89. številka. Ljubljana, v sredo 19. aprila XXVI. leto, 1893. Izhaja viak dan EVefer, izimfii nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeroan za avstr o-oger sk e dežele za vse leto lf> gld„ za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta o gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom račnna se po lO^kr. na mesec, po so kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zna£a. Za oznanila plačuje se od četlristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgn fit. 12. Upravni St»u naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Razvoj ogerskih razmer. V Ljubljani, 19. aprila. Berolinski list „Neue Preussische Zeitung", znan pod imenom „Kreuzzeitung", se že od nekdaj močno zanima za razmere na Ogerskem, zagovarja energično pravice na Ogerskem živečih nemadjarskih narodov in mora imeti jako dobrih zvez z odličnejšimi krogi, ker je vedno izvrstno informiran o vBeh političnih dogodbah onstran Litve. Ta list priobčil je te dni senzačni članek, kateri so sicer židovski listi Dunajski in Peštanski previdno zamolčali, kateri pa je na Nemškem, Francoskem in Ruskem obudil toliko več zanimanja. Izvestno bo tudi nase čitatelje zanimala sodba nernško-konser-vativnega lista o ogerskih razmerah, tembolj ker so zveze „Kreuzztg." z nemškimi diplomatičnimi krogi evidentne. „Kreuzztg." piše mej drugim : „Dogođbe, katere se vrše v glavnem mestu Ogerske, napovedujejo, da bo kmalu nastal velik političen vihar, ki bo državne temelje močno pretresel in bo morda postal nevaren neodvisnosti ogerske države. Na Ogerskem nista sedaj samo krizi, mi-nisterska in parlamentarna, na kateri se je ozirati; tam Že več ne soglašata krona in vlada, a vrh tega se obe nahajata v odkritem nasprotji s parlamentom, dočim se je v javnem življenji pojavilo še nekaj drugih tokov, katerih ni moči prezreti in skoro ne več udušiti, akoprav so za državo velika kalamiteta. Neki ogerski magnat karakterizira! je te dni politično situvacijo na Ogerskem z besedami: „Sedaj stojimo pred novim 1848. letom; z razpetimi jadri plovemo proti revoluciji. Najčudneje pa je, da si nobena stranka ni v svesti nevarnosti te žalostne situvacije, da bode torej katastrofa vse presenetila". Cesar Franc Jožef, katerega je smeti zma-trar.i uzorom konstitucijonalnega vladarja, že pol leta ni stopil na ogerska tla in to navzlic vsem prošnjam ogerske vlade, katera bi imela dosti laglje stališče, da bi se hotel vladar vsaj za nekaj časa nastaniti v Budimskem kraljevskem dvorci. Avstro ogerski vladar, kateri je napram Ma-djarom izkazal že tolikokrat svojo milost in veliko- dušnost, sodi, da je užaljena presvetla njegova ro-dovina kakor tudi c. in kr. vojska, katera je bila v ogerskem parlamentu na tako nedostojen in nizek način sramočena in to če ne v sporazumljenji pa vsaj v tihem soglasji z nradnirni faktorji. In vse to po nebrojnih dokazih cesarske naklonjenosti, s katerimi je bila obsipana vsa Madjarska, v prvi vrsti pa glavno mesto Budimpešta. V tej kritični d6bi odnehalo je ministerstvo Wekerlovo vsled pritiska z izvestnih stranij v toliko, da je vzlic obilnim drugim neugodnostim vzprejelo v svoj program tudi cerkveno-politična vprašanja, dasi je dobro vedelo, da cesar in kralj ta kulturni boj kar najodločneje obsoja. Na cvetno nedeljo bila sta ogerska ministra Wekerle in Hieronimy pri cesarju v avdijenciji; Wekerle se je trudil prepričati vladarja, da je njegov prihod na Ogersko neizogibno potreben in delal razne svečane obljube glede vedenja državnega zbora sploh, sosebno pa liberalne stranke. f Kot odgovor na te sloves ne obljube primerili so se v ogerskem parlamentu novi, še večji škandali proti vkupni c. in kr. vojski; grof Apponyi je ob viharnem odobrovanju ne samo opozicije, ampak tudi velikega dela vladne stranke precizoval stališče odločujočih madjarskih krogov in njih tirjatve glede vojske; ako bi se ustreglo tem zahtevam, potem bi vkupna c. in kr. vojska prenehala eksi-stirati. A Madjarom niti na tem ni bilo -aadosti. Priredili so tudi zunaj parlamenta primerno žaljivo demonstracijo, ponovili in poostrili so škandal, ki se je bil lani primeril radi odkritja honvedskega spomenika. V zadnji seji deželne zaveze honvedskih društev, na katero so prišli zastopniki društev iz vseh krajev Ogerske, obveljal je predlog, da naj se hon-vedski spomenik, stoječ skoro pred okni kraljevskega dvorca v Budimu, ne odkrije, kakor je bilo nasvetovano, na dan 8. junija, torej na dan kronanja cesarja Franca Jožefa kraljem ogerskirn, ampak v dan, v kateri so I. 1848 ogerski revolu-cijonarji zavzeli Budimsko trdnjavo ter pokončali tedanjo, svojemu cesarju verno udano posadko. Da je s tem dobila vsa slavnost razkritja karakter demonstracije, naperjene zoper dinastijo in vkupno vojsko, za to se na Ogerskem ni nihče zmenil. To pa je bila samo predigra k zahtevi grofa Apponyija glede" razmerja mej vojsko in madjarskim prebivalstvom; a mera krvavih žaljenj, storjenih presvetlemu kralju, je bila šele napolnena s predlogom bivšega honvedskega polkovnika Krivacsvja, kateri je nasvetoval, naj se na slavnost odkritja honvedskega spomenika povabi tudi Lajoš Kossuth, kateri od 1. 1848. ni za hip ni prenehal biti zakleti sovražnik vladajoče dinastije. Ta škandalozni predlog je bil od veteranov vzprejot z glasnim navdušenjem in se bo torej izvedel. Da so se razmere na Ogerskem tako razvile, tega so v prvi vrsti krive vlade, katere so od leta 1867 vodile državno upravo. Te so več desetletij trpele in še podpirale počenjanja madjarsko-židov-skih hujskačev in z zadovoljstvom gledale, kako se je mladina v ljudskih, srednjih in visokih šolah sistematično fanatizirala, dočim so z nečuveno in nepopisno surovostjo terorizirale nemadjarske narodnosti, je žalile v njih narodnih in verskih čustvih, je gospodarski zanemarjale ali še nalašč oškodovale ter na ta način udušile v njih sleharno čustvo za državno celokupnost. V takih razmerah je kriza neizogibna in vsak pravi rodoljub in vsak verni podanik habsbursko-Iotarinške dinastije na Ogerskem gleda s strahom v bodočnost". Tudi „Berliner Tagblatt" je priobčil zanimivo poročilo o situvaciji na Ogerskem in tudi v tem dopisu se obsoja Kossuthovo obožavanje kot nalašč prirejena nelojalna demonstracija zoper dinastijo. Posebno interesantno je v tem dopisu navedena reminiscenca iz leta 1848., da je namreč Lajoš Kossnth tedaj ponudil krono sv. Štefana nekemu ruskemu velikemu knezu, kateri pa je to ponudbo z indignacijo odklonil. Deželni zbor štajerski. V Gradci, 17. aprila. Začetkom današnje seje je posl. Kulten-egger utemeljeval svoj predlog glede* javnih eent in potov ter nasvetoval, naj bodo lastniki ribnjakov, LISTEK. Gostilna ob veliki cesti. (Kuski spisal J. S. Turgonov, preložil Ivan Gornik.) (Daljo.) Tekom prvega leta po naselitvi svoji ob veliki cesti je imel Akim toliko opraviti z zidanjem doma, urejanjem gospodarstva in z drugimi stvarmi, ki so nerazdružne z vsako novo naselitvijo, da res nikedar ni utegnil misliti o ženskih, in ako so mu prišle na um kake grešne misli, odgnal jih je takoj s Čitanjem svetih knjig, katere je jako spoštoval (čitati naučil se je že za prvega Bvojega potovanja), s poluglasnim petjem psalmov, ali s kakim drugim po-božnim činom. — Ker je tedaj prestopil že 46. leto — in v teh letih potihnejo in izginejo po navadi vb? Dtrasti — prešel mu je tudi čas za ženitev. Akim sam je začel misliti, da ga je ta norost, kakor ss je sam izražal, minila ... a svoji usodi se ne izogneš. Bivša Akimova pomeščica, Lizabeta Prohorovna Kunce — Štabska častnica, vdova po soprogu nemškega pokoljenja, bila je rojena v mestu Mitavi, kjer je preživela prva leta svojega detstva in kjer je ostavila jako mnogobrojno in ubožno obitelj, za kujo pa se je sicer malo brigala, osobito od takrat, ko je jeden njenih bratov, pehotni častnik, nepričakovano pričel k njej v hišo in drugi dan že tako razgrajal, jedva da ni pretepel gospodinje, nazvavši jo du Lumpcnmani'sell mej tem, ko jo je na predvečer