(zhftja. (Evml poadefj«*. fsak dan &silkeg* «t 20, I. nadstropje, pisma se ae sprejemajo. Anten Oerbee. — Lasta zna?a za mesec L 7.—, 3 m Za Inozemstvo mesečno 4 Uri in obrtnika* mm pa 40cefl£. L 1.—, oglasi denarnih zavodov Posamezne Bevfite r lMa trn MU pa Hrokostt eno kolone (75 mm.) — Offari osmrtnice, zahvale, padmicc ta vabtta po _ .. . —------, mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. - Ogla* naročnina In reklamacije se po&Ujafa bsključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. F»ančiška AaiSkega Štev. 20, L nufefartpje. — Telefon afednlštv« ln oprave U-57. Klic rojaKoin v težki uri Kclikor postiemamo iz poroCil z dežele, so vest o novi porazdelbi našega ozemlja ljudje spreisli večinoma z relativno mirnostjo. Ne bi pa odgovarjalo resnici, če bi reki?, da naše ljudstvo ne razume pomembnosti te porazdelitve za svoj bodoči politični, narodni in gospodarski položaj. Razume in boli ga. Kako naj bi ne razumel :>, ko je ministrsk! predsednik v svojem ojstrem ukoru Goričanom — ker niso mirno in pokorno sprejeli te usodne poli-tlčno-upravne spremembe — povedal z vso brezobzirno odkritostjo, da je to udarec, ki naj smrtno zadene jugcslovenski živeli v Julijski Krajini?! Sporoč 1 ie, da je tej novi pnrazdelbi namen: asimilacija ju-£oslo epskega prebivalstva- Z besedo «a-similacija» je hotel reč?: raznarodovanje! Oslab ti nas hočejo politično in narodno iti s tem — v naravnih posledicah — tudi gospodarsko. Posebno hudo je zadeta naša Goriška in žnjo tudi nje dosedanje glavno mesto. Mesto goriško bo trpelo veljto škode ne le na svoji poditičn? poziciji v de-žel% ampak bo občutno zadeto tudi na svojem gospodarskem obstanku. Poznavalcu razmer ni treba še-le razlagati, kako da je gospedarsko življenje tega mesta doslej v glavnem optojal slovenski del debele. To resnico nam potrdi gotovo vsak ankajšnji trgovec in obrtn:k brez razlike narodnosti S tem, da je Gorica obglav->«ena kot glavno mesto dežele, se skrči donajanje ljudi v mesto :n zapre se marši-kak vir njegovih dohodkov. To resnico n;m potrja tudi dejstvo, da je nova po-razdelba izzvala v vsem prebivalstvu pravo konsternacijo, ki ji je dajalo izraza z uprav ganljivimi manifestacijami. Zato je dobilo iz Rima streg ukor, združen z jasno grožnjo ...! Udarec pa je zadel tudi druge preaele r.ase pokrajine, vso našo narodno skupnost. naš narod v Julijski Kra-labiti narodno in politično in ga po-obnemoglost s tem, da ga bo v ^aj nočejo ves jlni si tisniti? v do naših ognjišč. Ne morejo braniti materi, da bi ne govorila detetu v zibeli sladke materine besede; ne morejo braniti ocem in materi, da bi ne vzgajala svojih otrok v zvestobi do svojega rojstva m v ljubezni do svojega jezika. Ne morejo nam braniti, da bi ne govoril? v svojih medsebojnih razgovorih prav iz duše v jeziku svojih očetov. In udi na petlje, kjer naše ljudstvo v znoju svojega obraza obdeluje podedovano svojo zemljo, ne fccdo mogli postavljati orožnikov in črnih srajc za vsakim našim človekom. Te svobode pri domačem ognjišču, v našem medsebojnem življenju nam ne bo mogel kratiti noben državni aparat in nobena sovražna organizacija, če se je mi sami ne odrečemo- Cesto govorijo mternacionalci, da je jezik le sredstvo za izražanje misli in da je dalje brez vsakega poanena. Mi pa pravimo, da sta narodnost in jezik v ne r a združljivem medsebojnem razmerju. Eno ne mor« živeti brez drugega. Kakor ipoginja jez k, če umira narod, tako je narod zapisan smrti, če mu umira jezile. Dokler pa narod ohranja svoj jezik, si ohranja tudi jamstvo za življenje kot narod m možnost za razvoj! Ni zapisan smrti. Dokler bodo naša domača hiša, naša ognjišča, naši sestanki, vse naše medsebojno življenje svetišča, kjer se bo netil sveti plamen zvestobe in ljubezni do materinega jezika, se bodo ob tej zvestobi in ljubezni razbijali vsi napori za »asimilacijo Naša trdna vera je, da bo naše ljudstvo ohranjalo to ljubezen m zvestobo. Zato kličemo rojakom: ne vdajajte se obupu! Posebno pa moramo naglasiti, da s temi izvajanji ni rečeno, da preneha naša borba za pravico našega jezika in vse naše narodne pravice naipram vnanjemu svetu! Nadaljevali, bomo to borbo in v tej bomo imeli granitno opero v trdili, nezlomljivi volji ljudstva za ohranitev svojega jezika in s tem svoje narodnosti. Narodu s tako ne cdkloni ji v o voljo se morajo odpreti vrata pravice prej ali slej! Pravica narodov in narodnih odlomkov do svojega življenja vseh treh novih deželah majoriziral drugo- rodni živelj. ., . „ . Udarec je tu in občutimo ga vsi1 najbo»-|ima svoje posvećenje v človeški civilizaciji lestneje.