da se naše vprašanje reši v korist mednarodne pomiritve. So z nami narodi Jugoslavije, ki so proti beograjski kliki in ki nočejo vedeti o tem, da bi stopili v vojno zaradi Trsta. Za to rešitev je predvsem slovensko, hrvatsko in italijansko prebivalstvo cone B, ki ni nikoli prej tako obupovalo m kateremu lahko ta rešitev nudi mir in življenje ki bi ga moglo poplačati za vse prestane muke. Ustanovitev STO uživa danes podporo vseh, ki — naj živijo v coni A ali B — so prepričani, da anglo-ameriška nota pomeni barantanje, dokončno prepustitev cone B Titu, razkosanje našega Ozemlja. Ta podpora, ta solidarnost, ta simpatija nam dajejo pogum zato, da nadaljujemo brez o-mahovanja po poti miru in demokracije. Zahtevamo ustanovitev Svobodnega ozemlja kol predvideva mirovna pogodba. V primeru težav takojšnje ustanovitve zahtevamo začasno enotno civilno upravo obeh con stop. V primeru da se hoče samovoljno odločiti razkosanje predvideno v anglo-ameriški noti, zahtevamo demokratični referendum zato, da se vpraša prebivalstvo obeh con za mnenje o dokončni ureditvi Ozemlja. Zveza enotnih sindikatov Zveza demokratičnih žena Združenje bivših preganjancev m partizanov Slovensko hrvatska prosvetna zveza Komunistična partija STO Zveza komunistične mladine STO Konferenci treh zunanjih ministrov LONDON Zahtevamo ustanovitev Svobodnega ozemlja kot predvideva mirovna pogodba stop. V primeru težav takojšnje ustanovitve zahtevamo začasno enotno civilno upravo obeh con stop. Nimate pravice pogaziti mirovno pogodbo in razkosati naše Ozemlje kot predvideva anglo-ameriška nota stop. V primeru da jo hočete samovoljno pogaziti zahtevamo spoštovanje načela samoodločbe narodov referendum, da se vpraša prebivalstvo obeh con za mnenje o dokončni ureditvi Ozemlja. Zveza enotnih sindikatov Zveza demokratičnih žena Združenje bivših preganjancev in partizanov Slovensko hrvatska prosvetna zveza Komunistična partija STO Zveza komunistične mladine STO Kraigherjeva zarota Izvršni komite KP STO smatra za potrebno, da obvesti državljane delavce o naslednjem dogodku: Pred dvema dnevoma je bil v Kopru sestanek, ki mu je predsedoval minister za notranje zadeve v Ljubljani Boris Krajgher. Na tem sestanku so bili zastopani titovska «Slovansko - italijanska fronta», «Osvobodilna fronta», «Fronta za neodvisnost» in «Tržaški blok». V teku sestanka je bilo sklenjeno, da se ustanovi odbor z nazivom «Odbor za obrambo neodvisnosti Trsta», ki mora imeti naslednje funkcije. 1. organiziranje manifestacij «indipendentističnega» značaja in to z ali brez dovoljenja oblasti; tiskanje in širjenje številnega propagandnega materiala, še posebno naperjenega proti tržašjkim komunistom ter prav posebno proti tov. Vidaliju; širjenje najbolj alarmantnih novic o možnem vdoru Titovih divizij v Trst; 4. organiziranje terorističnih dejanj v mestu in na podeželju proti osebnostim in državljanom protititov-skega mišljenja ter proti njihovi imovini; 5. vnašanje največje zmede med prebivalstvo in to z vsakim sredstvom; 6. otvoriti s stalnimi oddajami radijsko postajo «Svobodni Trst» preko oddaje jugoslovanskega radia v Kopru. Navedeni odbor, ki ga sestavljajo titovci in takozvani indipendentistični voditelji v službi titovcev, je začel delovati in ima svoj sedež pri zelo dobro znamen titovskem glasilu v italijanščini. Ta odbor je organiziral v sredo nedovoljeno (toda tolerirano) manifestacijo na Garibaldijevem trgu ter dal povod za fašistične provokacije. Odbor je tudi raztrosil letake, v katerih poziva delavce na stavko ter namerava organizirati druge akcije provoka-torskega značaja. KP STO svari državljane, delavce, Slovence in Italijane pred kakršno koli manifestacijo, ki jo organizira tak odbor, poziva, naj zavrnejo vsako akcijo titovskega značaja, naj razkrinkajo provokatorje ter jih razgalijo pred javnostjo, da jih bo spoznala in obsodila; KP STO mobilizira vse