sam poveličeval v slabi ruščini »sestrica in dobrot niča." Lizabeta Prohorovna je živela domače na svojem ljubeznivem po trudu soproga, bivšega arhitekta, lepo urejenem imenji; sama je je upravljala in jako dobro upravljala. Lizabeta Prohorovna izpustila ni niti najmanjše ugodnosti, z vsem okoriščala se je, in v tem, da je z nenavadnim umom tratila mesto groša kopejko, pokazala se je njena nemška narav, v vsem drugem se je jako porušita. Dvornih ljudij je imela znatno množico, sosebno je bilo mnogo devojk, katere pa kruha niso jedle zastonj. Od jutra do večera nitjo se jim vzravnali hrbti nad delom. Rada se je izvažala v kočiji z li-vrejovanimi strežniki za saboj; rada je imela, da so ji opravljali in nosili na uho in tudi sama je izvrstno opravljala; rada je povzdignila Človeka s svojo milostjo in ga takoj porazila s prokletstvom — skratka Lizabeta Prohorovna bo je vedla kakor gospa. Akimu jO bila naklonjena — plačeval je redno najemnino — milostivo je govorila Ž njim in ga, norčuje se, vabila k sebi v gosti — a baš v gospodskem domu pričakovala je Akima nesreča. Mej hišinami Lizsbete Prohorovna je bila petindvajsetletna devojka, sirota, po imenu Dunjaša. Bita ni grda, vitka in boječa: poteze njene, dasi nepravilne, mogle so ugajati: sveža barva kože, gosti plavi laHJe, Žive sive oči, majhen okrogel nos, rdeči ustni in osobito nekako razposajen potsmešljiv, pol-izzivajoč izraz obraza — vse je bilo precej Ijubez-□jivo t amo na sebi. Poleg tega se je vedla ue glede* na svoje sirotstvo, strogo, skoro ošabno. Proizhajala je iz staroplemeoitaških dvornikov, pokojni njen otec Arefij je bil 30 let oskrbnik in ded Štefan je služil kot strežaj pri nekem davno umršem gospodu, gvar-dejskem seržautu in knezu. Oblačila se je čisto in koketovala s svojima rokama, kateri sta bili v istini neuavadno ljubeznivi. Dunjaša je kazala veliko ne-brižnost napram vsem Bvojim čestilcem, b samosveBt-niiii nasmehom je poslušala njihove ljubeznivosti in ako jim je odgovarjala, delala je to večinoma s samimi vskliki, kakor: da! seveda ! kako pa! še to!... Ti vskliki niso ji šli z jezika. Dunjaša sprovela je tri leta v Moskvi učeč se, kjer si je pridobila ono sosebno kretanje in navade, s katerimi so odlikujejo hišine, ki so bile v stolicah. Govorili so o njej kot o samoljubni devojki (velika pohvala v ustih dvor- in drugih večjih jam, katere arao od ceste oddaljene vsaj tri sežnje, vezane, napraviti okola njih ograje; lastniki gozdov, skozi katere vodijo javne ceste, morajo posekati drevje dva se£nja na vsako stran in ne smejo tega prostora več zasaditi, da se mora voda 8 cest odtatcati; ob javnih cestah nasajeno* drevje ali grmičevje naj morajo lastniki toliko po-rezati, da se ne bo promet oviral; kraj cest po gorah pa je odpraviti drevje in grmičevje, kjerkoli prouzroča nabiranje snega. — Deželni zbor je ta predlog odka/al kulturnemu odseku v posvetovanje in poročanje. — Zbornica je potem rešila prošnjo nekaterih občin za zvišanje občinskih doklad. Pri razpravi o teh prošnjah povdarjal je dež. odbornik dr. Reicher, da občinske priklade tako hitro ra-sejo, da jih občinarji jedva zmagujejo. Ker je to naraščanje obč. doklad slabo znamenje , bi bilo skrbno uvaževati, ali se ne da sedanji način pokritja obč. potrebščin kakorkoli predrugačiti. Vlada je v prvi vrsti poklicana, da se zavzame za to stvar in pride pred dež. zbor s primernimi nasveti. — Ko se je še dognala kratka debata o nekih formalnostih, dovolil je dež. zbor pobiranje nekih pristojbin in okrajnih doklad in določil prihodnjo sejo na torek. V Gradci, 18. aprila. V današnji seji odgovoril je namestnik baron Kilbeck na interpelacijo glede zapuščine Konstance Jax, zapustivše svoje imetje v dobrodelne svrhe, mej njimi zlasti za napravo sirotiSča. Rekel je, da je ministerstvo dovolilo iz voljenega kapitala ustanoviti posebea zavod za vzgajanje kmetskih poslov in da se vrfie pogajanja radi nakupa primernega posestva, ni pa pojasnil, zakaj se je to deset let odlašalo, kar se je močno zapazilo. — Poslanec Jerman je na to utemeljeval svoja nasveta o premembi cerkveno-konkurenčnega zakona v zmislu svoječasno stavljenega predloga posl. dr. Šuca in pa o nared-bah za razdelitev zapuščin lastnikov srednjevelikih kmetskih posestev. — Dež. zbor je na to rešil še nekatere predloge gospodarske vsebine in lokalnega pomena ter določil prihodnjo sejo za jutri. Politični razgled. % o t ran s c dežele. V Ljubljani, 19. aprila. Tržaške volitve. Dunajski židovski list „N. Fr. Presse" se zelo -/mirna za izid Tržaških občinskih volitev in podpira seveda progresovsko ali iredentovsko stranko. Interesantno je le to, kar konstatira ta list glede razmerja strank v razpuščenem občinskem svetu. Li->t pravi namreč, da je razloček mej konservativci in progresisti le neznaten. Konservativci so namreč dobri Avstrijci, v narodnih stvareh pa da so vedno solidarno postopali s progresovci. To je evidentna resnica, katere pa neki krogi v nas kar nečejo umeti. Konservativci so slovenskim težnjam ravno tako nasprotni, kakor progresovci, zato pa bi bilo želeti, da podpirajo Tržaški Slovenci konservativce le, če tlo 16 garancijo za to, da bo ta stranka v bodoče v narodnih stvareh pravično postopala napram Slovencem, kakor sh je to z drugimi besedami že naročilo društvo „Edinoati". Češki veleposestniki. Kakor se kaže, se bodo češki veleposestniki res ločili od Staročehov in Mladočebov, s katerimi so bili doslej vsaj v nekaterih principijelnih vprašanjih jednega mnenja. V komisiji s* okrajno in občinske reči se je včeraj obravnavalo o puuktacij-skih predlogah in veleposestniki so je potegnili z Nemci ter glasovali za- to, da pridejo predloge prod. zbornico. Glasila; čeških strank robi veleposestnika, naj se ne ločijo od narodnih strank iu ja opozarjajo o* pretečo nevarnost, na neicogibnu krizo — a ?aO zaman, veleposestniki so našli svoje vladno sree* in ravnajo, kakor jim to veleva. Da je ros talko in nič drugače, vidi se tudi iz postopanja veleposestnikov glede nasvetovane vkupna konference vseh Čeških strank. Veleposestniki to to tako savili, kakor da bi se najraie ne udeležili konference. Zato pa tudi ni verojetna trditev, s katero se tolaži Praška „Politik", da bode del veleposestnikov glasoval v zbornici zoper punktacijske predloge. Veleposestniki sicer pravijo, da formalno obravnavanje ne stvarja nika-kega prejudica za meritornu postupanje, a vzlic temu ni verojeti, da bodo glasovali, kakor veleva narodni ponos in korist domovine. JPoljaki glas. Poljska poslanca W e i g 1 in Sokolowski sklicala sta te dni volilski shod v Krakovu, hvalila delovanje poljskega kluba, udrihala po finančnem ministru dr. Steinbacbu in naposled govorila tudi o poskušeni, a ponesrečeni ustanovitvi trdne parlamentarne veČine. Sokolowski je rekel, da poljski poBlanci oe morejo sjediniti se z nemškimi levičarji, ker bo ti centralisti, e slovenskimi poslanci ne, ker je teh premalo, z Mladočehi pa zato ne, ker so ti rusofili, in bi, ako se realizirajo njih državnopravne tirjatve, bil uničen federalizem in dualizem tako, da bi bila vojna z Ogersko neizogibna. Iz teh razlogov se je izrekel poljski klub za politiko proste roke in se je bo tudi držal. Da je to grofu Taaff eu v največjo korist., ni nikaka škoda za poljske po-Blance. Ogerska kriza. Dunajska „Extrapost" poroča baje iz zanesljivega vira, da misli ogerski naučni minister grof Csaky demisijonirati. Ze teden dnij ni prišel v parlament in tudi na vprašanja vladnih privržencev gledo cerkvenopolitičnih predlog ni ničesar odgovarjal ali pa zelo reservirano. Sodi se, da hoče grof Csakv odstopiti, ker ministerski svet vedno iu vedno odklada cerkvenopolitično predlogo boječ se, da nastane potem popolna kriza. Razmere v Srbiji. V Budimpešti in na Dunaji se je včeraj splošno govorilo o nekem atentatu na kralja Aleksandra. Srbski poslanik na Dunaji, Simić, je to govorico takoj dementiral in to na podlagi uradnih pojasnil. Dunajski „Deutsches Volksbiatt" je bil včeraj