~ Kljub temu, ali bolje rečene: (in v idejah sodobne demokracije. Izgine naj ravno zato nam bo v tolažbo, če našej iz našega tabora vsako malodušje! Kakca* judstvo v vsej tej žalosti ohrani duševno! so nevarni lahko živi optimisti, ki nimajo v -avnovesje, da ne bo obupovalo, da ostane ! resnih računih nevarnosti, ki grozijo, ravno morala v njem intaktna. Je pač prišel j tako, ali pa še bolj nevarni so črnogledi nadenj nov doživelo v svoji zgodov valov sem pa do današnjega dne. A ne samo doživelo, ampak tudi preživelot Pretrpelo je sicer mnc-gokatero izgubo na svoji narodni posesti in na mnogih nekdaj r.je- v brzojavki govori O ukrepih, katere namerava Francija izvesti. Slične brzojavke so bile poslane tudi v Prago, Bukarešto in Varšavo. Minister za zunanje stvari dr. Ninčić bo na eni prihodnjih sej ministrskega sveta sprožil to vprašanje. Kakor se doznava od dobro informirane osebnosti, bo vlada v vprašanju reparacij stala odločno na strani Francije. Nov nemški list v Zagrebu ZAGREB, 9. V Zagrebu je jel izhajati nov nemški dnevnik «Der Morgen». Izdaja ga poseben konzorcij, tiska pa se v tiskarni Tipografije. Odgovorni urednik je Karel Hasiach. ' Kakor se zdi, finansirajo novi nemški dnevnik razni finančni zavodi m finančniki. Jubilej gledališča ▼ Belgradu. BELGRAD, 8. Dne 16., 17. m 18. t. m. se bo vršila proslava petdesetletnice Srbskega narodnega gledališča- Ob tej priložnosti sei bodo sestali v Belgradu zastopniki slovanskih gledališč iz Prage, Varšave, Sofije in zastopniki domačih gledališč. Zelo zanimiv je program za prvi večer. Prva točka: g. B. Nu&ić s svojim govorom o petdesetletnici. V drugi točki «Predl gledališčem 30. oktobra 1869. leta* ima glavno ulogo tudi NuSić. Ta scena prikazuje hip, ko začenja, L 1869, prihajati občinstvo-, da vidi prvo predlstavo v tedaj novem gledališču. Občinstvo je v krinoiinah, cilindrih in tedaj navadnih trdih klobukih. Na po-zornico prihajajo same znane osebe iz tedanjega belgrajskega življenja. Tretja točka: Belgrad nekdaj in sedaj Predstave se bosta udeležili na častnih prostorih tudi dve najstarejši živi članki Narodnega gledališča gg. Milka Grgurova in Julka Jovaraovic, za katero bo gotovo genljivo, ko bo vfc&eia v drugi točki na pozornici igralca, ki bo prikazoval njenega pok. moža Togo Jovanovća, enega največjih jugoslavenskih igralcev;. Na programu drugega večera je premiera Niišičevega «Nahod!a>>, gramu tretjega večera pa vesta». vihar, kakor jib je že toliko; pes'misti, ki menijo, da kažejo veliko po-voii ztodovini od turških na- litično modrost, če na vseh koncih in kra- jih in na vsakem oglu prrorokujeja le nesrečo- Nevarni so, ker širijo malodušje, jemljejo drugim veselje do dela, ubijajo še živeče energije in izpodkopujejo moralo pov\h ozemljih :ma danes le še — grobove! med ljudstvom. Tudi v hudih časih moramo [ti vendar še živi ta naš narod. Vsi viharji j ohraniti duševno ravnovesje, da ne bomo f a niso mogli izbrisati iz vrst živih narodov.! podcenjevali nevarnosti, ohraniti pa mora-Narobe, okrepila se mu je narodna zavest, j mo obenem voljo in moč za odpor! V ta-itrdil se je njegov moralični sestav, na-:kem moialičnem sestava bomo mogli re-preduje kulturno, dozoreva politično in si j siti svoj narodni obstanek in pol tično ve-uštvarja in spopolnjuje gospodarsko orga-i ljavo tudR iz sedanjih Tiherjev! To je naš nizacijo. Če bomo z vsemi svojimi silami klic rojakom v tej težki uri. ......... * - Kar pa se tiče tistih, ki mislijo, da se dasta silovati zgodovina in narava z eno potezo peresa ali — palice, se bodo kmalu v p.raksi prepričali, da to ne gre. Našli se združeno dalje gradili na teh podlagah, nas tudi ta novi vihar ne bo mogel izbrisati iz vrst živih narodnih organizmov. Živeli bO-mo :n se razvijali, četudi v najbolj neugod- nejših razmerah in ob na jbrezob zirne jšem j bodo -pred vprašanji, ki so jih ustvarili pritisku. Kajti na to moramo biti priprav- j novo razdelitvijo naše dežele i" I jeni? da se bodo sedaj odkrito napovedani reševanje bo moralo neizogibno o\ poizkusi za raznarodovanje na vseh poljih «asimilacijo* italijanskega življa „ i- J-1 • j____11. .. i nnlrraiinall T 1+n1?tOTVcVtm rika v šolah, izganjali ga bodo iz uradov, potiskali ga bodo v vsem javnem življenju. _ Ali ub ti rfa vendar ne bodo mogli, če ga nikom, ni pa daleč čas, ko se bo prepri- Vlada je hotela sicer s svojim ukrepom dati klofuto samo svojim slovanskim poda- berno — kakor že rečeno — znali braniti j čala, da jo je dala — morda nehote — vse- iz sebe in med seboj! Njihove odredbe in nj liovi fermani ne segajo v naše družbe, mu ljudstvu v Julijski Krajini. In to ji bo gotova izkazalo svojo globoko hvaležnost. na pro-«Prodana ne- ! talila Važen vojaški svet RIM, 9. Pod predsedstvom on. Mussoli-nija se je vršilo posvetovanje, katerega so se udeležili gen. Diaz, adm. Thaon de Re-vel, gen. Caviglia, Giardino, Tasscmi, Ba-doglro, adm. Solari, Acton in Cagni. Po! daljših poročilih in posvetovanjih se je razprava usmerila na po.trebo. da se v najkrajšem času dvigne vojaško letalstvo na v išino, ki odgovarja potrebam države. Pnevmatična pošta v R mu RIM, 9. Danes je bila na slovesen način vpeljana služba s pnevmatično pošto v ^imu. Prenos francoskih vojakov, padlih na italijanskem bojišču, ▼ Francijo MILAN, 9. Včeraj so začeli izkopavati na pokopališču Musocco trupla francoskih vojakov, ki so tukaj umrli tekom vojne. Trupla bodo prepeljana v Francijo. Jsjsoslaviia Muslimani vstcpi H v vlado — Dr. Šupilo ninister za poljedelstvo BELGRAD, 9. Pašić je sporočil Magla-jičevi skupini, da sprejme njene ponudbe. Designirana kandidata gg. Omerović in Serić sta se nato še včeraj predstavila min- predsedniku, nakar