zettija odklonjeni; smrt se zdi neizogibna zadnji dan Vrhovni zvezni sodnik Taft in vsi ostali sodniki z justič-nim tajnikom vred odklonili intervencijo. Odvetniki švigajo v letalih od tega do onega v zadnjem momentu. Cela vrata apelov na governerja Fullerja, da odloži eksekučijo. Vplivne osebe, med temi tudi senator Borah, so se zavzele za dva nesrečnika. Sacco in Vanzetti sta prepričana, da ni več pomoči. Slovo sestre od brata. v , — Boston, Masi., 21. avg. — Vsi sodniki zveznih distriktnih sodišč in zveznega vrhovnega sodišča so včeraj in danes odklonili apele Sacco-Vanzettijevega zagovorništva »a odgoditev ek-sekucije. Zadnji apel je bil narejen danes popoldne na vrhovnega sodnika Stona, ki se nahajala počitnicah na otoku Isle au Haut, 35 milj od Rocklanda, Me. Glavni zagovornik Hill je odhitel tja . z ladjo in potovati mora 300 milj preden ga doseže, Hill je v soboto popoldne adresiral dolg apel na governerja, da spet odgodi eksekučijo, dokler se zadeva ne reši pred zveznimi sodišči. Fuller je sporočil, da odgovorf na apel v pondeljek ob'devetih zjutraj. Vče-raj in danes J« Fuller prejel o-gromno število apelov za odgoditev in pomilostitev od smrtne kazni. Bled temi je bjla tudi na. Je pa rekla pozneje, da je apelirala na kardinala 0*Con-nella v Bostonu za intervencijo v prid njenemu bratu in kardinal je odgovoril, da simpatizira z njo in bi rad pomagal, če bi mogel. Sacco-Vanzetti j efv obrambni odbor je noooj izvedel, da se je začel tudi senator Borah zani« mati za "legalno stran" zadeve'. Odbor mu je„poslal besedico, da ga vzame v letalu v Boston, če hoče priti. Poslan je bil apel tudi na massachusettskega zveznega senatorja Walsha. i Usoda obsojencev v rokah zveznega sodišča. Boston, Maas., 20. avg. -— 2e včeraj so odvetniki Sacca in Vanzetti j a izvršHi dva koraka za prenos borite za njuno živ. ljenje pred zvezna sodišča. Odvetnik Elias Field je posetil dis-triktoega zveznega sodnika Ja- • S IzpUJmi paofflftii . letaki Vae iskanj« petorice je saman. Reševalno letalo tudi v nevarnosti. peticija bostonskega prote. mesa M. Mortona v Westport tantskega dutimmtttva z vtfr mtfbtfrju, s katertm Je konferi. kot dvajsetimi podpisi. Zvezni distriktni sodnik Mor-ton je včeraj odklonil prošnjo za izdan je ^habeas corpusa"; ravno tako je zvezni vrhovni sodnik Holmes odbil apel za od-goditev eksekucije. Storjen je bil tudi apel na predsednika vrhovnega zveznega sodišča W. H. Tafta, ki se nahaja v Canadi. Apel je bil poslan po telefonu in telefrrafu. Taft je odgovoril, da je izven svojega delokroga. Nato je odvetnik Musmanno najel letalo in sporočil Taftu, da ga vzame čez mejo, ako je voljan ugoditi prošnji, a Taft ni hotel. Nadaljni apel je bil na vrhovnega zveznega sodnika Bran-dcisa, ta pa je odgovoril, da se in toliko zanima za Sacca in Vanzettija, da smatra, da ne bi Mla njegova akcija etična. Molitev priziva na vrhovno z vozno sodišče v VVashingtonu je bila odložena na pondeljek zjutraj, ko je tajnik sodišča informiral odvetnika Musmanna, it!i. Govorila sta le o družin skih stvareh. Sestra ni nsgovar jala tirata, da bi sprejel duhov ral do pol dvanajstih ponoči. Namen njegovega obiska je bil, da pridobi zveznega sodnika za izdanje "habeas corpusa," to je prošnje za ustavitev eksekucije, dokler ni rešen nameravani apel na najvišje sodišče v Washingtonu. Drugi korak je storil odvetnik Michael A. Musmanno, ki se je snoči odpeljsl z vlakom v Washington in dsnes zjutraj je vložil prošnjo pred zveznim vrhovnim sodiščem za pretres Sac-co-Vanzetti j eve afere. Oba koraka sta bila izvršena na temelju kršenja massachusettske-dr žavne ustave, člen 29, in zvezne ustave, dodatek 14, ki garantira sleherni osebi pravičen sodnij-ski proces. Kaj sU dosegla, ni še znano v tem momentu. Obsojenca v smrtni celici. Nova mobilizacija policije In vojaštva. Boston. Mass., 20. avg.—Cim je državno vrhovno sodišče objavilo svoj odlok zavrnitve vseh apelov, je jefcničar državne kaznilnice v Charles tonu takoj ve-lel prepeljati Sacca in Vanzettija nazaj v smrtni celici; z njima vred je bil premeščen tudi Celeetino Madeiros, Portuga-lec, ki ima biti usmrčen z njims vred. Ko sta bila obveščena o re-zultatu apelov, je Sacco dejal: Kakor sem pričakoval." Bil je ravno pri zajtrku. Odrinil je krožnik od sSbe in rekel, ds mora takoj pisati siriu Danteju dolgo pismo. Vanzetti je | vzkliknil: "Saj sem vedel," nato je začel zme-deno govoriti o mobilizaciji milijonov mož za njegovo rešitev in zahteval je, da postavijo ra-diomlkrofon v njegovo celico, da bo mogel povedati vsemu svetu svoje mnenje o smeriškl justici. Medtem se je obnovila mobilL zatija policije v Bostonu, ki je bila v teku pred devetimi dnevi preden je bila ekaekuclje odlo-žena JetniŠnica je spet obkoljeni z močnimi stražami; vsa jsv-na poslopja so zastražena Sacco. VanzettiJev *rt»ramtmi odbor Je sklenil,, ds danes pike. tira državno administrativno San Franclaoo, Cal. — . Vse iskanje dveh pogrešanih ero-pianov s peterimi osebami, med katerimi je tudi miss Mildred Doran — prva ženska, ki je po-tdvala po zraku Čez Tihi ocean— je doslej zaman. Letali "Miss Doran" in "Golden Eagle" sta misterijozno izginili. Splošno domnevanje je, da sta eno alf o-be letali z okupanti vred padli .v morje in utonili kli pa se morda nahajata kje na sapuščenem kraju Havajskih otokov, kjer ju še niso našli. Iskanje se nadaljuje. Med ia. kanjem po prostranem Paciflč-nem oceanu so pa letalci, ki i-ščejo izgubljene tekmovalce za Dolejévo nagrado, tudi prišli v nevarnost, > V petek zvečer je kapitan Williams Erwin, ki pilotira» letalo "Dallas Špirit," klical na radie na pomoč. Sporočil je, da njegovo letalo pada z repom navzdol. Ko je njegov kije utihnil, ni bilo več nobenega glasu od njega. Ko je klical, ae Je naha- San Ti)VALA PRtSPEKITKTA. Brezposelni delsvrl v New Yor-ks poklvStfnjejo pe nji. Več ko »9,000 tlaoč delavcev ss je poAkodovalo samo v državi New York. New York, N. Y. — Okoli 09 000 delavcev ae je poškodovalo industriji tako močno, da so bili več kot teden dni doma. Tu niso všteti delavci, ki niso svoje poškodbe naznanili, češ, da s< ne Izplača, ker bodo kmaiu adra vi, in taki, ki ao bili manj ko teden dni zadržani od dela. Vseh skupaj je pa več kot par 100, 000. To je dognal delavski de» partment države New York, Ns delu je pa bflo ubitih 1042 delavcev, 