PoStnlna plačana v gotovini. Leto XIV., štev. 16g Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Nemške špekulacije na Ukrajino Čudna je usoda Ukrajine. Eakor že tolikokrat, se sedaj zopet imenuje v zvezi, ki bi bila za njeno pozicijo v zgodovini precej čudna. No, morda ni niti^ res, kar gre zadnje dni skozi svetovno časopisje, namreč novica, da so našli bolj-šsviki novo zaroto, ki aa je imela načrt, ločiti Ukrajino iz celotne ruske zveze. Take novice, ki vrh tega niso nič novega, se ujemajo prav sedaj z željami in načrti »neke evropske velesile« in dajejo njenim naravnost absurdnim diplomatskim kombinacijam nekak videz realne upravičenosti, nekake pogojne smiselnosti. Zalo jih je treba sprejeti z največjo rezervo in je treba jemati v poštev, da jih je morda spočela in bržkone tudi rodila želja onega, v čigar korist naj bi pomenile resnico ... Pa vendar ni odveč, ako se poraudimo nekoliko pri Ukrajini, dasi je morda ravno v današnje kombinacije prišla kot Pilat v kredo. Ukrajina je namreč dežela na zelo kočljivem mestu, seveda pod perspektivo, da se more uveljaviti njena kočljiva mednarodno politična situacija. Ko je prevladala v Rusiji revolucija 1. 1917., je dobila Ukrajina brž svojo posebno pozicijo, zlasti pa, ko so zmagali boljševiki. Tu se je pričela urejati napol samostojna država, katere odno* saj do vsemske državne enote pa se je zelo spreminjal. Najbolj fatalno je bilo, ca je vodstvo ukrajinskega separatizma naglo potegnilo s prvim ruskim nasprotnikom, ki se je pojavil, to je z Nemčijo, ter je boljševiško Rusijo v Bre-s.iu Litovskem pustilo na cedilu. Sledila je nemško-avstrijska okupacija v Ukrajini, ki je končala s propadom centralnih sil. Boljševiška Rusija je smatrala, da bo ukrajinski separatizem ukrotila in prilagodila najlažje in najbolje, ako mu bo dovolila poooln, najsvobodnejši raamah. Tako se je res zgodilo; nastopila, odnosno dovršila se je popolna jukrajiiiizacija« Ukrajine, pri čemer so imeli veliko vlogo Ukrajinci s periferije, in sicer iz nekdanje vzhodne Galicije, ki so bili ne le goreči, marveč naravnost fanatični sovražniki ruskega in poljskega, torej dobri učenci avstrijsko-nein-Skih načrtov. Kakor ostale zvezne republike, tako je boljševiška centralna vlada Ukrajino polagoma tesneje navezala nase in vedno širše je postalo ono področje, ki je bilo celotni Sovjetski uniji skupno in je čim dalje bolj omejevalo samostojno kompe enco zveznih republik. Ta razvoj je bil čisto priroden in nihče se mu ni čudil; z zlo namero pa so karajoče k:i-zali nanj vsi oni, ki so si želeli drugačnega razvoj?., oslabitve in razpada. Morda so iz istih virov prihajale tudi včasi novice o proti ruskih prizadevanjih rned ukrajinskimi boljševiki. Seveda pa ni pričakovati drugače, kakor tako, kot je bilo nekdaj v carski dobi; protivlad-ni ali revolucionarni pokret se ie vedro opiral tudi na centrifugalna stremljenja pri posameznih narodnostih. Da pa so Nemci hitlerjovske ere postavili posebno aspiracije na Ukrajino v ospredje, je prav za prav jako enostavna \tvar. V vnanji politiki zastopa hi-tlerizem težnje, ki so kratkomalo nadaljevanje viljemovskega imperializma iz predvojne in vojne dobe, samo da so pač še brutalnejše in še — večje. Hitlerjev-ska Nemčija pa vidi na svojih vzhodnih mejah ogromno slovansko maso, ki se odlikuje po silni vitalnosti, saj kažejo statistični računi, da bo imela sama Poljska v šestdesetih letih točno toliko prebivalcev kakor Nemčija, dasi jih ima danes polovico manj. Z množitvijo ruskega in jugoslovenskega prebivalstva pa je še huje. Da imajo hiderjevci glede Poljske enostavno parolo, da je to državo treba izbrisati z zemljevida, je dovolj znano; saj se bere in čuje o povsem resnih enunciacijah, da je treba Poljake kratkomalo pognati v Sibirijo, zakaj nemštvo potrebuje zemlje ... Se-3aj, zlasti odkar se odmika Moskva od Berlina in uvidevajo tako v Moskvi kakor v Varšavi, kje je zanje najopaznejši »prijatelj«, so posegli hitlerjevci po starem konceptu iz viljemovske dobe. Ukrajina naj postane zopet ona dežela, ki bi pomagala za hrbtom ogrožati Poljsko, ali prav za prav še več, ki naj pomaga razbiti Poljsko, saj so vzhodne dežele v poljski republiki poseljene z Ukrajinci in Belorusi, ki jih je dobro vpreči v protipoljsko organizacijo. Potem je treba odtrgati Ukrajino od Sovjetske unije, pa morda še Belo Rusijo. Ukrajince je treba podpreti zoper Poljake in Ruse, s tem se Rusija, ki se je z okr-nitvami med revolucijo itak že močno oddaljila od srednje Evrope, potisne še bolj proti Aziji in naj se ogradi z nemškima vazalnima »državama« Ukrajino in Belo Rusijo pač dovolj temeljito, dočim se Poljska kratkomalo izbriše z zemljevida. To je koncept, ki je v dobi mirovnih pogajanj v Brestu Litovskem že '.rium-firal, bil domala že realiziran. Hitler-jevska politika se je vrnila nanj, računajoč, da končno zmaga nad mogočnim LJubljana, torek 18. julija 1933 Cena 2.— Din BOLGARIJA SE BOJI IZOLACIJE Zanimiva razprava v zunan j e- političnem odboru - Odpor sedanjih bolgarskih državnikov proti akciji za sodelovanje balkanskih držav Sofija, 17. julija d. Listi razpravljajo zelo obširno o seja širšega zuoanje-politične-ga odbora, ki se je vršila v soboto. Razprava se je vodila na podlagi referatov predsednika vlade in zunanjega ministra Mušanova ter predsednika sobranja Aleksandra Malinova. Vsi govorniki so ostro kiritikovali zunantjo politiko sedanje bolgarske vlade. Mnogo se je ob tej priliki govorilo tudi o predlogu rumunskega zunanjega ministra Titulesca in turškega zunanjega ministra Tevfika Ruždi beja glede zaključitve novih konvencij med balkanskimi državami, iz poročila Malinova je razvidno, da Je Titulescu predlagal za-ključitev balkanskega pakta v locarnskem duhu in sicer med Bolgarijo, Rumunijo In Jugoslavijo, pri čemer naj bi se izvršile gotove korekture sedanje bolgarske meje z odstopom gotovih pokrajin Bolgariji, ki naj bi nato priznala sedanji status quo na Balkanu in se odrekla stremljenjem po reviziji neuillske mirovne pogodbe. Kakor je bito na sobotni konferenci širšega zumande-ipolitičnega odbora sporočeno, je turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej predlagal bolgarskemu poslaniku v Londonu Hamdžijevu, naj bi se meseca septembra sklenilo več obojestranskih konvencij In sicer med Bolgarijo In Jugoslavijo, Bolgarijo in Rumunijo ter Bolgarijo in Grčijo, s katerimi bi se zajamčil sedanji status quo na Balkanu. Razen o predlogu romunskega m nanj eg a ministra Titulesca in mrškega zuinanjeea ministra Tevfika Ruž? beja so na seji širšega zunamce-političnega odbora razpravljali tudi o vtprašar juSfevizije mirovne pogodbe. Posamezni govorniki so opozarjali, da je po&lednje dini nastala velika lz-prememiba v evropski politiki zaradi za-fcltj-učitve raznih paktov in protipaktov. Tako so ugotovili, da opušča Rusija zive-zo z Nemčijo in se približuje Franciji in Mali antanti. Rusija se odreka zahtevi po reviziji mirovnih pogodb, zaradi česar se nahajajo revizionistična stremljenja v kritičnem položaju. Na drujji strani se Francija pripravlja, da bi Pritegnila k sebi Italijo In si zagotovila na ta način status quo na podlagi mirovnih pogodb. Na seji širšega zunanje-političnega odbora so v zvezi s tem razpravljali, kakšno stališče naj bi zavzela Bolgarija napram vsem tem vprašanjem. Mnogo pozornosti so posvetili tudi vprašanju, ali bi bilo potrebno, da Bolgarija podipiše londonski Iz Londona v VVashington ? Svetovna gospodarska konferenca bo odgodena ti. t. m. in se bo pozneje baje nadaljevala jeseni v Washingtonu London, 17. julija n. Svetovna gospodarska konferenca bo 27. t. m. odgodena. Angleški politični krogi priznavajo, da konferenca dejansko ne bi mogla še nadalje delati, verujejo pa, da odgoditev ne bo pomenila njene končne ukinitve. Pričakujejo pred vsem, da se bodo sedaj pričeli razgovori, ki bodo dovedli v sklad sedanja na-sprotstva, tako da bo mogla jeseni uspešno nadaljevati svoje delo. Mnogi celo upajo, da se bo dotlej splošni mednarodni gospodarski položaj izboljšal in da bodo tudi Zedinjene države in Anglija stabilizirale svoji valuti. Novost v Londonu so glasovi ,da se konferenca ponovno ne bo sestala v Londonu, marveč v Washingtonu. Vsekakor bi ji bilo mogoče v Washingtonu prej doseči konkretne rezultate nego v angleški prestolnici. Ameriški kongres se bo sestal šele meseca januarja. Roosevelt bo dotlej že lahko žel prve sadove svojih gospodarskih eksperimentov. Zakliučitev Roosevelt o ve gospodarska kampanje nedvomno ne bo ostala brez slehernega vpliva na konferenco in ameriška vlada bi v primeru uspeha svojih notranje političnih gospodarskih ukrepov gotovo pristala na večje koncesije v korist konferenci in njenemu uspešnemu zaključku. Nekateri krogi se tej kombinaciji sicer še upirajo, češ, da je sprožilo akcijo za svetovno gospodarsko konferenco Društvo narodov, v katerem Zedinjene države niso včlanjene, toda ta ovira je le tehničnega značaja in se bo dala po splošnem mnenju zlahka odstraniti. Konferenca zaseda že šesti teden. Ta teden je posvečen likvidaciji njenega dela. Vsi odbori ir pododbori so dobili iialog, da morajo do petka pripraviti svoja poročila in jih predložiti predsedniku Macdonaldu. Angleški ministrski predsednik bo nato sklical zaključno sejo konference za ponedeljek ali torek. Posamezne delegacije se že pripravljajo, da zapustijo London. Debata o novem sedežu konference je prinesla v londonsko mrtvilo le še poslednji dih življenja. London. 17. Julija AA. Posamezni odlbori svetovne gospodarske konference so ' pozvali svoje pododbore, naj jim predlože svoja poročila, da bodo mogli sestaviti svoja poročila za sejo predsedmištva v torek 25. t m. Na podlagi teh poročil bo predisedmištvo odredilo vse potrebno z>a plenarno sejo konference dne 27. julija na kateri bodo sklenili o odgoditvi konference. Amerika za nadaljevanje dela London, 17. Julija s. Ameriška delegacija na svetovni gospodarski konferenci je baje izjavila, da bo vztrajala na zahtevi, naj se konferenca zopet skliče brezipo-gMjmo po nekaj mesecih. Državni tajmik Hoi.ll je naglasi!, da je konferenca razkrila slovanskim vzhodom, ako se ji posreči zabiti širok klin v to maso, to je, podrediti si Ukrajino in nasloniti svojo imperialistično zgradbo nanjo. Na prvi pogled bi človek sodil, da so to fantazije. Toda hitlerjevsild režim realizira svoj program tudi v onih sferah, kjer so mu mnogi pripisovali več zmernosti, in postopa pri tem s toliko brutalnostjo, da je prekosil tudi pričakovanja ekstremistov. Nič ni vzroka dvomiti, da bi poskusil realizirati svoje načrte tudi v vnanji politiki, samo če bi se mu tudi tu ponudila za to prilika, kakor se mu je doma. Aii v vnanji politiki na srečo ne gre tako lahko. Tu imamo mogočne čiinitelje, ki bdijo nad tem, da hitler-jevska drevesa ne bodo zrasla v nebo. Dokaz za to smo videli pravkar; v medsebojnih odnošajih slovanskih držav so se pričele spremembe, ki napovedujejo novo dobo in ki pomagajo garantirati, da bodo meje med nemškim in slovanskim svetom tudi še zanaprej potekale zapadno od Tise in na Krkonoših. celo vmsto trgovskih ovir. Zaradi česar Je sedaj bolj kakor kdaj potrebno, da se nadaljujejo prizadevanja za njihovo odstranitev. Japonske zahteve London, 17. julija. AA. Japonska delegacija je predložila pododboru za indi-rektno zaščito več pripomb o zaščitnih in izvirnih znamkah. Po njegovem mnenju pomeni obvezno zaznamovanje blaga z izvirnimi znamkami resno zapreko za mednarodno trgovino. Na podlagi tega bi mogli ponekod odklanjati tuje blago v korist domačega. V interesu mednarodne trgovine je zato, da so dololbe o izvirnih znamkah enostavne, enotne in trajne. Za primer izprememb teh določb naj se zainteresirane države pravočasno obveste. Prav tako ne kaže predpisati, da so izvirne znamke napisane v jeziku izvozne ali uvozne dežele. — Te japonske predloge smatrajo tu za odgovor na predloge kitajske delegacije. Mednarodna konferenca o carinah London, 17. julija. AA. Pododbor za in-direktno zaščito je predlagal gospodarski konferenci, naj bi se v kratkem vršila posebna mednarodna konferenca o carinskih vprašanjih. Mnenja je ,da je gospodarski odbor Društva narodov že dodobra proučil formalno stran teh vprašanj in zbral potrebno gradivo za posebno mednarodno konferenco o carinah. Heriotovo potovanje v Rusijo Pariz, 17. julija. A. »Newyork Herald« poroča, da je sovjetska vlada včeraj povabila bivšega predsednika francoske vlade Herriota, naj poseti Sovjetsko Rusijo. Herriot bo po poročilu tega lista prispel v Odeso 27. avgusta, kjer ga bo počakal francoski poslanik v Moskvi Charles Al-phand. Tukajšnji politični krogi so sprejeli vest o odhodu Herriota v Rusijo z velikim zanimanjem. Herirot je, kakor znano, predsednik zunanje političnega odbora poslanske zbornice. Današnji »Le Matin« pristavlja k tej vesti pariškega izdanja »Newyork Heral-da«, da se bo Herriot, preden sprejme sovjetsko povabilo, posvetoval o tem še s predsednikom francoske vlade Daladier-jem. Nov atentat na heimwehrovskega voditelja Dunaj, 17. Julija n. Kakor znano, je bil pred kratkim izvršen atentat na voditelja tirolskega Heimwehra Steidleja, ki je bil ranjen v lakt in se je moral dalj časa zdraviti v sanatoriju. Pred dnevi se je vrnil domov. V noči od sobote na nedeljo pa so neznanci skušali izvršiti proti njemu nov atentat. Na vrt pred njegovo hišo so postavili ročno granato, ki so jo že sprožili, a so jo pa stražniki v zadnjem hipu opazili ter demontirali, tako da sploh ni eksplodirala. Rumunski princ Nikola v Angliji London, 17. julija n. Včeraj popoldne je prispel rumunski princ Nikola s svojim letalom v London. Pristal je v Croydonu. Z letališča se je takoj odpeljal v bucking-hamsko palačo, kjer ga je sprejel angleški nralj. Princ Nikola je ostal pri kralju v gosteh. Meseca avgusta odpotuje za 10 dni v Ameriko. Njegov namen je, da prouči angleško in ameriško letalstvo. Tour de France Pariz, 17. julija AA. V 18. etapi iz Tar-besa do pauja, ki je dolga 185 km, je zmagal italijanski dirkač Guerra. Vozil je 7 ur in 23 sekund. Drugi Je Francoz Spei-cher, tretji Martano, četrti Level. Krožna dirka po Franciji se bliža koncu. pakt ali ne. Vsi govorniki so priznali velik pomen tega pakta, toda večina je bila mnenja, da se Bolgariji ne mudi k podipi-su. Nasprotno je bilo predlagano, da naj 6e počaka na razvoj dogodkov, ker je potrebna skrajna previdnost napram predlogom za za ključitev novih paktov. Razen tega so se vsi govorniki bavili z vpraša-niem vzpostavitve diplomatskih in trgovinskih zvez s Sovjetsko Rusijo. Večina je bila mnenja, da za sedaj še ni potrebna obnovitev odnošajev z Rusijo. Poudarjali so potrebo rezerviran osti v tej zadevi, tem bolj, ker zahteva danes Sovjetska Rusija predrvsem pravico, da lahko odpošlje svoje politične zastopnike, nakar bi šele hotela vzpostaviti trgovinske zveze z Bolgarijo. Krsta Pastuhov in Janko Sakazov sta v debati poudarjala potrebo, da se podipi-šejo balkanske konvencije, ki bi zajamčile mir ter sporazum z balkanskimi narodi. Strinjala pa sita se z mnenjem Malinova, da se Bolgarija ne more odreči reviziji mirome pogodbe in rešitovi vprašanja svojih dozdevnih manjšin v sosednih državah. Zastopnik makedonske parlamentarne skupine K. Stanišev je poudarjal, da bolgarski zunanji politiki ni potrebna takoj- Naročnina znata mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 6L 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor. Gosposka ulica 11, Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. šnida opredelitev stališča. Predlagal Je, naj se sedanji dogodki motre brez ner-voznosti in večjega razburjenja, ker prihaja pogosto med narodi do nepričakovanih pripetljajev. Hristo Kalfov je naglašal, da Bolgariji ni treba podpisovati paktov in konvencij, ki bi mogle postati naslednjega dne smrtna obsodba za njo. Na drugi strani je Ra-šlko Madžarov zahteval vzpostavitev odnošajev s Sovjetsko Rusijo. Govoril je tudi o potrebi energičnih ukrepov proti ma-kedonstvujuščim, da bi se olajšala bolgarska zunanja politika. V zvezi s tem je A. Burov poudarjal, da bi mogla Bolgarija s svojo nevtralnostjo povzročiti večje neprl-jateljstvo ne samo pri svojih sosedih, temveč tudi pri drugih državah, dočim se je Bojan Smilov najodločneje izrekel proti vsakemu podpisu kakršnegakoli pakta, ki bi ne bil v popolnem skladu s politiko dosedanjih bolgarskih zaveznikov. Bivši predsednik vlade Aleksander Can-kov je izjavil, da smatra vsako zvezo Bolgarije z eno ali drugo državo za zelo nevarno. Zato je potrebno, da počaka na razvoj časa, ki se ne s>me forsirati v korist drugih. Prof. Molov je kritikoval delo bolgarske delegacije v Londonu in se tudi dotaknil podpisa londonske konvencije med Rusijo Ln Malo antanto. Poudarjal je, da je ta pogodiba za Bolgarijo nesprejemljiva. Po seji je izjavil predsednik vlade Miu-šanov, da konferenca ni imela namena sklepati o politiki vlade, pač pa razjasniti vprašanja bolgarske zunanje politike Rimski pakt in Podunavje Od pakta štirih si obeta italijanska javnost ojačenje svojega vpliva v srednji Evropi Rim, 17. julija, d. Vas rimski tisk je objavil o paktu štirih velesil poleg uradnih poročil silno navdušene komentarje, v katerih 60 ponekod zašli do prav megalomam-skib trditev. Tako bržkone diplomatski dopisnik oficioznega lista »Giornale d'Italia« ni mnogo pretehtal svojih besed, ko je primerjal pakt štirih velesil z versaillesko mirovno pogodbo. Versailleaka mirovna pogodba naj bi bila dokument pravice za dem>-kratske zmagovalce in skrajne krivice za premagance, pakt pa instrument, ki naj bi znova izravnal ta diamentralna nasprotstva in po 15 letib vrnil narodom realno življenje in nov razvoj. Museolinija primerja z Wilsba-lah Atlantskega