svoje člane in simpatizerje, da se preprečijo te in druge provokacije, ki bi prišle od katere koli strani in poziva prebivalstvo, naj ostane mirno in naj ne veruje v titovski vdor, s katerim se bahajajo, ter naj odstrani od sebe blazneže, ki govorijo o škvadrističnih akcijah fašističnega kova. Komunistična partija svari pred provokacijami Komunistična partija je v četrtek naslovila prebivalstvu naslednji poziv: Državljani! Delavci! Podpihovalci dveh nacionalizmov, titovci in fašisti izkoriščajo stanje negotovosti, ki ga je povzročila zloglasna anglo-ameriška nota, za sejanje panike med naše prebivalstvo. Ti podpihovalci spletkarijo ter se poslužujejo vsakega sredstva, od izsiljevanja pa do laži in groženj, da bi hujskali Slovence proti Italijanom in obratno, da bi vnesli nezaupanje, organizirali protislovanske in protiitalijanske manifestacije, to je, da bi še bolj poslabšali položaj, kot je sedaj. To se dogaja tudi zaradi sumljive «nevtralnosti» anglo-ameri-ških oblasti. Državljani! Delavci! Titovci in fašisti so začeli organizirati in to kljub glasovnim prepovedim gen. Wmtertona, poulične manifestacije. Sli so v šole, bodisi italijanske kakor tudi slovenske, da bi terali na ulico otroke, ki naj se spoprimejo s policijo ter se med seboj pretepejo. Ogorčeno razkrinkujemo te podle provokacije titovskih in fašističnih škvader. Pozivamo dijake, naj ne zapuščajo šole marveč naj nadaljujejo svoj pouk. Državljanom pravimo, naj bodo mirni in naj ne verjamejo Titovemu bahaštvu. Pozivamo delavce, antifašiste in demokrate, naj se smatrajo stalno mobilizirane proti titovskim in fašističnim podpihovalcem ter v obrambi prebivalstva pred provokacijami. Podpisujte proti razkosanju! Protestirajte proti zloglasni anglo-ameriški noti! Zahtevajte ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, kot ga predvideva mirovna pogodba! živela združitev obeh con! živela enotnost delavskega razreda! živelo bratstvo med narodi! Živel Mir! sel' sličnega značaja že same po razxriakujejo banditsko roko h nonimnega pisca, ki jo vodi Ka vedno bolj osamljenih PolItlC, nih obupancev in blaznežev, *• Skušajo dvigniti svoje propaa' delnice s provokatorskim vpMe,l> «aajie nam puške». S takim nh činom «prepričevanja» se. je 11 . iovsKa loipa pokazala verna nl> sieanica zločinske «črne roke» časa NOB, fašističnih škvaiinst0” ter italijanskih šovinistov, ki skozi vsa leta in skoro ob šeOni primerni priliki pošiljali po■ Slovencem grmade anonimk grozilnih pisem. Ud fizičnih napadov na na^< voditeljev, kot n. pr. tov. ver -rb n «le Sv 'aj< hi: sni «n »že o Sèi !Sa. li: 'ril tia 'lil: 1 Cka v Barkovljah so titovci tot1, prešli tokrat že na grožnje u našim tovarišem. Niso torej man v objemu ameriških 2 e® k čjo referenduma, ki naj razpiše OZN. Londonska washingtonskà nota k' nobenega dvoma, kljub V3' dokončno razkosanje; o ten1 ^ „,.u 1 ' 'zVr,« snosti, ki je ni v naffleI1’ ’’ ^ podpisnikov note. poskusom prepričati o V ostalem, najbolj ameriški in ugie' d"* angleški časot^ jasno govorijo, da mora razkosanje dokončno. V 53 u.| anglo-ameriški noti se ne i» hn ta nota nadomešča zlogi3’ b tristransko noto. rl» Ce bi bila anglo-ameri’,, Ne nota uveljavljena, bi to pomenilo iv dokončno obso1'.^, o/| jjč focone B in cone A. POBI®1* j foj* bi ločiti obe coni. Evo z3ì|j*ì zahtevamo, da se vpraša P kj bivalstvo za mnenje o z®k to0, žitvi ali razdelitvi, za ' st o dokončni ureditvi teh K Nr S: jev, da se ga vpraša K“'5e E" hoče pripadati, s tem, 0j- 1 naravno — vključi ločitev za ozemlje. To je stališče Svobodno tr^ i-toV'foi komunij^, ^ uveljavitev mirovne P°® cj- ’ v podrejeni vlogi začasn3 _ a v Pr<: ________________ zk°sa” demokratično ljudsko P°sV vanje razpisano od OZN- bk vilna uprava in skrajne nevarnosti raz Odgovorni urednU« ,j RUDOLF BLAŽIČ Založništvo «UELA» $ Tilka tip. RIVA, Torrcbi»» Dovolleal« 'ra ati Vs, H tii >V it K S