18,500 pa trajno poškodovanih, da niao več za delo v svojem poklicu. Kajne, to so strašne številke žrtvah, ki jih doprinaša delavstvo industriji! Podjetniki sicer veliko govore o štedenju, a o Štedenju s človeško delavno močjcjfjim pa še v aanjah ne pri. de na mlael. Varnostne naprave so pomanjkljive, vrh tega ae pa delavci še priganjajo k delu • plačilom od koaa in drugimi pri ganjaškimi metodami, da nimajo še Čaaa se oddahniti pri delu, še manj pa pasitl na nevarno, etl, ki preže nanje pri delu v Industriji. Velike nevarnosti ogrožajo delavce tudi vstavblnski industriji, dasiravno so delavci v tej industriji večinoma organizirani. Pre petimi leti je bilo poro. Čano, da je ponearečllo 10,000 delavcev v stavblnskl industriji ko jih je delalo v tej industrij 50,000. Lani j« v tej industrl Ji ponearečllo 81,000 delavcev Umtfi ds «s obrača na dobro, m pa na slabo. Ponesrečeni delavec dobi naj več na teden $20. S tem naj prehrani sebe In svojo družino. V drugih državah pa maksimalna odškodnina na teden ns doaeše dvajaet dolarjev. Farm. skl delavci sploh na dobe odškodnine, ako jih podjetnik ns zavaruje prostovoljno. N* tisoča farmskih delavcev ponesreči, a ne dobe pa prav nobene od. škodnine. Statistika «ličnih Ultnie kazalo fcrezpesshissll Nadaljne demonstracije v Chicagu prepovedane1! Policijski načelnik odredil, da ne smo več biti protestnih shodov na planem niti v dvoranah. Kasbite demonstracije na sapadni itrani mesta. — Velike priprave v New Yorku. Aretirani socialisti. — Deset ranjenih v Berlinu. Odmevi ix Pariaa in Londona. BSaton. Mami.. 21. avg. Policija Je danes razpršila 10,000 osob, ki so se zbrale na bostonskem Commonsu. Vsi shodi in demonstracije so prepovedane. Kljub temu se delavske organizacije pripravljajo ta jutrišnji generalni štrajk. Včeraj je policija aretirala 160 plketov, ki ao s črnimi trakovi na rokavih korakali prad državno palačo v znak, da je justlca mrtva v Maaaachusettau. Chicagu. II. apvff. — V Chi-cagu ni bilo danes nič posebnega. Vseh 6000 čHcašklh policajev Je mobtllBiranlh. Vsi shodi so prepovedani. Množic pred tovarnami, delavskimi dvoranami In na eeatah v središčih tujerodnega prebivalstva ne sme biti. Cikaška delavska federacija Ja odklonila apel za generalno proteslho stavko. Demonstracije v Belgiji. Bruselj, 21. avg. —- Delavske demonstracije v prid Saccu In Vansettiju so bile danes v Bru-selju, Liegu in Charleroiju. Protesti na Japonskem. Tokio, 21, svg. — Pred ame-rlškim poslaništvom so bila danes velike demonstracije Japon skih delavcev. Dvajset demon Policija je ugrabila, tudi sedem žensk, med katerimi Je bila tudi Aurora D'Angelo, snana študentka, ki je zadnji teden vodila demonstracije. Druge demonstracije so bile pred tovarnami International Harveeter Co., na Blue Inland ava. in So. Leawitt st. Tam sta bili aretirani dekleti Cella Ka-zanov In Mary Krenik, ki sta delili okrožnice med ljudmi. Unija ta civilne avobodščine je poalala županu Thompsonu in policijskemu načelniku Hughesu brzojavni proteat proti ustav. IJenju Sacco-Vanaettijevlh shodov In pohodov. -m» Socialistični govornik aretiran. Pesbody, Mase., 20. apr. —> Alfred Baker Lewis, tajnik so-ciallftlčne stranke v Massachu. settau, je bil snoči tu aretiran, ko Je govoril 9000 glav brojefti mnošlcl delavcev na planem v prid Saceu In Vanzetti Ju. New York ae pripravlja. New York. 20. avg. — New York Je danes spet oborožen tabor. Vsa policija je np nogah. Delavake organizacije se pri-pr j pravi J a jo na generalni štrajk in ulične demonatracije v pondeljek v protestu proti ekseku. olji Sacca In Vanzettija, Nasto- delo In dva New Yorfc, N. Y. — Brezpo-selnoet in ravščins silite v tem mestu veliko bolj človeku v oči, kot pred ealm let/»m. Kom I »ar smrti, pač pa zato, da ga prlve- Bird 8. Colsr, «lan blagoetanj-de nazaj h katoliški veri. Njen;iikega department* pravi, ^a se mrnu drževe brat Bartolomeo — Je rekla Mtos ae Je prrpeljalo v mesecu juliju manj ljudi kot Isni. — Kom penija pa Ima vseeno dobiček. _ Chlcago, IU. — Uličnih želez, nic se poslužujejo delavci, ka. dar odhajajo na delo, ali se p* od dela vračajo domov, ne pa bankirji, tovarnarji, stavblnskl podjetniki in drugI boljše situ-irsnl sloji. Cikaška cestnoželeznica poroča, da Je prepeljala v mesecu juliju 128,400,722 paaailrjev. To Je ' 1.82MH« psaažirjsv manj kot ravno v Um meseou prej-šnjegs I «»ta. 71,000,000 psea. žlrjev Je plačalo voznino, 64,-000,000 Je imelo prestopne listke, prosto vožnjo Js pa imelo 8,-600,000 panažirjev. Družba Je prejela $4,070,000 na vozninl. Ko je odbila vse prometne «t roške in vrh tega še pet od. Ntotkov kot opadi policijo, ko se Je zbrslo več tisoč delavcev pred. Carmen'» dvora no, W. Van Hurer» st. In Aeh-Isnd bld. Dvorana Js bila zaprt«. Formirali so se «hodi na ulk'1 in več voditeljev Je začelo govoriti, ko »o policijske Čet«, broječe po voč sto mož, itsvsli. le na množic«. Policaji so razpršili delavce s plinskimi bombami, ki povzročsjo «olzenje. Georg« Maurer, tajnik čika- Mio l«to« V m««ecu juliju več *ke ^»družnlce Mednarodne de delavcev brez dels koš lani rev- l»vsk« ol>ran«. J« bil aretlr«.» no v Um mesecu, Da brezposelnost narašča In da ae bližajo trdi ča«! za delavstvo, n« pove le žlatistlka delavskega depart- Socialistična stranka je aranžirala "mrtvaško stražo" sa pondeljek: celo cerljo protestnih shodov, ki se začno že danes in nadaljevali se bodo nadalje. Deset ranjenih v Berlinu. Berlin, 20, avg. — Detet oseb Je bilo snoči ranjenih In 12 ar*4 tiranih v konfliktu msd polici-stl In delavci pri Sacco-Vanzet-tijsvih demonstracijah. Vulkan v Partes. Pariz, 20. avg. —. Sto polica. Jev in 50 vojakov Je danes na straži pred ameriškim poslaništvom. Ulica js zajirta. I famozna rudniška na-daljave. Po ravnini se vozimo L^ina, ustanovljena lete 1840. preko velikih farm in pašnikov. L^ čaflU navala ^ zuto v Kali-Po dolinah dobro uspeva tudi f0rnjj0. Druga proga pelje zo-riž. Okoli Duniganp, Žamore in pet ^ Sacramento do Yola do Woodlanda so povsod I vvallnut Grova, 25 milj od Sa-veiiki sadni vrtovi in vinogradi. cramenU. To mesto je centrala, Woodland je jako priljubljeno L^ koder razpošiljajo sladke mesto v si^dini sadnih vrtov in hruške, šparglje in zeleno. V vinogradov. V tej okolici je me- Vseh teh naselbinah žive tudi sto Oroville, kjer so začeli na Slovenci, nekateri na krasnih