oceana. Wilson bi moral ustvariti takozvane mirovne pogodbe, toda njegova slava je bila kakor nagel blisk, ki še isti hip ugasne, dočim je Mussolini s svojo realno silo dejansko zagotovil vsemu svetu desetletje miri, v katerem ne bo več razlike med zmagovalci in premaganci. V ostalem delu svojega članka pravi D'Andrea. da so zapadne velesile prevzela s podpisom pakta tri velike obveznosti splošnega značaja: 1. da. za dobo 10 lat ne bodo niti povzročile, niti tolerirale vojne kot 9redetvo za re-šitev kakršnegakoli sedanjega in bodoč*, ga vprašanja: 2. da bodo z diplomatskimi sredstvi ln v vzajemnem sodelovanju skušale rešiti sleherni politični problem, tako da bo ostala izločena iz evropske politik 3 vsaka enostranska iniciativa; 3. da bodo končno za vsako ceno izpeljale razorožitveno konferenco iz sedanje zagate ter pri tem zagotovile še prav posebej enakopravnost Nemčiji glede razorožitve. Tudi »Tribuna« naglaša, da bo koristil pakt vsemu kontinentu predvsem zato, ker je sklenjen za dobo 10 let V tem času bo nedvomno mogoče najti potrebna sredstva in skovati primerne načrte za efektivno medsebojno pomirjenje evropskih narodov. Pakt omogoča v tem smislu najširše sodelovanje z vsemi državami in ni naperjen proti nikomur, marveč predstavlja trudi jamstvo za sodelovanje velikih in malih držav. Zanimiv uvodnik je ob podpisj pakta štirih objavil >11 Resto del Carlino«, ki izhaja v Bologni. List naglaša, da bo pakt o sodelovanju štirih velesil izzval predvsem akcijo za ureditev političnih in gospodarskih razmer v Srednji Evropi. Na odnošaje med velikimi in malimi državami ne smemo gledati vedno z enega in istega srrališča. Interesi držav, bodisi velikih ali malih, ne morejo biti vedno harmonično skladni. Zato je treba v tej akciji, ki se že pripravlja, anga-iirati predvsem države, ki jim bo koristila, kakor jim rešitev srednjeevropskih oroble-mov nalagajo njihovi lastni interesi, kf>r vsekakor ni posebnih političnih in gospodarskih razlogov, zaradi katerih bi bila n. pr. potrebna nujna zveza med Malo antanto in skandinavskimi državami. Nasprotno je razmerje med Malo antanto in Madžarsko vse drugačno, toda žal njih interesi niso taki, da bi bilo pričakovati, da bo prej ali slej prišlo do zbližanja. Mnogo bližje pa so si države Male antante in Avstrija, kjer gre predvsem za ohranitev avstrijske suverenosti. Mali antanti je mnogo na tem, da ohrani Avstrija svojo neodvisnost, čeprav ta skupnost interesov še ne dovoljuje praktičnega sklepa za njuno vzajemno politiko. Tudi Italija se zavzema za avstrijsko suverenost, vsakomur pa je jasno, da pri tem ni istega naziranja kakor Mala an-tanta. Italiia se ne more desinteresirati za A varijo v korist Male antante ali kake druge države. Brez pomoči, ki bi jo Italija n> dila Avstri ji sporazumno z ostalimi vel kilami, tej podunavski nemški državici, ni dovoli zaiamčeno njeno normalno življenje in blagostanje. Enakopravnost ali ne? Milan, 17. julija d Fašističn' tisk je nedvomno na željo tiskovnega urada rimskega ministrskega predsedniška v svojih komentarjih o paktu opusr'1 ali vsaj do skrajnosti omejil sleh-rno presojo s stališča čisto fašističnih načel, da ne bi prišel v nasprotje že prvi dan po podpisu z vsem tiskom ostalih treh prizadetih velesil. Naravno je, da mu tudi notranje politična oportunost ni dovoljevala, da bi poudarjal v zvezi s paktom temeljno načelo fašistične zunanje politike, revizioni-zem; vendar pa vladne želje italijanski listi niso mogli izpolniti do kraja. V svojem uvodniku je »Corriere ,della Sera« odkrito govoril o fašistični hierarh;ji in razporeditvi držav po njihovi moči in prestižu. Tako pravi med drugim: »Pakt je končno s svojo nevzdržljivo silo. ki mu jo dajejo štiri največje evropske države, obnovil načelo proporcije in čut za proporcionalno oblast. To načelo v njem morda ni neposredno izraženo, zato pa je efektivno. Priznati so ga morale tudi najbolj ambiciozne vlade, ki jim nobena razdelitev sil nikoli ni prišla prav Ta hierarhični princip sicer ni niti agresivnega, niti ekskluzivnega značaja, marveč ima le namen, postaviti sleherno državo na evropskem kontinentu v okviru njene odgovornosti napram zgodovini in splošnih evropskih interesov Rim, 17. julija, n. Pariški »Intransige-ant« je včeraj objavil vest, da je italijanska vlada na osnovi pakta o sodelovanju štirih velesil pripravljena priznati pod gotovimi pogoji gotove koncesije za dosego sporazuma s Francijo. Uradno poročajo, da ta vest konkretno ni utemeljena. Izjava Jouvenela Rim, 17. julija AA. Pred svojim odhodom iz Rima je dosedanji francoski poslanik de Jouvenel izjavil poročevalcu »Tempsa, med drugim: Predsednik francoske vlade Daladier je nedavno izjavil, da pakt štirih ne pomeni konca. Ni je besede, ki bi bila bold resnična. Pakt štirih pomeni metodo sodelovanja med štirimi velikimi velesilami, stalnimi članicami Društva narodov. Kdaj bo moral s svojimi metodami roditi sadove. Prvo vprašanje, ki ga bo moral ugodno rešiti, bo razorožitvena konferenca. Tu bo prestal svoje prve preizkušnje. Ta diplomatska listina mora sedaj izravnati razma evropska pojmovanja o desetletnem mirovnem jamstvu. Treba bo organizirati bodočnost. Drugo je gospodarsko vprašanje. Evropo bo treba urediti z gospodarskega in denarstvenega vidika. Nastalo je vprašanje, ali bo moral blok zlatih valut, ki se je ustanovil po polomu londonske konference, poiskati obnovitvene poti brez ameriške pomoči. V tem primeru bo treba ozdravitev srednje Evrope in Balkana opreti na denarstveni načrt, v katerem sta si Francija in -Italija edini. Tretje vprašanje so francosko-italijanski odoošaji. Prepričan sem, da teh ne bo težko rešiti, ker je sedaj zavladalo med obema državama ozračje medsebojnega zaupanja in Je izginilo dosedanje tekmovanje. Pričakovanja Angležev London, 17. Julija AA. O paktu štirih je priobčil »Times« uvodinik, v katerem pravi, da si Mussolini lahko po pravici čestita k temu uspehu. 7 katerega je že od vsega začetka veroval. List smatra, da se bodo na podlagi tega pakta izboljšali od-nošaji med Italijo in Jugoslavijo in drugimi državami Male antante. Če bo pakt štirih ustvaril večje zaupanje in prisrčnost med Italijo in državami Male antante, ni izključeno, da se bodo zbližali tudi interesi vseh drugih srednje-evropskih držav. To zbližanje je nujno potrebno za obnovo trajnih političnih in gospodarskih raznner v podunavski kotlini Francija in Italija bosta sedaj izvajali skupno politiko v tem predelu v duhiu pakta štirih. Zato so upanja na tem področju sedaj mnogo večja, kakor so bila zadnjih 15 leL Lafikoatletsko prvenstvo Francije Pariz, 17 julija. AA Včeraj so se vršile v olimpijskem stadionu v Colombesu tekme za lahkoatletsko prvenstvo Francije. Zmagalo je moštvo pariškega kluba »Star de France« s 47 točkami « K podpisu rimskega pakta Pakt izgubil prvotni značaj — Zmote in zablode g, Mussolinija ter njihove posledice Pakt četvorice, ki so ga po tolikem oklevanju dne 15. julija podpisali zastopniki Francije, Anglije, Italije in Nemčije, je po zatrjevanju dobro poučenih političnih krogov v dolgi dobi pogajanj tako temeljito izgubi! svoj prvotni značaj, da ga smemo smatrati le za časten izhod iz afere, v katero je zagazil duce in potegnil vanjo še angleškega premierja Macdonal-da. To odliko pakta smo podčrtali še v dobi, ko so se v Rimu in v Londonu na vso moč prizadevali, da pridobe za pakt še Francijo. Ako se spomnimo, kako je Mussolini slikal francoskemu senatorju Berengerju osnovne smernice pakta četvorice, se ne smemo čucttn, da je francoska desnica tako silovito grmela proti načrtu direktorija. »Evropo je treba razdeliti na dva pasova. Eden naj pride pod vpliv Nemčije, drugi pa pod vpliv Italije. Kar se tiče Francije ji ostane za udejstvovanje ves njen ogromni kolonialni imperij!« Človeku se zdi naravnost nemogoča taka naivnost moža, ki vodi usodo ene izmed evropskih velesil, toda predsednik zunanjega odbora francoskega senata, ki mu je duce v razgovoru razodel to končno tendenco pakta četvorice, je nedvomno dovolj verodostojna priča za istinitost izjave rimskega državnika. Nedavno smo priobčili daljši izvadek članka francoskega publicista A. Mousse-ta. ki nekoliko pojasnjuje to Mussolini-jevo prostodušnost. Duce je namreč računal na razpad Jugoslavije in je bil v to prijetno misel tako zelo zaverovan, da je dal pobudo za osnovanje delitvenega direktorija. Kdo je dal velikemu mojstru fašizma takšne prvovrstne informacije o naši kraljevini, je zavito v temo neizvest-nosti in nam komaj nedavni razpust ire-dentističnega društva »Pro Dalmazia«- ter njegovih številnih podružnic dovoli nekoliko slutiti, komu je nasedla Mussolinije-va vlada. Ducejevo vprašanje v Londonu in v Berlinu, kaj nameravata storiti angleška in nemška vlada, ko se začne deliti naša kraljevina, — tudi to skrivnost je svetu izdal Mousset —, nam mora odpreti oči, da so v Rimu daleko več vedeli o »predstoječem razsulu Jugoslavije«. Znano pa je tudi, da je duce v definiciji o napadalcu, na katero se je poleg Rusije zedinilo še devet vzhodnoevropskih in srednjeevropskih držav, dobil silno zgovoren in nedvoumen odgovor Ta definicija namreč pravi določno, da velja za napadalca tudi tisti, kdor pa svojem ozemlju dopušča zbiranje raznih vstaških tolp, jih opremlja z orožjem in pošilja na sosedno ozemlje, da bi pospešil njegovo razsulo in delitev. Zgodilo se je, da je bil načrt delitvenega direktorija v korist onim, proti katerim je bil naperjen. Brž ko je bila razvita zastava reviziie meja, je trojica podunavskih držav avtomatično poglobila, okrepila tn razširila svojo politično zvezo, znano pod nazivom Mala antanta. Skupna nevarnost je povzročila silno tedenco po zbližanju in Mussolinijeva prva posredna zasluga je bila velepomembna reorganizacija zveze med Češkoslovaško, Rumunijo in Jugoslavijo. Direktorij pa se je zrušil in na njegovo mesto je stopil enostavni rimski pakt, o katerem so velesile hitele zatrjevati, da bo služil samo v fazčiščenje zadev, tičočih »p pogodbenih štir.h velesil. Potegnil je ni izvršen niti majhen del razsežnega programa za obnovo narodnega gospodarstva, s katerim je zemlijedeteka zveza stopila v vlado »narodnega bloka« ob slovesni zaobljubi vseh strank »narodnega bloka«, da se bo glavna skrb vlade posvečala izvršitvi tega programa. Danes pa ne samo, da se ni izvršilo skoraj nič vsega tega programa, temveč zlasti demokrati z ministrom notranjih stvari, Girgi-novim. v prvi vrsti, smatrajo zemljedelce za nadležen privesek vlade »narodnega bloka« ter jih zlasti v provincijn z vsemi mogočimi sredstvi in načini odrivajo od oblasti Te dni se bo vršila seja osrednjega vodstva zemljedelske zveze, kateri bodo prisostvovali vsi trije zemljedelski ministri, pa se pričakuje, da pride na njej do važnih sk'epov, ki naj bi temeljito razčistili položaj. Trdi se. da ni izključeno, da se bo zahtevate od ministrov, da celo z ostavko izzovejo krizo vlade, nakar bi v septembru. ko se sestane narodno sobranje, prišlo do preosnove. vlade »narodnega bloka«. Koliko bi tako pridobila oficielna zem'(je-deliska zveza, je težko reči in še tembolj, ko so se med tem na dirugi strani popolnoma sporazumele vse tri opozicijske zem-liedelske skupine, ki vidno rastejo na škodo ofioiekie zveze. Vse tri opozicijske zveze: zveza »Aleksander Stambolijski«, zveza Georgiija Markova in zveza Dragijeva, so se zediinile na skupnem programu v eno zvezo in so pirav danes sestavile proglas na narod, s katerim se mu naznanja to ze» di,rojenje. V proglasu je v kratkem začrtan tudi program zveze, ki Se pač z majhnimi izipremembami, prilagoditvami sedanjim razmeram in potrebam, program Aleksandra Stambolijskega, kar se zlasti vidi v smernicah za vnanjo politiko, ki bodi politika miru, bratstva in sporazuma i vsemi sosedi, zlasti pa z bratskim narodom jugo-sl o venskim. Kongres te opozicialne zem-Ijedelske zveze se bo vršil letošnje jeseni. Dotlej se bo izviršilo dejansko zedinjenje vseh treh zveiz, kar bo naloga odbora de-vetorice, v katerem so štirje člani zveze »Aleksander Stambolijski«. po en član ostalih dveh zvez ter vsi štirje bivši ministri, Atanasov, Obov, Stojanov in Todorov. Začasni izvršilni odbor nove zveze se izvoli te dni in bodo izvoljeni: Aleksander Obov za političnega tajnika. GeorgiJ Markov za un-ravnega tajnika, Nedeljiko Atanasov za urednika zveznega glasila, ter Nikola Petkov. brat uirorienega poljedelskega vodite-liia Potika PeKkova, in Dečo Teneiv kot Slama. Kakor s« da sikteipatf po vesteh, M priha-j&Jo iz provincLie, bo letošnja jesen, ko se bosta vršila kongresa obeh zemljedeliskih z,velz. odločilna za bodočnost pofiitičn« organizacije boigairskega poljedelskega naroda, ki je v veliki večini ostal zvest načelom in smernicam, ki mu jih je začrtal Aleksander Stambolijski. Henderson v Berlinu Berlin, 17. julija. A A- Predsednik raz-orožitvene konference, ki ie prejšnji teden obiskal London, Pariz in Rim. je davi prispel v Berlin, da tudi tu nadaljuje pogajanja o končni usodi razorožitvene konference in o razorožitveni konvenciji. Na postaji so ga pozdravili zastopniki angleškega poslaništva in nemški delegat na razorožitveni konferenci poslanik Nadolny. Henderson je dopoldne posetil zunanjega ministra Neuratha. Njuni razgovori so se nadaljevali popoldne v prisotnosti poslanika Nadolnega in vojnega ministra Brotn-berga. Berlin. 17. julija. AA. Generalni tajnik razorožitvene konference Ashnides. ki spremlja Hendersona, je izjavil poročevalcu »Borsenkurieria«, da je Henderson st-dai prepričan, da bo imel podpis pakt« štirih srečne posledice za nadalrnji potek razorožitvene konference. Tei konferenci je sedaj potrebno samo medsebojno zaupanja. Hendersonovi razgovori v Parizu in v Rimu so potekli zelo prisrčno. Prihodnja seia razorožitvene konference bo 16. oktob-rt H^derson odnotuje Berlina v sredo v Prago, ob koncu tedna pa se vrne v London. Delegatom za kongres JRKD Poleg delegatov, k! jih volijo »reške organizacije. priznava statut naše stranke delegatske pravice Se članom predsedstev banovinskih odborov in članom banovin-skih svetov, ki so včlanjeni v JRKD. Vsi ti prejmejo, kolikor ie niso prejeli, potrebna navodila za potovanje v Beograd, najkasneje v sredo 19. t. m. zjutraj. Isto velja za vse sreske delegate, ki dosedaj navodil še niso prejeli; pripravijo naj se za pot Želeti je vsekakor, da se udeleže kongresa vsi, ki so izbrani in določeni za delegate. Delegati iz dravske banovine odpotujejo skupno v sredo 19. t. m. z večernim brzovlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 30 03. Delegati iz štajerskih srezov se priključijo n« Zidanem mostu. Za delegate •ta rezerviran« dva udobna posebna vagona. Banovinsko tajništvo JRKD. Iz gornjegrajskega okraja Krajevna organizacija JRKD v Lučah, katere predsednik je vrli žu.pan Jakob Žibovt, je priredila v nedeljo 16. t m. na prostranem vrtu gostilne Vinka Jezernika (pri Kočeva-rju) javen shod, na katerega je povabila domačega poslanca g. Rasta Pusto-slemšk«. Takoj po božji službi se je zbralo na stotine domačega Mudstva. da čuje poročilo svojega poslanca o uspešno zaključeni borbi za izvedbo agrarne reforme tudi v gornjegrajskem srezu. Mnogo ljudi 1» priSo na shod tudi z Ljubnega, iz Solčave, Rečice, Bočne, Smartnega in drugih krajev. V Imenu lorajeVne organizacije je zborovanje otvorli z lepim nagovorom odbornik g. Svito Kosmač, ki je pred vsem poudarjal da se je z uzakonjenjem agrarne novele z dne 26. jnnija 1933. izpolnila vroča zelja vsega prebivalstva v srezu, da pr de jo cebdelovalna zemlja, pašniki in gozdovi v roke onih, ki jim po vsej pravid od vsega po&etka pripadajo. Nato je dal besedo narodnemu poslancu Rastu PustosJem-šku, ki Je ob splošni pozornosti v skoral dveuroem govoru orisal težko borbo za izvedbo agrarne reforme v gornjegraj-skem okraju, očrtal spletke, ki so se jib sovražniku agrarne reforme posluževali zunaj in znotraj parlamenta, da preprečijo agrarno novelo, ter nerogo poleg prehrane naravnost bagate-en). Zadovoljila je tudi organizacija in disciplina, — nu, kar pa je še bilo posameznih malenkostnih nedostatkov, so bili pridnim organizatorjem pač samo v pouk za prihodnje slične velike prireditve, ki jih ima društvo »Krka« na programu. Nika-ka nesreča se ni primerila, vse se je odvijalo lepo in prisrčno. Tako moremo torej le pohvalno podčrtati pomembni uspeh nedeljskega krožnega izleta. O krajih samih in o drobnih rečsih, ki smo jih nabrali v popotno torbo, bomo pa podrobneje izpregovorili v nedeljo. n. 5(Hetni gasilski jubilej v Horjulu Horjul, 17. julija. Gastlno društvo v Horjulu bo Imelo pro-«lavo 50-letnice obstoja, združeno z žup-nim zletom vrhniške gasilske župe, pod pokroviteljstvom narodnega poslanca g. Komana v nedeljo 28. t. m Horjulsko društvo je med najstarejšimi T vrhniški gasilski župi. Ustanovilo se je Načelnik Ignacij Marinčič na poftniflo posestnika Korenčana Franca tn trgovca Jakoba šužteršiča. Predložena slovenska pravila so bila tedaj dvakrat BBKrmjena in šele tretjič jih je oblastvo odobrilo. Čeprav je bilo v tedanjih časih poveljevanje le v nemškem jeziku, sta zgoraj omenjena ustanovitelja vabrajala in zahtevala poveljevanje v slovenskem jeziku, M se je obdržalo v društvo vso dobo. Na ustanovnem občnem zboru 1. aprila L 1883. so bili izvoljeni: za načelnika Anton Rihar, za podnačelnika Jakob Marinčič, za tajnika Jakob šušteršič. Razen Fr. Korenčana in Janeza Vrhovca krije zemlja že vse ustanovne člane. Od ustanovitve do 50-letnega jubileja je imelo društvo 10 načelnikov. Za Riharjem je načeloval Matija Muha, nato Franc Brežic, Franc Leben, Ivan čepon, Ivan Marinčič, Andrej Rožmanec, Ivan stanovnik, Franc Stanov-nik, Janez šušteršič in Marinčič Ignacij, sedanji načelnik. Takoj ob ustanovitvi