je bil podpisan ikaz o njunem imenovanju. Omerović je imenovan za min'stra trgovine in industrije, Serić za ministra brez portfelja. Oba mi-.1 istra sta sinoči položila prisego ter se takoj nato odpeljala v Sarajevo. Istočasna je g. Pašić tudi oddal ministrstvo za poljo- privredo ter je bil za nrnistra poljedelstva imenovan dosedanji minister brez portfelja Gjivo Šupilo. Nov čehoslovaški diplomatski zastopnik t Belgradu. BELGRAD. Vlada čehoslovaške republike je imenovala dr. Josipa švagrovskega za odpravnika poslov na Čehoslovaškem poslani-I 51 vil v Belgradu. i Kakor se javlja, je čehoelovaško poslaništvo kupilo poslopje kavarn« «Valjevo», ki s« nahaja na oglu ulic kralja Aleksandra in kneza Miloša. Poslaništvo bo obsežno poslopje preuredilo v palačo, kjer bodo nastanjeni poslaništvo, ger.eralni konzulat ter stanovanja za uradno osobje. Mala ^ ententa in francoski pohod proti Nemčiji — Poincar&jeva brzojavka državnikom Male eatente Bolgarska Podrobnosti o silni eksploziji SOFIJA, 8- O eksploziji, ki je povzročila tol;ko nesreč, se doznavajo še te-le podrobnosti: V ulici Pirotski je bil navaden promet. Uradniki in delavci so šli na delo. Ob 18*15 zjutraj se je začula v ulici Antlm L močna eksplozija, ki je pretresla vso Sofijo. Mestno četrt med Pirotsko in C. Simeon je pokril oblak prahu, slišali so se klici in stoki Mimoidoči so začeli begati na vse strani, nastala je nepopisna panika. Kmalu nato je oblak prahu izginil in prebivalci sg zagledali strašno sliko. Več hiš je bilo razrušenih do tal, druge deloma podrte- Pohištvo) razmetano po ulici in dvoriščih. V ulici, kjer se je pripetila nesreča, se je nahajala mehanična delavnica Ga-lickega, Taneva in Milkova. Poleg navadnega dela je ta delavnica začela pred kratkim izpraznjevati šrapnele, kt so jih pošiljali iz arzenala. Scsedje Galickega, ki so slutili nevarnost, so se večkrat pritoževali, toda brez uspeha. Najbrž so v delavnici shranili skrivaj veliko množino piroksilina. Kako je nastala eksplozija, ni znano, kajti nihče od navzočih v delavnici se ni rešil. Vsi delavci in sam gospodar Galicki so ubiti. Dopoldne so našli 14 trupel. Druga trupla se nahajajo še pod razvalinami- Poleg delavnice je ubilo tudi nekaj drugih prebivalcev, ki so stanovali blizu delavnice. Težko in lahko ranjenih je nad 100. Eksplozija je bila nenavadno močna. Hiše in izložbe v bliž;jri delavnice so deloma razrušene. Dvonadstropna hiša tik delavnice je popolnoma razrušena. Mnogo družin je ostalo brez strehe. Pod razvalinami so našli dve kameniti shrambi, kamor so spravljali eksplozivne snovi cd izpraznjenih šrapnelov in granat. Kdor je dovolil, da se opravlja to nevarno delo v delavnici, ki stoji sreda mesta, bo odgovarjal pred o-blastjo za nesrečo. Celi kupi zabojev od 75 cm granat pričajo, da je bila to pirotehnična, ne pa navadna mehanična delavnica. Kako se je vnel pircksilin, ki ga je bilo po mnenju strokovnjakov nadi 200 kg, ni znano. Očividci trdijo, da je bila samo ena močna eksplozija. Zato je verjetno, cfa se je ogenj pojavil naprej nad piroksili-noin, Id se je vnel in eksplodiral obenem z ne izpraznjenimi granatami M OTmčije predstavlja samo 14 % in je deloma upravičena, če se upošteva, da je Francija odklonila sprejem debrega pre-mogei, čel da je slab, in da je prevoz vsled leda na rekah zelo težaven. Če to tudi ne upravičuje popolnoma neizvršitev dobave — je zaključil nemški izvedenec — vendar se majhna množina, ki še ostaja, trpi po vseh trgovskih navadah. Komisija je sklenila, da bo počakala prihod zastopnika «Kohlensindikata» g- Lub-sena, ker izhaja iz izjav delegata Fischerja, da je vsega kriv «Kohlensindikat». REPARACIJ SKA KOMISIJA JE DOGNALA, DA NEMČIJA NI IZVRŠILA SVOJIH OBVEZ PARIZ, 9. Reparac jska komisija je u-radbo konstatirala, da Nemčija ni izvršila •rojih obrez g&ede dobave premoga, s tremi vi proti, enemu. Proti je glasoval an-K^posUaec. Francoski pohod proti Nemčiji PARIZ, 9. Francoska vlada je izdala doslej samo uradna poročila, iz katerih izhaja, da je odšlo v Diisseldorf nekoliko francoskih, belgijskih in italijanskih inže-mrjev. Francoskim in belgijskim inženirjem so se pridružili tudi italijanski, ker se je dosegel med' temi tremi državami sporazum za akcijo proti Nemčiji Ti inženirji bodo prevzeli vodstvo rudnikov, ki bodo vzeti v zalog, čira bi se izkazalo, da nameravajo nemški industrialci ali delavci pod-vzeti kak čin sabotaže. Poi'ncare je tudi irjavil, da ne bo zaradi akcije proti Nemčiji mobiliziran niti en vojak ali pa železničar. Medtem pa javljajo listi, da se francoska akcija ni omojila samo na pošiljanje inženirjev v ruhrsko kotlino in da se je že začel vojaški pcdiodi čez Ren. Diisseldorf je že poln francoskega vojaštva v pctpolni bojni opremi. Ulice so polne avtomobilov, ki vozijo živež in orožje. Francoske oete so že prispele tudi v Duisburg in Isenburg. Poveljnik angleških čet v Koln u je bil napreden, da prepusti francoski vojski koln-sko predmostje. Poveljnik angleških čet je viprašal za navodila svojo vlado- Pričakuje se vsak hip zasedba Essena. Francoska oblastva so uvedla cenzuro za poštni, brzojavni in telefonski promet