Trubarjevi domačiji ne manjka gostov
Odkar so pred kakima dvema letoma odprli prenovlje-no Trubarjevo spominsko zbirko na RaSci, je zanimivi zgodovinski kompleks postal pravcata Meka za vse, ki jih zanima oče naše pisane besede, ali ki kako drugače uživajo ob znamenitih patinah preteklosli.
Ljudje prihajajo semkaj. kot ve povedati oskrbnik muzeja Alojz Zužek, prav od vsepovsod: iz Nemčije, Francije, Belgije, Švice, celo iz Španije. Da o domačih obiskovalcih seveda sploh ne govorimo.
»Letos smo še največji obisk zabeležili spomladi, med-tem ko je zdaj poleti nekoliko manjši«, pravi Alojz Žužek. »Manj je predvsem organiziranih skupin, posa-mič pa ljudje še vedno na veliko prihajajo. Zanimiyo, večina je prav presenečena, da lahko s tako malo osebja toliko ponudimo. Težave so le pri goslinski ponudbi. Zadnji mesec je bil to namreč edini odprti lokal od Škofljice do Ribnice, zato so naše zmogljivosti postale enostavno premajhne. Goslom lahko ponudimo ie toplo hrano (v manjših količinah) in še kak priboljšek, preno-čišča pa žal ne. Tu si za zdaj pomagamo z gostilno pri Kaprolu v Sodražici in restavracijo Jelka v Ribnici, ki pa seveda nista preveč pri roki. Čudim se, da se tu okoli ne najdejo dovolj korajžni ljudje, ki bi začeli oddajati sobe.«
Malo osebje Trubarjeve domačije, ki ga dopolnjuje še vodič Andrej Periiaj ima tako čez glavo dela. Tudi v letošnjih vročih poletnih mesecih ni držalo križem rok. Tu je bil spet cel kup raznih kulturnih prireditev: »Tru-barjeva noč«, pa naslop koroškega pevskega zbora iz Šentjakoba in še tri likovne razstave povrh, ki so se končale z razstavo slikarja Jureta Cihlafa.
Vendar pa s lem možnosti muzejskega kompleksa ie zdaleč niso izčrpane. »Še letos mislimo spraviti v pogon staro Trubarjevo žago in s pomočjo Gozdnega gospodar-stva Velike Lašče pokazati, kako so pred davnimi leti delovale venecialke,« razmUlja o načrtih Alojz Žužek. »Na njej bi se dalo ie vedno žagati tudi izvenserijske dimenzijc, kar bi bilo gotovo zanimivo tudi za suho robo.«
Z nekoliko truda, a več sredstvi, bi po mnenju oskrbni-ka Trubarjevine lahko počasi usposobili tudi mlin, ali pa vsaj pametno izkoristili vodno silo, ki ga poganja. Ta bi lahko dajala elektriko celotnemu muzejskemu komplek-su. Za same obiskovlce pa bi lahko uredili kopališče nad jczom za hišo. Toda žal tudi za to ni ne dovolj denarja, ne kakega mecena, ki bi pomagal. Očitno bodo morali tudi ti načrti počakati na boljše čase.
BRANKO VRHOVEC