Je društvo že marljivo delovalo in si prvo-leto nabavilo briz-galno. Leta 1892. si je sezidalo dom za spravljanje orodja. Kasneje si je nabavilo modernejšo brizgalno na ročni pogon in L 1913. tudi motorko. v času svojega obstoja je sodelovalo pri 45 požarih. Pod vodstvom agilnega načelnika Ignacija Marinčlča si je društvo letos pomladi pričelo graditi nov dom, ker stari hram ne zadošča več. Z marljivostjo in vztrajnostjo načelnika in članov je dom že pod streho. Zgrajen je po načrtih stavbenika g. Angela Battelinija ln bo v ponos društvu in kras okolici. Spored gasilske slavnosti: ob 13.80 sprejem gostov pred novim gasilskim domom, ob 14. skupna udeležba cerkvenega opravila, sprevod gasilcev po vasi, pozdravni govori na slavnostnem prostoru in poklo-nitev diplom zaslužnim članom, razhod ln nato narodna veselica, pri kateri bo sodelovala godba na pihala. Železniška zveza iz Ljfckbjjan^ bi nazaj je zelo ugodna. Društvo preskifcd tudi prevoz gostov s postaje Drenovega griča in nazaj. Citafte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Učiteljstvu dravske banovine Dne 24. t. m. ob 8. zjutraj prične v Ljubljani širši del zadružno-gospodarskega tečaja za učiteljstvo, ki bo trajal do 36. t. m. Tečaj se bo vršil v veliki dvorani Trgovskega doma, v Simon Gregorčičevi ulici, poleg palače banske uprave. Ta del tečaja bo otvoril pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer z uvodnim predavanjem k referatu o državljanski vzgoji. Temu bo sledil referat o državljanski vzgoji s pedagoškega stališča od. obl. šol. nadzornika g. Matije Senekoviča. Popoldne istega dne (uro določijo zborovalci) bo poročilo in razprava o vprašanju šolskih zadrug in zadrug učencev, dne 25. dopoldne o vprašanju zadružno gospodarskega dela v okviru izvenšolskega dela učiteljstva, popoldne pa o vprašanju ožjega stika in organizacije učiteljev-zadrugarjev in gospodarskih delavcev sptoh, dne 26. dopoldne se bo obravnavalo vprašanje narodne šole v službi splošne vaške in gospodarske kulture ter se bo vršil resume in zaključek iz debat. Referatom bodo sledile debate in se bo z ozirom. na čas po potrebi tečaj izpremenil in raztegnil tudi na 26. t. m. popoldne. Posebno važno je vprašanje državljanske vzgoje, ki je ostalo pri nas v vseh pogledi hzanemarjeno, a bi moralo prevevati vse naše privatno, šolsko in društveno življenje. Nič manjše važnosti ni za nastopajoče gospodarske razmere vprašanje vzgoje k zadružništvu potom šole in aktivne vzgoje v zadrugah za učence ter tesnejšega in stalnega stika učiteljev-go-spodarskih delavcev. Enako je treba razčistiti pojme o izvenšolskem delu ter kritično premotriti metodo izvenšolskega dela v preteklosti, kakor tudi za bodočnost. Prvi pogoj vzgojitve nove generacije je pa tesnejša spojitev šole s potrebami in interesi naroda in postavitev šole v službo kulturnih 'n gospodarskih potreb vasi, kjer živi večina našega naroda. Na željo učiteljstva je pristala banska uprava na to, da omogoči dostop k temu delu tečaja vsemu učiteljstvu dravske banovine. Iz tega razloga se lahko udeleže tega dela zadružno-gospodarskega tečaja, ki ga je priredila banska uprava, vsi učitelji in učiteljice iz dravske banovine. Osobito je želeti, da se tečaja udeleži učiteljstvo iz Ljubljane in okolice. Udeleženci lahko prisostvujejo poedinim referatom. Kdor želi prenočišča ali prehrane, naj javi to Jugoslovenskemu učiteljskemu udruženju, sekciji za dravsko banovino v Ljubljani, ki je prevzela organizacijo tečaja. Sekcija bo preskrbela prijavljencem prenočišče v Akademskem kolegiju, prehrano pa pri obstoječih menzah. Prijave mora prejeti sekcija najkasneje do 22. t. m. Vsebovati morajo navedbo dnevov za prenočevanje in prehrano. Udeležencem bo izdala sekcija potrdilo o obisku tega dela tečaja, dočim dohe udeleženci celotnega zadružno-gospodarskega tečaja izpričevala. Dr. Čeda Miha jlovic f V nedeljo zvečer je umrl v Parizu po kratki bolezni bivši minister za socialno politiko in narodno zdravje, član državnega sveta, dr. čeda Mihajlovič. Pokojnik se je rodil 27. julija 1. 1869. v Kragujevcu. V Parizu je študiral medicino in se potem v domovini udejstvoval kot zdravnik. Kot član nekdanje radikalne stranke se je iL ^■odaj posvetil politiki in je bil izvoljen za narodnega poslanca. Dalje časa je bi! tudi zdraviliški zdravnik v vrnjački banji. Svetovne vojne se je udeležil kot sanitetni polkovnik in divizijski zdravstveni referent. V svojem poklicu in tudi politično se Je tudi publicistično udejstvoval, s posebno vnemo pa je propagiral zbližan je 's Francijo in Poljsko. Bil je predsednik združenja dopisnikov inozemskih listov, član upravnega odbora Državne hipotekar-ne banke, upravnega odbora »Avale« ln predsednik upravnega odbora »Vremena«. 201etnica^mrti profesorja dr. Karla Glaserja Maribor, 17. julija. Dne 18. julija 1913 je umrl v mariborski bolnici profesor dr. Karel Glaser, ki si je s svojim slovstvenim in narodnim delovanjem, posebno pa s svojo »Zgodovino slovenskega slovstva« kljub takratni odklonilni kritiki postavil časten spomenik v naši kulturni zgodovini. Kot čist značaj, neustrašen borec za svoje in narodove pravice in priznan učenjak indolog je mnogo ustvaril, še več hotel, toda dosegel le malo uspehov. To je bilanca njegovega bojev in dela bogatega življenja, ki zasluži obsežnejše in tehtnejše presoje. Zadnja pot Sime Rodica Maribor, 17. julija. Na pobreškem pokopališču so v soboto položili v prerani grob uradnika mariborske glavne carinarnice g. Simo Itodiča. Ce bi človek sodil po številu udeležencev pogreba, bi bil prepričan, da je umrl kak mogotec. Pokojnika je spremila tisoč-glava množica na zadnje bivališče. Tudi Ljubljana in Zagreb sta poslala množico prijateljev. Uradništvo vseh strok je bilo zastopano v obilnem številu, vencev in cvetja pa je bilo toliko, da je bil z njimi grob visoko obložen. Od blagega pokojnika so se poslovili na grobu carinski kontrolor g. Peric v imenu tovarišev iz Maribora, narodni poslanec g. dr. Lju-devit Pivko v imenu prijateljev, pravoslavni paroh g. Ciro Madžarac iz varaždina kot šolski tovariš in rojak iz Like, višji carinski kontrolor g. Pire iz Ljubljane pa kot stanovski tovariš in zastopnik združenja carin, uradnikov Jugoslavije. Pogrebne obrede sta opravila celjski prota g. Cudič in varaždinski paroh Madžarac. Pevsko društvo »Jadran« je zapelo na grobu »Uspavanko«, svirala pa je godba poštnih uslužbencev. Simo Rodič se je rodil v Salihovcu v Liki kot sin siromašnih staršev, ki jih Je izgubil, ko je bil star komaj štiri leta. Z veliko svojo nadarjenostjo in krepko voljo je dovršil gimnazijo, nekaj časa je študiral v Sremskih Karlovcih teologijo, potem pa je dovršil pravne študije v Zagrebu. Tiho in skromno je živel, bil je najboljši stanovski tovariš, veliko skrb pa je posvečal svoji sestri, ki Je po njegovi smrti ostala sama na svetu brez vsake pomoči. S svojim blagim značajem si je pridobil mnogo iskrenih prijateljev, ki globoko obžalujejo njegovo prerano smrt in ki nanj ne Kodo nikdar pozabili. Lepo gasilsko slavje v Radomljah Kamnik, 17. julija. Radomlje so lepa vas, ki leži poldrugo uro hoda od Kamnika in slovi po krasni legi med divnimi zelenimi grički. Rado-meljčani so znani kot dobri gospodarji, skrbni in vneti za napredek svoje vasi, ki je že od nekda; močna napredna trdnjav« v kamniškem okraju. Vas nudi že na zunaj vtis premožnosti in požrtvovalnosti njenih prebivalcev, ki je tudi vidno poudarjena v lepih javnih zgradbah, šele pred kratkim so v Radomljah postavili krasno šolsko poslopje, ki je sedaj med največjimi, brez dvoma pa najlepše v kamniškem srezu. V letošnji pomladi so vašča-ni 8 prispevki in ljudskim delom zgradili gasilni dom, z nič manjo požrtvovalnostjo in vnemo pa gradijo sedaj sokolski dom, ki se že hitro dviga od tal. Tako bodo Radomelj čani v enem letu postavili dva domova, kar je za današnje slabe čase gotovo višek požrtvovalnosti in največji dokaz njihove delavnosti in vneme v izpolnjevanju načela: pomagaj bližnjemu, koristi narodu! Za svečano gasilsko slavje ob priliki blagoslovitve novega gasilskega doma so si Radomlje nadele nadvse slovesno lice. Iz vseh krajev kamniškega sreza so prihiteli gasilci, da jih je bilo najmanj 200, prišlo pa je tudi mnogo gostov od vseh strani, med njimi bidi syeski načelnik g. Voušek, senator dr. Valentin Rožič, poslanec g. Anton Cerer, predsednik sreske organizacije JRKID g. Jožo Rauter itd. Po li-tanijah se je formiral iz cerkve proti gasilskemu domu dolg sprevod, v katerem je korakalo za domžalsko godbo 30 narodnih noš, okrog 200 uniformiranih gasilcev in 15 samaritank iz Vira pri Domžalah. Ko se je sprevod razvrstil pred gas. domom je zapel pevski zbor mogočno Premrlovo gasilsko himno »Na pomoč«, župnik gosp. David Doktorič pa je blagoslovil novo stavbo in v lepem nagovoru proslavljal po- Kulturni pregled 73 let dr. J. Kugyja Danes praznuje 751?tnico nemški planinski pisatelj dr. Julius Kugv. Njegovo ime je neločljivo zdriženo z našimi planinami, ki so našle v njem enega svojih največjih poetov. Izmed tujcev ni nihče tako lepo in prisrčno pisal o slovenskih Alpah, zlasti o Triglavu in kralj estu ZUvtorogovem, kakor je pisal dr. Kugy v svojih dovoli znanih in tudi pri nas že ponovno pohvalno ocenjenih spisih. Dr. Kugyja eo imenovali »Kralj Julijskih Alp«. Njegovi spisi, ki eo samo opevi in opisi avtorjevih, včasi drznih, vendar nikdar samo zaradi rekorda izpeljanih tur, niso le razširili in poglobili zanimanja za naše planine, nedvomno i i, da so vplivali tudi na slovansko alpinistično književnost ln vzpodbujali naše pisatelje k opisovanju planinskih doživljajev. Čeprav je dr. Kugy pisal v tujem jezikj in ostal v tujem kulturnem "l-ogu, bo zaradi svoje ljubezni do naSib lepih planin in vpliva svojih spisov zapisan tudi v slovenski kulturni zgodovini. Zagrebško pismo »Čarobna piščalka«. Mladi zagrebški pevec Lav Vrbanič, ki je šale nedavno debutiral na odru kot Pimen v »Borisu Go-dunovu«, se je pokazal našemu občinstvu tncM v drogi ulogi. Pel je Sarastro v »Čarobni piščalki««, vendar žal ne tako uspešna, (kakor ob prvem nastopi. Tudi zdaj so sa pokazale nekatere njegove odlike, zlasti plemenito frazi ran je in inteligentna interpretacija. A globina to pot ni bila izrazita in zvočna in visoke tone je pel foreirano in trdo. Nedvomno je imel peveč močno tremo, saij ga sicer poznamo z boljše strani- Josip Rijavec. Naš popularni Rijia-vec j*-? pel tri večere; gostoval je s svojimi že dobro znanimi kreacijami v »Carmen«, »Manon« in »La Boh&me«. Te kreacije so že preveč znane, da bi bilo traba o njih še posebej pisati. Vendar lahko poudarimo, da ta izredno nadarjeni pevec vedno znova zainteresira za svoja uloge, zmerom prinese kak nov moment, zanimivo podrobnost, kakšno novo, okusno izdelano frazo, kakšen nepričakovan dramatski akcent Glas mu še vedno zveni v mladostno svežem blesku, da, celo pridobil je v svoji dramatski intenzivnosti, lirični mehkobi, izenačenosti in prijetnosti. Nad vsem pa stoji Rijavoevo mu-zikalno petje in interpretiranje. V celoti se z njim reprezentira eden naših najinteli-gentnejših pevcev - muzikov. . P e r n i 6 e v a »Nagrada«. Matica hrv. kazališmih dobrovoljaca« je uprizorila Per-ničevo komedijo zagorskega kmeta »Nagrada«, ki je imela pri občinstvu in kritiki zelo velik uspeh. Pisec teh vrstic pa zaradi zaposlenosti na drugem mestu ni mogel prisostvovati izvedbi. • »Ifigenija v Avlidi«. Malo prej, preden so se pred velikimi počitnicami zaprla vrata našega gledališča, je bila v operi zadnji dan sezone premiera Gluckovs »Ifigenije v Avlidi«. Malce čudno je vendarle, da zagrebško Narodno gledališče — kulturni institat visokega ranga s tradicijo in pomenom — ni izvedel do danes niti ene opere velikega reformatorja Christofa Wili-balda Glucka. Razen fGluckovih baletov (Don Juan) ni imelo naše občinstvo prilike, da bi spoznalo na odru močno osebnost Glucka, tega stvaritelja heroična opere in 'eqx)halnega opernega reformatorja. Poglavitne značilnosti njegovih reformatorskih idej so: preprostost in važnost dejanja, izogibanja odvisnih koloratur, uvajanje široko zasnovanega petja namesto de - capo arije, združevanje celih prizorov s ponavljanjem posameznosti, uvajanje velikih zborovskih prizorov, ki nastopajo aktivno v dejanju in izrazit orkestralni govor, ki ja takisto udeležen pri dejanju. Kakor mora vsak veliki duh in um Sile utreti pot svojim preosnovam in je potlej treba zopet mnogo časa, preden ga občinstvo razume, je kajpak imel tudi Gluck v začetku kaj težke boj? in mnogo sovražnikov, odnosno nasprotnikov. Med slednjimi je bil posebno glasen Italijan Piccini, učenec neapeljska šote in zelo popularen operni skladatelj. Gluck in Piccini sta dolgo tekmovala za prvenstvo, dokler si ni naposled priboril Gluck popolne zmagie. Librafo je spisal Roullet po Racineovi enako imenovani tragediji, za katero je Racine našel vir v Euripidovi žaloigri. Delo je glasbeno predelal Rihard Wagner, ki je posamezna arije in zbore združil s prehodi in predigrami, uporabljajoč pri tem Gluckove motive. Samo v tretjem dejanja je Wagner na nekaterih mestih dostavil svoje kompozicija. Instrumentacijo je predelal Wagner skoraj od temeljev- To nad vse značilno delo je uprizorila naša opera v dostojni in umetniško popolni obliki. Naštudiral ga je Krešimir Baranovič. C o r a k - Kine - Vnjani*. Troje mladih zagrebških umetnikov: Mia Corak, Božidar Kune in Antun Vujanič je priredilo komorni večer z deli Beethovna, Mozarta in Schumanna. Plesna dvojica Corak - Vujanič je zopet stopila znaten korak naprej in je imela tudi to pot popoln uspeh. Kla>vireko spremljevanje je ruti rano izvedel pianist Božidar Kune. »Grofica Marica«. Drugo gostovanje Vere Mirite — naše bivša operetne dive, ki sedaj deluje v Gradcu — je ža bilo v znamenju počitnic. Medtem ko je Mirite pev9ko še stala na višini, je postopala s tekstom kar po mačehovsko in je skoraj ni bilo mogoča razumeti. Z njo eo tudi vsi ostali igralci — razen Vladimirja Majheni-ča — igrali tako, kakor da se jim ne bi hotelo in je vsa predstava skupno z orkestrom in zborom zapustila kaj slab vtisk: ni bila baš v čast zagrebški opereti. »Kralj na B e t a j n o v i«. Dramski studio Narodnega gledališča je uprizoril Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Dolgoletne izkušnje . . . v izdelavi aparatov ln nožičev za britje ne-nadkrlljlva znamka »GILLETTE« Je ustvarila največji uspeh »GILLETTE« Jamči vsakemu porabniku za dolgotraj en ln zanesljiv učinek. Nova »GILLETTE« britvica z dolgim prerezom se prilega vsem »GILLETTE« - aparatom starega ln novega tipa. Samo prave Gillette britvice nosijo regi-strovan zaščitni znak žrtvovalno delavnost radomeljski gasilcev. Kumovala je soproga radomeljskega župana in načelnika gasilskega društva g. Paulina. 2upan g. Paulin je z balkona doma pozdravil gasilske čete in številne goste, nato pa je g. Jakob Mrčun v imenu društva izrekel iskreno zahval* županu g. Paulinu in vsem, ki so po svojih močeh prispevali in omogočili zgraditev tako lepega doma. Sreski načelnik g. Voušek je v svojem govoru razvil nekaj lepih misli o odnosih med gasilstvom in Sokolstvom, ki se v svojem delovanju na prosvetnem in narod-no-vzgojnem polju lepo izpopolnjujeta, za njim pa je govoril župni načelnik g. poslanec Anton Cerer. Slavnost je zaicljučil z zahvalo vsem govornikom g. Mrčun, nato pa je sprevod defiliral mimo doma, ki stoji na najlepšem kraju sredi vasi. S svojo lično in prikupno zunanjostjo se lahko kosa z najlepšimi gasilskimi domovi v banovini. V novem gas. domu je tudi poštni lokal, v podstrešju pa prostorna soba za gasilski inventar z lepim balkonom na glavno cesto. Dva večera smeha Ljubljana, 17- julija. Smeh, zabava in razvedrilo, te tri stvari so ljudem v dobi današnje krize in gospodarske depresija najbolj potrebne. Ljudje so hočejo za par ur otresti vsakdanjih skrbi in pozabiti težave ki jih tarejo v vsakdanjem življenju. V to svrho bo uvedla uprava Elitnega kina Matica noviteto, ki se je pokazala uspešno že po vseh velemestih, na Dunaju, v Pragi. Beogradu in Zagrebu. V četrtek in petek 20. in 21. U m. bosta prirejena dva večera smeha z izbranim sporedom najboljših kratkih šalo-iger v katerih nastopata popularna in nai-odlienejša filmska komika Szoka Szafcall in Hans Moser. Na programu omenjenih dveh večerov bodo poleg novega in zanimivega zvočnega Paramountovega tednika sledeče tri šaloigre »Nedolžni direktor« v glavni vlogi Szdke Szakall »Neprijetni pa-eijent« v glayni vlogi Hans Moser in kot zaključak šaloigra »Ahoj, Ahojj« v glavni vlogi zopet Szgke Szakall V6e tri šaloigre eo tako učinkovite, da se bo občinstvo zabavalo in smejalo do solz. Da bo6ta oba večera smeha res posebne vrsta atrakcija, jamčita že imeni obeh priznanih komikov Szokeja Szakalla in Hansa Moserja. Boljših humoristov in komikov 6i sploh ne moremo misliti. Od uspeha prvega večera smeha ▼ Elitnem kinu Matici bo odvisno dali je uprava Elitnega kina Matice s tovrstno prireditvijo ustregla željam naše ljubljanske publike in dali je umestno, da ee take prireditve od časa do časa ponove. Prepričani pa smo že danes da bo ta noviteta tudi pri nas v Ljubljani prijetno odjeknila v krogih naša filmske publike in da se bodo v četrtek in petek zbrali v Elitnem kinu Matici vsi oni ki 6e žele enkrat prav pošteno zabavati in nasmejati. Predstave z napovedanim komičnim programom s« pričneta v četrtek in petek dnevno ob V« 8. in Vi 10. »večer. Cene ostanejo znižane kljub visokim stroškom ki jih je imela uprava Elitnega kina Matice z nabavo teh odličnih filmskih del. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. (Scenske slike in maske po načrtih Vame Radauša). Ker 6o ta komad igrali malo pred sklepom sezone, ni mogel imeti repri-ze. Pisec teh vrstic pa je bil po dolžnos+i kritika zaposlen drugod in žal ni mogel prisostvovati tej predstavi. Poročal bom o nji takoj po prvi reprizi v novi sezoni« »S lobod a«. Hrv. obrtniško in delavsko pevsko društvo »Sloboda« je priredilo v katedrali cerkven koncert, čigar glasben j vodstvo je bilo v rokah Lovre Matačiča. Ta koncert lahko štejemo med najboljša »Slo-bodine« koncerte, pri čemer gre zasluga požrtvovalnemu delu članstva in vrlega dirigenta Matačiča. Na orgla je bil igral solist mladi Cedomil Dugan. »Šestnactka«, pevskj društvo ie Olo-mouca, je priredilo pod taktirko Jaroslava Talpe koncert 9 češkim programom. Ta majhni zbor nima samih prvovrstnih glasov, kakor bi jih tak-le majhen ansambel bil moral imeti, zaradi tega ni homogen, a v intonaciji ee kažejo presenetljive diference. Koncert je bil slabj obiskan; tudi zagrebška češka kolonija ga je pustila na cedilu. Miroslav Feldman. Dramatsko delo Miroslava Feldmana »Zec« (Zajec), ki sem o njem poročal na tem mestu ob priliki zagrebške premiere, je uvrstilo v repertoar prihodnje sezone Vinogradsko gledališče v Pragi. Po zadnjih vesteh ie bila temu komadu priznana letošnja Demetrova nagrada v znesku 10.000 Din. Žiga Hirscliler. Domače vesti ♦ Za dekana na medicinski fakulteti zagrebške univerze je bil izvoljen za 1. 1933 in 1934. profesor g. dir. Fran Kogoj, predstojnik klinike za kožne in spolne bolezni. ♦ železniškim upokojencem, članom bolniške blagajne. Prejeli smo: Kakor se je že v časopisih poročalo, se je fakultativnim članom bolniške blagajne zvišala članarina na 3 odstotke. Zaradi tega je me1 prizadetimi zavladala velika nezadovoljnost. Prvotni odlok se je glasil, da se mora vsak član že do 15. t. m. izjaviti, ali pristane na povišanje, in da se bodo oni, ki bodo izjavili, da ne pristanejo na povišani prispevek, črtali iz staleža z 31. avgustom l9>33. Rok za odločitev je zdaj podaljšan dio 31. t. m. Naše društvo kafkor tudi Društvo železniških upokojencev v Zagrebu sta storili primerne korake na pristojnem mestu. Upamo, da bodto centralna uprava humanitarnih fondov in drugi odločilni činitelji v zadnjem trenutku preklicali sMep povišanja članarine in da bodo fakultativni člani bolniške blagajne dalje prispevali dosedanjo članarino 1.50% Upošteva naj se, da »o železniški upoko jenci ves čas svojega stožbovanja prispevali v bolniško blagajno. Zato nikakor ne bi bilo pravično, če bi bili s moivišaniem prisiljeni izstopiti. Pri tej priliki opozarjamo železniške invalide, da je zaradi nerednega nakazovanja nezgodnih rent železniška direkcija v Zagretn storila mnogo korakov. Upamo, da se bo nezgodna renta pričela redneje nakazovati, kakor se nam je zagotovilo. Ako bi se pa kljub temu to ne dogajalo, bomo morali storiti potrebno, da se vsi železniški invalidi iz dravske banovine premeste k železniški direkciji v L.jnfoljiani. V tem primeru je potrebno, da vsak železniški inivalid pošlje na društvo Izjavo, ali se strinja s premestitvijo. Na podlagi prejetih izjav bo društvo v imenu vseh napravilo potrebno vlog j na pristod-no meeto. Ob tej priliki ponovno opozarjamo odločilne činitelje. ga še do danes niso prevedene kronske neagod/ne rente. Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. ♦ Velika gasilska vaja na Dovjem. Jeseniško okrožje radovljiške gasilske župe je imelo predzadnjo nedeljo popoldne veliko vajo v Mojstrani in na Dovjem. Sodelovala so društrva Jesenice (prostovoljno in tovarniško), Dobrava pri Bledn, Hrušica, Mojlstrama in Dovje s 3 motornimi in 3 ročnimi brizgalnami im skupnio s 1S4 gasilci. Vajo je vodil g. Neuman z Jesenic. Naloga je bila ukrotiti ogenj, ki je dozidevmo zajel zapadini del Mojstrane. Vaja je pokazala zares izvrstno opremo in pripravljenost gasilcev. Reševalni odsek tovarniškega gasilnega društva z Jesenic je izvajal vaje v reševanju pri zasftiruplljenijiu z dušljivimi plini. Zbranim gasilcem sta ob zaključku lepo uspele vaje izpregovorila nekaj iz-podlfrudmih besed gg. žiupmi načelnik Neuman z Jesenic in dovški načelnik Prane Rabič. ♦ Strokovna organizacija natakarjev in hotelskih kuharjev za dravsko banovino sklicuje svoj ustanovni občni zibor dne 21. t. m. ob 2. zjutraj v restavraciji pri »Levu*, GospMrvetska cesta, Ljubljana. Tovariši, vsi vabljeni! Dobrodošli k novemu delu in napredku. Pripravljalni odibor. + Novi grobovi. V Mariboru je uimirl višji sodrni oficial v p. g. Davorin K a t i C. Pokopali ga bodo dames ob 16. na pobre-škem pokopališč«. — V Ljubljani pa so umrli: gospa Marija M odri jam o v a, soproga upokojenega davčnega upravitelja; pogreb danes ob 17.45; prokurist g. Franc A d a m'i č, kd bo .položen k večnemu počitku Jutri ob 13., in gospa Flora M a u-rer, posestnica, ki jo bodo pokopali danes ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Zveza za tujski promet priredi avtobusne izlete s odprtimi avtobusi im sicer: v sredo 19. t. m. poLdmevmd izlet na Jezersko 71 Din, četrtek 20. t. m. Logarska do- ■i ■ ■ ■ ' Elitni kina Matica Telefon 2124 LILIAN HARVEY Willy Fritsch in Willi Forst v prekrasni opereti ljubezni PLAVI SEN Paramonntov zvočni tednik novosti! Predstave ob 4., %8. in %10. uri Znatno znižane letne cene! lina s prehrano 135 Din, petek 21. t. m. Jezersko, kot zgoraj. V dneh 22., 23. in 24. t. m. izlet z odprtim avtobusom v Benetke Trst, nazaj preko Gorice. Cena vožmje in hrane ter prenočišča 710 Din. 6. avgusta: Celodnevni izlet na (ujulbelj k motocikli-stičndm dirkam. Cena 58 Din tja in nazaj. Pri poMnevnem izletu je odihod izpred bi-ljetarnice »Putnika« za nebotičnikom ob 13. uri. Pri enodnevnem pa ob 5. zjutraj istotam. Prijave sprejema »Putmik« Ljubljana, za nebotičmikem, kjer se dobe budi prospekti, ki so pravkar izšli ♦ Nova markirana pot Da se izjpolml želja mnogih turistov in ljubiteljev narave, je izvedlo SPD novo markacijo od Krekove koče na Ratitovcu do Malnarjeve koče, deloma po grebenih z razgledom in dalje prav ob državni meji do Malnarjeve koče pod črno prstjo. Vsa tura traja 6 do 7 ur. ♦ Letovišče beograjske delavsko dece je že par let v lepem' gozdiču pod Avalo. Doslej je deca tam prebivala v šatorih, letošnje počitnice pa bo preživela v lastnem Idomiu, ki je bil te dni otvorjen. Pohištvo tega doma je po večini zapuščina šivilje 'Mare Vasičeve, ki se je poslavliala od življenja v mislih na delavske otroke. Vse, Ikar si je pridobila z dolgoletnim trudom, je ta žena zapustila odiboru za varstvo totrok, ko si je vzela življenje zaradi hude •bolezni — raka. Prej je vse skribmo osna-žila, kakor da bi pričakovala v svojem do-imm najdražje goste. ♦ Vlom pri belem dnevu. V petek se je napotila posestnica Terezija Zajškova iz Anač okoli pol 11. na poide. Przd odhodom sta s hčerjo hišo doibro zaklenili, ključ pa skrili. Pri tem ju je opazovala ne K a va-ščanka, ki je na slabem glasu. Ko se je hči okoli pol 12. vrnila domov, je sicer našla ključ na svojem mestu, vendar pa so bila vežna vrata odprta. Hčerka ni oipa-ziila, da bi v hiši kaj zmanjkalo. Šele eo-spodinja, ki se je vrnila okoli 18. domov, je ugotovila, da ji je nekdo odinesel iz stenske omarice denarja za 34.1 Din, dva zlata poročna prstana in dva zlata uhana. Takoj je osumila vloma omenjeno vaščan-ko, ki so jo potem iskali orožniki, a se je pred njimi skrila. Zaslišali so pri njej nemo najemnico, k? jim je z znamenji dopo-vedala, da je prinesla osumljenka ukradene predmete domov. ♦ Umor v bolnišnici. V Vlasenici se je dogodil te dni nenavaden zločin, ki kaže primer najtesnejšega sovraštva. Na neki njivi so se nedavno sprli im s tepli člani rodibin Mehe Zekiča in Mehimeda Agiča. Meho Zekič in njegovi sinovi so Mehimeda Agiča nevarno ranili z motikami. V bolnišnici so se zdravniki prizadevali na vso moč, da bi Mehmedu rešili življenje Trud zdravnikov ni bil zaman in te dni se je po vasi razširila vest, da gre težko ranjenemu Mehmedu na bolje in da bo ostal pri življenju. Ko so to zvedeli v Ze-kičevi hiši, so člani rodlbine, ki niso zaprti zaradi pretepa na njivi, sklenili, da ie treba Mehmedu na vsak način vzeti življenje. Najmlajši sin, 20 letni Avdo je prevzel to nalogo ter se napotil v bolnišnico Vratarju je pravil, da bi rad obiskal nekega soseda. Ker pa ni bil čas za posete, ga niso pustili v bolnišnico in je Avdo v neki gostilni blizu bolnišnice presedel več ur ter čakal na priložnost, da se vtihotapi v bolnišnico. Ta priložnost se mu je nudila opoldne, ko so zdravniki šli domov in so strežniki bili pri obedu. Neopaženo je prišel v bolniško sobo in ko je zapazil med drugimi bolniki ranjenega Mehmeda, je navalil nanj z nožem in ga usmrtil. Orož-nilkom je potem hladnokrvno prizmal, da je s tem sklepom prišel v bolnišnico in da si je doma še skrbno nahrusil nož, da ne bi odrekel pri izmršitvi maščevanja, kakor so na njivi odrekle motike. ♦ Nagradno tekmovanje ju gosi ovenskih harmonikarjev se bo vršilo v okviru letošnjega jesenskega velesejma in sicer na praznik dne 8. septemibra. Tekmovanja se lahko udeleži vsak harmonikar iz Jugoslavije ; vendar pa morejo tekmovati harmonikarji, ki se preživljajo izključno z godibo, nadalje izdelovalci im trgovci harmonik in njih nastavljene! samo v posebni (IV.) skupini in ne prejmejo nikakih nagrad, marveč saimo diplome. Vsi drugi tekmovalci pa lahko tekmujejo v poljubni skupini. Vsak tekmovalec se mora pismeno prijaviti velesejmskeiniu uradu do 20. avtgusta. V izjemnih primerih se more prijaviti še kasneje do dneva tekmovanja, vendar pa odloči potem o pripustitvi k tekmovanju ocenjevalna komisija. V prijavi mora tekmovalec navesti svoje ime im priimek, poklic, točen naslov in v kateri kategoriji želi tekmovati. Tekmuje se: I. skupina: Diatonična harmonika, a) lažtja kategorija za začetnike, b) težja kategorija za dovršene igralce. II. skupina: Kromatičnia harmonika. (Za kromatične se prizna samo ome instrumente, ki imajto tudi popolne kromatične basove). a) kategorija za začetnike, b) kategorija za dovršene igralce. Vsak tekmovalec, ki je bil že nagrajen na velesejmskih tekmovanjih s kako nagrado (harmoniko itd.) se more udeležiti tekmovanja samo v težji kategoriji 1. in I«I. skupine. Ostalim tekmovalcem je na prosto dano tekmovanje v lažji ali težji kategoriji I. ali II. skupine, ali v IV. skupini, vendar pa more ocenjevalna komisija tekmovalca a) kategorije premestiti v b) kategorijo, ako igra v prvi več, kakor se zahteva. III. sk-upina: Mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 12. leta starosti. Mladina lahko igra: a) na diatonič-ni harmoniki, b) na kromatični harmoniki. IV. skupina a) tefcmovalci-profesijonali b) proizvajalci In trgovci harmonik (glej točko 2. določil), V. skupina: Ansambli Kot posebna skuipina se dopuščajo k tekmovanju tudi ansambli, največ kvintet (pet instrumentov). V poštev pride zlasti Schrammel In Jazz in se morajo predvajati skladbe, v katerih je harmonika potrebna. VI. skupina: Tekmovanje za prehodni pokal in naslov jugoslovenskega prvaka za leto 1933-34. Tekmovanja se lahko udeleži vsak tekmovalec, ki se čuti dovolj močnega tekmovati za naslov jmgoslo-venskega prvaka. Tudi tekmovalci, ki spadajo v IV. skup. a) in b), lahko tekmujejo Tekmuje se: a) za naslov državnega prvaka na diatomifini harmoniki in prehodni pokal, b) za naslov državnega prvaka na kromatičnl harmoniki in prehodni pokal. Pokal preide v trajno last tekimovalčevo, če zimaga v isti kategoriji (diatonične ali kromatične harmonike trikrat zapored ali petkrat v presledkih. V.sak tekmovalec igra pred ocenjevalno komisijo po njeni odločitvi eden do dva komada. Začetniki igrajo poll'iubne komade, vendar pa so nedopustni obrabljeni im vedmo se ponavljajoči komadi kot n. pr. Holzhaoker-Marsoh, Herkules-Walzer, itd. Dovršenejši igralci, ki tekmujejo v težji kategoriji, morajo istočasno s prijavo predložiti seznam komadov, ki jih dobro obvladajo. Ocenjevalna komisija izbere od teh komadov enega do dva in jih pred tekmovanjem še javi tekmovalcu, da bo dotične komade odigral na tekmi. Vsaka predvajana točka naj ustreza kompoziciji. Lastne sestave melodij, ki so brez vsake oblike in melodične strukture, se ne bodo ocenjevale. Priporoča se, da se tekmovalci ozirajo v prvi vrsti na naše jugoslovenske skladbe, ki za harmoniko še niso obdelane, kot n. pr. skladbe lažjega značaja komponista Parme (»Slovenske cvetke«, »Balkanska koračnica«-, »Naši fantje«, »Jadranska straža«,) Vedral (»Slovanska koračnica«), Pavčič: (»Slov. nar. koračnice), dr. čerin (marši) itd. Vse navedene skladbe in druge podobne, primerne za harmoniko, se dobe v Matični knjigarni v Ljubljani. Začetniki naj igrajo kak valček lm koračnico, izvežbanejšl pa kaiko uverturo, potpiu-ri ali kaj »ličnega in kot drugo tekmovalno točko mioderm plesni komad. Pri oceni se bo oziralo v prvi vrsti na kvaliteto izvedbe, a tudi na izbrano skladbo. (Zlasti pri kromatični harmoniki). Boljše tekmovalce izloči ocenjevalna komisija za ponovno Izbirno tekmo, ki se bo vršila na dam tekmovanja popoldme. Uro in prostor na velesejimu določi ocenjevalna komisija. Za dobre tekmovalce vsake skupine ln kategorije, izvzemši IV. skupine, so piredrvi-dene lepe nagrade ali ,diplome. IV. skupina se nagradi samo z diplomami. Evem-tiuelne spremembe in dopolnila se razglasijo potom jiugoslovenskih dnevnikov. ♦ če ljudje pripovedujejo, da imajo že več let prtiljaj In da jim to ne škoduje, hvalijo dan pred večerom. Tako se je izrazil neki znani specialist za nego las. Prhljaj je napoved izpadanja las. ki se da preprečiti le z redmo nego s Pixafonom. • Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izdelava Pri številnih nadlegah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grotičlca najboljše olajšanje. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %. 5. smer in brzina vetra, 8. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 17. i lilija Ljubljana 7, 764.0, 13.7, 79, NE1, —, Ljubljana 13, 763.3, 23.6, 42, E2, 4, —; Maribor 7, 762.9, 14.0, 60, Wl, 1, 8.0, dež; Zagreb 7, 763.6, 16.0, 70, WSW2, 1, —, —; Beograd 7, 762.3, 17.0, 70, NNW3, 8, —, —: Sarajevo: nI depeše; Skoolje7, 757.6, 25.0, 50 NI, 1, Split 7, 758.5, 25.0, 50, NE1, 0, —; Rumbor 7, 755.8, 26.0, 60, NNW2, 3, —; Rab 7, 760.4, 21.0, 50, EJNE4, 1, Temperatura: Ljubijama —, 12.4, 25.5, — Maribor 29.3, 12.0; Zagreb 30.0, 15.0; Beograd 34.1, 15.0; Skoplje —, 19.0; Split 33.0, 22.0; Kumlbor —, 22.0; Rab —, 19.0. Hermann Bahr Jutri bo dopolnil 70 let eden najmarkant" nejših avstrijskih pisateljev, tudi pri nas znani Hermann Bahr- Njegovo i m 3 ima posebno aktualnost sedaj, ko vidimo avstrijsko nemštvo v borbi s hitlerjevskim n3m-atvom, kar ni samo posledica divergentnih političnih stremljenj obeh držav, marveč takisto posledica dveh različnih svetovnih nazorov in dveh nasprotujočih si plemsnsko-narodnih mentalitet. Hermann Bahr Je v svojih spisih te razlike posredno ali neposredno utemeljil. Vzlic vsem intimnim vs-zem z Munchenom, kje je živel zadnja leta, predstavlja Bahr korenito dunajskega pisatelja in dopolnjuje duhovno podobo Avstrijca z njegovim katoličanstvom, sentimentalnostjo in regionalizmom. Bahr se je rodil kot notarjev sin v Linzu ob Dunavu, srednjo šolo je obiskoval tudi v Salzburgu, vseučilišče pa na Dunaju, v Gradcu, v Cernovicah in Berlinu. Mnogo j 3 potoval po svetu; bil je tudi v tedanji carski R jsiji, potlej pa se je nekaj časa uril v reži9erstvu pri Reinhardtu v Berlinu. (Poz-nej3 je bil mnogo čitani gledališki kritik.) L. 1918./19. je nekaj mesecev vodil dunajski Burgtheater. Hermann Bahr je značilen Avstrijec tudi zaradi tega, ker — kakor sam pravi — ni nikdar im^l miru. Za mladih nog je bil socialist in marksist. V Parizu se je bil iz--reobrnil v oboževalca francoske umetnosti, larsikaj, kar je nekoč pisal, je nekoliko -.zneje' obsojal, večno iščoč, »nervozno« '•■tč, kakor sam pravi, novih miselnih m vrtvenih doživljajev. Ogledalo Bahrove-ra urinega duha so njegovi znani listi iz dnevnika, cesto komentarji k aktualnim dogodkom, ki izhajajo v dunajskih listih- Izdal je dolgo vrsto knjig, ki pričajo, da se literarno izživlja v raznih oblikah od vezane besede preko drama do eseja in kritike. L. 19(14. je postal katoliški konvertit: v tem duhovnem ozračju se ie nekako vko-reninil in tu tiči ši danes. Njjgov katolicizem pa kaže docela svojske značilnosti Bahra — osebnosti in njegove avstrijske sredine. V knjigi >SeIbstbildnis« (1923) je skušal prikazati svojo osebnost in njsn razvoj. Pri nas so večkrat igrali njegove »Otroke«. Bahrovi spisi so vplivali tudi na našo Moderno. »Nova slovenska književno**«. Pod tem naslovom so priobčile zagrebške >Novosti« maljši Slanek V. Kuprešanina o Jušu Kozaku in o njegovih dveh knjigah »Šentpe-ter« in »Celica«, ki sta izšli pri Tiskovni zadrugi. Pisec med drucim primerja Kozaka in Magaino in prihaja k sklepu, da je Kozak eden najboljših sodobnih slovenskih prozaistov. Njegov najmočnejši in naizrelej-ši spis je »Celica« (izšla v zbirki »Slovenske poti«). O te; knjigi sodi hrvaški ocenjevalec: »Jjš Kozak dal s svojo »Celico« slovenski književnosti močno in umetniško oblikovano književno delo. Vreden in ira-jsn prispevek, ki mnoTO pove in ki je «lo-bok po vsebini in splošnem značaju. Razsvetlil je mno?a mesta človečke duSe 'n prikazal sv?tla stremljenja jugoslovenskega revolucionarnega nokolenia- Nora biografija Gnptheja. Francoski kritik in pripovednik Edmond Jaloujc je prav- kar objavil svojo biografijsko studijo >Vie de Goethe«. Karla Capka spis »Vrtnarjevo leto«, ki je letos izšel v nemškem prevodu in bil zelo lepo sprejet, je pravkar izdala založba Stock v francoskem prevodu J. Gagnairea (L'an-nee du jardinier«). Nemška revija v Parisn. Založništvo znane nemške revije »Dae Taeebuch« je pričelo v Parizu izdajati »Das neje Tagebiich«, ki