med obema bregovoma Rena. Paveljn'k francoskih čet na Renu general Degonle prispe danes s svojim višjim štabom v Diisseldorf. Vkljub vsem tem vojaškim ukrepom pa se vendar poudarja, da ostane vodstvo akcije, lrf bo omiotgočila, da Francija vzame zahtevane zaloge, v rokah medzavezniške komisije. Vojska bo im-sla samo izvršilno nalogo. Francij2 — poudarjajo tukajšnji časopisi — gre le za to, da dobi v svoje roke ključ v vežo ruhrske kotline, ki se nahaja v Essenu. Pozneje b.o zasedla Bochum in Dortmund, ki tvorita prvo nadstropja ruhrske kotline. Francija ne bo ukrenila nič proti prebivalstvu ali sedanj? upravi dežele. Gre ji samo za* lcccitrolo nad produkcijo in izvažanjem premoga. Prebivalstvo zasedenih krajev je ostalo povsem mirno. Vojska ima strog ukaz, da se izog:ba eventuelnim incidentom. Tem večje razburjenje pa vlada v Nemčij?. Nemško časopisje naravmoist besni proti Franciji- Posebno vznemirjenje je zavladalo v nemških industrialskih krogih. Gre pač za boj med francosko in nemško industrijo. V mhrski kotlini se nahaja tudi ravnatelj komunističnega lista «Humanite», ki razvija s pomočjo nekaterih francoskih komunistov živahno propagando za proglasitev protestne stavke. Francija in sovjetska Rusija PARIZ, 9- Kakor javljajo listi, je bil komunistični poslanec in župan mesta Lyona Herriot povodom svojega bivanja v Rusiji naprošen od' sovjetske vlade, da bi Francija odposlala v Rusijo pcisebno vojaško misijo, ki bi iinela nalogo, da reorganizira sovjetsko rdečo armado. V Rusijo naj bi odpotoval general Jotffre. Francosko vojno ministrstvo je ta prošnjo sovjetske Rusije odklonila. Med tem postaja pc!ožaj na bilžnjetn vzhodu vedno bolj kiočJjiv. Angleško civilno prebivalstvo zapušča baje v naglici Carigrad. Vsa angleška. Sredozemska flota ,je zbrana v Mai-n&ordk'Mtt morju. Angleško brod-avje ovira vsak stik med azijsko in evropsko obaljo. Zdi se, da so Angleži pripravljeni na vse in da hočejo na vsak način preprečiti izkrcanje turških čet v Traciji. Javlja se tudi, da ?c atlantska flotilja že na peti v Sredozemsko morje. Jasna je, da gre ta flotilfa na pomoč brodovju v Marmorskem morju. Kakor se vidi, Anglija no ixgublja časa in hoče poudariti svofe stališče nasproti Turčiji 9 prepričevalnu.ii sredstvi. Na drugi strani pa tudi ne stoji križem rok'. V angorski narodni skupščini se že nekaj časa z ognjevitimi govori proti Angliji pripravlja jo tla za novo vojno. Turki se zanašajo na pomeč Rusije in indijskih muslimanov, kyer so kema-listi razvili silno agitacijo za splošno proti-, angleško vstajo. Po informacijah Hasan bega,i ki se j« vrnil iz Lausannc v Angoro, se zdi,! da bo Francija v slučaju turško-anjjkskega konflikta na vzhodu ohranila nevtralnost, dobrohotno Turčiji, ker se njeni interesi tudi1 glede vzhoda precej križajo z angleškimi. Sklenjeno je bilo, da mora Turčija pod vsako ccno vztrajati pri takozvanem nacionalnem paktu, in da naj turška delegacija v Lausanni k večjemu začne pogajanja s posameznimi državami, da tako ostane Ar^lija osamljena. Toda Turčija v svojih računih bržkone nt upoštevala dogodkov v Porenju, k>er se Francija in Belgija kljub neuspehu paričke konference pripravljata na vojaško zasedbo te najbogatejše nemške pokrajine, brez katere grozi nemški industriji popoln polom. Ko bi Francija ne bila gotova, da jo Anglija ne bo preveč resno ovirala pri n^necn sedanjem podjetju proti nemški industriji, bi gotovo ne nastopala tako samozavestno, kakor bi na drugi strani ludi Anglija pri poravnavi svojih, računov s Turčijo morala bclj upoštevati cven-tuelno sovražnost Francije, nego jo upošteva sedaj, meli Tako se vsaj dogodkov. Rusija in vprašaje mciskU ožin LAUSANNE, 9. Rusko odposlanstvo je poslalo glavnemu tajniku konference noto, v kateri opozarja, da je b!l načrt glede morskili ožin izdelan bnez sodelovanja Rusov ter zahteva ponovno razpravo s sodelovanjem ruskoga odposlanstva odklanjajoč v nasprotnem primeru vsako odgovornost za poraz, ki bi ga znala doživeti ko* misija za morske ožine. Poljska Obtedao stanje t Varšavi odpravljeno. VARŠAVA, 9. Dekret, izdan od predsednika LJUBLJANA, 9. «Ju trav» dopisnik da- republike, preklicu je izredno stanje, ki je bilo znava, da je minister za zunanje stvari dr, Ninčić prejel brzojavko g. Poincareja, v kateri se podrobno navajajo činjenice, ki izhajajo iz neuspeha konference v Parizu in ki se za sedaj drže tajno. Doznava se samo to, da Francija tokrat n! zahtevala, da se jugosl- diplomacija opredeli za francosko ali angleška stališče glede reparacij, naglasa pa, da je bila Francija tudi tolmač jugosl. zahtev. Poincane opozarja, da hoče Nemčija razbiti temelje versaiMeske pogodbe. Nepriznanje vrhovnega sveta zavezniških ministrov in izključno pozivanje na reparacijsko koonisjo s strani Nemčije bi dovedlo tudi nasledstvene države bivše avstro-ogrske monarhije do neke vrste vazalov, ki bi ne naofili več odločevati v vprašanjih zunanje politike, čim se pojavljajo med njimi in soaedninii državami- Dalje se proglašeno cembra L L za varšavsko okolico dne 16. de- Francija. Seja odškodninske komiijt — Zaslišanje nemirih delegatov PARIZ, 9. Odškodninska