debelo rediti tudi svito|>rejke, farmah, nekateri v industriji, kajti murvina drevesa dobro u- y Davisu je državna polje-spevajo in upati je, da v kratki I deUka šola., Zemljišče obsega bodočnosti se bo t* industrija 7go oralov in je pod nadzor-uspešno razvila. Tudi bombaže-1 gtvom vseučilišča državo. Delavčeva opazovalnica1 Piše Iva» Melek. • ti. Pri vožnji čez Shasta Retreat vidimo na tisoče letovišč ob senčnatih gozdovih in bistrih potokih, na vzhodni atrani pa zopet najlepše rezidence visoko nad reko Sacramento. Po velikih ovinkih, sedaj na levo, «edaj na desno, med zasekami, pridemo na postajo Castle Crag. Od tukaj je krasen razgled na Shasta gorovje. Jako blizu izgleda, pa vendar je par sto milj od nas in izgleda, kakor da bi se živo srebro cedilo po njem s slemena navzdol. Okolica je polna letovišč. Kennet je središče tukajšne bakrene lnduatrije, kakor tudi naselbini Coram in Matheson. Veliki bakreni mlini stoje v hribovju ob reki. Bližamo se mestu Reading kjer so vrata Lassen Volcanic narodni park. Resding je sedež okraja Shasta, ob začetku velikanske Sacramento doline, obsegajoče dvanajst miljonov oralov rodovitne zemlje, katera meri od 50 —160 iqilj v širini. Tukaj se vidijo že tropična drevesa, kakor palme, evkalipte in ciprese. Ko zapustimo Reading, se peljemo čez mesta Girvan, Andersen in Cottonwood, Vse naokrog so velikan-aka polja, sasejana z različnim žitom in zelenjavo kakor tudi s sadnim drevjem. Na levo vidimo visoki Mt. Lassen, 46 ftiilj vzhodno od gorovja Sierra Nevada. Mt. Lassen je volkanična gora; SO. maja leta 1914. je ta volkan zopet postal aktiven. Več let je bij u val lavo, kamenje in cele kolone dima, sedaj pa zopet počiva, le meglica pare se' vidi ali pu izreče milejše kazni. nad njegovem žrelom. (Mt. Las- Mussolini in drugi oberfašisti imajo za tako pošto- J® «dini »ktivn! volk*n v panje z duhovni več vzrokov. Oni razumejo, da je ljud- Zdrtenih «^avah.) stvo v Italiji fte tako nevedno, da se fašizem ohrani le s pomočjo papeža, naslednika starorimskih cesarjev. Ce fašizem pride v navskrižje s papežom in njegovim kabi- ni sadovnjaki, kakor tudi rodo-netom, tedaj so Mussolinijevi dnevi šteti. Ce papež in Tahama je križišče njegov dvor apelirata na nevedne ljudske mase v Italiji, uTrf ju£ da st» upro Mussoliniju, tedaj se Mussoliniju zna zgoditi proW ^v^. odtod se obrnemo to, o čemur ni še sanjal, ko je vodil podivjane fašistov- proti zapadni strani čez Rich-ske tolpe na zborovanje in zbirališče v Rim. In zato je fiold in Corning. Karakteri-boljo, da Mussolini in njegov fašistovski štab živita v «tičen pogled jo tukaj na hra-miru in sporazumu s papežem in njegovim dvorom. v velikem obsegu. Vzhodna proga skozi dolino Sacramento- Ko pustimo za seboj Tahamo po vzhodni železnici, prekoračimo roko Sacramen Ko zapustimo Davia, so peljemo proti zalivu Suisun ob meša ječih se rekah Sacramento in San Joaquín, proti Dixonu. Peljemo se skozi dolinska mesta, Batavijo, Elmiro in' Suisun to, pridemo v Los Molinos (mli-1 Fairfield, z lepim rwledom na ni v španskem jeziku), staro ipanjko kolonijo, katera jo ne- polja, pašnike, sadne vrtove. Posebno takozvanih angleških Poglavje o slepcih. Dtanes je beseda o fizični slepoti, ne o mentalni. Pravkar či-tam, da ae dr. Jacob Kunz, profesor matematične fizike na il-linoiski univerzi, že ¿7 let ukvarja z novo Čitalno napravo za slepeo. Iznajdba, ki je menda že uspešno prestala ekapertmente, omogoči slepcem čitanje navadnega čtiva, torej tudi tega član ka, s pomočjo električnega apa rata, ki ga slepec natakne na u šesa, drugi konec pa apoji s časopisom ali knjigo. Fotoelek trične staniee oddajajo pramen svetlobe v velikosti vsake Črke, ta pa proizvaja za vsako črko drugačen zvok. Nk ta način bo slepec čital z ušesi, s sluhom; čr ke bo slišal. Razume se, da je ta iznajdba velikega pomena, ako se obnese. Izdelovanje posebnih knjig za slepce s privzdignjenimi črkami, ki jih slepec čita s prsti, in mučna šola za tako čitanje potem odpade. Slepcu se bo tr?ba naučiti le črkovnih zvokov in nato bo s pomočjo omenjenega aparata lahko čital vse, kar či tajo* drugi ljudje. Hvalevredno in potrebno je vsako delo, ki olajša slepcu muč no šivljenje, ampak to je le o-lajšanje. Olajšana bolečina še ni zdravje. Caa pa je, da mogoč na veda, ki je ustvarila čudesa v zadnjih petindvajsetih lotih, u^ stvari tudi umeten vid. Slepec je, kakor vsak nenpr malen človek in kroničen bolnik velika nadloga samemu sebi in drugim. Najhujša bolezen pa je slepota, ko človek no more gle dati jasnosti dneva in sveta okoli sebe. Morda je katera druga bolezen še hujša, ali smatra se, koč obseg*)a čez 80,000 oralov i orehov je tukaj nasajenih na ti-rodovitno zemlje in je bila last | s0Če oralov, špansko zadruge. Šedaj je zemlja razdeljena na,manjše far Ob krasnih nasadih sočivja.se peljemo naprej v dolino Vaca me. Od tukaj naprej pridemo v | in Capay. Kamor se ozremo, je pravi parad», posebno sedaj, ko vse sadje najlepše zori. Uboga naselbino Vina, to jo središče Stanfordovega. rancha,^ katori obsega 60,Q00 oralov zemlje. Lj^vesa so sklonjena do tal, ka (Po Stanfordu se fcnenujo tudi ko te£ko držijo sladki dozorel znano vseučilišče Stanford Uni versity). sad na šibkih vejicah. V Suisun-Fairfieldu se cepita da je slepota največja nesreč», more zadeti drugače zdravega človeka. Največji dobrotnik teh ne. srečnikov bo torej Iznajditelj a. parata, ki se natakne na mrtve oči (kot naprimer očala) in pec bo lahko nanj videl popol. noma kakor vsak zdrav človek — morda v gotovih slučajih manj, a vendar boljše nekaj kot nič. i Tako vest bi slepci pozdravili in z njimi vred ve9 civilizirani svet! Ali bo kdo rekel, da to ni mogoče? Jaz mislim, da je. Vse, car je naturno, je mogoče. In to , e naturno.. Kjer je le oko po. (varjeno ali uničeno, center vi. da v možganih pa normalen, je umetni vid mogoč. Drugega ni treba kakor mehanični posnetek očesa, ki se spoji z živcem v možganih in refleksija mora bi. ti ista kot skozi zdravo oko. Saj so oči le orodje In sedišče vida je v možganih. To pride — in mora priti. Vse bolezni in vsi fizični defekti (mentalni tudi) morajo izginiti sveta. Zato je veda tukaj. Pozitivna Veda je šele zarja civili-l zacije. Dokler so bolezni na svetu, kakršne so bile vse vekove, toliko časa ni prave civilizacije. (Med bolezni spadajo tudi