bodi literarno glasilo nemških emigrantov. Boža Lovriča drama »Ljubezen v pristanišču«. ki jo ie minulo sezono uprizorilo Mestno gledališče v Pragi, je imela izreden uspeh, ki je v čast temu odličnemu praškemu Jugoslovanu - književniku. Kakor izvemo, bo v prihodnji sezoni na repertoarju nekaterih dragih čeških in slovaških gledališč. O »Ljubezni v pristanišču« so napisali zelo ugodne kritike znani praški gledališki kritiki dr. Rutte, prof. Vodak, dr. Saje, Engelmiiller, pisatelj dr. E. Konrad in drugi. Praška uprizoritev je imela okrog 20 re-priz; skozi deset dni so igrali Lovričev komad kar zapovrstjo- Vsekako izreden n«=peh jugoslovenskega avtorja na praškem odru! Novi spisi prezidenta T. G. Masaryka. V založbi praškega »Čina« je izšla knjiga >Ce-sta demokracie«, ki z njo prezident T. G. Masaryk nadaljuje 6vojo znamenito knjigo »Svetova revoluce«. »Cesta demokracie« bo obsegala dva debela zvezka. Prvi zvezek, ki je pravkar izšel, vsebuje vse Mpsnrvkove govore, snise in izravs od 1 10181920. Maxa Reinhardta bodo po nekaterih vesteh povabili Poljaki v Varšavo, kier bo la-mošnja univerza nalašč zanj istunovila sto-lieo za znanosit o gledališki režiji. Iz LJubljane u_ Poset kraljice Marije. Včeraj kmalu po 9.30 so opazili ljudje na Celovški cesti velik lep avto, ki je vozil z zmerno brzino proti mestu. Ljudje so postali na vozilo pozorni in so kmalu ugotovili, da s« vozi v avtomobilu Nj. Vel. kraljica MtJ-tfa. ki je imela poleg sebe tudi princa Tona* slava. Kraljica Marija, ki je šofirala sama, je vozila skozi mesto in se ustavila pred raznimi trgovinami, kjer je nakupila igrače za male prince in tudi več praktičnih predmetov. V Agnolovi trgovini na Tyrševi cesti si je ogledala tudi veliko zbirko diomače keramične industrije, ki jo je posebno zanimala. Nakupila je več vr-čev in posod za gospodinjstvo. Po dobri uri se je Nj. Vel. kraljica spet vrnila na Bled. u_ Delegatom sreske organizacije JRKD za ljubljansko okolico. Delegatje, ki so bili izvoljeni na sreski skupščini za kongres v Beograd, odpotujejo v sredo 19. t. m. zvečer ob 20. z brzim vlakom v Beograd. Pred odhodom vlaka ob pol 20. dobijo pooblastila in legitimacije pri sreskem tajniku na postaji. — Sresko tajništvo JRKD za ljulbiljansko okolico. u— Netočne informacije škodujejo. Na glavnem kolodvoru je pričakovalo občinstvo izletniški vlak, ki je pripeljal iz Beograda na obisk v Slovenijo poleg drugih tudi veliko število on-dotnih Slovencev. Mod njimi so bili tudi tukaj na počitnicah se mudeči Beograjčani, ki so pričakovali poseta svojih ljudi. Na kolodvoru pa so pred pol 5. zvedeli, da ima vlak kar tri ure zamude. Nekateri so postali tamkaj še nadalje ter iskali informacij ne samo pri vratarju, marveč tudi pri drugih službujočih železniških organih, kjer so dobili prav take informacije. Slednjič je večina odšla, vlak pa je pripeljal samo s četrbur-no zamudo na kolodvor. Posledica je bila, da se zmamci niso našli ln Je nastala pravcata zmešnjava. Pritož/be so bile prav hude in ostre, kajti napačne informacije so imele v nekaterih primerih prav nerodme posledice. u—- Javno stenografično tekmovanje priredi ob sklepu šolskega leta Christofov zavod v svojih šolskih prostorih na Domobranski cesti št. 15 prihodnji petek, 21. t. m. ob 9 dopoldne. K tekmi se vljudno vabijo starš' gojencev ter vsi, ki se zanimajo za stenografijo. Vstop prost. u— Poročila sta se gospodična Danica Habjanova, učiteljica v Litiji, In g. Metod Demšar, trgovski nameščenec pri tvrdki Medič-Zankl v LjtuMjami — ne knjigovodja kot je bilo pomotoma navedeno v »Slovencu«. u— žrtev včerajšnjega viharja je postal vrtiljak na Kodeljevem. Naenkrat je bil razmetan in tudi polomljen. S to nezgodo Je hudo prizadeta 9 članska družina, ki je imela od vrtiljaka svoje skromme dohodke. u— Avtomobilska nezgoda v št Vidu. Iz mesta se je peljala predsinočmjim okrog 22. skozi št. Vid večja družlba z avtomobilom znamke »Bouick«. Baš nasproti znane Zaletlove veležganjarne pa je voznik zao-krenil s precejšnjo brzino preveč na levo proti cestnemu jarku in se zaletel v električni drog, ki ga je zlomil. Avto je zaradi zaleta hudo trpel in Imel precej poškodovan prednji del. Pasažirjl so odleteli iz voza, vendar pa niso odnesli hujših poškodb razen malih prask. u_ Povožena deklica. Na cesti v Brdo se Je včeraj dopoldne pripetila hujša nesreča Po cesti je tekala 25 letna hčerka zidarja z Brda Silva Kožuhova. Baš ob istem času pa je privozil po cesti senen voz ter je dekletce padlo pod kolesa. Težki voz je otroku zmečkal desno nogo in so ga komaj rešili pred še hujšimi poškodbami. Ko so otroka potegnili izrv>d vo^za, so nemu-dno telefonirali po reševalni avto, ki je hudo poškodovano Silvico odpeljal v bolnico. n_ Dva samomora. V Rožni dolini na Cesti IV. je že nekaj časa stanoval 27 letni Benedikt Sancin, ki je prišel Iz Italije. Tamkaj je vzel v najem pekarijo, ki m.u pa nI uspevala. Sancin je postajal zaradi tega vedmo bolj potrt. Pred dvema dmevoma pa je izginil. Hišni lastnik g. Kresal je ugotovil, da je stanovanje zaprto, zaradi česar se mu je zidela reč sumljiva in je pozval predsimočnjim dva stražnika, ki sta odprla stanovanje in našla Sancina mrtvega. Obupanec si je s samokresom pognal v glavo kroglo. _ V črni vasi pod LJubljano je obupal nad življenjem 73 letni starček Jakob Snoj. Našli so ga sosedje obešenega pod kozolcem. Starček si je končal življenje najbrže v duševni zmedenosti. u_ Zadruga gostilniških podjetij v Ljubljani javlja vsem svojim članom, da se vrši dme 18. t m. XLII. redni letni občni zbor Zadruge v veliki dvorani Go-stilničarskega doma, Privoz št. 11. Prosimo vse člane, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. u_ Dar. Ročlbinl Vršec-Inž. Mačkovšek sta darovali 150 Din za rudarsko deco v Trbovljah namesto venca na krsto blago-pokojnega g. dr. Riharda Karbe. u— Zobni zdravnik dr. Srečko Puher, Gregorčičeva ulica 32, ne ordinlra do 15. avgusta. Iz Maribora a— Iz okrožnega tajništva JRKD. Zaradi odsotnosti gg. poslancev iz Maribora se napovedana seja celotnega prireditvenega odbora za veliki shod JRKD v Mariboru v petek 21. t m. ne bo vršila, pač pa bo v torek 25. t. m. ob 20. v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Udeležba za vse člane vseli odsekov strogo obvezna. Drevi ob 20. bo pri »Vipavcu«, Frankopa-nova ulica, članski sestanek krajevne, organizacije JRKD za V. mestni okraj. Zaradi važnih pogovorov glede priprav za veliki manifestacijski shod JRKD v Mariboru prosimo vse članstvo V. okraja, da se tega sestanka sigurno udeleži. Okrožni odibor JRKD v Mariboru. a— Tujski promet izkazuje v prvi polovici julija, da se je zgtasilo pri policij« 605 tujcev, od teh 147 inozemcev. Med Ino-zemci je bilo 52 Dunajčanov in 22 Gradča-nov. a— Redek lovski plen. Odvetnik g. dr. Oorišek pri Sv. Lenartu ie ustrelil pred dnevi v svoiem lovišču lepo zeleno žolno 3'b'tio (Picus virid's) ?o'no ie nseačil tu-kaišmiii nagačeva'ec 7:rin«er. ki io je raz-i stavil v svo;em iz'o?benem oknu v palači Pokojninskega zavoda v Verstovškovi u':ci. a— Dve tatvini. Izpred mariborske bolnišnice je bilo v nedeLjo popoldne ukradeno posestniku Aiojzu Kristanu iz Hotinje vasi kolo, na katerem je imefl privezanih 20 brezovih metel, 2 kg svinjine, kilogram tele ti ne in hleb kruha. Isto popoldne pa je izginila delavki Mariji Kranjčevi v Kafer-jevem kopališču denarnica, v kateri ie imela manjšo vsoto denarja. Iz Celja e— Lep uspeh sokolske zbirke za brezposelne rudarje. Akcija celjske sokolske župe za podpiranje rodbin brezposelnih rudarjev zelo povotjno uspeva. Sokolska župa je v soboto poslala sokolskim društvom v Trbovljah, Hrastniku, na Doiu pri Rajhenburgu, Zabukovci pri Žalcu in Velenju skupno 39.000 Din, ki bodo razdeljeni v sporazumu s starostami sokolskih društev. SoJcoLsko diruštvo v Trbovljah je prejelo 10.000 Din, ostala društrva pa sorazmerne zneske glede na število brezposelnih. Od sobote do včeraj je sokolska župa prejela na novo okrog 4000 Din prostovoljnih prispevkov, ki raseio od dne do dne. e— Spinčlčeva komemoraclja. Celjska »Soča« priredi v nedeljo 23. t m. ob 11-v Narodnem domu komemoracijo po pokojnem narodnem borcu profesorja Veko-slavu Spinčiču. Vabljeni! _ POZOR AVTOMOBILISTI! Ce hočete brez defekta in hitro voziti, kupujte bencin le samo pri Stembilni črpalki Vacuum Spihix bencin, ki se pri dobavi bencina filtrira in ste pri vožnji sigurni. Črpalka je odprta vso noč. To dobite samo pri črpalki pred kolodvorom, hotel »Union« Celje. 8356 e— Žrtve nesreč. Pri sekanju v gozdu se je posekano drevo zvalilo na 30 letnega drvartfJi Josipa Štig-lica od Sv. Duha pri Solčavi in mu zlomilo levo nogo. V Novi cerkvi je padla 21 letna dminarica Marija Zagrušečanova pri obiranju češenj z lestve in si zl-OTn.ila levo nogo. Na dvorišču na Kraj j a Petra cesti 26 si je 59 letna čevljarjev a žena pri padcu močno poškodovala levo ramo. V petek se je 52 letna Tere-zija Skobemetova, služkinja v kavarni »Merkur«, »podtaknila v pralnici in pa-d'!a tako nesrečno, da si .ie zlomila desnico. Vsi ponesrečenci so v celjski bolnišnici. e— V celjski bolnišnici sta umrla 35 letni kočarjev sin Ivan Škorjanc iz Višnje vasi pri Vojniku, in enoletna naiemnikova hčerka Nežica Hribern'kova iz Tepanja pri Konjicah. Iz Kamnika ka— V počastitev spomina blagopokoj-nega dr. Riharda Karbe so :^mesto venca na grob poklonile Kolu jugoslovenskih sester odbornice Kola 590 Din, gospa 'Ana in gdč. Nuška Novakova 100 Din, gospa Franja Debevčeva pa 100 Din. Skupaj torej 790 Din. Prisrčna hvala! ka— Skioptično predavanje črnca inž. Kola Ajayi o solnčni Afriki bo v sredo ob pol 21. uri v kino dvorani. Predavatelj nam bo pokazal 75 krasnih skioptičnih slik it zapel nekaj originalnih afriških pesmi. ka— Kamniški Sokol ima v sredo ob 19.45 v čitahrški dvorani komemora^jo za pokojnim starosto dr. Rihardom Kar-bo Udeležba je za vse članstvo obvezna. Opozarjamo, da se prične spominska slav-nost točno ob napovedani uri zaradi ski-optičnega predavanja o Afriki, ki bo ob pol 21 v kinodvorani. — Kamniška sokolska družina bo imela od četrtka naprej zopet redno telovadbo. ka— Modri vlak se bo na svoji triumfalni poti po dravski banovini poslednjič ustavil v kamniškem srezu. V soboto bo obiskal Domžale, v nedeljo pa Kamnik. \ obeh krajih se vrše že velike priprave za sprejem naše prve potujoče kmetijske razstave. ka— Razstavo kaktej bodo priredile naše Kolašice v pričetku avgusta. Iz Ptssfa j— Mestni župan g. Jerše je na enotedenskem dopustu in za ta čas ne »prejema strank. j_ V Ptuj je premeščen iz Maribora g. dr Gorup, ki je imenovan za pristava kazenskega sodišča. j_ Ptujske občinske zadeve. V četrtek se je vršila občinska seja. Predsedoval ji je župan g. Jerše. Iz upravnega poročila je razvidno, da izkazuje finančno stanje občine za prvo polletje primanjkljaja 10.480 dinarjev. Glede na to se je sklenilo, da se opustijo vse v proračunu določene večje investicije in da se po možnosti opuste tudi druga dela. Glede odpadnih vod iz bol nišnice in hiralnice, ki povzročajo neznosen smrad na Ljutomerski cesti zaradi odkritega kanala in ker nova Omsova naprava, zgrajena v bolnišnici, zavoljo pomanjkanja vode ne funkcionira v redu, se je odobril sklep, da ne bi kazalo, da bi občinska uprava na svoje stroške pokrila kanal na Ljutomerski cesti, ker bi se s tem le delno odpomoglo in ker je tudi pričakovati, da bodo novi studenci, ki se zdaj gradijo v bolnišnici, kmalu zgrajeni in bo potem itak dovolj vode na razpolago. Pač pa se o tem nedostatku obvesti Beli zobje: Chlonodont POPOLNA POGODB/ v smislu zavarovalnega zakona to ne ka prostovoljna podpora ali dajatev Je vsakega naročnika „Jutr nezgodno zavarovanje pri Zavarovat »THelav« VI še niste narr** NAREDITE SI SAMI KOPALNE OBLf*' iz posebne volne. Kroji brezplačr TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni tr;. banska uprave s prošnjo, da se dela pospešijo ln da se izvrši naprav* pokritega kanala na Ljutomerski cesti. Odobrila se je adaptacija na Tyr?evem trgu z ureditvijo javnega stranišča, za katero so preračunani stroški na 14.500 Din. Odobrila se je dalje naprava ograje na trgu, stroški 10.720 Din, pločnika ob trgu, stroški 2040 Din. Razen tega še pridejo stroški za dobavo gramoza in pomožne delavce; dela pa se bo sicer napravilo s kulukom. Za ta dela se odobri izreden kredit pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Mesto hišnika v mestnem muzeju se je oddalo g. Glavniku. V domovinsko zvezo sta se spreiela Metličar Franc z ženo in otroci in Lovrenčičeva Ana. Namesto podpore za siromašno deco, ki bi se naj poslala na Pohorje, se je sklenilo, da se v proračunu določeni znesek zaradi neugodnega vremena uvede rajši v zimskem času akcija za delitev mleka ubožni deci. Za kuratorij Dijaškega doma je poročal župan gospod Jerše. Iz poročila je razvidno, da se zavod zelo dobro razvija kljub temu, da se je predlansko šolsko leto boril s finančni- mi težkočami, zavoljo česar je bil kuratorij primoran izvesti reorganizacijo s tem, da se je stalež osebja skrčil na minimum. Obenem so se tudi znižali prejemki na-stavljencev. V preteklem šolskem letu so se uspehi te reorganizacije že pokazali m je finančno stanje dobro. Prav tako na so tudi učni uspehi zelo zadovoljivi. Da se dvigne število gojencev, se je tudi hrana-rina znižala od 6000 na 5000 Din. Banska uprava bo poslala v zavod nekaj štipendistov. j— Aretacija sumljivih cigank. Te dni so orožniki iz Cirkovc naleteli v gozdu v Stanošincih na ciganske šotore, v katerih sta kuhali dve ciganki, Ana in Terezija Horvatovi, kavo in imeli pripravljene skodelice za štiri osebe. Iz tega so sklepali, da so se moški napotili na beračenje in tatvine, zlasti ker pri ciganih niso našli živeža, pač pa skoro nov gostilničarski prt in polsvileni naglavni robec. Ker so prihajale v zadnjem času pritožbe žara Hi tatvin perutnine, so orožniki obe ciganki aretirali in jih privedli v ptujske sodne zapore. akcijo proti tej določbi, ki ovira nag izvai lesa. Razpravljalo «3 je nato o važnem vprašanju financiranja in kreditiranja uvoza lesa. Kreditiranje je povsem prenehalo- Lesna trgovina se mora oprijeti samopomoči, da omili ta nevzdržni položaj. Narodna banka ne kreditira v zadostni m ari naše izvozne trgovine in tudi ni pričakovati, da bi se to stanje v doslednem času izboljšalo. Zato je osrednja sekcija načelno razpravljala o vprašanju osnovanja denarnega »avoda za izvoz lesa. ki naj bi 6lonel na zadružni podlagi. Ta denarni zavod se v principu ne bi spuščal v nikake špekulacije in bi njdil le eesijske lomb&rdne ln blagovno • menita« kredite na vtovorjeni les; n« opuščal pa bi se v financiranj« posameznih obratov. Sdraje mal bi tudi hranilne vloge in nudil vlagateljem v upravnem in nadzorstvenem odboru svoje zastopstvo. Predsedstvo osrednje sekcije je bilo pooblaščeno, da pripravi ogrodje za osnovanje takega denarnega zavoda. Vršila sa je nato Še razprava o raznih predlogih sekcijskih zastopnikov. Položaj naše lesne trgovine je skrajno neugoden, pa je zato v interesu našega narodnega g> spodarstva nujno potrebno, da merodajni čin i t al j i bistvene težnje lesne trgovine uva-žujejo in tadi izvedejo. Taksiranje službenih pogodb Gospodarstvo Problem Javnih del na svetovni gospodarski konferenci Načrt za velika javna dela v Jugoslaviji Plenarno sejo svetovne gospodarsko konference, ki je bila napovedana za četrtek 11 t m. po štirinajstdnevnem odmoru, v taku katerega 6e je nadaljevalo delo v podkomisijah in posebnih odborih za proučevanje posameznih vprašanj in predlogov, so povsod pričakovali z velikim zanimanjem. Poseben pomen ji je dal dnevni red, na ka>-lerem |3 bilo vprašanje javnih del in sovjetskih predlogov o gospodarskem n^na padanju- Po izjavah Američanov naj bi se na- Ml II lili ' [ | pk j/) jijtop yujiwA u?! pj $ jg. ilM Mi (i Mm '' I danju- Po izjavah Američanov naj bi te napori konference osredotočili na vprašanje organizacije in financiranja javnih d*i, s katerimi se lahko brezposelnosti najbolje odpomore in vladajočo depresijo omili. Iz Ženeve je na to razpravo prispela posebua delegacija Mednarodnega urada dela, da obrazloži svoje stališče, apelira na zbrane predstavnike vlad in iznese svoj program. Društvo narodov je bilo za to razpravo sestavilo posebno spomenico, kateri je priložen seznani najvažnejših javnih del, ki bi jih bilo izvršiti. Ta spomenica je bila sestavljena na podlagi resolucije Društva narodov od 24. septembra 1932. Poseben studijski odbor je proučil poslane predloge vlad po treh kriterijih, in sicer glede na borbo za pobijanje brezposelnih, glede na rentabilnost predlaganih javnih del in glade na. mednarodno važnost predloženih načrtov. Jugoslavija j« v seznamu javnih del ki fih ja osvojilo Društvo narodov, vpisana pod točko 4. Lista projektov javnih del, ki jih je osvojil odbor, je sa našo državo nar slednja: 1. Ureditev omrežja glavnih eest 2. Projekt za »g rad bo ene železniške proge in enega mostu preko Dunava ........ S- Ureditev beograjskega pristani- 4. Izboljšanje obstoječega železniškega omrežja ...... mili]. 137.5 50.5 10.2 180.0 Skupaj . . . 