komisija se je sestala včeraj ob 15. Seslišani so bili zastopniki nemške vlade glede vprašanja neizvršene dobave premoga. Seje so se udeležili vsi delegati m pomočniki delegatov. Z nemške strani so bfH prisotni Fischer in velika število izvedencev, ki so prišli nalašč iz Berlina. Manjkal je samo zastopnik «Kohlens*ndikat*», ki bo priSel jutri zjutraj. Po kratkem govoru Fischerja je povzel besedo nemški izvedenec, ki je pojasnjeval stanje produkcije premoga v sedanjem stanju. Pomanjkljivost na strani Konferenca v Lausanni Skrajna napetost med Turčijo in Anglijo. Nevarnost nove vojne na vzhodu. LAUSANNE, 9. Angleško-francoski spor, ki je prišel do izraza na konferenci v Parizu, je vplival, seveda tudi na potek konference v Lausanni. Turška delgacija je postala skrajno nepopustljiva in razen tega tudi nestrpna. Na sobotni seji je prišlo tekom razprave o manjšinskem vprašanju do skrajno razburjenih prizorov. Ko je turški delegat Riza beg na poziv predsednika izjavil, da Turčija vztraja glede manjšin na svojem prejšnjem stališču, sta italijanski m angleški delegat formulirala nekoliko svojih predlogov za zaščito Armencev pred eventuelnimi turškimi represalrjami. Že tekom govorov teh dveh delegatov je Riza beg kazal silno nestrpnost Ko pa se je še Barrere pridružil izvajanjem angleškega in italijanskega delegata, je skočil Riza beg razjarjen po konci in je, ves rudeč od jeze, zakričal: žili na vozove ter ga odpeljali v doslej neznan kraj. Doslej je bil aretiran en osumljenec. Skoda v parku znaša okoli 2000 Hr. Nevaren padec. Pomorščak Simon Gerd-o- _____________________________ lin, star 16 let, iz Zadra, je padel pred sinoč- svoje zveze, tako daleč, da smatrajo — to bo; njim v notranjost jadrnice, ki je zasidrana ob ostal unikum v pravni zgodovini — kot pra- j pomolu Sanita. Pri padcu se je precej nevarno vico interpretacije dano sodnikom to, da kako poškodoval na glavi. Prepljali so ga v mestno zakonito odredbo kratkomalo priznajo ali ne priznajo. Kje je ohlastvo? Iz včerajšnje «Edinosti» so doznali čitatelji, kako opravičujejo openeki nikcv imamo tako prekleto malo, da lahko prisežemo, da je večina sodnikov, ki so sklenili omenjeno spomenico, služila £e pod Avstrijo. Kje pa je bila tedaj njihova «pravica Interpretacije* in kje njihova korajla? Da, da, tudi mi smo Živeli pod Avstrijo, vča-sih smo imeli opraviti s sodnijo ali pa s krogi, ki so biK v ozkem stiku s sodnijo in sodniki, in — vemo marsika?! Danes seveda gre koragža tržaških sodnikov, ki se skrivajo za imenom fašisti svoje nasilje v Koprivi na Silvestrov večer. Isti večer so imeli — tako se opravičujejo — svoj ples na Opčinah in bali so s-e — posk bolnišnico, Ponarejen s£olirski bankovec. Včeraj je bil aretiran in odpeljan v zapor v ul. Coroneo pomorščak Silvan Katarfnčič, star 22 let, stanujoč v ulici S. Lucia št. 4, ker je skušal raz-pečati v neki trgovini v ul. Mazzini ponarejen sLolirski bankovec. Aretiranec je izpo- ii J ! -fii.-i _J j«, Dnevne vesti Druga doba* Poa tem nasloven bo obelodanila rimska revija «Gerarchia» v svo^i }anuarski Številki Mussolinijev članek, v fcaterem Mu&sclini podaja svoje nazore o iosedanjern delu fašistovskega režima in o pakjgah, ki ga čakajo v bodočnosti. Faši-stovska revolucija, pravi Mussolini, je stopila že v svojo drugo dobo. Prva doba je pcmenjaia velikansko likvidacijo oseb in vladnih metod. Vsakdo čuti, da je čas Gio-littijev, Nittljev, Bonomijev, Salandrov, Or-andov in « manjših bogov parlamentarnega 01impa» končal. Nihče več ne misli na to, da bi se ti ljudje zopet dvignili- Novi možje so na krmila državnega stroja. Toda ta stre j je obrabljen. Treba je popravljati, čist: ti, splch dati stroju možnost, da dovede italijansko »acijo do cilja. Prejšnji možje so zanemarjali državni voz, ker niso nikoli bili gotovi, da prispejo do nečesa, da dosežejo kak cilj. To potrebno popravljanje pa ne more obstojati v razdiranju. Tu ^rTur'V'i"!''L-TZZZuZL vpeHaliso ga v mestno bolnišnico, k^er je dobil pomoč. Več straha kot drugega. Včeraj zjutraj so j vnele v dimniku v nekem uradu v Lloydovi ali **ar palači saje. To je pa neko uradnico tako prebila. Fadistcvska revolucija pa ne bo raz-1 zasebnikov," ali državni orgarf?! V Koprivi strašilo, da je brž skočila k telefonu ter tele-bila v celoti fn na enkrat tistega občutiti- P» so dejanski nastopali zasebniki, dofikn_«o fonirala ognjegascem. Toda «cogenj» se je vega in preumttnega stroja, ki ga pred- j ~ ^akor rečeno — orožniki le atinlillfe- ugasnil, še preden so pnšh ognregasci *o imenu Letiaia Puccetti, fcc stepnjevare, kcrak za korakom lako je oblastvo? Imamo sploh kako cblastvo, stara 24 let> ^ Bolcn:e. Dekle ima na vesti se d*c^aja, da se vrača Moskva k c<±hodm, ^ g^itilo tudi slovenskega državljana in tatvino zlate zapestnice, katero je bila izvr- točk;, med tem ko se Rim oddaljuje od nje njegovo imet;e na njegovi lastni zemlji?! Take v Boionji, kjer je služila. z neizčrpno enakememostjo. Fašistovska; čudne in za državno oblast ne laskave misli ^^ kolesarja trčila ob kočijo. Včeraj zju- revolucija si lahke vzame kot geslo: «Nullai se nam vzbujajo spričo dogodka^ v