religije, vojna in profitno izkori-ščanje.) Se nekaj drugega pride, m morda še to stoletje; oživljanje mrtvih, ki umrjejo z zdravim telesom vsled nezgode (utopljenci, zmrznjenci, zadušeni od plina itd.) In ko pride ta epohal-na iznajdba —- tedaj bo premagan misterij smrti in tedaj izgine zadnji dvom o falaciji "po-smrtnega življenja". Ivan Molek: DEŽELA BAKRA NEKDAJ IN ZDAJ Chico je krasno in raztoče , proti dolini Njtpft ln v do. mesto, z onim najlepših parkov, Uno ^ kar jih je v aoverni KalifornUi.K in druffa Park obsega devetnajst stoirik Tudi g kriziWa __ rov. Mesto je bilo usUnovljeno I Mko obi|čejo teVasilbineT Tu- lino Somone; prva pelje v Call-v Santa Roso. pri Valleju se leta 1860 po generalu Bidwellu, kateri je bil eden prvih, ko so začeli saditi sadno drevje v tej okolici, in je tudi sam zasadil velikanske nasade, kateri še danes obstoje, ampak so v drugih kaj žive Slovenci na krasnih farmah. Naš vlak se obregne Suisun zaliva, ob katem gre dve milje do Benicije in potem oft> robu Carquinez. Benicia jo bila kapi- likanski hrast . "'Hooker Oak", kateri meri 9 čevljev v premi- rokah. Na deano od proge je ve-j^ driaV€ leta 1863-^54. Staro, iz opeke zidano poslopje^ v katerem je bila dvorana legislatu-ru in vrh 140 čevljev na široko. Lef ^ ^ 8tojl In glu4i M Na levi »e dviga gorovje Sutter megtno hi&0. Southern Pacific Buttes, 1900 čevljev nad pla- železnlca prekorači zaliv ob ro- njavo, tudi tu se nudi krasen pogled. Marysvillo jo eno 1 ftiroko" starejših in historičnih mest v dolini. V starih časih (1. 1848) je bilo to, mesto središče zlatih bu Carquineza, eno miljo na na prevaževalcu Contra Coota, kateri je največji na svetu. Na ta prevaievalec (ferry-boat) se more zapeljati krat. Vlak se zapelje na pre-važalca po mostovžu, kateri se rudnikov (obgovorju "Sierra"; dvaj8et osebnih vozov (železni danee v tej okolici dobijo še | sklh) In štlri lokomotive na en veliko zlata iz rek in potokov, S parno lopato zajemljejo pesek ter ga izpirajo; v najdejo še veliko takozvanih "nugetaf' (zlata v koscih). Marysville se nahaja v trifcotu Yuba in Foathor rok, kateri sta ponekod obdani s velikimi nasi- Eed Bluff na bregovih reke Sacramento jo sedel okraja Tahama. To mesto obdajajo kras- stičen stove gotdove. živi hraati v do- linah — (živ hrast jo vodno ze-Papež ne more dovoliti, da bi posvetni tribunah tako len) beli hrasti v sredini in ravnali z njegovimi služabniki, kot z navadnimi delavci irni hrMtl hribovjem. tli drugimi inteligenti, ki za nauke, ki prihajajo iz Vati- ^T"1"* Jt i * »i , „ ,, , sadov breskev, marelic, hrušk kana in ki so v nasprotju z zdravo človeško pametjo, ne |n 0|jv. Tukaj »u tudi tovsmi. dajo počenega groša. Kam bi pa ti nauki prišli, ako bi v kater h konzervirajo različno se dovolilo, da se z njegovimi služabniki tako ravna kot ln oUve' {*r 0,lvl10 s preprostimi delavci in brezverskimi inteligenti. Verne JJ^i^^LilT j_» _ ., »■, v, _ me »koti osrčje doline sacra- ljudske mn^tice bi spoznale, da je posvetna oblast mo£ m#nto. Tukaj r**t# vse, iitn. nejla kot cerkvena, spoštovanje do papeževih aluiabni-1 ril, alfalfa, koruza, sadje vseh t€m P®9^,111 dviguje in pada kakor morje v gotovih Časih dneva. Izkrcamo se na Port Costi. Celi vlak potegne zopet lokomotiva na suho. Port Costa je pristaniščno m m , mesto, kjer se nakladajo naj pi, od osem do ^t ln sedemdeset vefije ^^ ladje M gvetu> čevljev širokimi, W zadržujejo ^^ tudi lf y8€h ^ §v#u> vodo, da se no razlije po bogatem polju. VSe mesto jo zara- Naš vlak vofti sedaj ob San Francisco zalivu 27 milj proti ščeno s krasnimi palmovimi dre- priiUnlMu. Oakland. Krasen po- voredi. gled se nam nudi čes široki sa- Rosevillo jo Industrijalno me- llv: w v ogpredju in gora sto in jo krttišče, katero pelje Tamalpais 2690 čevljev visoka čez gorovje Sierra Nevada čez v 01ldju< ob več manjših indu-Salt Lake do Ogdena, Ukozvana itrljalnih mestih se oedaj bliža- Lake Tahoe proga. Bližamo oe postaji Antelope mo meotu Oockettu v velikansko sladkorno tovarno podjetja Ko preidemo Antelope, Walarga Califomia Hawaiian Sugar Benali ln Elvas, dosežemo po Works. Parni prevažaki od tu-vožnji osemnajst milj Sacra- kaj vozijo tudi na Vallojo {n na mento. Med Benali in Elvasom prekoračimo reko American, ki! se ateka v roko Sacramento, pre-| cej severno od Sacramenta. Dospell smo v Sacramento,! kspitol države Kalifornije in! sedež okraja Sancramento ter I sprotno. Valleja je prijazno mesto ob zalivu in Šteje okrog 21,-000 prebivalcev, med katerimi je precej Slovencev. Na drugo stran zaliva vidimo M are Island Navy Yard, največje marinarsko pristanišče Stri- največje mesto v notrajnoeti' ca Sama na pactfični obali. Na države. (Staje okrog 110,000 prej proti mestu Richmond u — prebivalcev.) Mesto je iodu-; to je še novo mesto, katero pa I. "See America first!" Rojaki potujejo v starq dot movino na obisk in pišejo o svojih vtisih. To je vso v redu. Vsi pa ne moremo obiBlutti starega kraja, dasi bi marsikdo rad to storil. Medtem, ko odlagamo po-set Evrope od leta do leta, se pa ne manjka prilike za obisk kakega kraja v Ameriki, ki je v mnogih ozirih ravno tako, ako ne še bolj zanimiv kakor kak zapuščen kot rojstne dežele. Američani imajo svoje rodoljubno geslo: "Najprej si oglej Ameriko!" Jaz pa sem slab ameriški patrijot, tako slab, da mi je nekoč neki zagrizen stoprocentnež rekel v obraz, da jaz ne bi smel imeti volilne pravice. Kljub temu imam lahko vest in z lahko vestjo tudi rečem, da ne obisku* jem ameriških .krajev iz ljubezni do nove domovine, temveč iz ekonomskega razloga, ker so ti kraji bližji kot pa razni lepi kraji onkraj morja. Ko je torej prišel letošnji teden počitnic, sem jo mahnil na severosapad v Copper Country, deželo bakra. 2e dolgo časa sem želel, da še enkrat vidim Calumet in druge rudarske naselbine v deželi bakra, v katero sem prvič prišel leta 1908 in jo zapustil štiri leta kasneje, torej pred dvajsetimi leti. Želja se mi je izpolnila. Preživel sem teden dni med znanimi starimi scene-rijami, med ostanki starih sce-nerij, med peščico starih prijateljev in sorodnikov — drugih ni več — med panoramo obujenih spominov, ki so oživeli po dolgih letih, med tradicijami, ki so že davno za menoj, tako davno, da se mi je zdelo, kakor da b^bil prišel v stari kraj — in vrnil sem se natrpan vtisov, čuvstev in informacij, ki jih zdaj skušam tu podati čitatelju, ki se zanima za življenje naših trpinov po Ameriki. y dvajsetih letih se marsikaj izpremeiu. Saj se mora. Tako zahteva razvoj. So pa stvari, ki se tudi v dvajsetih letih ne zganejo, Doba je prekratka. Tak& sem našel v deželi bakra mešanico starega in novega življenja. Nova doba raste iz stare. Tako je sicer povsod, ali oni, ki stalno živi v enem kraju, ne o-pazi tega v tako jasnih potezah kot oni, ki obišče znani kraj po dolgem času. Človek nese s seboj tisto sliko, ki jo je odnesel, a strmeč vidi, da se slika ne u-jema več. Morda ga ni slovenskega de-lavca v Ameriki, ki ne bi bil še nič slišal o Calumetu, Mich. To je ena najstarejših slovenskih naselbin; samo v Minnesoti »o bile starejše, katerih pa prav-zaprav ni več. Kdo se še ne spominja velike stavke leta 1913-14? V tem kolosalnem boju med rudarji in baroni bakra, ki je trajal devet mesecev in v katerem je padlo okrog 80 delavskih žrtev, so slovenski rudarji » drugimi vred bojevali eno največjih bitk v zgodovini ameriškega delavskega gibanja. Bih so poraženi in razpršeni na v* vetrove, toda težke žrtve niso bile zaman. Novi delavci, ki prišli pozneje v deželo bakra, danes žanjejo ssdove, kolikor jih je, tiete gigantske borb«. Ampak več o tem kasneje, ko pride stvar na vrsto. (Dslj4 prihodnji*.) kaže precej aktivnosti v industriji — ima Standard Oft Company velike delavnice, kakor tudi Pullman Co. Sedaj dela tudi Henry Ford tukaj veliko tovarno avtomobilov. Precejšnje število naših rojakov si je v tem mestu že kupilo svoja hiše in stavblftča in upati je, da bo to fte velika slovenska naselbina. Peljemo as naprej proti Ber-keleyju, sedežu kalifornijskega državnega vseučilišča. Krasne hiie se vrstijo od zaliva proti hribčku, vse v Španskem slogu narejene in obrasle z velik»"; skhni živimi hrasti in visokim» evkaliptami. Vseučilišče j« večje v tej državi in na kamp«-su so krasna poslopjs, kakor gledališče v grškem slogu Tower ali Campanile je 307 rt* Ijev visok. Stadium, v kater«® je prostora za 78,000 oseb. j« J* narejen leta 1924 in jo $1,500,000. Mesto leži rsvno* nasprotni smeri od svetov^ znanega Golden Gete in nudi * krasen pogled čez saliv (KMM prthodBjU ) a PONDELJEK, 22. AVGUSTA. Vesti iz Jugoslavije Strašna toča v Savinjski dolini. Iz Žalca poročajo: Komaj nas je še-le prestrašila vest o veliki škodi, ki jo je povzroči-la toča na Bizeljskem že je le-ta obiskala tudi nas 4. avg. zvečer med 23. in 24. uro. Razsajala je ,uKozapadno in severozapadno žalskega trga ter uničila hmeljišča. Padala so kokor jajca debela zrna in zjutraj so bile vse brazde polne poldozorelih hme-ljevih kobul. Hmeljarji kijma-jo okoli Vrbja in proti Gotov-Ijam hmeljišča, trpijo ogromno škodo. Ista usoda je prizadela tudi občino Št. Peter v Sav. dolini. Nepoškodovana pa so ostala hmeljišča vzhodno žalskega trga. Žrtev strele. Kakor drugod v Sloveniji je 4. avg. zvečer tudi v Šaleški dolini divjala silna nevihta. Bliskalo je in grmelo. Pri Trobinovih v Družmirju je Udarila strela, ko je bil«, družina zbrfena v kuhinji. Luč je ugasnila. Ko so se domači zopet zavedli in prižgali luč, se jim je nudil grozen prizor: gospodinja Helena Trobiiiova je ležala mrtva na tleh — ubila jo je strela. " ; , * Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrla dne 3. aug. v 52 letu Julijana Borin, posest-nikova žena iz Grajske vasi. V Zavodni pri Celju je umrla istega dne 21 letna tovarniška delavka Angela Pavel. Lepo so jih potegnili. Zadnje čase se je veliko pisalo o prevedbi kronskih vpokojencev v dinarske. Malo je manjkalo, da ni kler. stranka v znamenju tega hrupnega uspeha otvorila in vodila veliko borbo. Končno se je ta prevedba začela nekam čudno zavlačevati in omejevati. Prvega tega meseca so pa mnogi vpokojenci trdno računali, da bodo vendar prinesli domov vsaj toliko dinarčkov, kolikor je bilo prej kron. Toda, o joj! Mesto prevedbe, dinarjev itd., so dobili prvega še manj pokojnine nego navadno: Prevedba se je iz-prevrgla V adtfctfljaje za razne davke in dajatve in ubogi vpokojenci bi morali državni blagajni pravzaprav le nekaj doplačati! Marsikatero krvavo ironijo si je že dovolil Beograd na račun ujedinjenih in osvobojenih pokrajin — s to svojo najnovejšo potezo je pa postavil vsemu krono. Velik požar na Gorjancih. — Pogorelo je okoli 20 vagonov obdelanega lesa, kurilnica, parilni-ea in kovačnica tamošnje tovarne za les. — Dne 26. julija zvečer so opazili qa Gorjancih velik ogenj, ki je vedno bolj naraščal. Na mah se je zbralo na hribih okoli Novega mesta nebroj občinstva, ki je ugibalo, kje je točka požara. Končno je pohitel nekdo na mestni magistrat, kjer imajo telefonsko zvezo z novomeškim vodovodom v Stopičah. Prejel je obvestilo, da gori tovarna lesa v Gorjancih, last I-vana Šiške iz Ljubljane. Takoj je bila alarmirana novomeška požarna bramba. Ker v [>ozni uri ni bilo na razpolago nobenega hitrega voza, je bila videti vsa pomoč iluzorna. Iz te »tiske je «pomagal gasilcem tukaj bivajoči general Tersič, ki jim je dal na razpolago svoj tovorni avto in Šoferja. Tako se je mogla odpeljati na lice mesta no\omeška požarna bramba in orožniška asistenca. Omejevat požar je prihitela tudi Ae požarna bramba iz Stopi« Omejen pa je bil šele v poz-jjft jutranjih urah. Pogorelo je tal skladišče obdelanega lesa in plohov, okoli 20 vagonov, nabije kurilnica, parilnica in končnica. Skoda j« ogromna. Kako j« nastal požar, še ni pnano. Najbrfte s« je vnel od "ker, ki so prihajale iz dimnika finega stroja in padale na tla, se nahaja poleg kurilnice l»nin*ca i* tovarniško akladi-To je bilo Um lažje, ker je bil les od velike vročine nenavadno suh. »«onetna mrt. Pred celj-'•"m Krožnim sodiščem sta se **Ko\arjala radi smrtonosne dlesne poškodbe poaestnikovs IZ PRIMO RJA sinova Karel in Ivan Marenčič iz Sv. Petra pod Sv. gorami. O zagonetnem dogodku so že svoj čas obširno poročale tudi novi-ne. Dne 7. februarja 1927. so i-meli pri Marenčičevih furež. Po dobri večerji, ki so Jo seveda tudi zalili z vinom, je nastal med starši, sinovi in hčerami prepir, ki se je končal s pretepom, telesnimi poškodbami ter imel končno za posledico, da je naenkrat izginila hčerka Ana Ma-renčičeva. Našli so jo šele čez mesec dni mrtvo v reki Sotli, ki je kakih 20 minut oddaljena od Marenčičeve hiše. Zdravniki so ugotovili, da je imela utopljenka na sebi znake nasilne smrti in da je morala biti vržena že mrtva v vodo. Sumljivo je bilo tudi dejstvo, da se Marenčičevi niso mnogo brigali za pogrešano Ano in da so pri zaslišanju izpovedali o poteku prepira in pretepa prav različno. Ugotovilo se je samo to, da se je Ana Marenčičev nahajala na peči, ko.je nastal med očetom in materjo prepir, v kojega je posegel tudi sin Ivan s tem, da je porinil očeta in mater vsakega na svojo stran. To je Ano tako razkačilo, da je pograbila desko ter udarila brata Ivana tako nsrečno, da je omedlel in padel na tla. Ugotovilo se je tudi, da je Ana po tem svojem dejanju obupana zbežala bosa na krmo ter se tam zakopala. Na prošnjo sestre Amalije, naj se vrne, je boje odgovorila, da ji ne ostaja drugega kakor da se utopi, preden j6 bodo uklenili orožniki in pozneje obesili, ker je ubila brata. Dokazano je tudi, da sta brata Ivan in Karel črtila Ano, Karel zaradi neke njive, Ivan da jo je malo prej celo tepel. Razprava pred okrožnim sodiščem ni prinesla v zagonetni primer toliko jasnosti, da bi mogel sodni dvor izreči svoj krivdorek, radi česar sta bila oba brata o-proščena. Državno pravdništvo je vložilo proti temu priziv. Boj z gadjo zalego. — Lfflja, 30. julija. — V letošnjem kačjem letu se je gadja zalega tudi v litijski okolici izredno razpasla. Listi se že poročali o izrednem dogodku, da se je gad šetal pod nogami gostilniškega omizja na Brinovem vrtu. Isto-tako je našim čitateljem tudi znano, da je prišla strupena kača na sprehod naravnost na glavni trg, a je pred zasledovalci ušla pod žlebovje Boriško-ve hiše. Vsekakor je zanimiv tudi naslednji novi dogodek, ki ga je doživel Pleničar, gostilničar pri "Urški". Pleničar je imel opravka v svoji , garaži, kjer je pregledoval svoj tovorni avto, s katprim je nameraval peljati pivo na Vače. Pod zadnjimi kolesi je o« pazil nekako zvito cev. Pripo-gnil se je z namenom, da je pobere. Komaj pa se je dotaknil dozdevne cevi, se je odvila — kača. Ostro sikajoča se je obračala v preplašenega gostilničarja, ki pa je v izredni prisotnosti duha odskočil in pograbil težko avtomobilsko zračno se-salko ter jo vrgel na strupenega gada. Udarec je bil tako močan, da je gadu utrl glavo. Pač neprijetno srečanje, ki bi lahko i-melo usodnejši izid! Kako številna je kačja zalega, dokazuje tudi naslednji do- # ^ godek. ki ga je doživel neki že- megU) lezniški uradnik ob južni progkf y Ko se Je le-ta ponoči vrnil s službe domov in odgmil posteljo, Je v njej ležala — kača Začudenje in strah, ki Jo Je povzročila nepovabljena sosUno-valka. si pač lahko predstavlja mo. Vsekakor ti dogodki dokazujejo , da Je opreznost pred kačjo zalego letos na meatu. Iz Zagbrja poročajo o naslednjem dogodku: Te dni Je kotre-dežki župan Martin Drnovšak v Rovah nalagal gramoz. Kar ne-enkrat se mu zaleti v nogo gad K sreči Je Drnovšek imel usnjene gamaše, kar je preprečilo nesrečo. Enak dogodek Je doživel rudar Ravnikar, ki ga Je gad brez posledic ugriznil v črevelj. v ftklendrovsu se Je gad spla- , Utonil Je v Soči 2/iletni Vinko Balog, poslovodja Gospodarske zadruge v Idriji pri Bači. Mladi Balog je bil pri ljudstvu priljubljen. Trnovski gozd z vsem okolišem bi Italijani radi izkoristili V turistične svrhe. Svet je krasen in vreden velikega posečaf nja. Pred vsem treba poskrbeti za primerna stanovanja turistom. Najprvo bi se moral zgraditi velik hotel in sicer na Lokvah. Italijanski listi razpravljajo obširno o tem, kako bi se morala trnovska planota uve^" ljaviti kot kllmatično bivališče za številne domačine in tujce. Načrti zvenijo lepo, ali v take svrhe treba mnogo denarja. Te« ga pa ni v deželi niti za najnujnejše stvari. Nezgode. Goriški kavarnar D'Altri se je vozil iz Ločnika v Gorico na motorju. Pri Strači-cah je zadel motociklista, bilo je zvečer, s katerim sta trčila Bku-paj. Kavarnar je nevarno ranjen. — V Orleku pri Sežani Je padel s strehe krtiet Vinko Ukmar in se nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v tržaško bolnico. — Avto je podrl v Trstu v ulici Bramanti 1 Kletnega kovaškega vajenca JoBipa Cerkveni* ka, k sreči pa dečko ni nevarno poškodovan. Im . obrtnlkoip in v Julijski Krajini pre-t, da jim odvzamejo Ne le na prosvetnem i na gospodarskem odvzeti Jugoslo-o. Po mestih in po deželi imajo izginiti naši obrtniki in trgovci, da napravijo prostor italijanskim . . . Zadružno zvezo v Trstu hočejo fašisti uničiti. Postavijo ji najbrže komisarja, ki jo raz-žene. V zvezi je 60 slovenskih n hrvatskih zadrug iz Istre. V 42 zadrugah je včlanjenih nad 11,000 kmetov» Znano je, da se morajo naše zadruge v Istri odcepiti od tržaške zadružne zveze in priklopiti fašistični zvezi v Puli. Rezultat bo ta, da bo istrsko zadružništvo ubito. V fašistične gospodarske eksperimente ne more imeti nikdo zaupanja, Romanje na goriška bojišča iz* starih provinc se vrši že celo polettfe, pdsebno mnogo po ščitnikov bo baje v septembru. Gorica ima od regnikolov malo koristi, Goričani bi radi videli ino-zemce, da bi prihajali gledat, kje so se nekoč borili. Ali teh ni, dasi bi rad marsikdo prišel, ako bi ne bilo bojazni pred fašisti. Visoka lira In fašistična podiv janost zmanšujeta tujski promet v vedno večjo Škodo obrti in trgovini. Imenovanje. Sodnik ca v. An-ton i o Manzoni v Trstu Je imenovan svetnikom prizivnega sod nega dvora. Mairconi je rojen v Kanalu in vzgojen čisto slovensko. Do prevrata je bil Slovenec, po prevratu pa se je izognil svojim slovenskim znancem in prijateljem ter ne Spregovori več nobene slovenske besede. Gojenci la goJenke Sodnikovega zavoda v Tolminu so prišli v Gorico k učiteljskim izpitom v svojih uniformah, fantje v baltiški, dekleta pa v uniformi malih Italijank. Ali pri izpitih ni to nič pomagalo. Izdelali so pred vsem tškl, ki niso v zavodu. V fašističnih institutih prevladuje peč kričaška vzgoja, ^olski pouk je pahnjen na zad- Mti pod strogim fašletičnim nadzorstvo». Po znanih zadnjih sklepih v Rimu se ima politični moči fašistične stranke v Primorju pridružiti polno nadzorstvo nad rsznlmi društvi, druttbami, upravami Itd. Posebno važno Je seveda neprestano nadzorstvo nad slovim-ekimi obtfciami v vsakem pogledu. Tržaški politični tajnik Ko-bal Je dobil sedaj iz Rima polno moč za tako delovanje. U do-slej Je bilo kontrol« in nadzorstva s strshl fašistov vsepoveo-dl več kot preeeč. Kaj bo torej le prišlo? HMiiaftl hoétjo Jasao I izjavo Morganov finančni tovariš obl» skal Coolldga. — Finančniki niso zadovoljni i dvoumno isjavo. Rapid City, S. D. — Dwight Morrow, član tvrdke Morgan & Co. je dospel sem, da se pogovori s predsednikom»Coolidgem. Gospodje visoke finance ne hodijo na zapad lovit ribe in tudi ne gledat indijanskih iger. Ta. ke reči so zanje potrata časa in čas 'je zanje zlato. Kadar ta gospoda potuje tako daleč in v samoto na zšpadu, tedaj jo do tega potovanja napotijo gotovi nameni, cilji in vzroki, ki nimajo stikov z lovom in divjačino, rib in gledanjem Indijanskih iger. Coolidge je podal zelo dvoumno izjavo glede predsedniške kandidature, ki pričenja z bese. dami "jas nisem . . in se da tudi tolmačiti tako, da bi bil rad predsedniški kandidat,* a drugi so mu rekli, du ne bo kan didiral. Is te itfjave se da sklepati, če bo Coolidge kandidiral, da bo proti volji drugih, In da se šq ni odpovedal kandidaturi, zato ga lahko konvencija republikanske stranke nominira predsedniškim kandidatom. Wall Street pa s tako izjavo ni zadovoljen. On zahteva jasnosti in ne mara čakati do zadnjega, ko bodeta konvenciji demokratske in republikanske stranke pred .durmi, da se izreče, katerega kandidata bo pod piral. Za Wall 8treet je seveda vseeno, ali ¡podpira demokratič nega ali republikanskega pred sedniškega kandidata, ampak Wall Street hoče biti na jasnem, katera stranka bo kandidirala moža, o katerem je Wall Street prepričan, bo krmaril tako, da ne bo tkodllo njegovim Interesom. Potovanje'tyo rrowa na za pa« ni torej'nič izrednega, ampak Je le posledica političnih in gospodarskih dogodkov ! zadnjih let Očividno je, da Coolidge ni po volji kot tob&oči predsedniški kandidat finančni gospodi in da ta gospoda ilče, kot predsedni škega kandldàta ttooža Roose-veftdva tipa, TU sI TiO znal pome gati iz zadrege prihodnjih šti rih let, na katere visoka flnan ca gleda s skrbjo, ker jih sma tra za leta polna potežkoč in za pletljajev, kimajo postati usode polni za gospodarstvo, kot si ga je zamislila visoka finança, ako krmar ne bo trdno držal krmila in krmaril po določenem kurzu Zelja finančnikov je, da se CooHdge jasno Izjavi, ali bo al ne bo kandidiral, da po tem poseže v politiko in Jo vodi po svoji želji. Ce bo Coolidge kandidiral in se udal volji finančnikov, ali če bo Čoolldge kandidiral in krma ril kot v preteklih letih njegovega preidsednikovanja, se bo v nekaj tednih spoznalo iz ured-niških in dopisnih člankov v dnevnikih, ker časniksrji velikih dnevnikov razen majhnega števila izjem bodo pisali tako, kot bo želela go*|x>da v Wall Streetu, izjeme pa tako, kot bo. -jjd ju¿0X0tu |*njp ||»A»me/ op vatni interesi, ki h« križajo z interesi v Wall Streetu. Policija kot vzcojltoljloa Mlade hudodelce iz navade bo izročala paihtatrom v preiskavo. Rrezpoaelnim mladeničem bo akušala dobiti dek>. V. Sejalec PRVI HONORAR Chlcago, 111. — CikaAka poli. clja je nastopila v ulogi vzgo-itcljice za gladino. Mladeniče, (i pohajajo in hodijo s samokresom v žepu po čikašklh ulicah, ne bo več vlačila pred sodnike, da jih obsodijo v poboljše-valnico, ampak jih bo oddajala v preiskavo psihiatrom in Če jih pronajdejo, da njih pamet ni razvita, bodo poslani v zavod za bebce v Lincoln, 111.; da se tam njih pamet raz v j je. Ce bo psihiatrična preiskav« dognala, da je pamet razvita, tedaj bo policija takemu mladeniču preskrbela delo. Vzgojitelji so drugega mnenja. Oni pravijo, da bo ta metoda prav malo skrčila število zločinov. Po njih mnenju je velikih mestih in industrijskih središčih največje zlo. ta-kozvano gangeštvo. Dečki, ko so stari devet ali deset let, se združejo v takozvane gange ali skupine. V dveh. ali treh blokih je navadno po več takih gang ali skupin. V teh gangah se dečki shajajo po končanem Šolskem poduku ali pa ob večerih. V teh gangah se dečki raz. govarjajo o raznih rečeh, ki jih izvedejo. Pamet teh dečkov nI razvita, da bi znali soditi, kaj je prav in kaj ni prav, in tako deč ki izvrše marsikatero neumnost, za katero bi jih starši karali ali pa kaznovali, ako bi vedeli zanjo. V velikih mestih in industrijskih središčih je star šem nflnogoče Izvedeti neumno, sti, ki jih uganjajo take deške gange, ker jih ne izvrše nikdar v bližini svojih'bivališč, ampak odhajajo v one mestne kraje, kjer so nepoznani, ker se za vedajo, ako bi kaj takega sto rili v bližini svojih bivališč, da bi eden ali drugi sosed kmalu povedal njih staršem, kaj so izvršili. Tako se pa dečki počasi razvijejo v cestne Arabce In gangeže in to se jih drži, ko odrastejo. Za uspešno vzgojo Je treba odpraviti gangeštvo, Izjavljajo vzgojitelji in učitelji. Za odpra vo gangoštva je treba, da mest ne občine velikih mest In Indu atrijskih središč ustanove vei* igrišč, ki so pod vodstvom dobrih vzgojiteljev In učiteljev, k znajo Že v mladih letih v dečkih vzbuditi želje po raznih igrah in več znanju, tako da dečki nima Jo časa misliti na reči, ki so v konfliktu s postavo io zdravim človeškim razumom. Do danes pa nima v Ameriki nobeno ve liko mesto ali Industrijsko središče zadostrtega števila Igrišč vzgojiteljev in učiteljev za deč ke, daslravno ima veliko denar ja za zidanje |>oboljševalnlc in ječ. Naprava takih Igrišč se veli ko bolj izplača kot pa pomnoži-tev policije In gradnja pobolj. ševalnic In j«Č. 7.11 v vinsko klet ter se vil okrog »odov. Nsjbrže mu Je v «ej ¿ini dišeia vinska kapljica ORGANIZIRAM 1'OHTREftf K-Kl HPALNlll VOZ ZAIM>-VOIJNI Z ODLOKOM. Priznanje njih unije od strani z vršnega pogajaJnega odbora ee «metra za veliko zmago. New Voifc, N. Y. — Bratovščina pofttraščekov s|>alnih voz smatra oficijelno priznanje od strani zveznega poicejslnega od. bora za veliko zmago. Odbor bo zdaj zahteve organizacije poslal s predlogi Pullman kompsnije razsodišču. Dejstva, ki Jih Je za unijo se-stavil delavski blroj, bodo podložena razsodišču. Rszsodnlkl bodo izvedeli, da morajo postre-ščekf spalnih voz delati po 400 ur v mesecu, de je mezda «Izka. da so odvisni od napojnine In ds so delavne raemer* izredno sla. be. Bratovščina postreščekov spalnih voz nasnanjs. da bo C>-ments Kadalle. vodja Južnoafriške unije .zamorskih delavcev, obdrtaval več shodov v JEdru. ienth drŽavah, da tliioda delavcev; .17 utonilo, Manila, Filipini, 10. avg. — Čoln, napolnjen z dolavcl, se Je prekucnil včeraj v pristanišču Manile. 37 delavcev je utonilo in 51 je bilo-rešenih. Trat In llenetke. Neki faši-stilni trgovec J« pred kratkim tožil v 'Topolu dl Trieste": Trst nima več potniških črt, ki so bil« njegove poldrugo stoletje. Clano Je rekel, da mora Trst rasti. Ali kako naj raste, ko nt) odšle v Ren«*tke njegove najznačilnejši« črte (Dalrhaclja. Albanija, Carigrad, AleksandrijS), Trst n»' prispeva, marveč hira In Izgub-Ija svojo mednarodno važnost, katero je naglašal Clano. Ino. w»mi»Ivo v*t* to dobre ve In čuti in Trst trpi vedno bolj , , , To Je izvajanje, ki se popolnoma krije t našimi opetoveniml trdit* vami. Ko sem bil v največji stiski, sem ubral tisto pot, ki jo je hodilo že sto in *to pred menoj. Zapisal sem žalostno zgodbo svojegs življenja in sem ž njo napol v nadi. napol v bojazni |K>-trkal na urednikove duri; zakaj uredniki so navadno vsi trdi iu osorni ljudje. "Nu, kaj bo s vami, človek?" me je Vprašal zadlrčno. "Potikal sem. gospod . . . Ta* ko je z menoj. Plavam, plavam, voda mi gre v grlo — in tako se oprijemljem suhe veje, ki ml je poslednje upanje." "Razumem," je zamrmral in Je med tem povrftn preletel * očmi moje papirje. Pisava je bila okorna in kakor starČevska, ker ssm pisal s premraleno in od gladu onemoglo roko. i^ito je bila tudi' urednikova ne« je med tom površeno proletel z mogel hitro naprej.. Končno me resno in nezaupno pogleda ter pravi: "Žalostna zgodba je to in ne vem. če jo bo kdo maral brati." "Žalostna zgodba je res, a resnična je. moja. doživljena "Verjamem. All ljudje hočejo veselega Čtlva. Kaj veselega, prijatelji, potem bova govorila." Ves obupan sem na|>ol prose če, |k>I obupno govoril še naprej, čeprav sem videl, da je med nama pogovor že končan in da ae me hoče gospod Iznebltl. "Veselega?!—Kako naj dam, česar nimam? VI ste samoglavl ljudje, gospodje uredniki. Povejte ml, ali se bo berač čudil, da smrdi skorja. Če jo Je pobral na gnojišču? Smrdi, a kruh je vendarle, si bo mtalll/' "Razumem," Je dejal malo-marno in nemo gledal v mizo, kakor da mu prihaja nekaj na um, kar Je %e davno |>ozabll. "Počasi razumevate, gospod urednik, »Stari ste že. In če člo-vek vidi, dr je na ravni poti proti cilju in mu Je le prav bil zu. ga kmalu mine idealnost in polagoma, ne da bi se zavedel tega, postane fllister. Morda ste tudi vi kdaj «pisali žaloatne «god bf In sta verovali, <1a Je v njih življenje in da Je v njih — resnica. Morda ste tudi vi v moj dobi hodili isto |H)t jtu kruhom, in ste se sramovali, če ate videli v zrcalu svoj obraz vesel." Urednik je Še vedno nemo gledal predse in mislil. Nazadnje se Je vzdramll. "Res js, prijatelj mladi. Tud j it/, sem bil nekoč izmed tlatih.. Trkal sem na duri urednikov svojimi žalostnimi prvenci, pa nisem našel gostoljubja. Kle sem Jih tedaj, urednlka-flllstrt — stsJaJ su|)i sam tak, A ne čudite se temu, moralo se ju tako goditi. Upiral sem se, končno Mi m se naveličal. Prinašali so mi in kri<'ali U med vrati, '(¡ospod urednik, prjnoael sem velezani-miv članek, vesel, zabaven, sen-zacljonalen, razkošen; natisnite ga in čltali bodo vaš listi In jaz sem Jim plačal nagrado In vseh globokih uradniških pogovorov je bilo konec. Tako Je, vidite. — Nu, pa tudi midva bova napravila. Slog Je alter dober, jezik gladek, tudi ni ne zanimivo, le— veselo nI." , "Povedal s<»m, gospod. SIcer pa je lažje krltlkovatl kakor pisati." Prijazno mi ^ mi naročil, naj ds bo radisprej Honorar sem dobil, spet sem Imel denarje v Žepu, a nisem Jih bil vssel. Prlberačil sem si jih, sem mislil. Se, Ji' slabše t Kebe sem prodal ljudem v zabavo, svojo zgodi*), da Ik> ljudem v |H»srneh, ko bodo čltali. Kakor da sem se poatavil na sramotni oder in rekel Ijuddm: "Dajte, pla/ajte ml — In pljuvajte vame, da vam b«im v zabavo." Kaj sem hotel z denarjem? Naj si kupim kruha? Zdelo bi se. kakor da Jem svoje laatno me-so. — Ljubice nisem Imel, da kadalle, kl,W i* kupil prstan v zaveso na- zen do mene — a kje sem dobil denar, ji ne povem. 8lep Je bil atorjen. Tedajci pu potrka nekdo na vrata. "Noter 1" v Stopil Je'v sobo berač. Ves vesel in srečen sem skočil pfoti njemu: "Oj. dobrodošel, človek božji I Rešil si me težke naloge. Vsemi in pojdi z Rogom in bodi I. «la bom tudi jas. Kar je priberačenega. naj oat»ne beračem." Napol preaenečeno, napol ne-zaupno je pogiedul denar, če nI morda ponarejen, nato pa jo Je. menda v strahu, da mu ga ne bi vzel nazaj,, brž pobral, ne da bi »e zahvalil ali poslovil, Niti vrat ni zaprl /a seboj. \ Tako se je zgodilo z mojim irvlm honorarjem in še danes mi ni žal, da se je tako zgodilo. Včasi z veselimi, včasi s ža-ustnimi zgodbami še danes beračim okoli uredniških vrat, a skoro da me ni več sram tega. Človek se nazadnje vsakemu poslu privadi in sčaaoma zamre v nJem glas, ki mu govori, da ni tak&en, kakršni so drugI ljudje. ROMBA" Oll CA8U «ZA IH)Î). PII10VANJA K PRR. (i A NJA NJI I. |e dal devico ill le s« Prinesem, (•I. / rasširi med /«morskimi delavci v Ameriki. Ta unija šteje ve/ ko 100,000 članov.____H I je dober in izkušen govornik. Jv1^ Uubetni bil delegat na sborovanju Mednarodne federacije strokovnih dVuštev. V Ameriki bo potoval v mesecih september, aktober In november. Govoril bo skoraj v vsakem večjem meelu in unllonizem 4industrijskem središču. I Tako »em premišljal, kaj bi ukrenil z denarjem, ki mi Je bil zdaj dobrodošel, sds j v nadlego Naposled sem sklenil: materi kupim nsksj lepega sa god. naj bo vsaj ona kdsj veeela, naj bo obdarovana njena gorka ljube- Take "ekapMje ob času" so v Ameriki navadna prikazen. IkMton. Mm«. (K. P.) — '•Romba", ki je eksplodirala in poškodovala hišo Lewis Hardy-ja, porotnika v Sacco-Vanzetti-jevl pravdi, Je ratpočlla preveč ob času, da podžiga k preganjanju, kajti dogodek ae je odigral v jutro dneva, ko je imel odvetnik italijanskih delavcev nastopiti s svojim zagovorom pred najvišjim državnim sodiščem. • Hoatonskl dnevniki so takoj skušali zvezatl eksplozijo 0rl hiši Blmon Johnsons s tem dogodkom. Ampak ta eksplotlja nima najmanjših stikov s Sac. co-VanzsttIjevo pravdo, : razen da Je njegova svakinja telefonirala policiji po nagrado, ker je opozorila policijo, da sta gacco In Vanzetti sumljiva značaja. - Eksplozija pred Johnaonovo hišo as js položila pred vrata lokalnih "butlegarjev," ki vodi. jo boj med sabo. Pri nobeni eksploziji nI bil nihče poškodovan. Zahvala sa pomoč. Hrldgevllle. l»a. — Kot je bilo v Proavetl še por