378.2 Od eknpne vsote osvojenih proj aktov v Jugoslaviji za znesek 878 milijonov švicarskih frankov (5V« milijarde Din), smatra odbor projekte pod točko 1- io 4. (v znesku SI 7.5 milij. Jvieasrekih frankov) za rentabilne. Raspvav« na plenarni seji se je pričala s uvodnim govorom predsednika upravnega odbora Mednarodnega urada dela Sira Afcu-la Chatterja, nakar so zastopniki delodajalcev in delojemalcev i znesli svoja stališča. Popoldne je predsednik odbora John Bald-win pojasnil potek pripravljalnih del za program, nakar je francoski delegat Cahan-Salvador predlagal, nai bi »a poverilo nadaljnje obravnavanje stalnemu komiteju, ki naj bi v podrobnostih obdelal to važno vprašanje. Govor ministra n. r. Iv. Mohoriča Za njim }e dobil besedo jugoslovenski delegat Ivan Mohoriž. ki ja takoj v uvodu izjavil, da žeK po obširni splošni debati o politiki javnih del, glede katere se vsi več ali manj strinjajo, preiti na konkretizacijo vprašanja. Zahvalil se je organizacijskemu odboru konference, da" je stavil pereče vpra Sanje javnih del na dnevni red in ugot>vil, da zadostuje mal vpogled v 9eznam programa javnih del, ki jih predlaga odbor Društva narodov, za ugotovitev, da so javna dela najpotrebnejša in najnujnejša predvsem v agrarnih državah Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. Ako se program del Društva narodov nanaša predvsem na Jugoslavijo, Rumunijo. Bolgarijo, Poljsko, Letonsko in Madžarsko, ni to zgolj slučaj, zakaj v odbo- ru Društva narodov so bili najizbranejši strokovnjaki, ki so podrobno razmotrivali vso ogromno množino predlogov, ki so jih bili prej ali in iz n jih izbrali samo one, ki imajo poleg važnosti za zaposlitev delavnih sil tudi zajamčeno rentabilnost, predvsem pa projekte, ki imajo mednarodni zmačai in pomen. Ako je ta odbor predložil konferenci detajli ran program, ki je bil spre jat soglasno, je to storil zaradi tega, ker j j bil prepričan, da so težkoda v teh državah naj- biiLictf qs go a (ep (jpp us| M luHiiiiiiD^ij; prepričan, da so težkofa v teh državah največje. Predlagana javna dela naj bi se izvršila s pomočjo mednarodnega sodelovanja pi>d vodstvom strokovnjakov Društva narodov Agrarne države ne razpolagajo same z zadostnim kapitalom, njihova kreditna kriza je znana in splošna, ali one imajo sirovine in delavne moči. ki bi se angažirale za izvršitev teh del. Govornik je tu posebno poudarjal važnost izboljšanja železniškega omrežja in cestne mreže r Jugoslaviji ta velik mednarodni promet. Nato je reagiral na izvajanja predgovor-nikov in vztrajal na tem, da sa program del. ki je bil predložen od Društva narodov. Tzame kot baza za vea nadaljnja razmotri-vanja in za nadaljnje delo v posebni komisiji, ki ga ji namerava konferenca poverili. Marsikomu bi se morda zdelo paradoksno, da ja odbor Društva narodov s-estavil program javnih del la za agrarne države, ki izkazujejo vendar po raznih statistikah najmanjše število registriranih brezposelnih delavcev. Prvi hip se zdi čudno, da ni6o tu vsebovane države z miliioni kvalificiranih delavcev, ki so brez zaposlitve. Odgovor na to je kratek in jasen- Res je, da nimamo po uradnih statistikah registriranih milijonov brezposelnih delavcev, — toda na smemo pozabiti, da je prirastek prebivalstva v agrarnih državah neprimer no jačji in večji kakor v visoko razvitih državah zapada in severa. Pred vojno emo lahko ta prebitek izseljevali in ga oddajali v industrijske centre zapada in v preko-morerfke države. Danes pa nam ta možnost ni samo odvzeta, temveč se nam vračajo v domovino še oni, ki so bili odšli v borbi za kruhom v drjge države in preko morja. Iniciativa v industriji, ki priliaia po v Sini le od zunaj, je v početku sedanje depresije docela prenehala, ki nam torej pre 06taja? V kmetijstva je nemogoče zaposliti več ljudi, kakor jih je že, ker ne moremo prodati po cenah, ki bi krile produkcijsk stroške, niti tega, kar pridelamo s sedanjimi delavnimi silami in vsak dan moremo manj in vedno manj izvoziti. Prirastek prebivalstva pa se ni zmanjšal in tako nastaja socialno zlo, ki ga je treba 1-ečiti. Baš v organizaciji javnih del vidimo najboljšo n.ož-no9t, da to zlo ublažimo in zmanišamo. Javna dela v naši državi imaio dokazano visoko rentabilnost in mednarodni pomen. Ocenjujoč nato program del za Jugoslavijo. govornik opozoril konferenco tudi na izredno važnost vzpostavitve mreže mednarodnih telefonskih kablov preko Jugoslavije in preko Balkana v Orijent. Oni so za bodoči razvoj trgovskih stikov z Bližnjim Vzhodom najvažnejšega pomena. Danes se končajo mednarodni kabli na severni meji Jugoslavije, ker se dela zaradi nastale krize nič»o mogla nadaljevati. Za sam tranzit jamči za rentabilnost teh naprav ne glede na notranji promet, ki vedno bolj narašča. Ugoitovil je, da je bila zadeva proučena že na več mednarodnih konferencah in da so načrti zanje že davno gotovi. Zaključujoč 6vof govor, je predlagal, da se dopolni program del v omenjenem smislu. Priključil se je francoskemu predlogu za ustanovitev stalne instibicije, ki naj bi izvršila vsa potrebna preddela za izvršitev javnih del.« Pred kratkim je finančno ministrstvo izdalo okrožnico, ki opozarja, da so po obrtnem zakonu delodajalci dolžni skleniti službene pogodbe s svojimi nameščenci ob nastopu službe. Okrožnica nadalje opozarja, da se na področju Slovenije pobira takse na službene pogodbe po tar. po6t. 40. bivšega avstrijskega pristojbinskega zakona in da bo finančna uprava po svojih organih izvedla pregled podjetij, zavodov, trgovin itd., da kontrolira ali so delodajalci v tem pogledu zadostili svoji dolžnosti, in da bo po potrebi kazensko postopala proti onim, ki bi ne ustregli tem predpisom. Ker obstojajo glede taksiranja pogodb mnoge nejasnosti, je »Trgovski list« v svoji številki od 15. t m. objavil obširno pojasnilo strokovnjaka, iz katerega posnemamo naslednje: Interesente je predvsem presenetila trditev, da so delodajalci po zakonu o obr-tih dolžni, da sklepajo službene pogodbe s svojimi nameščenci. Ta trditev ni točna. Zakon o obrtih nikjer ne statuira te dolžnosti. Samo kolektivne pogodbe morajo biti pismene, vendar pa teh pogodb ne sklepajo delodajalci , ampak delodaialske organizacije in pogodbe teh vrst niso individualne, ampak vsebujejo samo smer- qjAiqns]UG* aiutof ^pnjcjo iiuio mi ioM mi Težnje nase lesne trgovine Akcija za ustanovitev denarnega zavoda za izvoz lesa V petek 14. t. m. se je vršila seja odbora osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani, ki je razpravljala o važnih strokovnih zadevah Glede na potrebo, da se delo osrednje sekcija čim živahnaje razvije, je osrednja sekcija osnovala tarifni odsek, ki bo vsem članom v vseh tarifnih zadevah na razpolago. Informacijski odsek bo vodil evidenco o nesolidnih tvrdkab in dajal članom tozadevne informacije; vodil bo evidenco o tržnih oenah in zbiral ter dajal članom informacije glede razpisanih dobav. Upravni odsek pa bo vršil svoje posle v zvezi z intervencijami in se zavzemal za zaščito lesne trgovine v tarifnem, prometnem, davčnem in zakonodajnem pogledu. Razpravljalo se fe nato o akcijah, ki naj jih osrednja sekcija podvzame na merodaj-nih mestih. Sklenjeno je bito, da se odločno zahteva reviiija pravilnika o najemninah lešarinskjh prostorov. Lesni izvozniki so zaradi visokih najemnin za ležarinske prostore primorani odpovedati prostore in je v interesu želamiiee sama, da končno vendar ugodi že večletni težnji izvoznikov » revizij? pravilnika, ki je bil jveljavljen 'pta 1927. in ki nikakor ne ustreza več današnjim prilikam. Obširno se je razpravljalo o obrestni meri in je bilo sklenjeno, da se osrednja sekcija pridruži gibanju za znižanje obrestne mere ter da izrazi svoje tozadevna težnje na merodajnih mestih. Sekcija je nadalje sklenila posredovati, da se pri obračunavanju valute r klirinškem prometu obračunava po dejanskem tečaju, ker utrpe pri sedanjem načinu obračunavanja naši izvozniki znatno škodo. Ker fe rok za kritje izvoznega overenja. ki znaša 46 dni, mnogo prekratek, saj v številnih primerih prispe blago v tem času šela v kraj namembe, in ker izvoznik nikdar ne more podati garancije, da bo kjpec plačal blago v predpisanem roku, je ogrinja sekcija sklenila, pozvati merodajne Či-nitelje, da se rok za kritje overenja podaljša na pol leifa. Prav tako je nujno potrebno spremeniti postavke za izvozna overenja. ki eo mnogo previsoke. Osrednja sekcija b.* podvzela akcijo, da Narodna banka prizna v kritje izvoznega overenja tudi zneske, ki jih izvozniki prinesejo v državo ali jih prejmejo v denairnih pismih. Narodna banka s* da? takih zneskov ne priznava v kritje ove repi. kar povzroča izvoznikom velike ne-prilika. Osrednja sekcija ie že ponovno posredovala. da se ukine prepoved izdaje izvoznega overenia. fe izvoznik nima poravnanih vseh davkov, in bo ponovno podvzela dividualne, ampak vsebujejo samo smernice za individualne pogodbe tako, da po svoji vsebini ne moreio biti predmet takse. Edino po pravilniku o zaposlitvi inozemskih delavcev so delodajalci dolžni, da sklenejo z nameščenimi inozemskimi delavci službene pogodbe. Zaradi tega finančna uprava tudi ne more zahtevati, da bi morali delodajalci s svojimi nameščenci skleniti pismene službene pogodbe. Kjer delodaialec ni sklenil s svoiim delodajalcem pismene službene pogodbe, tam tudi finančna uprava ne more zahtevati takse za tako pogodbo, ako pogodbe ne nadome-stuie kaka druga listina. Takse za službene pogodbe v našem taksnem zakonu še niso izenačene. Pobirajo se še vedno po prejšnjih predpisih. Na področju dravske banovine se pobirajo po tar. post. 40 bivšega avstrijskega pristojbinskega zakona in sicer po skali III; za opravila, ki jih običajno opravljajo dninarji, posli, pomočniki in podobne osebe, pa po skali II. Pristojbini pa niso podvržene samo pismene pogodbe, temveč tudi listine, ki jih morejo nadomestovati (dekreti. obvestila o službenem razmerju, omenitev v zapisniku družbe, združenja, društva itd., da je kdo sprejet ali da se sprejme v službo), čeprav dotični ne dobi formalnega dekreta). Taksna dolžnost pa seveda ne obstoia. če dobi n. pr. predsednik kakega društva pooblastilo, da nastavi nameščenca in njegova namestitev drugače v zapisnikih ni omenjena. Tudi sklepanje službenih pogodb v obliki trgovske korespondence je podvrženo taksi, čeprav je korespondenca le enostransko podpisana. Pri odmeri takse za službene pogodbe pa se morajo uporabljati določila čl. 20. zakona o taksah, po katerih se odmeri taksa pri pogodbah za nedoločen čas na podlagi 3 kratne vrednosti letne dajatve; pri pogodbah, po katerih prestane pogodbeno razmerje le v primeru prestopka zoper službene predpise ali zoper navodila delodajalca, na podlagi 10 kratne vrednosti letne dajatve; pri pogodbah za določen čas pa po dejanskih pogojenih daiatvah v pogojenem času. Taksa po skali III. pristojbinskega zakona znaša do 600 Din prejemkov 6 Din in za vsakih nadaljnjih 200 Din po 2 Din več; po skali II (za opravila pomočnikov, n. pr. trgovskih, obrtniških itd.) pa do 1200 Din prejemkov 6 Din in za vsakih nadaljnjih 400 Din po 2 Din več. Podjetje, ki sprejme n. pr. uradnika za nedoločen čas proti običajni odpovedi in mesečni plači 2000 Din. mora plačati takso od triletnih prejemkov (72.000 Din), in sicer v višini 720 Din (t. j. 1 odst.); če pa trgovec sklene formalno službeno pogod- bo s pomočnikom po enakih poco ih. plača po \ »{upu to cosfij boso \jf p Ob grobu zaslužnega šolnika Maribor, 17 julija. Spet si je izbrala smrt žrtev iz vrste staroupokojencev, iz one stare garde podeželskih učiteljev, ki so orali z ljubeznijo prosvetno celino v dobi najhujših nacionalnih borb prejšnjega stoletja. Tem ljudskim svetovalcem gre zasluga, da je naš rod ostal trden, zaleden in zvest domači grudi in svojemu maternemu jeziku. Pokojni Anton Križ, čigar zemski "'tanki so bili položeni v zemljo v petek ob častni udeležbi stanovskih tovarišev, bivših njegovih učencev in mnogoštevilnih prijateljev in znancev, je bil sin Ptujskega polja, kateremu je dal vse svoje življenjske sile in zmožnosti v teku 451etne-ga službovanja. Samo dvakrat je menjal službeno mesto. V Zavrču je vzgojil celi dve generaciji. Tam si je v teku 43 let pridobil mnogo zaslug ne samo kot vzgojitelj mladine, temveč tudi za splošni blagor tamkajšnjega ljudstva, ki ga je izvolilo za častnega člana občine Turškega in Gorenjskega vrha. Prosti čas je posvečal družini, šolskemu vrtu, drevescem in rožicam, ki so bile njegove ljubljenke, čeprav pot njegovega življenja ni bila posuta s cvetjem. Ob grobu sta se poslovila od pokojnega stanovski tovariš in njegov dolgoletni sosed pri Sv. Barbari g. Ogorelec in gdč. završkih učencev r v,q sčzvet umih mm Terezija Beljšakova v imenu nekdanjih završkih učencev tako prisrčno, da ni ostalo nobeno oko suho. Kot ljubitelju petja in glasbe mu je zaigrala žalostinko godba poštnih uslužbencev. Naj mu bo žemljica lahka! Njegovim svojcem iskreno sožilje! Vihar v nedeljo je napravil precej škode Ljubljana, 17. juliji. I IIII r* ir 1|,nlr bo s pomočnikom po enakih pogojih, plača 360 Din (pol odst.). Taksa se nalepi na listino v kolkih, in sicer tako, da se prva vrsta listine prepiše Ereko kolkov ali pa se listina v 15 dneh, o se sestavi, predloži davčni upravi in se njej plača taksa v gotovini. Kazen za morebitne prestopke je trikratna izmera redne takse, tako da plača oni, v čigar posesti bi našli organi finančne uprave nekolko-vano službeno pogodbo, poleg redne takse še trikratno kazensko takso. Za izvajanje kontrole so merodajna določila čl. 45. zakona o taksah. Po tem členu smejo organi finančne uprave vršiti preglede pri privatnih osebah, zaradi kontrole, ali so zadostile v taksnem oziru zakoniti dolžnosti, samo vpričo političnega ali, kjer tega ni, vpričo občinskega oblastva in dveh državljanov. Na drug način organi finančne uprave niso upravičeni vršiti pregledov zaradi kontrole taks. Seveda če organ finančne kontrole v teku drugih službenih opravil opazi tak prestopek, ga mora takoj ovaditi (če n. pr. trgovec pri kontroli faktur za moko, ki jih izpisuje organ finančne kontrole zaradi poslovnega davka, išče te fakture vpričo organa finančne kontrole in ta opazi ne-taksirano listino ter s tem sam da priliko za postopanje proti niemu). Kakor se do-znava, bo finančno ministrstvo v pogledu taksiranja službenih pogodb izdalo še nadaljnja pojasnila. Gospodarske vesli _ Likvidiran spor zaradi uvoza prašičev v Češkoslovaško. Iz Prage poročajo, da je bil v soboto likvidiran spor zarad' taks, ki jih pobira češkoslovaški živinski sindikat. Ta spor je povzročil dvomesečni zastoj našega izvoza prašičev in masti v Češkoslovaško. Med predstavniki našega poslaništva in delegati Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine na eni strani ter češkoslovaškim zunanjim in trgovinskim ministrstvom na drugi strani je bil sklenjen sporazum, ki bo veljal do konca septembra. Ta sporazum bazira že na novi češkoslovaški carinski tarifi. _ Poljsko-jugoslovenska trgovska zbornica v Lodžu. V soboto je bila v Lodžu slovesno otvorjena poljsko-jugoslovenska trgovska zbornica, ki ima namen posredovati gospodarsko zbližanje med našo državo in Polisko, zlasti glede na industrijski okoliš Lodža, kjer je. kakor znano, koncentrirana noljska tekstilna industrija. _ Nizozemska zopet znižuje diskont Zaradi navala mednarodne špekulacije na nizozemski goldinar je nizozemska Narodna banka pred 3 tedni zvišala svoj diskont od 3.5 na 4.5 odst. Ker se je položaj sedaj umiril, je banka takoj zopet pristopila k znižanju. Te dni ie znižala svoj diskont zaenkrat za pol odst., in sicer od 4.5 na 4 odcf Botre 17. julija. Na ljubljanski borzi se je danes devira Newyork za malenkost dvignila. V splošnem pa je opažati, da se je dolar začasno stabiliziral na doseženi višini. Tudi ostale devize so večinoma za spoznanje čvrstejše. Avstrijski šiling je bil v privatnem kliringu zaključen no 8.85 (v Zagrebu 8.735, v Beogradu 8.75). . Na zagrebškem efekinem tržišču se Vojna škoda nadalje drži nad 200 in je bil danes zsibeležen promet po 202. Zaključki so bili še v GP/o begluskih obveznicah po 34-50 m S5 ter v delnicah Trboveljske po 140. Devize Ljubljana. Amsterdam 2312-07 - 2323.49. Berlin 1364 58 — 1375.38, Bruselj 799.41 do 803 35. Curih 1108.35—1113 85. London 190.75—192.35. New York ček 3969.38 do 3997 64, Pariz 224.32-225-44, Praga 169.79 do 170.65. Trst 302.40 do 304 80 (premija 28.5°/o). Avstrijski šiling v privatnem kli ringu 8.85. Zagreb Amsterdam 2812.07 — 2923.49, Berlin 1364.58 — 1375.38, Bruselj 799.41 do 803.35, London 190.75—192.35. Milan 302.40 do 304-80. Newyork kabel 3991.38—4019.64, ček 3969.38 — 3997-64. Pariz 224.32—225.44, Praga 169.79 — 170.65, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.23, London 17.23, New-york 360. Bruselj 72.10. Milan 27.325. Madrid 43-15, Amsterdam 208.65. Berlin 123.25. Dunaj 58. Sockholm 89. Oslo 86 60. Kobenhavn 77. Praga 15.32, Varšava 57.65. Bukarešta 3.08. Dunaj. (Točaii v priv. kliringu.) Beograd 11.425, London 30.27. Milan 48.03, Newyork 631-11, Pari* 86.55, Praga 25.36, Curlb 175.46, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 202 — 207, za december 200 dan., 7Vo investicijsko 43 den., 4°/o agrarne 26-50 bi., 7°/o Blair 32 _ 33, 8% Blair 34 — 35, 7*/o Drl hipotekama banka 50 bi., 6°/o begluške 84.25 — 85; bančne vrednote: Priv. agrar na banka 215 — 217; industrijske vrednote: Sečerana Osijek 145 — 160, Trbovlje 140 do 150. Isis 15 - 25. Beograd. Vojna škoda 207 zaklj-, 7% investicijsko 45 — 46, 4% agrarne 26.50 den., 6°/o begluške 34.25 _ 34.50, 8"/« Blair 34 do 35. 7®/o Drž. hipotekama banka 39 bi., Narodna banka 3800 zaklj., Priv. agrarna banka 217. 216 zaklj. Dunaj- Dunav-Sava-Jadran 13.05. Državne železnice 15.65, Trboveljska 15.10, Alpi-ne - Montan. 12.41. Blagovna tržišča ŽITO. -f- Chicago, 17. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 115.75, za marc 119; koruza: za sept 73, za marc 79.50; oves: za sept 49.625; rž: za sept 98.125, za dec. 100.25. -f- Winnipeg, 17. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 95, za okt 97.50, za dec. 102.375. + Ljubljanska borza (17. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo) plačilo 30 dni: Pšenica (po mlevski tarifi): baška. 