Koprivi, ^ ^ }e wzJ1 zi(Jar q Capon," star 22 let. konkurence! To naj bi' bila opravičba za na- vedal, da je dobil falsifikat od svoje sestre, silstvo na ljudeh in njih imetju?! Res čudna; Sestra pa je zanikala to trditev, dežela mora biti to, kjer ljudje s tako «opra-| Prišel je pod lasten voz. Voznik Peter bo- vičbo» de-! lofcich, star 38 let, stanujoč v ulici Settefcn- silo na stroj državne uprave ter ogroženi raz- j kdo je bil poklican za posi van:e; -f * i- se računajo po 20 stot. beseda. — Najeia»J& pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stof^' beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—v Kdor išče službo, plača polovično cenoj 3r! DAHOVI Za «šolsko društvo«; Otroci Prelog darujejo v počastitev spomina svof-e nad vse ljubljene in nepozabne mamice L 200. Gosp. F. A. nabral v veseli družbi L 10. Dne 6. I. so darovati na nekem sestanku v __________________________________ Rojanu in sicer: gg. Pertot in Bandel Josip! ... _ . T po 20 L, Bandel Drago 10 L, Vouk Dolfo 2 L.! SLUŽKINJA se išče. Via Fabbn 10, I. g.a A, D. 8 L, A. Pertoiova 10 L. — Trgovec z oljem g. A. Ribarič daruje 10 L, Zcra Volk iz Podgrada poslala za razpordan blo.k 100 L, Cok Albert iz Gorpade izročil za razprodan blok 100 L, G.čna Marija Kosmač iz Crnctič p. Črnemkalu izročila za razprodane listke bloka št. 233 L 62. Ob trenutku novega leta daruje vesela družba v neimenovanem kraju 102 L. Barič Franc iz BarkoveLj izročil za razprodane listke blokov št. 319 in 320 L 77. Stanič daruje 5 L. Borzna sprožila* Te£*? Trst, dne 9. jauuarja 1923. 1M) dres sme l si lahko vzame kot geslo: «Nuila se nam vzbujajo spneo oogooKa v r^opnvi, se . vozil zi(jar g. Capon, star 22 let, opisne krone . . linea». (Vsak dan korak naprej).! posebno pa spričo načma, kakor hočejo sedaj na gkorklji št. 31, s kolesom po novi | nvstriJske kron* A* A^a^ A.Ko fnSfefr^velro opravičevati izvršeno nasilstvo, torej dejanje, . . o , . kol«su ie imel svo-! češkoslovaške Jađr*n»bt banka Cosulfch • . • • Dalmatia .... Gcrollmlcb • • Libera Triestlni ......... Lnsslno . . . « Martlnolldi • • • Oceanla . . • • Premuda • . • * Tripcovleh • • • Ainpelea • . • • Cement Dalmatla Cement Spalato . Taja v^lntu na tržaškem trga: "Trst, dne 9. januarja 1923. ogiske krone —-175---- SfO 858 1370 420 1435 650 128 117 345 270 590 388 , 284 PIANINO, koncerten, velike vrednosti, s koščenimi tipkami, križanimi strunami in mo>-; deratorjem se proda v Via Istituto 23, V. \ ___v_381 OSLOVSKI KAŠELJ se zdravi z zdravilom le-j kame Brelich v Sežani. 16' HIŠA skoraj nova, s šestimi prostori, 3 kletmi* hlevom za dve kravi, 1200 nr zemljiSča, sv takoj proda. V hiši je voda. Hiša je oddalje*; na tri minute od postaje, 1 minuto od dvelt parnih žag. Pojasnila daje Anion Povh, Sv. Peter na Krasu 74. 25 PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proti kašlju, prehlajenju, influenci. Lekarna v U. Bistrici.' 78/1, BABICA, izkušena eprefema noseče na dom. Ljubezniva oskrba. Corso GaribaMi 23, L' 33 STANOVANJE v veži zamenjam z drugim stanovanjem ali s samim velikim prostorom,' Piazza S. Francesco 1, kjosk. 33 msd strašijiviCBtjo staresti in nestrpnostjo |— fn s tem tudi ugled otlastev pred l^ud-j mladesti. Ta dinga doba mora \ stvar iti | stvom?! Ponavljamo še enkrat: če se ?e harmonijo med staHtn in novim, med tem, i s «SUvestrovim večeroma v Koprivi kar je svetega in jakega v preteklosti in j __________________ neki eie- ~ ----o— - i---o— x------—— n MAjrHMfin« «a n#ycrwiniranFi' i i FJ1. ■ w» u* r — i—- — - -—t--- -- naša bedečnost v svojem neizčrpnem naročju. Jezik ua sodnifeh in zveza julijskih sodnikov. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je omenjena zveza sltlcniia pozvati tržaške sednike, nai vsak v svojem delokrogu praktično odpravi;o naš jezik iz sodnij. Včerajšnji «Piccolo» pa je prines-al besedilo spomenice, katero omenjena zveza poslala dre 1. t. m. ministrskemu predsedniku Mussoiiniju. Podajamo v naEled-n;ern smisel te spomenice. Nekatere trditve spomenice so že same na sebi tako gorostasne, da ne bo potrebovale komentarja, vendar pa > 5nega dnevnega reda se naprošajo odbornice, • _ bo "zapustil banko, sta ga pri;eia si pridržujemo, da ee na zadevo pcvrnemo, i ^a se seje polnoštevilno udeležijo. jdva Eoža fcj sta ^ izdala za policista, ter ga Začirrmo izumoma pri zaključku spomenice, j Listnica. G. đ. Bukovo! V Vašem dopisu nrnH oolicia. Med Dotio sta ga pa spu- _ _ _ ___ iratko- čne rofce Uala^nsluga jezika v vseh sodnih eamC" ne'vcir^ paV ' 'ali' Odgovarja".""Toliko'v; ^ a^jfaTv zvTzi.^Kaior se" vidi, je bila P«ne9r*čcaa »kparija t banki della Venezia zgodilo GraSa. Na Goldonifevem trgu, kjer se je aa-ali celo t^ala nekdaj banka Istriana, se nahaja seda) C*" 111 ^"r/ F--— jkazniivega, so bili IĆ državni organi — ia iz- baiJca della Venezia Giulia. med tem, kar nam svetega m jakega pri- ^ Jj _ "JJdi^ posrldovanje! Do- Včeraj se je pojavil y tq banki ^ejTmo^edno^Sai, d^siV urejeni državi ^ntno oblečen ^mtier P^^lglav-ne sme nihče drugi prisvajati pravic in nalog *«nu blag^ku cek za SOOO hx Bfcga^* g državne obksdi, pa naj gre tudi za strah Pre2 Pm ker >e bii veljav«^ >e odv kcjikurenco kaicemu — plesu! Tako smo mi- itel mladeniču 5 tisočakov. Mladenič jc ne-sl* m[ Sedai pa vidimoP da smo se nahajali, koliko časa Pregreval bankovce; ko ^_ pa t, j* zaoazil, da ga nihče ne gleda, ye potegnil iz v hudi zmot!. . žepa ponareja tisočak ter ga pomešal med Knjige i^ohorieve drazly so srečno pnro- ^^ £n ^^ ^^ . pa spravil brž v ma!e lekom današnjega dneva se c^;poslje-<> gc ^^ do blaga^nika ter mu v Rojan, Barkovije^ m Skeden7. — Kjuoer, kpl. ^^ mu Qn ^ bankovec". Ženska podružnica «šc!skega drustva» v pa je razumel «šPas» ter odslovil Trstu. Danes zvečer ob 6. in. četrt se bo vršila j^jj^niča. Se večji *špas» pa je bil ta: Ko se v navadnih prostorih cdborova seja. Radi va» • ^j-tjenj^ odpravljal — seveda z dolgim nožnega dnevnega rrJ -----------J1---- * ..........' ■ ' da se seje polnošt , . , t , P.1? zaključku spomenice, | L i s t n i c a. G. g. Bukovo! V Vašem dopisu: pel«la pro ti policiji. Med potjo sta ga pa ki je ocbesedno sledeči: «Vzpcstavuev dan prireditve. Postavili smo ga stihT, ker nista bila policista, temveč kt -«eh soomh ' - _________ „i: ----« , _ __ _____: v^u— ^^ je ne- — Ured. uensa Vidaii. - Ženska s je včeraj popoldne stvar prav d'obro domenjena. uradih Jabjske 3eatcči;e brez razlike of,Ibi-A in silBa potreba, ki temelji na zgodovinskih, nacionalnih in političnih razlogih.«, . - To je zahteva julijskih sodnikov. Za s toni pa " xL iščeš v spomenici razloge za to strašno silno Umor v ulici Giuseppe zahtevo. Sodniki namreč pripovedujejo, da se prere7anim vrat-ien. Bilo v Trstu, štiri leta po odrešitvi, še vedno mo- j 0k0]j 2.30, ko so stanovalci hiše št. 2 v uiici raja klarvati avstr. odlokom, ki so z nasćlstvom j Ginseppe Vidaii (nrej ulica Scorzeria) nena- - . . j i • oju in sljpdnjo naperjena preti čisto italfcnskemu dom& zaslišali zamolklo klicanje na pomoč, ki ^ veseli zat>avi v;;Uano vabi Udfcor. -o A\n^f> B^kavo. Tukafšnie tfospo^darsko i 2 Iz Ponikev. Čitalnica v Ponikvah priredi dne 21. januarja t. 1. ob 2 uri in ool pop. vese- t- _ vt. -----— pol'je, šalcigri «Ne kliči deklamacrje in srečolov. lit o. Na sporeau .je vrana® ;n v Zaklad živi u Julijske Bc men. Pred letom slovsn šterim doseči priznanje 1390., da nikdo ni sar.^al o jJelpin je prihajalo iz stanovanja v drugem nadstropju. "i star preplašeni ,.„ce Alojzije; Bukovo. Tukajšnje gospodarsko in. bralno Kakor da bi diuŠtvo priredi v nedeljo veselico z obširnim t-«ii&k«n jeziku na sodnijah v Trstu, toda očesom, so planili stanovalci iz svofih in zanimivim programom. Vabljeni so vci pri -isa ali petim odvetnikom da se je posrečilo i stanovanj ter hiteli vsi ] " .......... v stanovanje lovenskega jezika Kot obi- j nadstropje. . _________ _____ čajnega jezika v Julijski Benečiji in da so nato j nutj-| pretresljiv prizor: na tleh, poplavili sodne in upravne urade v Trstu s slo- je ieža.l^i v mlaki krvi' Delpinova nanclrlr-.; Ti ori v e f n i!,- i W (ianp? 73 nt C- _______-_ ____±__l TJ__Z__1„_. i— venskimi 6pisi. Ti odvetniki še danes zahte va^o, da se govori v Trstu še slovensko in tako sc dogaja, da se v Trstu sodi Italijane v slovenskem jeziku. Spomenica nato mim*> prf-pov«. r !. m /i a rvrl i fv. s : v drugo jate!#i društva kaker tudi druga bratska dru-Delpinove. Tam se šiva. na hod-j Tu žalost — tam veselje. K poročilu o gc-__ a s pre-1 riskih demonstracijah in žalovanju prišlav- rezanim vratom! Ranjenka je še nekoliko časa ijemo še, da so razbili iipe v kavarni Giulii, zamolklo stekala ter se zvijala od groznih bo-j ker ta ni boteia razobesiti zastave v znak ža-Lečin, potem pa je izdihnila. j lovanja. Nekdo se je upal celo zažgati črno za»- Kaj se je bik> zgodilo v stanovanju Delpi- stavo, a- fe bil tepen, r«l'i> sama vzpela iivlsenie. drui?i so bili »o- Vi cn KSli nroH rvrtklroitvi k Vidmu, oornilo ocredbe ne za okrožnice, kakor so to storili j Delpinova, ki je štela svojih 38 let, je bila Rim brzojavko za brzojavko, same udanesti nekateri sodni uradi na poziv viade, « marj delavcev kot ponavadi, mesto znanih vzrokov in od tedaj dalje sta se redno; 30 ^i^cev, le kakih 5—6. Neki delavec je (vsak božji dan prepirala. Včasih sta se celo preiiašai granate iz enega skladišča v drugega, spomenica govori le o Trstu, o razmerah dru-;siepla in sicer tako hudo, da j-e morala ženska pr£ tem pa mu je piet«£lca granata padla z god gospodje sodniki ne govorijo, ker jih raj- večkrat iskat pomoči na rešilni postaji. Pri ramen ena tla in povzročila eksplozijo dveh brže ne poznaj, in kl ub temu zahtevajo na tem pa se je seveda obetalo, da se ne bo vsa; maijh granat, ki sta ležali na tleh. To je po-koncu, naj se naš jezik kar *forfait» odpravi, stvar dobro iztekla. Ivzročilo katastrofo. Nastal je grozen, daleč iz vecIi sodišč Juli^ke Krajine. Če bi bila nji-! Včeraj popoldne se je moral Beleli do pok; kosi železa so leteli na vse strani; hova spomenica predložena sodnikom samim brega skregati z Delpinovo v spalni sobi. In gtrej10 higice železniškega čuvaja fe odtrgalo, kot tožba, bi jo gospod e sodniki odoili brez! prj tej priliki ji je prerezal — ne ve se še s kak- Brzolavili so po pomoč v Gorioo, ki je prišla URADNIK, 281eten, resen, podjeten, vešč po»-polnoma slovenskega, hrvatskega, italijanskega in nemškega jezika, vseh trgovsko-pisarniških del, strojepisja, sposoben nco. Ml POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobo\*' po najvišjih cenah plačuje edini grosisij elleli Vita, via Madonnina 10. 1. an švicarski franki angleški funti papirnati 387.—.—39 L— 94.70.— 9 £>.50 93 i if Opozarjamo cenjene odjemalce, da bodo razne partije blaga, razstavljenega za ob priliki sestavljanja ali se jim to napram g. Mussoliniju ne zdi vredno in potrebno1, ali pa so tako gotovi zmage. In Še neka-*. Imponira nam kora,jža sodnikov, zgrudila na tla. Morilec se je pozneje sam prijavil na policij L Niso ga pa mogli zasliŠati, ker mu je _____pomoč.________^ iz Igvene v videmski pokrajini, 23-letani La-vrenciij Corrd 'tz Benetk in neki Kristjančič. ki se skrivajo za cmenjeno zvezo. Mladih sod-', v sle d razburjenja prišlo slabo. t PODLISTEK OLD SLEWTH: Tsiinstusni kovčeg Kriminalen roman iz ameriškega življenja. Poslvenil Slavoenir Josipovič. TRETJE POGLAVJE. Manfred imel nekatere ta:ne st>osobnosti, kakršne so lastne le malokomu med umrlji-vimi. Med drugim je znal govoriti tudi s trebuhom tako dobro kot malokdo. Kar je dose-eal s tem, je mejilo ze na čudovito. Detektiv se je poslužil nekega večernega vlaka in je po čudnem in redkem naključju dobil ravno tisti prostor, na katerem je sedel oni večer, ko se qe bil sešel z damo z okrvavljenim pajčolanom in obleko. Bilo je zopet le Še eno mesto prosto in on je ravnotako tudi nekoliko zadremal. Ko se Jfe vzbudil, je v svoje začudenje zagledal sebi nasproti zastrto damo, ki je bila sedla tja. S početka fe srtrmel prevzet vanj->, zakaf navidezna ponovitev njegove pustolovščine je bila prečudna. Niti trenutek ni mislil, da bi utegnili obe jdami biti ena in ista oseba, pa vendar opazil, da je druga dama ravno tako nervozna, kot je bila prva. Detektiv se je ozrl po vozu in opazil, da še nekdo drugi ostro opazuje zastrto dasno; pozneje je izpoznal, da je to opazila tudi dama in da re ravno to vzrok njenega nemira. Le en pogled v obličje moža mu je povedal, da je to č.lovenk, ki je zmožen vsakega zlega In drzovitega čina. Večkrat je dama skozi pajčolan pogledovala tja. Videti je bilo, kot da bi rada govorila z Manfredom. Slednjič je pritajeno vzela v roko listek, napisala nanj par besed in ga podala našemu junaku. Manfred je razumel, da se hoče dama izogniti' vsakemu preočitemu začudenju in je, ne da bi kako izdal, prečrtal listek, ki mu ga je bila podala: «Gospod moj, prosim blagovolite me nagovorit? in spremljatL Vzrok vam' pojasnim pozneje!« Za podpis so stale besede: «Dama v nevarnosti.® Pri prvi ugodni priložnosti se je potem naS junak seznanil z zastrto damo in se ji je predstavil po vseh pravilih. Pri tem se je čisto navadno ozrl na neljubega opazovalca dame in opazil je na moževem obrazu izraz zlobe in zahrbtnosti. «Dobro ste napravili,* je iepnila dama. Zahvaljujem se vami* «0, prosim,» je odvrnil z enakim glasom. Rad vam naredim vsako uslugo.» ♦Pazite, Vaša obljuba, bi vas mogla prisiliti, da bi se podali v veliko nevarnost.* ♦Moje življenje je potekalo v neprestanih nevarnostih in vajen sem na redke d o godi jaje in na pustolovščine.« «Bila sem nekoliko drzna s svoje strani, da sem se obrnila na Čisto tujega moža, toda preganja me lopov,» «Kaj oni-le mož tam v kotu7» «Da.» «Nekaj sem že tudi jaz opazil.» Videl sem, da ni obrnil oČij od' vas.» «Sledi mi že več dni za petami. Do sedaj se mi je ie vselej posreč&o, da sem se mu izmuznila. » «Ali veste, iz katerega vzroka vas zalezuje?» Dama ni odgovorila in detektiv je vprašal etaftje: «Je-fc Častnik?» «Ne,s je odvrnila dama, «on je lopov.* •Torej ga poznate?» je vprašal detektiv. «Ne, ne poznam ga. Toda Se bi vam povedala zakaj me preganja — vsaj kot se meni zdi — bi se vi lahko izdali, zakaj gotovo bi se ustrašili. In ne maloJ» «Ni najmanjega znalca kak« razburjenosti ne pokažem.* [ono V. E. III. M16 Ii CcrcoUlU mi 16 1M. 24-24 MLIN popolnoma nova, s turbino in parnim strojem, -ob glavni cesti blizu Maribora, oral zemljišča s sadn'm -drevjem, se radi selitve takoj proda za 500.000 Dinarjev. Ponudbe pod «Lepa lega» na oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor, Slovenska ul. 15. ZDRAVNIK sprejema v Sežani šlev. 47 od 10 do 12. -■ I. i ■' -—= v „Edinosti" Velika Trst, zalega vina, žganja in likerje* ustanovljena leta 1878 via S. T. Xydies St. 6, tefaf&n 2-3S. > U zalogi in po cenah izven vsake konku-: piisten istrski tropinovec, kraški brlnjeved Vedno renče: piisten in kranjski slivovec. Lastni izdelki s Jumeča vina kakor Šampanjec, šumeči istrski refožk Lacrlma Gristi in druga. Spaciailieta « Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni Ukerji in sirupi, kakor pristni malino* vec in drugi. Najviile cene plačujem za APtlEHICE tri velike, moderne pri posfaii Biuio-Nabrežina se oddajo m Pojasnila daje oprava Edinosti. dihurjev, vider, Jazbece v, maCk, veveric, krtov, divjih in domaČih zajcev. D. WINDSPACH Trst« Via Cesare SattiaU it 10 ii. nadet, vrata 16 * Sprejemajo se poSiljatve po pošti