konfisciran, ker je javil, da je bil kralj Aleksander za-vratno umorjen. — Vse te senzačne govorice so neosnovane. — Situvacija v Srbiji je jako ugodna in m se bati ničesar, ker so se vse stranke sprijaznile z novim položajem. Liberalni ministri izročili so predvčerajšnjim svojim naslednikom uradne posle. Včeraj je zopet izšla .Zastava", glasilo Ristićevo, katero prinaša na čelu lista neko zmedeno deklaracijo liberalnega kluba. „Male Novine", glasilo bivšega liberalnega ministra Ribarca, akceptirajo novo eituvacijo brez zadržka. Liberalci poznajo predobro svojo onemoglost, da bi se upirali novemu položaju razmer. Ministerski predsednik Dokič zatrjuje obisku-jočim ga novinarjem, da se bodo vršile nove volitve v skupščino strogo zakonito in da bo sedanja vlada takoj odstopila, če bi zmagali liberalci. Kralj si je b svojim samoBvestnim in energičnim postopanjem pridobil obče simpatije. Kakor se čuje, bila je noč, v kateri se je izvršil prevrat, jako kritična. Regenti in ministri so hoteli šiloma zapustiti sobo, v Kateri so bili internirani. Belimarković in Bogičević sta trikrat prijela za orožje in samo odločnosti majorja Girica, ki je pretil z revolverjem, se je zahvaliti, da ni prišlo do boja. Kralj je gojencem podčastniške šole, kateri ao bili poklicani v dvorec kot straža regentov, pismeno izrekel stojo, sefrtale. 4/Vr« Turpim. Boulungist Argfceran je napovedal, da bo . prti seji poslanske- afeoraise intetpeliral vlado o tej aferi, kakor misli to storiti senator Kagaiet V seuatu. Bivši tojni minister ne ve preje ms uiaattih obisko valcet, pač pa namerava sam priti v ase a t; in pojasniti vso stvar Oportunistički krogi se vated te novo afere hudo potrti, ker ni dtesaa, da je Frey-cinet iz katerih koti nagibot postopal nekorektno Nasprotniki republike, na čelu jim klerikalci in monarhisti, so seveda sila veseli te dogodbe in Paul de Gassagnac pisal je te dni v svojem listu „Autu ritć" mej drugim: Panama pomeni tatvino in izsiljevanje, z melinitom amo prišli do izdajstva po častnikih. S tem smo za nekaj časa preskrbljeni. — Čedni ljudje ti francoski klerikalci in monarhisti. Turpin bo kandidiral v parlament in tam sodeloval z nasprotniki republike. Položaj v Belgiji. Razmere so skrajuo kritične. Rabuke se neprestano ponavljajo. Sedaj štrajka že 250.000 delavcev. Vodja progresistov je bil pri kralju v avdijenci, da ga pridobi za Nyssenov predlog. Navzlic temu, da ga skoro ni kraja, kjer bi ne bila že tekla kri, navzlic temu se večina klerikalne stranke še veduo ustavlja Nyisenovemu predlogu. Progresisti so se že izjavili zanj, četudi ne odgovarja popolnoma njihovim tirjatvam. Tudi vlada se je na usta ministerskega predsednika Beernaerta izrekla za predlog, a ker vlada ni stavila kabinetnega vprašanja, ostala je klerikalna stranka neizprosna in nepopustna, ne meneč se za pretečo nevarnost. Vlada dela vse možne priprave, da prepreči vsa-keršne izgrede, ali ta trud je efemerne vrednosti, kajti vojaštvo je precej okuženo od socijalizma, zanesljivi so Ramo orožniki in redarji. Da je vse gibanje belgijskih delavcev naperjeno samo proti klerikalni vladi, svedoči dogodbica, ki se je primerila v kraljevskem vrtu v Laekenu. Kralj Leopold je kakor vsako tudi to nedeljo dovolil prosti ustop v svoj vrt. Došlo je na tisoče delavcev in delavk, kralj pa je s kraljico in princezinjo šetal se po vrtu, se razgovarjal z obiskovalci in vse brez spremstva. Niti vojaštvo ni bilo pripravljeno. Vzlic temu so ga obiskovalci pozdravljali z največjim spoštovanjem in se niti jedue rože niso dotaknili. Dopisi. Z Ooreaijskega. [Izv. dop.] (V Jeaenice ne bo zdravnika.) Slavni deželni odbor kranjski obvestil je z odlokom z dne 8. marca t. 1 , št. 2148 zastop zdravstvenega okrožja v Kranjski Gori, da je kranjska industrijska družba dovolila 100 gld. za zdravnika na Jesenicah, kateri bi moral biti doktor vsega zdravilstva in operater. Tej želji bilo bi mo-moče ustreči, ako bi se napravilo iz občin Jesenice, Koroška Bela, Dovje in eventuvelno Žerovnica in Dreznica novo zdravstveno okrožje, ali pa, da bi bo premestil sedež zdravnikov za sedanje zdravstveno okrožje Kranjska Gora iz Kranjske Gore na Jesenice. To premestitev je slavni deželni odbor toplo priporočal z besedami: aPo mnenji deželnega odbora bi bila ta premestitev za okrožie jako ugodna, ker bi bilo na ta način mogoče pridobiti spretnega in izurjenega zdrav- BaV Dalje v prilogi. ~Ve? nikov) katera se ni ponižala, dasi je videla ugled. Šivala tudi ni slabo, a vender je Lizabeta Prohorovna ni baš ljubila, radi glavne hišine Kirilovne, že stare, kovarne in zvite ženske. Kirilovna okoriščala se je velikega upliva na svojo gospo in jako preskušeno je umela odstranjati tekmovalke. V to Dunjašo se je zaljubil Akim! A tako, kakor Be poprej nikedar ni zaljubi jal. Začetkoma videval jo je v cerkvi, vrnila bo je baš iz Moskve ... potem srečal jo je uekolikokrat v goBpodBkem domu, naposled sprovel je ž njo ves večer pri oskrbniku, kamor bo ga povabili na čaj ob jednem z drugimi spoštovanimi ljudmi. Dvorniki ga niso zaničevali, dani ni pripadal njihovi družbi in je nosil brado, a bil je olikan človek, znal je pisati, in glavno, imel je novce; poleg tega ni Be oblačil kakor mužiki, noKil je dolg kaftan od Črnega sukna, usnjene bote in ruto za vratom. Res, da so nekoji dvorniki govorili mej saboj, da se vender vidi, da on ni naš, a v oči prilizovali so se mu skoro. Oni večer pri oskrbniku pokorila si je Dunjaša popolnoma zaljubljeno srce Akimovo, dasi mu ni nijedne odločne besedo odgovorila na njegove vprašujoče besede in le poredkoma pogledovala ga po strani, kakor bi se čudila, čemu je ta mužik tu. Vse to je le bolj raz- paljalo Akima. Odšel je domov, mislil, mislil in .sklenil prositi njene roke . . . Tako si ga je na-se navezalal A kako bi opisal jezo in nevoljo Dunja-šino, ko ji je čez pet dnij Kirilovna, laskavo pokli-cavši jo k sebi v sobo, objavila, da se Akim (kakor se vidi, razumel je, kako se ima stvari lotiti!) da se ta bradač in mužik Akim, s katerim skupaj sedeti se ji je zdelo razžaljenje, pri njej zoni! Duujaša se je sprva vsa razjarila, potem se je prisiljeno zahohotala, potem je zaplakala, a Kirilovna uredila je tako skušeno napad, tako jasno ji je dala čutiti njen položaj v hiši, tako previdno namignila je o prilični zunanjosti, bogastvu in slepi udanoBti Akima, naposled opomnila je tako značilno o želji same gospe, da je odšla Dunjaša iz sobe že e premišljevanjem na obrazu in srečavši se z Aki-mom, pogledala mu je trdo v oči in se ni odvrnila. Neizrečno radodarni darovi zaljubljenega človeka razpršili so poslednje njene pomisleke . . . Lizabeta Pohorovna, kateri je Akim od radosti prinesel stotino sliv na velikem srebrnem krožniku, privolila je v njegovo zvezo z Dunjašo in zveza se je izvršila. Akim ni štedil treskov — in nevesta, katera je na predvečer sedela kot ubita in v jutro svatbe samo plakala, utešila se je skoro, ko jo je Kirilovna oprav- ljala za k poroki . . . Gospa posodila ji je za v cerkev svoj hbawl — in Akim ji je podaril isti dan ravno takega, če ne boljšega. Tako se je Akim oženil. Prepeljal je svojo mlado ženo k sebi . . . Začela sta živeti. Dunjaša bo je pokazala slabo gospodinjo, slabo podporo možu. Lotila se ni ničesar, žalostila se je, dolgočasila, ako ni kak popoten častnik zanimal bo za njo in lju-bezničal ž njo sedeč za širokim sumovarom. Cesto je odhajala z domi, zdaj v mesto kupovat, zdaj v grad, do katerega ao od gostilne računali štiri vrste. V gradu si je oddahnila, tam okroževali bo jo svojci, devojke bo ji zavidale obleko, Kirilovna jo je gostila s čajem, celo Lizabeta Prohorovna se je pogovarjala ž njo ... A ta posečanja niso ostala brez grenkih občutkov za Dunja'o . . . Kot dvorkinji ji"ui pristajalo, da bi nosila klobuk, in prisiljena je bila ovezavati si glavo z rut > . . . Kakor trgovka, rekla jej je lokava Kirilovna . . . kakor kaka meščanka, mislila si je Dunjaša ... Večkrat so prihajale Akimu na misel besede jedinega sorodnika, starega deda, mužika, suhega, brezobiteljnega gostača: no, brate, Akimuška, rekel mu je Brečavši ga na cesti, slišal sem, da se ženiš... — No da; a kaj je ? (Dalje prih.) Priloga ^Slovenskemu Narodu" jfc 89, dnž 19. aprila 1893. cika, kateri bi službo lahko opravljal tudi v vseh drugih k okrožja pripadajočih občinah, ker leže* vse ob železnici. Z ozirom na to se zastoji zdravstvenega okrožja pozivlje, da to vprašanje v seji, katero je čim preje sklicati, pretresa, in da dotičoe Bklepe s sejnim zapisnikom vred semkaj predloži." Načeluik zdravstvenega odbora, gosp. Snklič, župan na Koroški Beli, sklical je sejo nu dau 22 marca t. I. Prisostvovala sta seji razun odborni-kov zdravstvenega okrožja tudi g. deželni poBlauec iu vodja kranjske industrijske družbe Luckmann iu gosp. okrajni glavar pl. Kalteuegger. Oba sta toplo priporočala premestitev, češ, da bo imelo okrožje potem vrlo dobrega zdravnika. Odborniki iz Bele PeCi, Rateč in Kranjske Gore pa so glasovali za starega zdravnika v Kranjski Gori, torej zoper premestitev na Jesenice. Ker se jim je pridružil tudi odposlanec Dovške občine, je predlog o premestitvi propadel. To se nam zdi jako neprevidno postopanje, kajti nastavljenje graduviranega zdravnika v Jesenicah bila bi dobrota za celi okrožni zdravstveni okraj. Tako je vsaj naše mnenje. JSe ve, dokler je človek zdrav na jetrih in obistib in „urnih krač", mu ni treba niti zdravniku, niti operaterja — in s tega stališča oddali bo menda svoj glas vbuj nekateri odborniki. Bog daj, da bi res nikdar ue potrebovali zdravniške pomoči. Mi ostali pa niBmo tako brezskrbni. Izpod Nanosa, 17. aprila. [I/.v. dop.] (Grozna nesreča pri požaru.) Prav lehko umevno je, da nisem nikoli z veseljem peresa v roko vzel, ko mi je bilo poročati o kaki nezgodi ali nesreči, tako tudi danes z opravičeno tužnoetjo pišem o dokaj žalostni nezgodi. V noči mej petkom in soboto, t. j., od 14. na 15. t. m. in to okolo 11. ure, nastal je na Dilcah velik požar, ki je popolnoma upepelil dvoje velikih poslopij, lastnino Ivane Doles, po domače Škerjanke imenovana. Požar bi se bil gotovo še razširil, da niso takoj sosedje in pa bližnji Gorica nje prihiteli na pomoč ter tako oteli že goreče bivališče ali domačo hišo. V tako imenovani stari hiši, katera je bila pod istim s slamo kritim krovom Živinskega hleva, stanoval je občinski t«jnik Ivan Žgur s svojo obiteljo, obstoječo poleg njega de iz treh mladoletnih hčera. Ko se je tu zbudil, bilo je njegovo stanovanje obkroženo že okrog in okrog od ognja. Videč silno nevarnost, Bkliče naglo otroke ali hčerke, katere bo se vse zmešane, kolikor je bilo le mogoče, naglo nekoliko napravile. Ker ni bilo časa odlašati, vzame Žgur najmlajšo 91etno Mihelco v naročaj, zakliče ostalima, da naj mu hitro sled ta, odpre vrata, skozi katera je že plamen silil, ter skoči naglo skozi ogenj na glavno cesto. A kljubu vsej naglosti bil je hudo opečen po obrazu in levi roki, hčerka pa po nogah oBobito po kolenih. Ostali dve si pa niste vedeli pomagati, ker ste bili od dima in ognja popolnoma zmešani tako, da sta namesto iz ognja atlile v ogenj in da jima ne priskoči na pomoč pogumni Janez Mejak, po domače Fečur iz Goric in potem še po domaČe Martinež, ostale bi bile na mestu žrtev ognja. Prinesli so ju toraj še živi iz ognja, a bili ste popolnoma obigttni osobito od paBU navzdol, ker jima je obleka na životu skoro do cela zgorela. Poklicaui zdravnik se je izrekel, da starejša, to je 15 let stara Milka ne bode okrevala, pa tudi za drugo, 12 let staro K listnico, nima uikakegu upanja. Piva je mej tem tudi že umrla. Uboga nedolžna otroku! Zgorelo je tudi konj, dvoje živinčet in nud 1 00 centov sena. Ubogi ljudje ! Veliko hvalo zaslužijo domači gasilci iz 11 ni ševja in iz Landola, iz HruS, Otoka in Postojine. Posebno je pa pohvaliti že omenjenega Ivana Mejaka, Vatroslava Pivka in Ivana Paplerja, kateri so mnogo pripomogli, da ni bilo še več nesreče. Domače stvari. — (Občinske volitve v Ljubljani.) Pri današnji dopolnilni volitvi II. volilnega razreda oddanih je bilo 125 glasov in so dobili gg. vitez Zitterer 123, iožener J. V. Hrask^ 122, dr. Ivan Tavčar 122, prof. Fr Orožen 117 glasov. — (Deželni zbor kranjski) prične jutri zopet svoje zasedanje. Na razgovor utegue priti v tem zasedanji več važnih deželnih zadev, ki čakajo rešitve, tako n. pr. zavoda za gluhoneme in za slepe, zgradba deželne bolnice, hiralnice, uravnava rek in hudournikov in konečno naprava vodovodov in vodnjakov na Krasu itd. Dnevni red jutršnje seje, ki ae prične ob 10. uri, obsega 10 točk, mej njimi: poročilo deželnega odbora za I. 1892; vladno predlogo z uačrtoma lovskega zakona in zakona o čuvajih za deželno kulturo; načrt zakona o Čuvajih pri živinskih kužnih boleznih; načrt novele k agrarnemu zakonu; poročila deželnega odboru o mirovi-nab ."d .so m okr. zdravnikom, o trtni uši na Kranjskem in o zagradbi Pišence pri Kranjski Gori. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) poslala je rodoljubna goBpa Marija Kobler, po-sestuica v Litiji, danes 100 gld. in tako postala pokroviteljica družbe. Slava jil Da bi našla obilo posnemalk. — (Ženski tamburaški zbor narodne čitalnice Ljubljanske) priredi svoj prvi koncert pod vodstvom odbornika drd tLnka Šukljeta v soboto dne" 22. t. m. v vrtnem salonu hotela „pri Maliču." Vspored: 1. Liepa naša domovina; 2. Ipuvic-Švab: Tam za goro; 3. Maver: Hrvatsko prelo; 4 Necke Nolli: Valček; 5. Ipavic-Švab: Mrak; 6. Venec slovanskih pesmi; 7. Miletič: Tri čaše; 8. Santa Lucia; 9. Tamburaška poputuica. Pr stop je dovoljen izključljivo le č. g. p. u. društvemkom čitalniškim. Začetek točno ob 8 uri zvečer. — (Osobne vesti.) GospodiČina Georgina pl. JanušovBka, mlajša sestra gosp. pl. Janušov-skega, dosegla je v ulogi Santuzze na Dunaji v dvorni operi prav lep uspeh, kakor povzamemo ue-katerira Dunajskim listom. Mej opero in po končani operi bila je večkrat odlikovana z aplavzom. Hvali se posebno njena močna, lepo doneča visočina in umetniška igra. Bodoči teden bode nastopila kot „Fidelio" in „Walkure." — (Novo poštno poslopje v Ljubljani.) Kakor poroča uradni list iz zanesljivega vira, je trgovinsko ministerstvo potrdilo pogodbo glede nakupa Luckmannovegu poslopju za zgradbo novega poštnega in brzojavnega podopja. — (Občni zbor) bolniškega in podpornega društva pomočnih uradnikov za Kranjsko vršil se bode prihodnjo soboto, dne 2 2 t. m. ob 8. uri zvečer vLozarjevi gostilni z običajnim dnevnim redom, katerega naj se vsi gg. društveniki polnošteviluo udeleže; prisustvovali pa nuj bi mu tudi ostali drugi deležniki, ter tako dokazali, da so vneti za dobro, koristno stvar iu da je konečno izginil tisti nesrečni indifereutizem, ki je človeški družbi le v nesrečo. — (Kolesarski sport.) Pri zadnjem zabavnem večeru slovenskega bicikiiš ega kluba izročili sta se darili dvema najodličsejima Članoma, pr* vemu, ki je prevozil največ kilometrov v 1. 1892., namreč okolu 6000 km., drugemu za prvenstvo pri dirki v Zagrebu dne 11. septembru m. 1. Jako zu-nimivo je bilo poročilo g. N., ki je o velikonočuih počitnicah prevozil malo ne vso Dalmacijo. Bodoči teden se odpeljeta dva člaua na kolesih v Rim in v Neapolj. — (Kočevski šovinizem.) Kdo bi mislil, da so so naši dragi sodeželani kočevske narodnosti tudi že navzeli šovinizma? Iu vender jo tako! Ime nujejo so Nemce, čeprav je njihovo narečje nemščini toli podobno, kakor švedski jezik, al: pa še manj, vrb tega pa še hočejo germanizirati, čeprav sami še niso ne Nemci ue Slovenci. Evo dokaza. Poljanske občine župan poslal je te dni nastopni dopis v Ljubljano: ,I)uss Gefertigto Gemeinde Aint erluubt sich freindlichst den Slttvveniscleo Akt, Ratur zuseuden, du das biesige Gemeinde umt nur Deutsch ist, die Slavvenischen Schrifton nicht verstehen kanu, so Bittet das uuterfertigte Gemeiudeamt, fur die zukuuft Allea in Deutscheu Schrift zuzubchreiben, so zubsp. Soltu dasB Gemeinde Amt, Aetvvuss dringen des nicht Genau verstehen, Wer ist dann die Schuld, Geiueindeamt Poilaudl am 8. April 1893 der Ge-meindeforsteher Gg. Grill." — Grczna nemščina, v kateri je pisan ta dopis potrjuje znova staro našo tudi zu kočevce veljj.vno zabtevo, nuj bs otroci v ljudskih šolah ufe materinščine, ue pa tujih jezikov. Da se je Župan Grill učtl pisati kočevsko narečje, ne bilo bi mu treba pošiljati v svet takih „oein-ških" dopisuv. Mi Be tudi ue spodtikamo ob tem, da Poljanski župtin ne znu nemški, pač pa nam ne ugaja njegov Kočevski šovinizem. Mož zahtevu nem ških dopisov, dasi sam nemški ue zna in zavrača slovenske dopise, dasi se je v Poljanski občini leta 1880. nušteio 577 Kočtvcev in 18f> Slovencev. To je pa vender malo preveč predrzno tudi za kočev skega šovinista l — (.Rudeči križ".) Dne* 17. t. m. vršil se je redni občni zbor dež. pomočnega društva Rude-čega križa za Kranjsko. — Zbor je otvoril L podpredsednik, ces. svetnik g. Murnik, pozdravil navzoče, med njimi gosp. c. in kr. višjega štabnega zdravnika dr. Stanglu — kot vojaškega društvenega svetovalca, — ter naznanil, da se je družbi Rude* čega križa, kakor tudi deželnemu društvu za Kranjsko za vspešno delovanje izrazilo Najvišje priznanje. Njega ces. Visokost nadvojvoda Kurol Ludovik je blagovolil meseca septembra 1. 1. v Ljubljani društvene funkcijonarje in društvene vojaške svetnike vzprejeti v avdijene.ji in ogledati tudi vse priprave Kudečega križa v Ljubljuni. Vsled te inšpekcije prejelo je društveno vodstvo od Njega c in kr. Visokosti pohvalno pismo. — Avstrijske in ogerske železnice, potem c. kr. priv. Dunavsko parobroduo društvo in društvo avstrijskega Llovda dovolili so tudi za čas miru znižane voznine za funkcijonarje, strežnice bolnikov in služabniku društev RudeČega križa in njih pošiljatve. Za oskrbovanje bolnikov in ranjencev v vojnem času ima društvo pripravljeno jedno bolnišuo postaju za 210 mož iu jedno hišo zu rekonvalescente za 100 mož. Pa tudi druga prebivališča in 14 privatnih oskrbovalnic za 30 častnikov in 37 mož bo imelo društvo v vojnem času na ruzpolaganjo. — Zdravnikov, kateri bo obljubili v vojnem času brezplačno lečiti bolne ali ranjene vojake, šteje društvo 12, in pa 3 lekarje. — Za slučaj kolere je društvo pripravilo 600 gld., za katere bo nakupilo potrebne stvari za bolnic 1 za silo in jih razdelilo po deželi. Društvo je štelo v mino-lem letu 3 častne, 240 rednih in 3 podporne ude. Računskemu zaključku je povzeti, da je koncem leta 1892. znašalo premoženje 10.G48 gld. 96 kr. v gotovini in 550 gld. v vrednostnih papirjih, premoženje se je leta 1892. pomnožilo za 988 gold. 54 kr. — Podružnice društva — katerih je 17 — imele s; 458 udov in premoženju 4.830 gld. 68 kr. v gotovini in 95 gld. v vrednostnih papirjih; premoženje podružnic Be je pomnožilo zu 584 gl 39Va kr. Prispevki 13 podružnic so znašuli 264 gld. 62 kr. Na mesto odbornika Habita, kateri se je preselil na Dunaj, je bil jednoglasno izvoljen g. kanonik Andrej Zamejie. — Končno izrekel je zbor vsem podpornikom društvenih interesov in v Ljubljani izhajajočim listom najgorkejšo zahvulo, sosebno pa kraujski hranilnici in kranjskemu deželnemu zboru za izdatne denaruo podpore. — (Podpirajmo domače obrtnike.) Z Dolenjskega se nam piše: Do slednjega časa bil jo kolurski obrt za izdelovanje fine j ih vozov pri nas le malo razvit in kdor je hotel kaj lepega in dobrega v tej stroki dobiti, moral se je obrniti v Gradec ali v Zagreb Ta obrt pa je zdaj v Ljubljani dospel do tolike dovršenosti, du smelo tekmuje z GruŠkimi alt Zagrebškimi izdelki Gosp. E Sc h legel, učitelj na šoli podkovstva v Ljubljani izdelal je v poslednjem česu dva lundauerja, ki sta, kur se tiče kolarskega, kovaškegu in tapecirarakega dela tako dobro napravljena, da su lubko merita z Graškimi izdelki. To je veselo zunminje zu napredovanje domače obitnije. Glede cene pa je omeniti, da Be tak voz dobi v Ljubljani zu 600 gld., v Gradcu bi veljal pa 700 do 800 gld. ne računajoč še drugih stroškov človek se mej izdelovanjem lahko sum prepriča, da je les in drugo blago dobro, kar je tudi kuj vredno in ni nevarnosti, da bi staro lepo lakirano blago kupil za novo Kupuimo torej domu, kjer smo dobro postieženi m dajmo delati vozove doma. Naj nuš denar ostaju domu in naj se razvija domaČa obrtnija. — (Lokomotive za doloujsko železnico.) Uprava državnih železnic je za dolenjsko progo določila — kakor se nam poroča — za sedaj tri velike lokomotive, katere pridejo v Ljubljano najbrž še tekom tegu tedna. — (Neplemenita o s v e 11 j i v o s t.) Iz Zagorja ob Savi se num piše: Komaj je pretekel mesec dni, kur smo imeli občinsko volitev, a propadla stranku je že pokazala svoje plemenito mišljenje. Trboveljska premogokopuu družba se maščuje s tem, da je posameznikom podražila premog, jim odvzela zuslužek, prepovedala od njih les prejemati, preložila plačevanje od nedelje na ponedeljek in še z drugimi p. milovanja vrednimi sredstvi. Toda naše volilce vse to ue Btraši in rujši bodo tudi škodo trpeli, nego da bi si pustili še kedaj od tujcev gu-spodariti. Trboveljska premogokopna družba pa se l>ač ne sme čuditi, ako je ljudBtvo ruzburjeno in nje zastopnik nuj bi poznavajoč razmere družbe tu odgovarjal mesto prigovarjal, ker sicer bi njegovo postopanje utegnilo imeti jednake nasledite kakor pri njegovem predn ku. V n ad eji, da bode go r p. vodja to u videl ter se pomiril in da ne bo skušal zatirati domačinov indelavce v, žalimo novemu gosp. županu in odbornikom neostra* šenosti in vztrajnosti, kajti postava ni snmo za gospoda, ampak tudi za kmeta; to je Is pri volitvi pokazal naš gospod okrajni glavar, za kar mu bodi tudi tern potom izrečena hvala, ob jednem pa prošnji, nt j nas tudi v bodoče ne zapusti. — (Gozdni požari) Dne 15. t. m. začelo je goreti v gozdu „Crniv. c" poleg Šemenika v L;tij-■kem okraji. Ogenj se je vsled močnega vetra precej razširil in napravil okolu 100 gld. škode. — Dn6 12. t. m. pa je zgorelo nekoliko oralov mladega gozda posestniku J. Burgurm v Vogljah pri Smledniku, vender škoU ni velika. — (Zdravstveno stanje.) V nekaterih vaseh občine Motnje na Gorenjskem zbolelo je v poslednjem času 13 otrok za ošpicami, izmej katerih pa jih je 9 že ozdravelo. — (Novo ognjegfcBBo društvo' so je osnovalo v Kropi in bo sa dotična pravila predlož la deželni vladi v potrjenje. — (Nova tovarna.) Tirolski podjetniki bratje Untenveger nam ravnjo v Dolenji vasi pri C rknici ustanoviti tovarno za izdelovanje olja. — (Za pobito divjo zverad,) kune in stekle pse izplačala je kranjska dežela v miuulem letu 1892 nastopna darila: ta 4 medvede po 80gld., 120 gld , BI 24 kuu po 2 gld. 40 kr. 59 gld. 52 kr., za 21 steklih psov po 5 gld 105 gld., skupaj torej 309 gld. 32 ki. — (Razveljavljene volitve.) Tržaško namestništvo je razveljavilo obč. volitve v Solkanu, Ločni k a in volitev HI vohlskega razreda v Gorici. Kakor boi no, im gali so pri teh volitvah deloma kandidati zloglasni ga društva „Lega nazionaie". O postopanju lahouske stranke pri obč. volitvah v Ločniku interpeliral je Dunajski proti* semitski poslanec dr. Ges srnami v minolem zasedanju drž. zbora, pa tudi posl. S p inč i ć je to stvar v svojih govorih in interpelacijah korenito pojasnil, tako da je najnovejši korak Tižaškega uamestn.štva brez dvoma četudi neposredna zasluga imenovanih poslancev. — (Slovenski napisi v Gorici) Vsled ukaza „od zgo»aj" prenuivdili se bodo vsi napisi pri Goriškem okrožnem sodišču in sicer tako, da bodo samo italijanski in slovenski. Nemščina se bo morala najbrž povsem umakniti, ker ni deželno-navadni jezik. — (Društvo za hrvatski -oz i k) se ime nuje novo društvo ki se snuje v Zagr< bu. Namen društvu bode čistiti hrvatski jezik n p ti bnih tujk iu skrbeti za vsestranski napredek jezika v pravem hrvatskem duhu s lem, da take tujke nadomešča z dobrimi domačini izrazi. S tem dosegel se bode lep in čist občeva'ni jeslk hrvatski, katerega «oj>ti bode glavna svrba no\rsmu društvu. — (T r i dese ti e t n i co) svojoga glasbenega de lovunja praznoval je v Zagrebu predvčerajšnjim vi 1 vojaški kapeln k g. J. D v o f a k. Slavuosti so se udeležili najodličnejši glasbeniki Zagrebški in mnogo prijateljev glasbe iu je dobil slavijeuec več dragoc 11 li dsrii iu mnogo če 'titk. — (Novo poslopje za „GlaBbeni zavod" v Zagrebu.) Vodstvo Zagrebškega deželnega glasbenega zavoda namerava prodati BVoje Bedanj poslopje ter zgraditi novo sedanjim zahtevam zadostujoče hišo. Ban je baje obljubil 30 000 gld. kot deželno podporo, dalje bi dežela dala 60 000 gld. posojila, ki bi se umortizovulo v petdesetih letih. Prostor za zgradb bi se prepustil brezplae.no V novem poslopji bi se /grud ut velika iu krasna dvorana. Zgradba se bodo pričela morda staviti Be letos — (Umorin samomor v Zagrebu) Grozen dogodek se je pripetil včeraj v noči v Zagrebu. Umobolni 461etui krojač Blaž Franc umoril je v napadu blaznosti svujo žeuo s sekiro, potem pa se je obesil. Vse se |e vršilo tako na tihem, da nihče ni opazil ničesar. Še ie zjutraj so zapazili pomagači, kuj se je zgodilo. — (Razpisale službe ) Na jednor izredni ljudski šoli v Po d ragi pri Vipavi izpraznjeno je učiteljsko mesto z dohodki četrtega plač. nsredi in prostim ntanovunjem v lolskem poslopji« Prošnje do dno 10. maja pri okrajnem šolskem svetu v Po atojini. — Pri okrajnem sodišči v Marbergu, oziroma pri kakem drugem okrajnem sodišči je razpisano mesto uradnega sluge. Prošnje do 25. maja pri predsedstvu okrožnega sodišča v Celji. Razne vesti. * (B rez p lačna mesta v zdravstvenem zavodu v Rožnovu.) Društvo, ki vzdržuje zdravstveni zavod „Rudolfo S te f a n i a u um" v Rožno . u na Češkem oddaje tudi letos več brezplačnih mest ss)b;j in s popolno zdravn ško postrežbo in sicer v treh šesttedenskih doboh (I. od 15 maja do 30. junija, H. od 1. julija do 15 avgusta in III. od IG. uvgusta do 30 septembru), bolnim c. in kr. i trnkom, c. kr. državnim in deželnim uradnikom, pri fesorjem in učitelj« ni javnih zavodov in katoliškim duhovnikom. Nekoickovune prošnje z zdravniškim spričevalom je predložiti tri tedne prej, oznaoivši željeno dobo, in sicer c. in kr častnikom potom po-veljmštva II. voja na Dunaji, ostalim prosilcem pa neposredno upravnemu odboru omenjenega društva. Odgovor dobe" prosilci tedeu pred začetkom napro-šeno dobo. * (Glavni urednik N o v o s a s s k e „Z a b t a v e*) dr. Jovan P a č u odstopil je od uiedoištvu in bodo izvrševal zdravniško prakso ter se peftal /. glasbo in literaturo. Tudi se je razšel odbor, ki je izdajal „Zastavo". Dokler bo ne na-Btavi novi glavni urednik, bode začisuo vodil uredit šnji urednik, georaeter Krunoslav Jovič. * (Spo men t k curu Aleksandru II.) Ko je 13. marca 1881. letu padel car Aleksander II. kot žrtva atentata, bila je nastala želja, da se na mestu, kjer je umrl „car osvoboditeli" zgradi c-rkev. A do dan h se Se m izvršila tu želja, zarad težav, katere so prouzročila močvirna tla. Zdaj pa se bode pričelo graditi cerkev, ki bode sezidana v Stiiu ruskih cerk v is 17. stoletja z glavno kupolo, ki se bodo 1 iv ga b nad oltariem. Poleg te bodeta še dve srednji iu š 'st malih kupol m zvonik. Kupole bodo pozla čeue in pri zgradbi se bode uporabil estlaudski mramor iu sivi granit od Ludoškega jezera. Troški so proračunjeui na dva milijona rubljev. * (Nepriliku na ženitovanskem potovanji) Bolga.ski knez Ferdinand imel je na itali lanski meji malo nepriliko. Pri reviziji prtl,ugy v Pontebi pripetilo se je, du se je vlak odpeljal brez kneza in njegovega spremstva. Pozvali so brzojavno vlak naz i, knez in njegovi spremljevalci so vsedejo v vozove in se odpeljejo. Ker bo pa vlakoVodjo pri-dižali v Pontebi, ki je imel že vozne listke v rokuh, nastala je nova zadrega. Novi vlakovodja zahteva 1'stk', zopet se hrzojavlja nazaj v Pontebo iu še le ko je zopet prišel ugoden odgovor, imel je knez konečno mir in se mog.-1 mirno voziti naprej v Li verno, odkoder ga bod;1 Lloydov parobrod „Ainpbi-trit«u odpeljal z mlado uuveato v Varno. *(0 r i g i ne len s a 1110 m o r.) Na naj boli hladnokrven način, kur se uh je dozdaj doznalo, končal je neki Kitajec v Queen landu v Ameriki svoje življenje. Po noči razprostrl je preko železniške proge na nekem mostu svom zimnico, na katero je legel in mirno zasjial. Prvi vlak, ki je došol v jutro, ga je stri, Književnost. — „Učiteljski tovariš", glasilo „Slovenskoga učit. Ij'ikega društva v Liubljani" prinaša v št 8. nastopno vsebino: J. Dimnik: Čitanje; — M lauija Sit t igo va: Nova metoda za pouk v petji; — Konferencija kranjsk'h okrajnih šolskih nadzornikov; Ukazi in odredbe šolskih oblustev; — Naši dopisi; — Društveni vestuik; - Vebtuik; — Uradni razpis učiteljsk h služeb — — „K m e t o v a I ec*, ilustrovau gospodarski list s prilogo Vi t nar priuašu v št. 7. nastopno vsebino: Kako je raviihti z drevesi iz gozdnih drevesu.c; — Novo sredstvo proti mišim; — O gnojenji z apnom; — Na hrošče; — Podganje mokre hrane konjem; —Ilizue reči; — Vprašanja iu odgovori; — Gospodaiske novice; - Ljubljanska ledena snlaia; —N »vodilo o pokončavanji škodljivih mrče-sov; — 11 r- n; — Nova diovd;n:i podporna; — Vit-uarske laznoterosti. — „Vatrogasac^ piinuša v št. 8 nastopno b bino: Rasni uzorci požarom; — Nekaj o gašenju požarjev v uahnib; — Iskrice; — A C. Ah čin, deželni oglednik gas. društev kruujskih, blagajnik zaveze kranl«kih gus. društev in oddelni poveljuik ljubljanskega ga«, društva (s portretom), Bpishl Ah n Arko; — Ouuova vatrogasnoga redu za žujm m j u virovitičku; — Krstitke, uapisao V. Ruboša; — Vatrogasna obuka u Školi; — Korist pilje vi ne proti vatri; — Poviest dobr. vatr. družtva karlo vač.kog; — Naši dop si; — Svuštice; - Požari; — Šala 111 satira. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 19. aprila. Te dni se primerili v občini Kudrvnce 4 slučaji kolere; dva bolnika umrla. Beligrad 19. aprila. Razširjena govorica 0 atentatu na kralja Aleksandra popolnoma neosnovana. Bukurešt 18. aprila. Vsled vladne predloge 0 nekih občinskih prikladan, razburjeni obrtniki napadli ministra Carpa s kamni, vsled česar je nastala krvava rabuka mej demonstranti in redarji. Danes vse mirno. Vojaki stoje po vseh ulicah in pred parlamentom. Po-poludne napadli nekateri demonstranti redarje s kamni in ranili policijskega komisarja. V zbornici govoril Fleva o včerajšnjih dogodbah, Catargi očital liberalcem, da so zakrivili izgrede. Pravosodni minister dokazoval, da so liberalci nameravali razgnati parlament in kon-statiral, da bilo včeraj 21 redarjev težko, 2 demonstranta pa lahko ranjena. Bruselj 19. aprila. Komisija za revizijo ustave vzprejela Nyssenov načrt. V zbornici zahtevali progresisti, da se o tem načrtu koj vrši obravnava, kar je obveljalo. Zbornica vzprejela Nvssenov načrt o volilskem pravu s 119 proti 14 glasom. Štrajk silno narašča. V Moti su razstrelili anarhisti cerkev z dinamitom in s sekirami pobijali meščansko gardo. Nevarnost jako velika. Vlada dala zapreti vse voditelje delavcev, mej njimi dva milijonarja, advokata Picarda in podjetnika Wauderweldea. Vojaki se branijo streljati na delavce. Bruselj 19. aprila. Delavski voditelji poživljajo v posebnem oklicu delavce, naj ustavijo štrajkovanje. Vse mirno. Danes ni bilo uikakega izgreda. Berolin 19. aprila. Cesar Viljem in cesarica odpeljala se sinoči v Rim. Narodno-gospodarske stvari. — Posojilnica v Gornji Radgoni razpošilja poročilo in 1af. in.,' .1 sklep za j»rvo upravno leto, od 15. februvarja do konca leta 1892. Ravnateljstvo imelo je v teku leta 1892 28 sej, v katerih se je sklepalo večinoma o prošnjah za posojila. Prošenj je bilo 173, dovolilo se je 129, odbilo pa se je 44 prošnjikom. Posojilnica imela je prometa za ta Čub 60.755 gld, 49 kr. Pristopilo je 105 zadružnikov, ki imujo v delež h 1250 gld Hrunilnih vlug se je vložilo 24.300 gld. 10 kr., izplačalo pa se je 4302 gld 80 kr. in je njih stanje koncem 1. 1892-b kapitaiizovanimi obrestmi vred 20.337 gld. 58 kr. in 63 vložnikov. Posodi se je dalo 20.631 gld. vrnilo pa 426 gld., tako da j> stanje danih posojil koncem l po 41/a dotično po 5%. Posojilu se dujejo samo zadružnikom in sicer proti 6% obrestim; vrh tega plučajo izposoje v alci 1/a0/o za upravne troške in Vi% za zadružni zaklad Uraduje se vsttke nedelje od 9. do 12. ure dopoluilne; psarna je blizo pošte, N. 808. — Koliko se pridela in izpije piva po vsem svetu. Pivovarn je na vsem svitu okolu 51.000, ki izvalijo na leto 171 milijonov hektolitrov pive in plačajo 472 milijonov mark davka. Nemčija ima največ pivovarn in izdela največ piva, namreč 171 j% milijona hektolitrov ua leto v 26.240 pivovarnah. Za njo pridejo : Angleška z 12 874 pivovarnami in pridelkom 26 milijonov hektolitrov, severna Amerika, ki ima 2.300 pivovarn in pridela 35 milijouov hektolitrov, Avstro-Ogerska 1.942 pivovarn in 13 milijonov hektolitrov pridelku, Belgija 1.270 pivovarn in 10 milijouov lil. pridelka, Frnueoska 1844 pivovarn in 8 milijouov hI. pridelka itd. Največ piva se izpije na Bavarskem iu sicer pride tam 221 litrov na vsakega prebivalci, v Belgiji 169, na Angleškem 143, v se verni Nemčiji 88, v Švici 37'/a. na Danskem 33'/s. v Avstio-Ogerski 32Va» v Ameriki 31 Vs. na Nizozemskem 29, na Francoskem 21, na Norveškem 15, na Švedskem 11, v Rusiji 5 litrov na 1 prebivalca. Tujci : Id. aprila. Pri M »mi i Lederer, Batz, Turiet, Scbatzl, Polak z Dunaja. — Hofftamn, .Jochmun, Nesnauha ii Prajre. — Kos«, Kleiofelder, Winterhalter iz Maribora. — šuuec is Pulja. — Torrei ii Trsta. Pri Slona* Goldman, Abeles, Standinger, Milller, Scbaohardt, Krmi z Dunaju. — Oberlander, Pollak iz Urna. — Stnrm iz Trata. — Krmno iz Londona. — Deutsch, Birmer, Aglar iz Grade«. Pri 111 in«111 kolodvora : Postelberg, Pretzner z Dunaja. — Černi iz Pruge. Umrli so t li j ii 1» I j a ii i: 17. aprila: Leopold ina Kajzel, trgovskega vodje žena, 39 let, Kongresni trg it. 14, jetika. — Reza Dolnl-car, meatna ubog«, 75 let, Karlovskit cesta St. 7, plučnica. — HermiB* Cundor, kondakterjeva žena, 24 lot, Realjeva .■usta 61. 87, netforrhagie. 1R. april«: Janez Wall.\ tesarjev ain, 97, maaeea, Tržaška cesta st. 28, org. arfioa hiba. V deželni bolni ci: 16. aprila: Resa Kostrevo, dekla, 17 let, jetika. 16. aprila: Janez 8rebot, kajžarjev ain, 27 let, pe-ritonitls. Meteorologično poročilo. Dan j Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-ki-iiui v mm. 18. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 744-0 mm, 741 9 .mi. 740 8 mir 4 8° C 11 6° C 6'0» C si. vzh. hI. vzh. si. vzh. obl. jasno jasno 0*00 m tn Srednja temperatura 75", za l v pod normalom. ZDTj.xxsLJ©lra. "borza, dne 19 aprila t. 1. včeraj — . . . gld Papirna renta.....gld. 9840 Srebrna renta.....„ 98*15 Zlata renta...... „11745 4°/0 kronska renta ... „ 9670 Akcije narodne banke . . „ 989*— Kreditne akcije .... „ 343- — Lordon.......„ 122*30 Srebro.......„ —'— Napol........, 973 C. kr. cekini..... „ f>"79 Nemfike marke .... „ 59-80 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „ Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska papirna renta 5%..... Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zoni!j. obč. avstr. 4*/,0/0 zlati zast. listi . Kreditne srečke ...... 100 gld. Kudolfove srečko.....10 „ Akcije anglo-avBt. banke . 200 „ Tramway-ai*u8t. velj. 170 gld. a. v. . . — danes — gld. 98 60 — „ 9830 — „ 117*40 — „ 96-75 — „ 98»- — J 345- — I 122 20 148 gld 198 „ 115 , 129 * 201 „ 153 \ 271 n 9 70«/. 6*78 5975 . - kr. 50 p 56 ; 60 • 50 „ n 50 „ Zahvala. Globoko potrt zaradi izgube moje iskreno lj u Id j ene soproge, oziroma matere, gospo Leopoldine Kajzel si dovoljujem tem potem izražati za vse prisrčno Božalje, izkazano dragi pokojuici mej njeno boleznijo, za mnogo krasne vence, /a časteče spremstvo pri pogrebnem sprevodu, kakor i udi za tolažil ur izraze sočutja svojo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 19. aprila 1893. (421) Alojzij Kajzel. Hiša ♦ ♦ ♦ ♦ % v kateri je goatiliia in trafika, z vrtom, £ ♦ liCKlIiNecin in poljem, v Predtrgu pri ♦ ♦ Radovljici, protln »e iz proste roko pod ♦ Z ugodnimi pogoji. (401—2i ? J Natančnete izve" se pri Tomažu Vogelniku, ? j posestniku v Predtrgu pri Radovljici. ■ ♦♦♦♦♦♦»«»<»♦»>»♦»»♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦ ! Mošt! 1382-3) proizvaja se m»j bolje, naj Indije in najceneje z uporabo moje utieNi (CompoNltuui); ista stane /a :ioo litrov s franco posiljatvijo proti povzetju -1 Arlcl. 75 let*, in je napilra-*e|w», »uvezujoen pijača, za katere trpet* nost se jan čl 10 let. — Dobiva se lo pri Jos. tfoerbacher-ji, VVildon, Štajersko. za vozove, nanje in kopita, k&rbollnenm, olje ta kmetijako stroje in vso drugo smol ne proizvode najboljše kukovostf in po najnižjih oenau priporoča (824—7) h. weber v Ljubljani, Selenburgove ulice štev. 0. Rudarji! Rudarji! (392—n y N V NohavlUlialaki ni preiuoitokopa Velenje pri Olji dobi trajno in .tobro plačano delo 200 izurjenih kopačev in 100 takih delavcev, ki spravljajo premog na dan. Največje skladišče raznega semena n. pr.: licniške, fttajernkc, Incariiat, tur-Nkc in i i*a ■» n l&kc detelje, raznih vrst pes-nega M'iiM'iia, splošno znano kot najboljša krma za sivino; travnega »emriia za suhe, mokre, peščene in plinovite travnike; velika izbera *e» mena /ji Nalato, kumare, petcrtiU), se-lerljo, »ladki «rali, ližol m vse druge vrste Neinciin /a* zelen jari. Proseč mnogobrojnoga Peter Lassnik. (151 — 14) -• '/..i pričinnu •— rtTj T1NOT.CAPSI01 00ITIP0S. (T* AIN - E X F>E T. JC E Ft) s .kot v . u • a od m it ni knidou krablfti „ !)<•/ kotTv lutbitO nopmvmi' 'It. i i«-lit« run ,,k zlaleittii držav neniii fakoRku" . J. PSEMOFEiT11 I>iinaJ9 I., NI ■■ g c r m t r a n n e 15. IPP preje imenovnne mii verzal n«* kroglice, kot znano, lehko lll/O, čistilno domače sredstvo. Kri čistilne krogli Od teh kroglic stane: 1 Mkalljiea h 15 kroglicami 91 kr., 1 zvitek s ii »kat-l|icaiit i 1 !i kr., če se podiju nefrankovano proti povzet u ptt 1 IO kr. Če se poprej vpošlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošdjatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr, 2 zvitka 2 gld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr , 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko jeden zvitek se D6 more poSiljati.) Prosi se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne kroglice" zahtPVBti in na to paziti, da ima nnpif* na pokrovu vsake škutije** nn navodilo o uporabi stoječi i-iidn ^ J. 1'Merlialer in »'cer z riidriiml ftrkafni, fer-j a. 40 kr.. 8 Življenjska esenca (Praške kapljice), l stekletiičioa 22 kr. Fijakerski prašek za prsi, « 8rf*. poStnine prosto poSiIjutvijo 60 kr. Tannochinin - pomada uHjboijHt) iredstvo /a rast lasi j, 1 pu£ ca 'J jfld. UniTrpr^alni ftVili? prof *t«-"<,«>,-»« i lonček UUlVerZaiUl ODU- &0 kr., s pofltuine prosto posiljatvijo 7«r> kr. Univerzalna čistilna sol hV,^*, i8!u,: taače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi še vbh v avstniakih časnikih oglaSene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se poRkt-he vsi pre.lnieM, katerih morda ne hi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. — JPoftiljatve po jppil I izvršujejo se najhitreje proti tHmu, da se prej vpošlje denar, večje niiročbe tudi proti povtetja zneska. 4'»* Ne preje v|»oNl|e '<~> kr. Sok od ozkega trpotca ^Smt^ Američansko mazilo zoper protin, 1 lonček 1 gld. 20 kr. Prašek zoper potne noge, nino prosto posiljatvijo 75 kr. Balzam zoper golšo, £S5Sft5W#R Angleški balzam, 1 steklenica 60 kr: Razpis službe občinskega zdravnika v občini AJ«low««•!■■ i, obrtniisaeiu kraju na Primorskem. S to službo spojene so sledeče plače: Od občine Ajdovske 300 gld. in prosto stanovanje, iz blagajnice delavskega podpornega društva 100 gld., iz okrajne bolniške blagajnice 200 gld., od Blav. deželnega odbora za vsakoletno cepljenje koz čez 100 gld. Dalje dobival je zdravnik iz denarnice iz bolniške blagajnice v tovarni (prejnici) 450 gld. Glede" te službe ima se pa dotičnik sporazumeti z vodstvom tovarne. Daljo uživa zdravnik še mnogobrojno gmotno privatno prakso celega okraja, kjer je jedini zdravnik. Prošnje za to službo imajo se đo dne 31. niafa t. I. poslati tukajšnjemu županstvu. V Ajdovščini, dne 12. aprila 1893. (889-3) 25"PailStv °- V Rogatci pri Slatini 1 je na prodaf za 14.000 gld. ali pa se da tudi takoj v nafem proti zmerni najmovini: jednouadstropna liltia sredi trga s 4 sobami, kuhinjo, veliko, popolnem opravljeno prodajalnico, nisgazinom in hle vom; zraven blizu dva -vinograda v dobri legi z lepo Iilšo. kletjo in NtlNkaluieo, dalje nekaj nji V, travnikov in gozda. — Tik mimo pojde železnica. (387—2j Več pove* iz prijuzuosti upravništvo tega časopisa. Razglas. Oheina Loka pri Zida ne ni mostu numerava graditi O- Povabljeni so naiuljudnejše ti ti strokovnjaki, ki bi hoteli to delo prevzeti, v četrtek dne 27. aprila t. I., popoiudne ob 2. uri. Podjetniki, ki že'ć to zgradbo prevzeti, peveda po ugodnem jiroračunu, naj se obrnejo na županstvo Loka pri Zidanem mostu (Lr>ak bei Steinbiiiiik), kjer se jim več pove o tej zgradbi. Županstvo Loka pri Zidanem mostu dne 14. aprila 1893. (415_2) UST" a j ve č j a izloera vsake vrsto s 3 t. A izprehodnih rezbarij o palic **x i» iFleteiifn 5 j • E o kakor tudi iz lesa pri F. Stampfelu v Ljubljani £| xls. iro-agrreGiierm. trrj-ia. (Toza.l-i.alle) (370—4) ( Ho«PVNka domain obrt.) NB. Naj so na znanjo vzeti blagovoli, da nimnmo v Ljubljani nikako filijalko, in prosimo najaljudneje, naj se kupci blagovolijo potruditi direktno do nas »nino Kongresni trg (Tonhallei. CJr. planuo ravnateljstvo avstr. držjelejaic. Izvod iz voznega reda veljavnega cel 3— ektebra 1892. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni č.tai označeni bo v srednjeevropskem Časa. Odhod iz Ljubljane (juž. kol.). Ob 6. uri 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž. Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzenafeate, Ljubno, Dunaj. Ob 11. url 65 min. predpoludne oaebni vlak na Trbiž, Pontabel, Heljak, Celovec, Franzcnsfeafo, Ljubno, Dunaj. Ob A. url 21 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnogrrud, Inouiost. Pariz, Line, I*, bi, Budejevice, Plzenj, Slarijine vare, Eger, Framove vare, Prago, Karlove varo, Drazdane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 7. url 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solnogruda, Linca, Isihlja, Ljubna, Celovca, Franzena-feste, Trbiža. Ob 4. url 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubna. Beljaka, Celovca, Franzenafeste, Poutablja, Ti biža. Ob O. nrl 37 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnbua, Beljaka, Celovca, Fontablja, Trbiža. Odhod lz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. url 15 min. zjutraj v Kamnik. ,. 2. ,| 10 „ popoludne v Kamnik, ii 7. || 00 ,, /.vcrrr v Kamnik. Prihod v Ljubljano (drž. kol.) Ob 6. url 35 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. ,, 00 ,, dopohidno iz Kamnika. ,, O. ,, 30 ,, zvečer iz Kamnika. Sredujo-evropski čas je krajuoinu času v Ljubljani za 2 minute naprej. (18—83) izurjen delavec, nemščine in slovenščine ^zmožen, z lepo pisavo, vnprejnie me tako). Taki, ki so izurjeni v stavbni in lesni stroki, imajo prednost. — Več pove upravništvo „Slov. Naroda*. (412-2) i* Z a želodec. <3o2—5) Trnkoczy-jev Gognac- grenčec steklenica 60 kr., 12 steklenic 5 gld. Slasten I Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. =- Za želodec. i (D M O p. o o i Učenec dobro izurjen v računstvu, z lično pisavo, se takoj sprejme v trgovino z različnim blagom in zalogo tobaka. (393—3) A. Casagrande v Ajdovščini. Št. 68. Pr. Razglas. Pri mestni hranilnici Ljubljanski izpraznjena je služba tajnika z letno plačo 1500 gld. Za to službinsko mesto je treba dokazati znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pismu, potem znanje trgovinskega knjigovodstva, vsega hranilničnega posla, dalje zem-Ijeknjižnega zakona in vseh s tem v zvezi stoječih zakonitih predpisov. Prošnje z dokazili o predpisani vsposob-ljenosti, o starosti in o dosedanjem službovanji, vložiti je do dn6 30. aprila, letos pri podpisanem magistratu. 1340—3) Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane dne oO. marca 1893. Pristni (91) mesni ekstrakt v po^amnih kosih po 8 kr. pri: Ti. €SreeeI-u, lekarna ,,Pri Mariji Pomagaj". Svilenina (390) za bluze in robe in sicer v changeau, siirah, foulard, bingalin, pongis itd., po najrazličnejših cenah pri Ljubljana. J. S. BENEDIKTU. Ljubljana. Mi s? tt t t t t t T T T t t i t T T t TT T T T TT JK Gospodom podjetnikom naznanjam, da izdelujem frizne deščice (lajšte) in parkete iz hrastovega lesa in da so inti 1 palec debeli in vaake mere. Ravno tako izvršujem tudi vsako naročilo točno tu vestno ter dovažujem svoje izdelke na postajo v Loko ali Logatec. Več se izve pri podpisancu. tovarna parke to v in friznih deščic (laj št) 1379—8) v Cirknem (Primorsko). Zahvala in priporočilo. (407—2) Zuhvaljevaje .slavnemu občinstvu za dosedanje blagovoljno zaupanje, usojava se tem potom naznanjati, da sva z dnem 6. aprila kupila in prevzela tudi občeznanp trgovino z mešanim blagom od umrlega Vinka Vrhovseka v Trebnjem na Dolenjskem Kakor dosedaj, bodeva tudi nadalje prizadevala se slavno občinstvo v Mokronogu in v Trebnjem v vsakem oziru točno, po ceni in z dobrim blagom postreči, proseč, da nama dosedanjo naklonjenost še v prihodnje ohrani. Mokronog-Trebnje dne 16. aprila 1893. ^ Sbil in Petrovčič. I V mali dvorani v „Tonhalle". Vsak dan razstava velike astronomične Predavm se o tem zanimivem umetnem delu točno v nastopnih urah: dopoludiie ob 10. in ob 11. uri; popo>lii) Štajersko deželno zdravilišče Rogatec-Slatina. Postaja Poličane juž. žel. BmJ~~ Sezona: 1. majo, d. o 30- sej: tomora. ~W Pivno in kopelno zdravljenje in zdravitev z mrzlo vodo in sirotko i. t. d. IlroMuriee In prospekti zaNtonj pri ravnateljstvu. Tempeljski- in Styria-vrelec vaelej sveta polnitve Hlaviioziiiiiia (tlaiiherjuvo h -I Bodržujofia slatina proti ho'eznim prebavnih ur^Hiiov, tudi ugodno oevežujocu pijača. Dobiva se: pri oakrhuifitvu k o polj i v Itogatec-Slatin i; v LJublfnul glavna ■aloga pri g. Mili. Ka«tner-|u in Itlorlea W»»Kii«-r-|a uduvl, kakor tudi v vaeli trgovinah z iuinemlno vodo, v vaoh boljših špecerijskih trgovinah, dro- guurijah hi lekarnah. (3H8—1) Dražestni uzorci privatnim naročiteljem zastonj in franko. Knjige z uzorci begate vsebine, kakuranih ao nI "bilo, za krojače nefrankovano. .In/, ne dajem odpusta 2*/, ali .'i1',, gld. od metra in tudi krojačem nikakih daril, kakor ho to godi od atraui koiikur« neijo na trojke poslednjo roku, nego imam samo stalne in odločene cene, da zamore vsak privatni naročiteij dobro in po ceni kupovati. Zatorej prosim, da ai da vaak predložiti samo moje knjige z uzoroi. Tudi svarim pred pismi konkurencije, v kojih se obeta dvojni odpust od cene. Tkanine za obleke. IVruvion in dosking '/a visoko duhovnlstvo, tkanine, kakor ao predpisan« za c. kr. uradniške uniforme, tudi za veteranoe, požarne brambe, telovadce, livreje, Hiiknii ta biljard in igralne mizo, prevleko za vozove, loden, tudi ueproinočljiv, za lovske suknje tkanine, ki se dajo prati, potni paldi od tr I ■ i - 4—14 itd. Kdor seli kupovati hvalevredno, pošteno, trpežno, cisto volneno suknen ino in ne cenenih cunj, ki komaj toliko stanejo, kot iznaša plačilo krojaču, obrne naj ae na tvrdko #aa. mIk&rof šky v Iibi (avstrij8kl Manchester). Največja tovarniška zaloga suknene robe v vrednosti milijona goldinarjev. Da predočujem velikost in zmožnost, razkladati uii je, da je v moji roki zje-dinien največji izvoz sukna v Evropi, proizvajanje „kHmmgHrna", pripadajoče opreme za krojače m velika knjigoveznioa zgolj v Ustna svrhe. Da ae o vnem navedenem prepričate, pozivljoui p. D, občinstvo, komur je prilika d 01:1 da ai ogled« velikanske prostore moje prodajalnlco. v koji posluje 150 ljiidij. — Pošilja se lo proti poštnemu povzetju. — Dopisovanje v nemškem, Češkem, ogerakem, poljikem, italijanakom, francoskem in angleškem jeziku. (188— Izdajatelj in odgovurni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarno". 22