76 kg po 285 do 290; baška, 77 kg po 295 - 300. - Koruza (po mlevski tarifi): baška promptna po 127-50 — 132; za julij po 135 — 137.50. Moka: baška >0« po 430 — 435; banatska oo 440 _ 445- + Novosadska blagovna borza (17. t m.) Tendenca nespremenjena. Prome«t 28 vagonov Pšenica: baška. okolica Novi Sad. Sonr bor, srednjebanatska, gornjebaška, baška (»tiska, baška ladja Tisa. ladja Begej. gor-njebanateka, sremska 212-50—220. Koruza: baška. sremska 73 - 75: okolica Soinbor 74 _ 76: banatska 71 — 73; slavonska, baška bela,' baška za avgust, baška ladja Tisa 77 _ 79; sremska za avgust pariteta Indjija 77—79; baška ladja Sava in Beaej 76—79: baška ladja Danav 78 — 80. Ječmen: baški In sremski. 64/65 ke 98 _ 100: poletni 66 do 68 kg težki 100 - 102.50; baški sremski novi 70 _ 75. Moka: baška. banat ska »Og« in »Ogg« 345 — 360; »2« 325—340; >6« 275 — 285; >7< 175 — 180; >8« 65 do 67.50. Otrobi: baški, sremski, bana teki 50 do 52.50. + Bndimpeštanska terminska borza (17. t. m.) Tendenca prijazna, promet živahen. Pšenica: za oktober 11.71 — 11.72, za more 12.91 — 12.92; rž: za oktober 8.23 _ 8.25, za marc 8.18 — 8.20; koruza: za julij 8-32 do 8-40, za avgust 8.45 — 8.57, za maj 9 do 9.02. Pristonait* k 99Jadranski straži44! Uihljana, 17. juliji. Včerajšnje nedeljska jutro je bilo Izredno lepo in obljubljal se je lep dan. Pozneje se je nebo nekoliko pooblačilo, a so se oblački spet razkropili. Spričo ugodnega vremena so iz Ljubljane tisoči pohiteli na deželo in k vodam. Kopalci in kopalke so ostali nemoteni do okrog 19. ure, ko je mirno ozračje nenadno vzvalovilo in je nastal velik vihar, ki je začel šibiti drevje. Vihar je postajal močnejši in je ponekod steptal žito do tal in polomil vejevje v drevju. Vihar, ki je trajal dobro uro, je povzročil precejšnjo škodo. Tudi v Zvezdi in ne samo zui^ij po gozdovih je sklestil s kostanjev precej težkih vej, obenem pa je osmukal listje, da je bila z njim Zvezda vsa nastlana. Dvigal je celo opeko $ streh. Z nekaterih hiš je zmetal okna. ki so jih pustili stanovalci odprta, ko so odšli iz mesta. Prav tako je veter nanesel v odprta stanovanja mnogo prahu, tako da so imele gospodinje danes mnogo posla, preden so očedile sobe. Huje kakor v Ljubljani je gospodaril orkan zunaj na deželi, zlasti ga na Gorenjskem. V Tržiču je nastopil z vso silo kmalu po končani gasilski prireditvi. Motil je seveda veselico, ki se je vršila po končanih slovesnostih, zakaj naenkrat se je nebo pooblačilo in začelo je silno grmeti in treskati. Enako neurje je bilo v okolici Kranja, v kamniškem okraju pa je veter podrl tudi nekaj kozolcev in poškodoval več slabše zgrajenih hiš. V manjši meri so občutili divjanje orkana na Dolenjskem. Italijanski fašizem v naši prestolnici Beograd, 16. julija. V spominih na 13. obletnico požiga Narodnega doma v Trstu in v mislih, kaj neki bi storili fašisti onstran meje s tamo-šnjimi ljudmi našega rodu, če bi se le-ti predrznili, na kakršenkoli način dati duška svojim mislim ob tej žalostni obletnici, nam je slučajno prišla v roke rimska »Tribuna« od 13. t. m. V tem listu čitamo naslednjo zelo nedolžno vest: »Beograd, 12. julija. Včeraj so odpotovale skupine beograjskih »baliU in »malih Italijanknamenjene v Italijo v poletne kolonije. Del njih pojde v Pesaro, drugi del pa v Cervijo. Ob odhodu so bili na postaji kr. italijanski konzul in uradniStvo poslaništva«:. Res, čisto nedolžna vestica! Laški otroci gredo na počitnice v Italijo. Čisto pametna in lepa stvar! Toda ta nedolžna vestica nam obenem razkriva doslej vsej naši jugoslovenski javnosti in pač tudi našim oblastvom neznano dejstvo, da na naših jugoslovenskih tleh in celo v naši prestolnici sami obstoja — fašistična organizacija. »Tribuna« nam razkriva fašistično or-[anizacijo »balil« in »malih Italijank«, in :jer obstojita te dve mladinski organizaciji, obstoje tudi organizacije »avanguar-distov« ter moški in ženski »fašijo«! Poreče se morda, da so oni »balile« in »male Italijanke« otroci osobja italijanskega poslaništva. Ne, to ni mogoče. Toliko otrok, kolikor jih je šlo 11. t. m. iz Beograda v italijanske poletne kolonije, nima osobje italijanskega poslaništva, temveč so to otroci italijanskih državljanov, ki so si pri nas, med nami znali zagotoviti lep kos belega kruha, in naših državljanov, ki so, ali pa tudi niso italijanskega rodu. In ti fašistični organizaciji obstojita pri nas, v naši prestolnici! Izpričuje to dejstvo rimska »Tribuna«, »II Popolo del Friuli« in še drugi italijanski listi. Zato pa vprašujemo: s čigavim privoljenjem obstojita ti dve organizaciji, in ker obstojata ti dve, tudi vse ostale prej navedene? Ali uživajo morda celo povlastico eksteritorialnosti, ko se tako svobodno gibljejo med nami? Drugače si ne znamo razlagati one »nedolžne« vestice v rimski »Tribuni«. In ti »balile« in »male Italijanke« so odšli v Pesaro in Cervijo, da se v poletni koloniji pod vodstvom poverjenikov »dalmatinske akcije« in drugih iredentističnih hujskačev »utrdijo v ljubezni do matere domovine, Italije«, nauče kričati: »Živio italijanski Split živela italijanska Dalma cija« ter prepoje z mržnjo do jugosloven •ke zemlje, njene prestolnice in jugoslo venskega naroda, ki jim daje kruha! Nič več' Primerjajmo samo usodo naši1 bratov onstran meje in pa to italijans' predrznost na naših tleh. pa se bomo r< zelo resno vprašali. aH je res to mogu ali res to more in sme biti tako?! Iz življenja in sveta Narodni praznik v francoski prestolnici Predsednik Lebrun poljublja zaslužne oficirje narodne garde Prastara civilizacija Sredi februarja se je podal berlinski raziskovalec dr. Hans Helfritz na potovanje v osrčje Arabije. Po več tednih napornega romanja skozi arabsko puščavo je dospel v Sanajo, glavno mesto Jemena, kjer je bil gost domačega vladarja. Sanaja leži v višini 2200 m in šteje 25.000 prebivalcev. Še pred kratkim ni vedel živ človek razen domačinov, kakšno je to mesto. Danes vemo, pred vsem po raziskovanjih dr. Helfritza, da predstavlja nekakšno zapad-no mejno točko svojevrstne, prastare civilizacije, ki je v Arabiji še vedno živa, a je niso do danes niti slutili. Glavna ozemlja te civilizacije so na vzhodu dežele Jemen in na severu dežele Hadramavt ,kjer so še pred nedavnim domnevali samo puščavo, v resnici pa je našel Helfritz tu že na svoji prvi ekspedi-ciji spomenike silovite civilizacije, ki je cvetela davno pred odkritjem severnoameriških obal in ki jo karakterizirajo gigantski nebotičniki, gradovi, vodovodi in druge fanatične zgradbe, o katerih se Evropi ni sanjalo stoletja in morda tisočletja ničesar. Helfritz je svoja odkritja obdržal v neštetih fotografijah (mnoge so bile med tem že objavljene) in te fotografije nam dokazujejo, da ta prastara nebotičniška mesta že danes eksestirajo in žive. puščavno mesto Terin je n. pr. pravi arabski Chicago: nebotičnik poleg nebotičnika, šibam, nekdanje glavno mesto teh ozemelj, je en sam b8ok nebotičnikov in spominja iza čudo na mesto ob Michiganskem jezeru. Takoj ob njegovem robu pa se začenja puščava. Nad vrhovi palm se dvigajo nebotičniki Odkritje dežele kraljice iz Sabe Se do 15 nadstropij visoko. Mesta dežeie Hadramavt so zrasla tako rekoč iz skal in jih kot prave naravne trdnjave ne more zavzeti noben napad roparskih Beduinov. A vsa ta odkritja je mladi raaiskovalec postavil v senco z odkritji svoje zadnje ekspedicije. Pravih poročil o teh odkritjih še ni, ker ji hpoda dr. Helfritz sam ob svojem skorajšnjem povratku domov, a kolikor je mogoče sklepati iz posameznosti, ne gre za nič manj nego za odkritje dežele Sabejcev, tiste dežele, ki jo omenja sv. pismo v zgodovini kralja Salomona kot najbogatejšo deželo na svetu in ki so jo do danes zaman iskali nešteti učenjaki. Iskali so jo v južni Arabiji in v za-padni Afriki. Menili so, da so našli njene sledove na obeh celinah — in oboji so imeli prav, kajti to ogromno kraljestvo se je razprostiralo v resnici preko obeh celin. Njegovo jedro pa je moralo biti v ozemljih, ki jih je sedaj prepotoval dr. Helfritz, kajti potomci starih Sabejcev žive tu še vedno kot samosvoje ljudstvo, v lastnih mestih, sredi lastnih kulturnih spomenikov v arabski puščavi. Govore jezik, tako zvan »mara«, ki se povsem razlikuje od arabščine, od Arabcev pa se razlikujejo po svojih lepih, pravilnih postavah in popolnoma črni polti, a brez zamorske primesi. Ni dvoma, aa so to potomci ljudstva, ki je vladalo nekoč nad današnjo Perzijo, Arabijo in Afriko do Zlate obale in o katerega kraljici nam poroča sv. pismo. Znanstveniki pričakujejo sedaj z napetostjo, kaj bo o tem čudnem človeškem rodu in njegovi deželi povedal berlinski raziskovalec ob svojem povratku. Angleški kralj in zračne vožnje Neka angleška tvornica letal je poklonila angleškemu kralju eleganten aero-plan. Kralj se je darila zelo razveselil, a ga, žal, ne more uporabiti, ker obstoja zakon, ki prepoveduje angleškemu kralju podajati se v nevarnost. Zato se je kraij na podlagi razgovora s svojim pravnim svetovalcem odločil izročiti letalo instanci, ki ji bo rabilo s pridom. Našli pa so se tudi možje, ki so začeli razlagati, da je vožnja z letalom samo toliko nevarna kakor vožnja z avtomobilom, a katerim se angleški kralj vozi vsak dan. Na podlagi te razlage se jim mogoče posreči prepričati javnost in kralja, da letanje ni tako nevarno, kakor so domnevali ▼ starih časih, ko so kovali stroge predpise za varnost vladarjev. Tudi angleški prestolonaslednik je baje žrtev tega zakona in se mora včasi naravnost krčevito boriti za kakšno vožnjo z aeropJanom, ki ga visoko ceni. Grob Iranskega kralja Atile Vsakega po' leta enkrat se pojavijo vesti, da so tu in tu odkrili groS hunskega kralja Atile. Tem vestem, ki so se izkazale še vedno za, preuranjene, se je sedaj pridružila še ena, po kateri so odkrili nekakšen knežji grob iz 5. stoi. po Kr. v bližini čeških Budjejovic. Listi pravijo, da je zelo verjetno, da gre za grob hunskega kralja, kai arheologi sedaj preiskujejo. Spengler se odpoveduje profesuri Prosvetni minister za Saško je ponudil znanemu nemškemu filozofu Osvaldu Spenglerju stolico na univerzi v Lipskem. Spengler pa je odklonil ponudbo z motivacijo, da ga njegovo delo preveč ovira pri izvrševanju poklica vseučiliškega profesorja. Amerika se spominja prvih kolonistov k: '-.*- ',. m, a>. ^----- Skupina »pionirjev« med zgodovinsko prireditvijo v Camasu (država Washington\ kjer so se dali nekateri udeleženci »postaviti na sramotni oder«. Velika doba zasedbe Divjega zapada po evropskih kolonistih živi v ameriškem spominu kot junaška doba Zemlja za lo milijonov ljudi Iz Avstralije poročajo, da stoji tik pred realizacijo ogromen načrt za naselitev evropskih emigrantov v avstralskem ozemlju. Avstralska vlada je namreC sklenila, da je pripravljena odpreti v severni Avstraliji velikanska ozemlja za naselitev. Organizacijo naseljevanja je vlada poverila dvema zasebnima družbama, ki sta dobili koncesijo za dobo sto let. Ozemlje, ki ga nameravajo naseliti, obsega pol milijona četvornih kilometrov in je torej veliko kakor Anglija V teh krajih živi sedaj jedva 4000 belokožcev ln 3000 domačinov. Avstralska vlada zahteva od koncesioniranih družb samo to, da se drže načela »bele Avstralije«, t. j. poselitve za kolonizacijo namenjenega ozemlja z belo raso. Družbi, ki bosta izvrševali kolonizacijo, sta si že zasigurali podporo angleškega kapitala, ki jima je obljubil zaenkrat 200.000 funtov. Ena družba ima v zakupu kolonizacijo v okolju zaliva Carpentarie, druga v okolišu reke Viktorije. Družbi uživata posebne carinske in davčne ugodnosti. Ni dvoma, da bosta pri tem ogromno zaslužili, saj je na ozemlju, ki čaka pridnih rok, prostora za deset milijonov ljudi. žuželke v praznoverju Cvrčkovo petje se oglaša po vsem svetu in mnogo lepega si ljudje predstavljajo v zvezi z njim. V splošnem smatrajo cvrčka za prinašalca sreče 'n ga v marsikateri deželi, kakor na Japonskem, v to svrho drže tudi v posebnih kletkah. Italijanska dekleta mu pripisujejo čudežne moči in ga drže v kletkah zato. da jim pomaga ohraniti fantovo zvestobo. Pajek ne igra nič manjše vloge v ljudskem praznoverju. Ponekod prinaša srečo, drugod zjutraj nesrečo in zvečer srečo, a pik strupenega pajka je združen z bolečinami pač za vsakogar, naj si misli o njegovi vlogi karkoli. L. 1840. je pik strupenega pajka, ki je znan pod imenom tarantela in ki povzroča nekakšno padavico, ustvaril baje znameniti laški narodni ples istega imena. V vseh časih ««5 se ljudje bali lesnega črva, ki jim je s svojim trkanjem napovedoval smrt. Nesrečo prinaša po nekih deželah tudi nedolžni kačji pastir, dočim kaže kresnica izgubljenim popotnikom ponoči pravo pot. Mnogo praznoverja je v zvezi z majni-škim hroščem. Po barvi njegovih ličink pozimi napovedujejo švedski kmetje, kako dolgo bo trajala zima in koliko bo imela snega. Ponižni martinčki veljajo ponekod istotako za sle bodoče usode. Kako se bodo Neme! učili zgodovine Hitlerjeve! sistematično pripravljajo novo sovraštvo med narodi Kako se je potopil „Georges Philippar" Angleške zavarovalne družbe, ki so morale plačati škodo po francoskem potniškem parniku »Georges Philippar« (zgorel je, kakor znano lansko leto v Rdečem morju), so se obnile na lastnico tega par-nika, brodarsko družbo Messagerie Ma-rittime z zahtevo, naj jim vrne zavarovalnino. Ta zahtev- se je opirala na to, da so zavarovalnice to svoto plačale samo pod pogojem, da prejmejo poročilo preiskovalne komisije o katastrofi. Na ponovne energične intervencije so to poročilo končno prejele, a iz njega izvira, da ne bi bile dolžne ničesar plačati. Kaj vsebuje poročilo, ni znano, vendar pa mora vsebovati zelo senzacionalne podrobnosti o koncu velikega prekomornika. Vsota, ki sc jo zavarovalnice plačale zanj, znaša 115 milijonov frankov. Sadni madeži na prtih Žveplo je najboljši odstranjevalec sadnih madežev na belih, platnenih ali bombažnih namiznih prtih. Madež najprvo omočiš in držiš pod njim kos gorečega žvepla. Ce je madež svež, zbledi takoj, če ne ga je treba dvakrat na ta način žveplati. Eau de Javelle, ki se dobi v vseh drogerijah, je isto tako zanesljivo sredstvo, zahteva le malo več pozornosti, ker vsebuje klor, ki kvari tkivo. Lug razredčimo v vroči vodi in položimo v to raztopino madež za 5 do 10 minut. Ta postopek se ponovi lahko večkrat, dokler madež ne izgine, na kar ga izperemo z vročo jesihovo vodo. Najsigurnejše, dasi dolgotrajno, Je beljenje na soncu. Madež dobro namilimo, nato obesimo blago na sonce. Čim se posuši, namilimo znova m to ponavljamo, dokler madeži ne izginejo, na kar ga ope-remo kakor vsako belo perilo. O sreči In nesreči Največja sreča in največja nesreča je: biti brez želje. (Carmen Sylva). Srečnega imenujem človeka, ki mu za uttvanje ni potrebno delati krivično in ki mu za pravično delo ni treba trpeti pomanjkanja. (Schiller.) Vsak ima svojo srečo v rokah kakor umetnik surovo snov, ki jo hoče izobli-čiti. A s to umetnostjo je kakor z vsako drugo: samo sposobnost je prirojena, treba s« je je pa iasučiti in jo skrbno izdelati. (Goethe.) 6e ravnaš bojazljivo ln nežno s svojimi bolečinami, pečejo tem bolj — kakor koprive, Id se jih samo narahlo dotakne«. A kakor koprive ranijo le malo, če se jih lotil s pogumom in krepko. Prostovoljna smrt plesalke V Pragi se je zastrupila z veronalom znana plesalka Mici Zamara, bivša prima-balerina Nemškega gledališča v Pragi. Zamara je bila hči dunajskega profesorja glasbe Alfreda Zamare, ki je znan kot skladatelj in virtuoz na harfo. Dvajset let je pripadal baletnemu zboru Nemškega gledališča v Pragi, kjer se je slednjič povzpela do vodilnega mesta. Ko pa je prevzel gledališko upravo sedanji ravnatelj Eger, je izšel odlok o njeni upokojitvi. To si je umetnica vzela tako k srcu, da je povžila dozo veronala, ki ji je uničil življenje. NemSki notranji minister dr. Frick je izdal smernice za pouk zgodovine, kakršen naj se vrši po vseh nemških šolah do izida novih učnih knjig, ki jih napoveduje za Veliko noč 1935. Te smernice so zanimive za vse, ker dajejo čutiti že v naprej ideologijo v hitlerjevski šoli vzgojenega Nemca. Nemec je bil že doslej po večini prepričan, da predstavlja na zemlji pripadnika ljudstva, ki mu je namenjena na svetu posebna vodilna vloga in je eKušal to svojo vlogo poudariti na vse načine, z lepimi in tudi zelo grdimi dejanji, kar je med drugim tudi bilo krivo svetovne vojne. V bodoče ne bo nič bolje oziroma stvar se bo še poslabšala, kakor Je razvidno iz Frickovih smernic. Poglejmo j». dne 22. iuliia 1933.. za Tutfo«!!av;io Le='«V Edvard, ra Svc!>Mo. 7artorie Zunančič Slavko, za Ca-kovečk? SK Lad;«'av in Matifn Liu- devlt. T^alpo Seif^rt Oskar bo verif;c'rpn za Ranida, č;m n^eime " o. njegovo odjav-n;r>o, oziroma iz;avo JNS. V7!ime se na znanje zapisnik MO Trbovlje od 10. iuliia s pos!an;mi propozi-ciiami za nrVa?n» teV'"'* in nosi**'' sempm verificiran'" fT^cfr.;!^ Tajnik II. KO H !wWf«.> Navroč-' dr. Ko®+l Pev«'*k. Zaic, Pogorelec. S-tj™ R., P'irik. Galov, neopravičeno odsoten g. Tomšič. Zaslišanje igračev Pleša Josipa (Her- 1 hodnjo sejo, MO Trbovlje se naproša, da takoj pošlje zapisnik o zaslišanju igračev Hiršlja (Zagorje) in Kolmana (Litija) zaradi prestopka v tekmi Zagorje : Litija dne 25. maja tega leta. Dvigne se suspenz igraču Bog-me Simonu (Ilirija). — Tozadevno se sporoči Iliriji pismeno. Tem potom se obveščajo vsi klubi kakor tudi igrači, da se seje k. o. odslei vrše v nebotičniku, TV. nadstropje, soba 410. kjer se imajo v bodoče javiti vsi pozvani. V bodoče se ne bo v službenih objavah sproti objavljal kraj, oziroma mesto zaslišanja. Tajnik III. Službeno iz LNP. V sredo ob 19. seja poslovnega odbora v nebotičniku, IV. nadstropje, soba 410. Romuni v Ljubljani. Po lepi zmagi nad Graškim Sportklubom bo ASK Primorje pred veliko borbo z Gradjanskim v nacionalni ligi še enkrat preizkusilo svojo novo izpopolnjeno enajstorico. To pot bodo, menda prvič, gostie Liubljane Romuni, prvak Bukarešte RFC Bucuresti, ki je letos slavil že par lepih zmag, tako tudi nad znano Ripenzio. v katere sredi je več romunskih državnih reprezentantov. O zanimivih gostih, ki bodo nastopili v nočni tekmi konec tedna in za katero tekmo se bodo dobile vstopnice že prej, bomo še poročali. Primorje komb. : Ilirija rez. 6:3 (2:1). V soboto zvečer se je kot predtekma h glavni tekmi primorje : Grazer Sportklub odigrala gornja tekma ln je druga primor-janska garnitura po premočni igri pre-ma.erala ilirijansko rezervo. Velike medklubske dirkališčne kolesarske dirke kolesarskega in motociklistične-ga društva Sava bodo v nedeljo 13. avgusta na športnem prostoru 2SK Hermes v Sp. Šiški. Službene objave sekcije ZNS. Savezni sodniški izniti za prijavljene kandidate gg. A. Galič, J. Kušar, I Baltesar L. Groz-nik, V. Pfundner, R. Gottwa1d. M. Mar-telanc, G Marusigg, A. Potušek, D. Re-nič, A. Božič. D. Lunder, A. Svetek. A. Presinger, D. Jančič, J. Jenko, R Kopič in Fr. Seitl se bodo vršili v soboto 22. in nedeljo 23. t. m. Teoretični izpiti rtričnejo 22. t. m. ob 19. v restavraciii hotela Štrukelj, kjer naj se javijo kandidati iznraše-valni komisiji. ASK Primorje (tajništvo). Seja izvršilnega odbora drevi ob 20.30 v tajništvu, nebotičnik, IV./410. — (Plavalna sekcija): Drevi ob 19.30 zelo važen sestanek vseh aktivnih plavačev v posebni sobi restavracije Emone. — (Nogometna sekcija). Danes od 17.30 naprej strogo obvezen trening za vse igralce razen ligine skupine. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). — Danes od 18. dalje stroo naslednjem redu: moški naraščaj: člani I. postava; starejši člani: člani II. postava; ga-brski naraščaj: mesto itd. Občinstvo naj se v čim večjem številu udeleži teh zanimivih tekem. Slovenifa lima svojo univerzalno borzo v »Jutrovih« malih oglasih. Poslužite seje. Bre« poeetratga »bTeetiil« REZI KATIC kot soproga naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma brat, zet, svak in stric, gospod DAVORIN KATIC višji sodni oficiaf v p. v nedeljo, dne 16. Julija 1933, ob %18. uri po kratki ln mučni bolezni ter previden s tolažili sv. vere v 59. letu svoje dobe za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v torek, dne 18. julija, ob 16. uri iz mestne mrtvašnice v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala ▼ sredo, dne 19. Julija, ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. Maribor—Zagreb—Bruck ob IJtvi, dne 17. Julija 1933. 25-letnica ptujskega Sokola se bo slavila letos. Društvo se je rodilo v onih hudih časih, v krvavih dneh septembrskih dogodkov 1, 1908. Družba sv. Cirila in Metoda je imela prav istega dne v Ptuju glavno letno skupščino. V spomin na one dneve sta se odločili DCM in ptujski Sokol, da tudi letos proslavita skupaj svoja jubileja. Septembrski dogodki so bili mejnik slovenskega preporoda, zlasti še za Slovence na bivšem Štajerskem. Ptujski Sokol prosi že danes narodna in kulturna društva za sodelovnaje na njegovi proslavi. 8. septembra bo manifestirala šolska mladina vseh ptujskih osnovnih in meščanskih šol. popoldne pa priredi mladina javen telovadni nastop. 9. septembra priredi Sokol telovadno akademijo na novem Tyrševem trgu. 10. september bo glavni slavnostni dan. Tega dne bodo Ptujčani sprejeli drage goste, skupščinarie DCM in sokolske brate. Spreieli pa bodo z veseljem in ponosom tudi bratske narodne organizacije in društva. Po obhodu po mestu bo v mestnem gledališfiu skupščina Hi d i o Sreda, 19. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti- — 13: Čas, plošče, borza. — 18.30: Otroška ura. — 19: Instrumentalne solistične partije. — 19.30: Literarna ura. — 20: Samospevi gdč. Milena Trostove in g. Franka Otokarja. — 21: Flavta - eolo (g. Campa Viktor). — 21.405: Čas, poročila. — 22: Plošče. BEOGRAD 18: Orkester. — 19: Pesmi. — 20: Verdijeva opera >Traviata« na ploščah- — Plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22.40: Godba za plss. _ PRAGA 19.10: Orkester mandolin in kitar. — 20: Violinski koncert. _ 20.30: Opereta. — BRNO 19 20: Slovaška ciganelka kapela. — 20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17-35: Lahka glasba. — 18.33: Arije in pssmi. — 20: Pevski in klavirski koncert. — 20.40: Plošče. _ 21.10: Lahka glasba. — 22.15: Plesna glasba. — DUNAJ 1130: Plošče. — 12: Lahka godba orkestra. _ 17.25: Sodobna glasba. — 20.30: Vsčer orientalske niuzike. — 22-25: Godba za ples. — BERLIN 20.15: Handlove in Bachove skladb?. — 21.30: Reportaža. — Plesna glasba. — KČNIGSBERG 20.40: Iz nemške baročne glasbe. — Godba za ples. — 23: Prsnos iz Berlina. — MČHLACKER 20 05: Prenos koncerta iz glasbene akademije. — 21.20: Igra. — 22-35: Nočni koncert iz Mo-nakovega. — BUDIMPEŠTA 17: Jazz. — 18.30: Griegova glasba, 1 _______ Zahvala Ob bridki in nagli izgubi, ki nas Je zadela s smrtjo naše drage, nenadomestljive nečakinje flcrnje ilnicfee dijakinje VIII. razreda gimnazije v Užhorodu se najiskreneje zahvaljujemo za številne Izraze sočutja, poklonjeno cvetje in venec; zahvaljujemo se vsem, ki so jo v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo g. Bolki in njegovemu sinu, g. prof. Šiški, g. dr. Svetini, g. Schescherku, gg. učiteljema Seru-čanu in Muršiču in sploh vsem, ki so pomagali pri reševalni akciji. Nadalje se še najlepše zahvaljujemo pevskemu zboru in šentjurskemu Sokolu, ki se je korporativno udeležil pogreba in oddal poslednjo čast sestrici Sokolici iz češkoslovaške. 8347 St. Jurij ob južni železnici, dne 15. julija 1933. Žalujoča rodbina dr. Mogilnickega. ANA ADAMIČ naznanja v svojem in v imenu svojega sina FRANCITA ter ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen najboljši, srčno ljubljeni mož, oziroma oče, brat, stric, zet in svak, gospod Franc Adamič prokurist po kratki, mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče danes za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb blagega nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 19. julija, ob 14. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. ' Maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Jakoba. Prosi se tihega sožalja. V LJubljani, dne 17. julija 1933 8353 Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so povodom smrti našega dragega z nami sočustvovali, vsem darovalcem vencev in cvetja ter številnim prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v mnogo prerani grob. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikoma gg. dr. Hafnerju in dr. Volavšku, prečastitemu g. dr. Kotniku, prečastlti duhovščini in upravi Leonišča, ki so nam za časa bolezni bili s svojo požrtvovalnostjo v veliko tolažbo. Maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 19. t. m., ob 10. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 17. julija 1933. žalujoča rodbina: Tratnik in ostalo sorodstvo. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospa Marija Modrijan roi. Januš soproga davčnega upravitelja v pokoja danes po daljšem bolehanju, previdena s tolažili sv. vere v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v torek, dne 18. t. m., iz mrtvašnice deželne bolnice ob 5.% na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala 24. t. m. ob 8. uri v farni cerkvi v Trnovem. 8349 Ljubljana, dne 16. Julija 1933. Žalujoči ostali. Cene malim oglasom ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se i oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Z a odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih fe vposlati v pismu obenem z naročilom. Službo dobi Vsaia Deafda 50 par; za dajan'* naslova ali ta Šifro po S Din. (1) Dekleta t leto* do»rše*>o meščan »k« ali osnovno šuiu. ki imajo veselje do ročnega dela, zaposlim po kratki p-aksi. Naslov pove oglas 'oddelek .Jutra«. 20938-1 Torbarski pomočnik cposo-ben in pošten, dobi takoj službo. Ponudbe na eg'aism oddelek »Jutra l«od »Takojšen nastope. 21358-1 Poslovo-dinjo i a tobačno trafiko 5 5000 Din kavcije iščem. N« »top 1. argn=ta. Ponudbe n?. oglasni oddelek »Ju-t-a« pod šifro »5000«. 21352-1 Postrežnico M vsa hišna de'a sprejmem. Mirje, konec Vr »to vik o v-e. 31S8M Minar r. W0 Din me^-čne pHče. Je: t menjati siužbo z minar jem iz boljšega valjčni-?« mlin«. Ponuib- j»e iTa-i na oglasni odd' ek »Jutra« pod >D io-o itie-*to minarja«. 21382-1 Blagajničarka fvrw>I'iK>Tre "vešča kavarniško im reetavrac. obrti, doHi službo. Ponudb" po-ftla-i r.a upravo »Jutra« Maribor pod »Blagajničarka«. 2129S-1 Brivskega pomočnika i mojstrskim iz.p:toin in obrtnim listom spretnem takoj v Toplice Dobrna. Ivmonišek Anton, brivpc. Celje, Ma.riborska re*ta. 21395-1 Postrežnico enaiivi in po?te.no. sprejmem takoj. Nasiov v opri-oddelku »Jutra«. 21402-1 Vajenca m trgovino mešanega bla ([i v Ljn-bljani. ob lastni oskrbi, sprejmem. Ponudbe na oglas-ni oddelek Jutra pod šifro »Zanesljiv 12«. 21233 U Natakarica poštena, želi mesta v s;.i'ino ul i pri-vatno k t obitelji. Vajena je koh in vseh hišnih del. Na v oglasnem oddelku tra«. 21380-2 SO-mah nj* «v Ju a*l Pisarniška moč z dvorazr. trgovsko šolo in trimesečno pisarniško prakso, z znanjem n pa 3 Din. (21 Šofer-mehanik starejši, pr'*i s užbti p™>t1 popolni oskrbi. Cenjene po ziudbe proe: na oglas jd delek »Jutra« pod šifro »ilvaieteo 93«. 20815 2 Strojnik-monter obratovotija. z mnogoletnim Izkustvom, to-eadevno tehnično izobražen. vešč v elektrotehniki, do sedaj nameščen samo Dri večjih podjetjih, išče od-eovariaioče mesto tudi manjšega obsega pri rudniškem podjetju, električni centrali, parni žascl. mlinu, tovarni usnja. Prevzamem tudi prvpravlla defektnlh strojev. katera obav-liam strokovnlaSkl proti primerni naeradl. — Cenjene ponudbe prosim na ogl odd. »Jutra« pod »Strokovniak« 21236-2 Sobarica dobro izurjena, ?<■>!! službi pri boljših ljudeh, najraje v dolenjske graščine. NarStKvp po dogovoru. Narfov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21336-2 Otroška negovalka z vpf letno p-okso. išče f''i ta štiri stole za jedilnico. Povprašali v Rd+čč biši n« Poiianah, sW>pni^če 8. vrtita 6. 21390-6 Mesarski pult i blagajno, voz zaprav-Jjlvček, plinsko peč za kopalnico ter novo re-glstrlr - blagajno »An-ker« prodam po ugodnih cenah. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 21202-6 Avto, moto Vsa*a beseda 1 Dia; z« dajanje naslov* ali za šifro pa 5 Din. (10) s^r^ § Avtomobile in motocikle svetovnih znamk, uaj.novej še modele, nove, pa tudi rabljene, kupite le tik o pro ti hranilnim k.njiiic-am pri avtotvrdtoi Žužek, Ljublja na, Tavčarjeva ulica lil. 31010-10 Kupim Lokali V&ajta Beseda 1 Dui; za daianje naalova ali za šifro pa 5 Din. (19) Lokal pripraven tudi za pisarno, oddam na Tyrševi (Dunaj s>ki) oeeU 36. 21062-19 Restavracijo in kavarno oddam takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 233S1 -19 Vsa-ka beseda 1 Di.n; za dajanje na«lij Remic, Dravograd. -20980-7 Vsaka beseda 1 Din: za lajanje naslova ali za šifro po 5 Din. (16) Hranilne knjižice kmpite. prodaste. lombardl-rate najiulant.neje pri: Poplovrai zavod d. d.. Za greb, Praška uiica št. 6/II. Telefon 38 38. 20917 16 Družabnika sprejmem z vedjim kabita-lom za tovairno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Sigurna naložba«. 21)171-16 Kot družabnik s sodelovanjem prietopiim k industrijskemu podjetju 200—300.000 Din. Zmožen nem., franc., angl. korespondence. P on ud Ke na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 200«.31349-16 Špecerijsko opravo kompletno, dobro ohrajije no. po ugodni cen» proda ali da proti maienkoetni najemnin' v najem. Na-si.'iv v oglasnem oddelka »Jutra«. 211:29 -6 Otroški voziček popolnoma nov, moderen, zelo ugodno na prodaj. — Celovška cest« 243. Zg. Šiška. 3186S-6 Otroški voziček malo rabljen, naprodaj. — KoVndvorsia uiica 25. Ljnibljaoa. 31372-6 Snažno posteljo z žimnico prodam radi poma-nj&ani« prostora. Naslov v og'a«. oddeiku »Jutra«. 21401-6 Kot družabnik pristopim g kapitalom v tovarno, katera izdeluje lesene in metaJne predmete. Ponudbe na og'aeui oddelek »Jutro« p-id »44« 21373-1« Vlogo-dobroimertje pri Češki industrijaini banki v Ljubljani odkupim s primernim popustom. Ponudbe z navedbo C"ue na ogias. odder.'k »Jutra« pod »Plačam takoj«. 21347-16 »Drava« zavarovalnica Maribor zarvaruje osebe do 80. leta doto. gosipodarsko osa mostvojcev, kolesa. Zahtevajte pros-p.ikte. Sprejemamo zastropnise. 21064-16 Vsak* beaeda 1 Din: za dajanje metova aH ia šifro p« 5 Din. (IT) Trgovino z mešanim blagom na deželi ali v trgu na prometnem kralu vzamem v najem. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »V na-lem«. 21234-17 Parcele prodam poieg kolodvora v Dev. Mar. v Poi-jn — tudi oa knjiiice. Naslov v ogrnem oddelku »Jutra«. 31024 20 Majhno posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem kupim v Miži ni Kamnika. Ponudbe pod šii fro »Penzion 35« na ogaeni oddelek »Jutra«. 21350-20 Enodružinsko hišico s 3000m» vrta in travnika ob Ižanski cesti o-ddam v najem odnos« o tudi prodam. — Jenko Prednvič. Ljubljane, Poljanska 73. 21386-20 2 stavbeni parceli spadajoči pod mesto, m1 45 Din teren peščen, elektrika, vodovod, polovico plačljivo v knjižicah Mestne hranilnice i® Kreditne banke, po-lovico v gotovimi. Vprašati: Dermotova ul. 44, Sp. Šiška (pri policiji). 21407-20 Stanovanje Trisob. stanovanje z vsemi pritiklinami, zrsč no. sornčno, mirno, čisto in suho, po možnosti z balkonom in souporabo vrta, iščem za Bežigradom aii v bližini Tivolija. Po nudbe z navedbo plačil t>ih pogojev pod »Higi enično izven centra« na ogasn-i oddelek »Jutra« 2l389-2la Sobo odda Vsaka 1>t>seda 50 par: za dajanj« naslov« ali ia šifro 3 Din. (23) Sobo s po-^ebnim vhodom, parketom in elektriko oddam takoj uradniku ali urad n-ici na Kongresnem trgu. Naslrfvv v oglasnem oddelku »Jutra«. 21032-^3 Opremljeno sobo sončno ta 5«? to. v novi vili po|i-g bivoi. gozda od dam. Cesta na Roižnik 47 21,100-23 2 lepi sobi kabinet s predsobo v strogem centru oddam najraje za p;sarno. — Cena 800 Din mesečno. Ponud be na og asni oddelek »Jutra« pod »Lepi prostori«. ' 21361-23 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova aH u šifro p> 5 Din. (31) Trisob. stanovanje aolnčno. s kopalnico, po-selsko sobo. verando in priti k linami oddam mirni stranki i avgustom. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20733-21 Komfortno stanovanje oddam v Zeleni jamit. Pre šerno-va ulica štev. 15. 2O950-31 Dvosob. stanovanje vseonii pritiklinami oddam s 1. avgnjstom. Po stojmska uiica 20. 21354-21 Dvosob. stanovanje najstrožjem centru v novi hiši s ko^palnico In plinom oddam dTe-ma osebama za avgust. Naslov v oglasnem oddeikti »Jutra«. 31364-31 Podpritlično stanovanje dveh sob g pritiklinami. lepo sončno, takoj oddam. Knafljeva 13. Vpraša se II. nadstropje. 21384-21 Stanovanja Vsa-ka beseda 50 par; z« dajanje naslova ali za šifro 3 Din (21-a) Dvosob. stanovanje kuhinjo ta pritiklinami išče rodbin« treh odraslih oseb za avgus-t. Ponudbe pod »Točna plačnica« na oglasni oddelek »Jutra«. 21020-21a Opremljeno sobo lepo. čisto in solnčno, s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam dvema boljšima go-spodoma s 1. avgustom. Naslov v ogl. oddeifcu »Jutra«. 21359-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, erent. z majhno kuhinjo, išče v mestu vesten plačnik (samec). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 263«. 2L195 33 Opremljeno sobo zračno. čisto oddam gospodu. Aieksamdrnva 7/LI. 31377-23 Kabinet dobro ohranjen, oddam s postrežbo in elektriko za Din 300.— mesečno s 1. avgustom. Knafljeva ulica 13/11. 21385-23 Opremljeno sobo čisto, vhod ii stopnic, oddam takoj sta'ni ženski osebi poleg Tabora. Vrhov-čeva 9/1 des.no. 21388-23 Opremljeno sobo lepo. v prvem nadstropju, s posebnim vhodom oddam s hrano aii brez. Nas ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3'.392-5S Lepo sobo oddam v sredini mesia. Nas-iov v ogasnem oddelku »Jutra«. 21405-23 Opremljeno sobo veliko, zračno, takoj od dam eni aii dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31406-23 Mesečno sobo lepo. nasproti Evrope od dam. Souporaba kopalnice. Naslov v oglasnem od delku »Jutra«. 21404 23 m Vsaka beaeda 2 Din: za dajanje naslova aH šifre pa 5 Din. (34) Gospodična z veleposestva išče finega akad. naobražeue-ga go spoda do 35 let. Cenj. do pise je poslati na oglasni oddelek »Jutra« ^od znr-č ko »Resno poznanstvo«. 21378-24 Dvosob. stanovanj iSče mala družtaa z« november. Ponudbe z na-vi»dil»o cene na oglas™' oddelek »Jutra« pod značko »Maio ta lepo«. 31 »1-81 a G. Th. Rotman: Nove prigode gesj Kczamnmika Kakor letalo brez kiril je čoln v prekrasnem loku zaplaval po zraku to — hi, hot! tez plot. V smrtnem strahu, bled kakoc ziid, se je gospod Koz.amrurniik držal, da ne bi cep» * Din (29 Mizarski stroj univerzalni, z vdelanim motorjem, kombiniran, po r««T.aini stroj, skobelint, krožno žago. vrtalni in brusilni ajorat, z vsem orodjem prodam za 14.000 Din. Žitnik. Zg. SiSka — Večna pot 82 — Ljublja na. 21193-29 Prešo za štancanje podplatov itd.. novejSt model kupim 'akoj. SETA Tacen, pošt s 3t- Vid nad Ljubljano. 2.1408 29 ZAHVALA Vsem, ki ste nam ob izgubi našega dobrega očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda ANTONA PRE trgovca, kroj. mojstra in posestnika izkazali toliko iskrenega sočutja, darovali cvetje in spremili nepozabnega nam pokojnika k večnemu počitku se najprisrčneje zahvaljujemo. Ljubljana, dne 17. julija 1933. 8204 Žalujoči ostali. . v v v - .' . . f " - • ' .. ■. . --*. . . r. - .--V-..V-iA-^T- . !„ . , i- .-v . ' , i. 1 brejuje Davorin Ravljen. Izdaja ea Konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kol tiakarnarja Franc Jezeršek. Za lmseratru del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljano.