POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM
Leto II.	5tev. 52
Celoletna naročnina	. 230 Lir
Polletna	„	.120 „
Posamezna številka	•	5	.
Za Jugoslavijo . . .	.	3 Din
Borica, sobota Z8. decembra 19*16
V LETO NOVIH ZMAG
Zaključujemo prvo polno leto po koncu vojne, po zmagi nad oboroženim fašizmom. Kjer je ta zmaga prinesla sprostitev zdravih ljudskih delovnih sil, kjer je bila dosledno uresničena v ljudski oblasti, tam je pomemlo leto 1946, leto neslutenega delovnega poleta, leto zmag v obnovi, v utrjevanju gospodarstva in s tem v ustvarjanju boljših življenjskih pogojev za delovne ljudi. Med temi državami je prv j za veliko Sovjetsko zvezo naša domovina FLRJ.
Mi pa zaključujemo s tem letom dolgih dvanajst mesecev nasilne ločitve od naše domovine, ločitve, ki že sama po seni pomeni, da se ves ta čas nismo mogli udeleževati napornegu in vedrega dela naših bratov, da nismo uživali sadov tega dela Toda to ni vse. Leto 1946., teto po vojaškem porazu fašizma pomeni za nas tudi leto trde bor be in dragocenih spoznanj. Vse leto od manifestacij do stavk, od resolucij do protestov je primorsko ljudstvo moralo vedno znova izjavljati in dokazovati, da se noče odreči temu, kar je pravica vseh svobodnih ljudi, da si ne pusti ukrasti tega, kar si je z velikim junaštvom in ogromnimi žrtvami priborilo. Borili smo se proti dedičem fašističnih tradicij, ki nas hočejo spremeniti v kolonialne sužnje in nam takim vsiliti krivično mejo. In ta borba je zahtevala novih žrtev. Zopet je primorska kri namakala domačo zemljo pod streli vsiljenih tujcev in njihovih podrepnikov. Zopet so zapori, kjer je ječalo pod fašističnim bičem na tisoče naših ljudi, polni antifašistov. Odmevi te naše borbe in žrtev so skupno s slavo naše borbe proti prejšnjim okupatorjem odjeknili v svetu, v Parizu in v New Yorku. Pomagali so raz krinkati do kraja one imperialistične sile, ki hočejo vsiljevati narodom krivične mirovne pogoje, zato da bi one zavarovale svo je omajane pozicije izkoriščanja in zatiranja.
Leto, v katero vstopamo ne bo »leto končne izpolnitve vseh želja in pravic« — kot smo si vajeni ob Novem letu voščiti. 'rudi v novem letu se bo nadaljevala naša borba za demokracijo, za mir, za boljše življenje. Toda ker vemo iz lastnih izkušenj, da v tej borbi zmagujemo mi, ker vidimo, kako hitro in nezadržno se širi ona površina zemlje, kjer so ti ideali človeštva že uresničeni, vemo tudi, da bo naša borba dajala vedno bolj neposredne uspehe, da bomo te uspehe že v letu 1947 uživali mi sami, ko bomo z ostalimi jugoslovanskimi brati gradili boljšo bodočnost.
Toda niti s tem ne bo naša naloga pri kraju. Vemo, da za nas ne preneha nevarnost novih na sili j in novih vojn dokler se kjer koli v svetu vršijo nasilja in kr voprelitja. Zato stopamo naprej z zavestjo, da se borimo za mir in svobodo ne samo zase in m račun drugih, temveč za vse človeštvo. Leto 1947 nam bo na tej poti leto novih zmag.
Z.
Pogled nazaj in naprej
Proti koncu druge svetovne vojne, ko so se zavezniki zmagovito bližali 'z Balkana m iz Italije, smo bili vsi neznansko radovedni, kje se srečajo in kako si razdelijo naše področje. Velika večina Primorcev je nestrpno pričakovala Jugoslovanov. Nekatere italijanske skupine so si bolj želele Amerikancev in Angležev. Ali so imeli Jugoslovani, Amerikanci iti Angleži kak dogovor o črti, kjer se srečajo? Zdi se, da ne. Vsi so složno potiskali nacifašiste nazaj. Jugoslovanom je uspelo, da so v neudržnem zagonu zavzeli Istro, Trst, Gorico in Beneško Slovenijo do Kanalske doline. Dosegli so vse svoje pravične meje. Njih najzapad-nejše poveljstvo se je ustanovilo v Vidmu (Udine) obenem z angleškim.
Kaj so tedaj pričakovali za-padni zavezniki? Silno žal jim je bilo, da niso oni prišli prvi v te kraje ob severni Adriji. Najprej so nekam užaljeno čakali, nato pa so začeli odločno zahtevat; umik jugoslovanskih čet in le neradi so se zadovoljili z razde litvijo v pas A in B. Vrhunec njih nevolje se je zrcalil v besedi poveljnika Aleksandra, ki je primerjal Tita s Hitlerjem. Vojaška jeza in ljubosumnost? Ta primera je jarko osvetlila zevajočo razpoko med vzhodnimi ir z^pedmmi za' i zrik'..
Med vojno sc zapadni zavezniki v atlantski listini in drugod razglasili prelepa načela za skle-
panje miru: samoodločba narodov, etnične meje, osvoboditev zatiranih narodov, povračilo vojne škode, kaznovanje vojnih krivcev, zator fašizma in nacizma v Italiji in Nemčiji. Da bi se ta načela uveljavila tudi pri nas, so štirje veliki zavezniki poslali v naše kraje razmejitveno komisijo. To je rodilo nj-večje presenečenje v velezgodo-vinskem letu 1946: štiri različne razmejitvene črte. Objektivna resnica, ki mora biti samo i na, se je pokazala v štirih različnih podobah. Za Amerikance je bila večina Istre italijanska, prav tako Trst z zaledjem, velik del Krasa, Gorica z velikim delom svojega ozemlja, kos Brd, vsa Beneška Slovenija in Kanalska dolina. Anglež je dognal, da je italijanske Istre nekaj manj, drugo skoraj kakor pri Ameri-koncu. Za Francoza je bila Istra po večini slovanska in tudi drugod je videl nekaj več Slovencev. Za Rusa so- bile Julijska krajina, Beneška Slovenija in Kanalska dolina slovanske dežele z italijanskimi otočiči. Štirje veliki zunanji ministri so bili s štirimi črtami v zadregi. Po pogajanjih in velikih ruskih popuščanjih so začasno in za silo sprejeli francosko črto kot manjše zlo; poleg nje se je rodilo tržaško svobodno ozemlje.
Kai je pričakovala Italija? Po možnosti vso Julijsko krajino. ' najslabšem slučaju Wilsonovo črto. To se ji je zdelo pravično;
»saj je dvakrat zrušila fašizem, bila je sobojevnica zaveznikova, njeni partizani so se zadnja leta strumno borili za zmago pravičnosti in bratstva med narodi. Francoska črta jo je razočarala, prav tako določba o tržaškem svobodnem ozemlju.
Kaj so pričakovali Jugoslovani? Priključitev vse Julijske krajine, Beneške Slovenije in Kanalske doline k Jugoslaviji po želji večine slovanskega in italijanskega antifašističnega prebivalstva, z jamstvi za italijanske oto-čiče. Na pripravljalni mirovni konferenci v Parizu so vsestransko pojasnili, zakaj bi bila taka rešitev najbolj v skladu z načeli Združenih narodov. Novo največje razočaranje je bila nenaklonjenost neslovanskih narodov, ki so slovanske razloge poslušali, ne da bi ugovarjali, — glasovali pa so proti.
Svet štirih zunanjih ministrov v New-Yorku je spravil mirovno pogodbo z Italijo pod streho. O Trstu so skoraj vse določili. O francoski črti so menda še mogoča neposredna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo.
Kaj pričakujejo zdaj zavezniki? Da bo mirovna pogodba z Italijo v kratkem podpisana, da bo Trst svobodno ozemlje in obvelja francoska črta, ki naj da Italiji skoraj vso- Gorico in kakšnih 60.000 Slovencev.
Kaj pričakuje Italija? Pravi, da bo zdaj prisiljena podpisati pogodbo o svobodnem tržaškem
ozemlju in sprejeti francosko črto, a da bo obenem večno ugovarjala zoper izgubo dežel do Wilsonove črte.
Kaj pričakujejo Jugoslovani? Po sedanjem stanju stvari prav malo: dvojezičnost na tržaškem svobodnem ozemlju. Če bi neposredna pogajanja z Italijo ne mogla ublažiti francoske črte, trepečejo za usodo 60.000 Slovencev, ki bi utegnili ostati pod Italijo, kjer se fašizem baje na novo prebuja.
Prepadi med vzhodnimi in za-padnimi zavezniki se v 1. 1946 niso premostili. Ta pogled nazaj kali tudi pogled naprej. Jugoslavija, ki je s pomočjo svojih zaveznikov’ osvobodila vse svoje narodno ozemlje, še zmeraj ne ve, ali ji bo mogoče dobiti vso zapadno Slovenijo. Primorska je krvavela četrt stoletja zaradi Italije in zdaj naj bi njen zapail-ni rob in Beneška Slovenija s Kanalsko dolino ostali pod prejšnjim sovražnikom? Po slovenskih in jugoslovanskih žrtvah za odrešenje sveta od fašizma in nacizma bi se to nikakor ne smelo zgoditi. Če zapadni zavezniki vsilijo in potrdijo to krivico, se vzhodni ne bodo mogli z njo nikdar pomiriti. Združeni Sloveniji tičejo vse njene dežele, tudi zapadne ob Nadiži in Bel . Kdor vsiljuje drugačno rešitev, ne more služiti mAu. Kdaj hodu zapadni zavezniki to uvideli?
Dr. A. B
POLITICm PREGLED
„ Svetovni dogodki v poslednjih mesecih leta 1946 so učvrstili našo nado v spravo in prijateljstvo med velesilami svetau
Optimistična izjava predsednika Beneša
Prezident Beneš je naslov'? po radiu na češkoslovaško ljudstvo tradicionalno božično poslanico, v kateri pravi, da seveda povsod še ne bo popolnega in piavega miru, toda gotovo je, da v bližnji bodočnosti ne bo nove vojne.
Letos je prvič — tako nadal juje Beneš — da praznujemo Božič v okoliščinah popolnoma p raže-nih Nemcev. To dejstvo jc zgodovinsko. Ne bo dolgo, ko bodo Nemci, taki kot jih poznamo, začeli zanikati svojo odgovornost za najstrašnejšo katastrofo, kar jih je kdaj doživel svet. Pripravljeni moramo biti tudi, da b ido začeli govoriti o krivici, ki j c h; la storjena njihovim bratom izseljenim iz naše zemlje. Zato ponovno poudarjam: pripravljajmo se za trenutek, ko se bomo morali braniti.
Naprej pravi predsedn k, da ves svet z veliko napetostjo pričakuje sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo. Če Nemčija hoče, da se bo z njo ravnalo po človeško, se niora moralno preroditi, pokazati iskreno kesanje nad svojimi zločini in da*i jamstvo, da bo definitivno naredila konec s svojo prejšnjo politiko.
Beneš se proti koncu spominja na mučence odpora in dostavlja, da mora njihova gorečnost prežeti našo ljudsko demokracijo. Naša nova demokratična družba ne sme biti sredstvo za materialni dobiček, marveč sredstvo za dosego čimvečje blaginje posameznika in skupnosti. Naše napore moramo usmeriti k boljšemu in svobodnemu posamezniku, kajti skupnost bo tem popolnejša, čim boljši je vsak izmed njenih članov.
Na ozemlju Grčije se bojnjejo sami Grki, ki so se uprli režimu, ki je prišel na oblast v tej deželi proti volji ljudstva in z zunanjo pomočjo
Razprava o obtožbah grške vlade proti Albaniji, Jugoslaviji in Bolgariji, ki jc bila te dni zaključena v Varnostnem svetu (New - York), je še enkrat odkrila, kakšno nevarnost zi sosedne držare vsebujejo nan i Jalni postopki fašističnih krogov v Grčiji. Ko je predsednik grške vlade Tsaldaris razlagal v Ameriki svoje obtožbe, je skušal očrniti demokratične dežele, ki meje na Grčijo. Pri tem je hotel znova sprožiti že rešeno vpraša-
nje o ozemeljskih aspiracijah Grčije, kakor tudi dokaza K, d-i v Grčiji sploh ni državljanske vojne, marveč da gre le za napade agentov sosednih d* žav .
A do današnjega položaja v Grčiji, do strahovitega terorja nad demokratično večino grškega ljudstva in do monarhe - fašističnih provokacij na mejah sosednih dežel je prišlo zaradi posledic, ki jih jc izzvala britanska okupacija in zavoljo podpore, ki jo znani krogi na zapadu dajejo
grškemu monarhističnemu režimu.
Anglo - ameriški delegr; <- . c prvi najodločneje upr i jugoslovanski zahtevi pred TJ meseci, naj Varnostni svet prouč' položaj v Grčiji. Danes pa vidimo, da so anglo - ameriški delegati v
Albaniji, Jugoslaviji in Bolgariji«.
Beograjska borba p.še, da smatrajo jugoslovanski narodi postavljanje takih zahtev upravičeno za žalitev jn krivico, ki jo-ne morejo prenesti in ki jo noče jo sprejeti. Če pa hoče komisija Varnostnega sveta dognati re-
Okrozni odbor SIAU za Goriško
vošči vsem članom in prijateljem srečno in veselo novo leto 19471
Varnostnem svetu, ki so doslej trmasto nasprotovali vsaki intervenciji v grško vprašanje, nenadoma postali goreči zagovorniki, komisije, ki naj preišče »položaj v severni Grčiji, na podobnih mestih v drugih delih Grčije, v
snico o položaju v Grčiji, mora samo tam iskat’ to resnico, kajti na ozemlju Grčije se bojujejo sami Grki, ki so se uprli režimu, ki je prišel na oblast v tej deželi proti volji ljudstva in z zunanjo pomočjo.
V Indokini (Daljni vzhod) je ljudstvo vstalo proti imperialistom
Iz Daljnega vzhoda prihajajo vesti o hudih bojih, ki so .sc vneli 'med vietnamskimi in francoskimi četami v Indokini
Najprej se je izvedelo, da je bilo proglašeno obsedno stanje na vsem področju severnega Tonkina in Anama. Francoske vojaške oblasti bodo izvajale vso oblast v smislu zakona iz leta 1849. Na prebivalstvo je bi) iz dan proglas, naj so pokori. V proglasu je rečeno, da bo vsak, pri komur bi našli orožje, ustreljen. Vsaka hiša, ki ne bo izobesila bele zastave, bo preiskana, dočim bo vsaka hiša, iz katere bi streljali, napadena.
A sedaj so prišle vesti, iz ka • terih je razvidno, da so znatne vietmanske sile napadle Franco-
ze. Obkolile so Hanoi in pozvale civilno prebivalstvo, naj e-akui ra. Po drugih poročilih se je 2000 Francozov predalo vietmanskirnt četam. Te francoske čete niso hotele nadaljevati s protiljudsko borbo.
Viet - Nam — to je neodvisna indokitajska republika. Kakor je znano, je Francija podpisala v septembru lani sporazum z Viet-Namom in ga priznala za neodvisno državo z lastno vlado, parlamentom, vojsko in financami Seveda so francoski vlas'odrzci ponovno kršili ta sporazum in sedaj se je svobodoljubno jud-stvo te mlade republike Daljnega vzhoda uprlo proti imperiab-stični politiki Francije.
gora v ZSSR. To je dominanten vrh v Pamir-Alaju. Gorbunovu, strokovnjaku za Pamir-Alajska gorovja, izvežbanemu alpinistu in izredno drznemu gorniku je v družbi enako izkušenih alpinistov končno uspelo, da je zmagal najvišji vrh ZSSR. To znamenito dejanje je opravil v septembru L 1933.
Božičnica za otroke in...
„nepristranost“
Že dolgo nismo čuli v Gorici naših pionirskih pevskih zborov, ki so nas s svojimi lepo uspelimi nastopi že večkrat razveselili in vsem pokazali svojo ljubezen do naše lepe narodne in pa:ti-zanske pesmi. Ne smemo pa mi siiti, da se naši najmlajši pevci ne udejstvujejo več. Obratn.i, pridno zahajajo k pevskim vajam, učijo se vedno no .!> pe srni in pilijo že naštudirane komade. Kakor vsi, tako tud naši otroški ;bori najraje pripevajo lepe partizanske pesmi, katerih motive poznajo že iz časa naše Osvobodilne borbe.
Zadnji pevski koncert so pionirski pevski zbori priredili v dvorani Ljudskega doma in se z lepim uspehom vrnili k še vztrajnejšemu delu, z upanjem, da bode v kratkem lahko spet nastopili in vsem pokazali še lepše uspehe svojega truda. Vsak zbor si je seveda postavil cilj prekositi vse ostale in je nestrpno čakal dan in uro svoje zaslužene zmage. Nadejali smo se, bili smo prav za prav že gotovi, da bomo to veselje in zadoščenje našim malčkom lahko nudili na dan sv. .Štefana in s pionirsko pevsko prireditvijo razveselili mala srca vseh goriških otrok, posebno pa sirote padlih v Osvobodilni vojni, katerim so bila namenjena za to priliko pripravljena božična darila.
Za to otroško prireditev je Okrožni odbor SPZ zaprosil dvorano Verdi in na zahtevo oddelka G-2 pri poveljstvu ameriške 88. divizije tudi predložil seznam vseh pesmi na sporedu. Načelnik oddelka, gospod major Peli, je nato postavil pogoj, da iz programa črtamo pesem «Tito», češ da je ta pesem vsebinsko nacionalna in politična. Svojo zahtevo je utemeljeval z argu-mentpm, da je »Verdi« vojaško gledališče, da ne morejo dovoliti v njem koncertov z nacionalističnimi in političnimi pesmimi, ter posebno podčrtal nepristra-nost ukrepa, ki da velja za vsako ustanovo ali organizacijo, ki hoče prirejati predstave v tem gledališču. Vztrajal je odločno na svojem pogoju, opirajoč se na precedent prekinitve koncerta furlanskih pevskih zborov, ki so med drugimi izvajali tudi neko pesem o Italiji, ne da bi jo prijavili v predloženem programu. Pri tem pa je povsem značilno, zanimivo in vsega obsojanja vredno, da istovetijo neko šovinistično pesem s pesmijo, v kateri opeva naš narod početnika osvobodilnega gibanja, junaka, ki mu ves svet priznava zasluge, da je v najtemnejši dobi evropske zgodovine pokazal ne samo našemu, temveč vsem zatiranim narodom pravo pot iz nacitaši-stičnega suženjstva v svobodo in človeka vredno življenje. Pogoja ki so nam ga stavili na oddelku G-2 seveda ni bilo mogoče spre-
jeti. Da bi ga sprejeli, nato pa prepovedano pesem vseeno izvajali, to ni v naših običajih. Pogoja pa nismo sprejeli predvsem zato, ker žali naj glob j a čustva našega naroda, za katerega predstavlja ime Tito simbol naše Osvobodilne borbe na strani vseh svobodoljubnih narodov, simbol našega trpljenja in vstajenja v novo življenje. Zato tudi ne bi mogli pristati na izločitev katere koli naše partizanske ali narodne pesmi, ker bi s tem začeli zatajevati same sebe kot ljudi in kot narod.
Mogoče bo gospod major Peli dejal, da smo preveč intransi-gentni ali celo trmasti, da nismo sprejeli pogojev in odpovedali se »samo eni« pesmi. Če nas ta ko sodi, pomeni da ni še razumel kaj predstavlja za vsakega izmed nas vse to, kar si je naš narod s tolikimi žrtvami ustvaril v teku svoje zgodovine, ter da ne more razumeti vsebine in pomena naše pesmi v Osvobodilni borbi m v današnji dobi vstajenja in obnove. Mogoče bo to doumel, če bo prečital sledeče besetie, ki jih je v nekem svojem članku napisal tovariš D.C.: »...Medtem ko so hoteli v senci liktorskega snopa, kljukastega križa in domobranskega orla nasilni ter pre-nasičeni zvoki preglasiti krike talcev, trpljenje internirancev, jok osirotelih slovenskih otrok, je vzklilo v svobodnih slo 'etiskih gozdovih drugačno življenje. Tu ni bilo ne koncertov m ne opere. Bili pa so ponosni sl i-venski ljudje, ki so mnogo čutili in razmišljali, ki so začeli živeti čisto novo življenje in so si dan za dnem ter noč za nočjo nabirali silna svojevrstna doživetja. Tudi ti bi hoteli poslušati glasbene umetnine. Ker pa to ni bilo mogoče, so svoja močna in pestra občutja izražali s peundo, ki jim je bila naravna nujnost in jih je spremljala na dolgih pohodih, v bojih in ob tabornem ognju...« Ta pesem, ki je naše borce bodrila in jih navduševala v najtežjih urah borbe za osvo-bojenje, bodri in vzpodbuja la nes ves narod v izgradnji novega doma in novega življenja.
Kar pa se tiče »nepristranosti« pogojev za nastope v gledališču Verdi, se mogoče tudi sam gospod major zaveda, da je njegov ukrep, če upoštevamo nekatera dejstva, končno le pristranski m krivičen. Pri tem moramo pripomniti, da so na oddelku G-2 podvzeli ta ukrep šele po zasegi Ljudskega doma, kar je že samo ob sebi dovolj zgovorno in nam vsiljuje sumnjo, da je bil incident v Verdiju, ob priliki pevskega koncerta furlanskih zborov, le umetno ustvarjeni precedent, na katerega naj bi se pozneje sklicevali, ko bi v istem gledališču zadonela slovenska narodna ali partizanska pesem. Da nam na diviziji ne morejo
prepovedati, da bi peli našo pesem v svoji dvorani, o tem ne dvomimo. Dejansko pa vendar ovirajo naše kulturno udejstvovanje s tem, da cenzurirajo programe naših pevskih in drugih prireditev in izvajajo pritisk na nas, ker vedo, da nimamo v mestu nobene dvorane in smo vsled zasege civorane Ljudskega doma primorani prositi za Verdijevo gledališče. Taka »nepristrano l« je le formalna; dejansko je to krivica, ki jo skušajo zakrivati s krinko nepristranosti. Ta kr'nka pa je postala z vsakdanjo rabo ze kar prozorna.
Ko so vojaške oblasti zased'e Ljudski dom z dvorano vred, s > nam na pristojnem mestu zag • tovili, da bodo storili vse, kar bo v njih močeh, da pridejo na še organizacije do potrebn h prostorov in tako tudi do ori merne dvorane, v kateri se bodo naše kulturne ustanove lahko nemoteno udejstvovale na svo jem polju. Toda vsa ta zagotovila so ostala le pri besedah.
Okrožni odbor SPZ za Goriško je v zvezi s kri”:čmmi pogo j' za pionirski koncert v Verdi jevem gledališču nts ovil na g. guvernerja in poveljstvu ame i-ške 88. divizije sledeči protest:
Poveljstvu Ameriš ; š’. divi zi je »Rlue Devih« in ZVU —-Guvernerju za Gorisco.
Delovanje goriškia antifašističnih kulturnih usta ov, italijanskih in slovenskih, k: je bilo že z zasego Ljudskega doma v Gorici zelo otežkočeno je danes skoraj popolnoma onemogočeno
Prvi božič jugoslovanskih vajencev na Češkoslovaškem
V različnih podjetjih češkoslovaške nacionalizirane metalurgije vdela 3.000 vajencev iz Jugoslavije, njihova visoka delovna morala in prijateljsko razmerje k domačemu prebivalstvu jim zelo hitro pridobiva na priljubljenosti. O Božiču, ki bo za njih prvi praznik izven domovine, jim češkoslovaška podjetja prirede božično slovesnost, da jim na ta način vsaj delno olajšajo ločitev od doma. Prvi božični večer za jugoslovanske vajence bo prire dilo narodno podjetje »Škodovy zavodv« v Plznju in njemu bodi sledila velika podjetja v Ostravi, Brnu in ostalih čeških in moravskih mestih.
Čtškoslovaška reklamna novost „Prospekton“
Na praških ulicah je začelo delovati 20 modernih reklamnih naprav »Prospekton«, k: je češkoslovaška iznajdba najnovej ših dni. Prospekton je avtomat v obliki štiridelnega stebra približno 2 metra visokega, katerega obe proti sebi stoječi steni imata neke vrste okna, v katerih se vsakih osem sekund menja reklama, slika ali poljubno obvestilo. Teh učna i šitev :eaa projekcijskega parata je zelo enostavna. Vsa praška javnost je pozdravila nov način reklame z zelo velikim zanimanjem.
Češkoslovaški avtosalon v letu 1947
Češkoslovaška avtomobilska in motoristična proizvodnji, ki je sedaj centrirana pod enotnim vodstvom, bo češkoslovaški in evropski javnosti pokazala svoje izdelke na prvem povojnem av-tosalonu, ki se bo vršil v mesecu oktobru 1947 v Pragi na raz stavnem prostoru praškega vzorčnega velesejma.
..Skodovy zàvody" zopet izdelujejo Božičevo zavoro
Pri izdelovanju vagonov, ki je danes največji evropski problem, je zelo važna proizvodnja zavor za železniške vagone, ki zahteva zelo točno in natančno stroj-
zaradi krivičnih pogoj > r, ki nam jih stavijo vojaške oblasti, do katerih se moramo obračati za uporabo edine razp, mžljive dvorane v Gorici. Za uporabo gleda lišča Verdi za pioni-sk. pevski koncert 26. dec. 1946 nam na 88. diviziji stavijo nesprejemljivi pogoj, da črtamo iz naših gledaliških sporedov tiste pesmi, katere je med borbo prepevajo vse naše ljudstvo in ki so nato ponarodele. Nobena oblast v demokratičnih državah ne more zahtevati od-»naroda, da bi zatajil duševne dediščine, izročene mu po padlih za Pravico 'n Svobodo. zato se ne bomo nikoli Ire-kli naši partizanski narodni pesmi, ki je postala sestavin del naše glasbene kulture
Pogoje, ki nam jih stavijo za uporabo gledališča V :rd., moramo smatrati za nov način pritiskanja na naš kulturni razvoj, za pritisk, s katerim bi nas hoteli potisniti nazaj na pot, ki smo jo za vedno zapustili takrat, ko smo odločno zgrabili za orožje proti okupatorjem ’in izkoriščevalcem, da se osvobodimo zatiranja in rešimo našo ku turo, ter stopili na pot edine in prave demokracije.
Okrožni odbor SPZ za Goriško strogo obsoja ravnanje 88 ameriške divizije in pritisk, ki ga s takim postopanjem hoče izvajati na naš kulturni razvoj ter se obrača obenem na ZVLT, da vzame na znanje to novo krivico, proti kateri najodločneje protestirajo vse antifašistične kulturne in druge ustanove.
S.F. — S.N.i
no izdelavo. Narodno podjetje »Skodovy zàvody« je izdelalo v svoji tovarni v Adamovu na Moravskem veliko množino najboljših železniških zavor po patentu znanega jugoslovanskega inženirja Božiča. Božičeva zavora prednjači pred vsemi ostalimi na svetu in je mnogo boljša kot na primer Knorrova ali pa Westing-house-ova. Božičevo zavoro so že leta 1930 uvedle češkoslovaške državne železnice in v večji množini je bila izvažana v različne evropske države.
Pred svojim porazom so Nemci hoteli uničiti v Adamovu vs .-stroje. Uspelo jim je, da so več poslopij in strojnih naprav uničili. Z veliko požrtvovalnostjo vseh delavcev in inženirjev jv bilo možno že v razmeroma kratkem času popraviti vso škodo. Adamovska tovarna je že začela z izdelovanjem Božičevih zav jr v tako velikem številu, da presega bežno proizvodnjo češkoslo vaških vagonov. Proizvodnja pa stalno raste in računa se s tem, da jo bo Češkoslovaška lahko kmalu dodajala tujini, od koder so prišla predvsem iz balkanskih držav že velika naročila.
Poleg velike enostavnosti je glavna prednost Božičeve zavore lahkota pri manipulaciji zavore.
tešhosiovašha izvaža krompir
Češkoslovaška republika je imela letos izredno dobro letino krompirja, tako, da je poleg domače potrebe in za industrijske svrhe preostalo še skoro 400.000 ton krompirja za izvoz. Krompir se izvaža v večino evropskih držav, predvsem pa v Nemčijo in v Avstrijo, kjer vlada veliko pomanjkanje hrane. Izredno je tudi zanimanje tujine za češkoslovaški krompir za sajenje. Za plemeniti krompir ima interes predvsem Anglija, ki je poslala na Češkoslovaško znanega strokovnjaka profesorja Hudsona iz univerze v Cambridge, kjer je pregledal češkoslovaške postaje za gojitev plemenitega krompirja. Pri svojem odhodu iz Prage se je profesor Hudson zelo pohvalno izrazil o gojenju češkoslovaškega krompirja, ki ga smatra, da je izredno dobre kakovosti.
Tudi države južne Amerike so naročile večjo množino krompirja na Češkoslovaškem.
Uvoz na Češ'oslovaško preko Reke
V prometnem ministrstvu so bile končane vse priprave, ki bodo omogočile direkten uvoz in prevoz na Češkoslovaško iz jugoslovanskega pristanišča Reke.
Zagovarjajo fašistične zločince
Tedensko enkrat »osreči« svoje maloštevilne čitatclje videmski list »Lunedi«. Pred nedavnim se je v nekem člančiču potegoval ter odločno zagovarjal bivšega fašističnega tajnika Vi-dussonija, ki je svoj čas stopil do zunanjega ministra Ciana ter mu kratkomalo predlagal, da je potrebno vse Slovence pomoriti. Članek je pisan popolnoma v fašističnem duhu in čudimo se, da niso prišli ljudje, ki se tam okrog zbirajo, pred epuracijsko komisijo. Ker je »Voce libera« v tej zadevi drugače pisala je »Lunedi« ponovno planil ter začel še bolj zvesto kaditi pod nos Vi-dussoni-ju ter se spustil v polemiko z »Voce libero«, kjer je videmski list postavlja v pozo starega antifašista. Kakor da bi ne poznali bratce?! Končno nas to le malo zanima. Čudimo se pa italijanskim ljudskim sodiščem, ki izrekajo tako mile sodbe. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Fizkulturai
Ponziana - Hajduk 1-0
V nedeljo je tržaška Ponziana, ki sodeluje v jugoslovanskem nogometnem prvenstvu, igrala svojo prvo tekmo na domačih tleh. Med tržaškimi športniki je bilo zanimanje za to tekmo zelo veliko. Kljub mrzlemu vremenu se je nabralo na igrišču okoli 15 000 gledalcev, ki so prisrčno sprejeli drage goste iz Jugoslavije. V prvem polčasu so Tržačani dosegli zadetek, ki so ga ohranili do konca igre. Čeravno so Hajdukovci v drugem polčasu pokazali enotnejšo igro, niso mogli doseči nobenega gola. Tekmo je vodil zagrebški sodnik Marek.
Športni dan v Mirnu
Čez drn in strn
Pretekla nedelja je bila v našem okraju živahna ter je pokazala prav lepe rezultate. V množičnem teku čez drn in strn so se posebno odlikovali naši najmlajši. Naj omenimo samo lep uspeh 14 letnega Janka Batističa, ki je pretekel progo 1500 m v 5’22”. Na progi od 1000 in 2000 metrov so zabeležili dobre uspehe mladinci in mladinke iz Bilj. Mladi tovariši in tovarišice, kot: Evgen Bizjak, Franc Elersič, Miloš Dominko, Milan Martinuč, Slavko Savnik, Ivan Kogoj ter Metoda Sivič, Milka Batistič, Majda Frančeškin ter Majda Žorž so pokazali, da so na poti vedno boljših uspehov. Izredno lep čas so postavili; Albin Nemec, Emil Maks ter Ivan Rusjan. Tudi vsi ostali, katerih ne imenujemo, so pokazali dobre začetne uspehe.
Nopomet
Na mirenskem igrišču se je pomerila S.T.D. Gorica z ekipo „Fabbrica macchine" iz Trsta v tekmi, ki velja za pokrajinsko prvenstvo ter premagala goste z 2-1.
Popoldne sta nastopili moštvi „Partizan“ iz Bilj in ..Circolo cultura fisica" iz Ločnika. V prvem polčasu je prednjačilo moštvo „Partizana", pozneje so se vrgli srčno v boj mladi igralci iz Ločnika ter dosegli izenačenje. Tekma je končala 2-2. Igralci „Par-tizana" so še mladi, kmečki fantje, ki stremijo k vedno boljši tehnični igri. Upamo, da nam bodo v bližnji bodočnosti pokazali še boljše uspehe.
Novice iz Češkoslovaške
Srečno in veselo Novo leto 19V7 želijo sledeče Me :



Okrajna nabavno prodajna zadruga z o. j. za KANALSKO s poslovalnicami v PLAVEH, LIGU, ROČINJU in KOMBREŠKEM		Maurič Marija Trfloviaa sadja in zelenjave GORICA, na Placuti	Podgornik Anton Drogerija - GORICA - na Kornu	
Franc Simčič GRADBENIK GORICA, ulica Newyork št. 7	Ivanka Vižin Tobokorna in prodaja časopisov GORICA Viale XXIV Maggio, 20	GOSTILI ..DORKEERG" Rudolf Keršeuani GORICA ul. Marconi, Z - pod stoino cerkvijo	Ivanka Fon GORICA, Rafut štev. 9 Gostilna na žmnsftom trp	ERŽEN VINKO mehanik Kobarid
IVAN VETRIH, s IVA DEBEEO SIV DROBNO		m GOSTU POVLIN K štiS1 GORICH - Viale XX Settembre štev. S1! z&WM		Nanut Vladimir GDSTILNil IN TRGOVINI) KANAL
Janko Pinatari mesar Kobarid	JOSIP ŠTRUKELJ MEHANIČNA DELAVNICA GORICA - Ulica Formica štev. 46		ite Mariia Konič Gostilna	Gorica - na Rafutu	
ALBIN IVANČIČ Železnina in kuhinjske potrebščine Kobarid	Bavdaž Vladimir Fotograf KANAL	Koren Izidor in Olga Trgovina in gostilna Kobaid	TRGOOlNil SRDIH IN ZELENIHilE REJA gorica, Gosposha ulica	^anfco QJHan|ceda gostilna „Pri Šribarinu O^oGdcicl
ANTON URŠIČ trgovina z mešanim blagom Kobarid	fi „V I N 0 L I A“ Uvoz in izvoz vsakovrstnoga vino, maršale, vermuta in likerjev GORICA, Korzo Verdi		Obrtno strojenje kož - Krznarstvo Silvija in Klavdij Bianchi GORICA, na Placuti štev. 7	
Gujon Bernard Gostimi „na Križišču4' Staroselo	KORCn DlsflDI GOSIlhnG „PRI RORenil" ROBIČ	Klavdija Čebokli GOSTILNA Kred	Rudolf Saksido Trgovina jestvin gorica, na Hornu	Gaoccačič ^oslilua „pci Zufcecju" OfCced
^	utdustcija V—j kcasiiega rnacrnocja SOVOONJE ob Soci		lYlermolja Jožefa SIÌ „ALBERGO TRIESTE"		ffliklauič ITlarija Blanufakturna trgouina BREGIHJ šteu. 3
Gašparut Jožef Gostilna in trgovina Sedlo	v Josip Štrukelj Trgovina jestvin GORICH, Semeniška ulica	Valentin Kantih SoSlILNk Homec št. 7	Ivančič Ana Papirnica - pisarniške potrebščine igrače Kanal	Jakob Šuligoj URiin, zLaTan in dptiker GORICH, Gosposka ulica, 19
Garlatti ITliljutin Irgouina in gostilna Kanal	Kernioi j Koršič Gradbeno podjetje « Tel mična pisarna STAVBENI IZVEDENEC GORICA - Ulica Orzoni štev. 4		č^ostilna šJŽoscoai G^Cacot QHajemnik:	Soočaj	"Jošto Clorica - J?ina ^Piaj^utta šle». 14	
Pekarnu slaščičarna 1 Garlatti Alfonz 1 M‘r°ci‘ii”ca ,n že*ezn*na ^	gorica	!	Kanal		HRAST SIMON Gostilna „pri Hrastu" Livek	GOSTILNA „Fri treh prijateljih" Gorica - ul. Oberdan, 11	HRAST IVAN Gostilna „pri Zvezdi" Livek
v ITlesnica Oskar Šinigoj Gorica K orzo Roosevelt		MODNA TRGOVINA Zora Bajt - Gorica KORZO VERDI	ANDREJČOTAR Trgovina čevljev Gorica - Raštel, 34	Gostilna „Pri petelinu11 Margerita Pipp GORICA - Nunska uliea
(Joio ©ttat Qocica ul. oJTajacio (Srnico, 3	ŠINIGOJ ALOJZ GOSTILNA DORNBERO	Vipavsko električno podjetje Gradišče - Frvečina	Zotter Ludvik Brivski in damski salon Gorica - Travnik, 19	Zimic franciska ITUseRflRnfl Gorica - Rorzo Rooseuelt, 37
Srečno in veselo Novo leto 19V7 želijo sledeče Me :
illUillllllllil: !!!t!l!lll!i!lllll|lllill::
'i!' iiiiiiiiiililiiiiiiliilililiiiMriiilliiiiiii''
Kmečka banka
GORIOA. - Gosposka ulica
Srečno in zadovoljno novo leto 1947
(Stooerisfci tcgODcl s sadjem
SAI ) XI TRG
Gr( )Hl(\
barise beopoldo
manufakturna frgouina GORICA - Raštel šteu. 10
Češčut Leopold GOSTILNA GORICA - Ulica Duca d'Aosta	Fratelli SCARDOVELLI Prodaja tehtnic in utežov Popravlja mostne tehtnice Gorica - Nunska ulica, 17	
PAHOR ERNEST GOSTILNA l	PRVAČINA		Gostilna „ppi Zvezdi" MOLAR VILMA GORICA - Trg sv. Antona 3
MATILDI) LEBAN KLOBUCARNA GORICA - Raštel štev. 28	^Docci	pcofumcclja GORICA ^ Ulica Garibaldi štev. 5	
Sansa Andrej
Semena in deželni pridelki
GORICA.
Na sadnem trgu - Olica Oberdan 17
Angel Kodrič
TRGOVINA JESTVIN GORICA - ULICA MORELLI 7
Sdlaa stooenslja. coetiičacria
GORICA
na Travniku 6
(^Jošfc(
o uj-andol}
Josip Kutin
JESTVINE
GORICA - Semenlška ulica 7
KATOLIŠKA TISKARNA
Najemnik založništvo
Primorski dnevnik “
GORICA • RIVA RIAZZUTTA, 18
Narodna Knjigarna v Gorici
GOSPOSKA ULICA, 7
TELEFON št. 169
OKRAJNA NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA
K O M E N
STAVBENO PODJETJE
ERNEST MAKUC
GORICA
UL. RISTORI št. 7
COMENSE
GORICA - PRED ŠKOFIJO ŠT. 7
Avtoprcvoz
LEOPOLD DOLJAK
GORICA - Ulica Donizetti, 27 - Tel. 171 MILAN - Ulica Maroncelli, 7 - Tel. 62-994
MIZARSTVO S STROJNIM OBRATOM
ANTON ČERNIGOJ
GORICA. - Klica Duca d' Aosta. 30
TRGOVINA Č E V LJ EV
pri
„Sv. Krišpinu"
lll!llllllllllllllllllllll[|lllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllll!lll
GORICA
Raštel štev. 35
AT T0PI1E Y OZN O PODJETJE
„SVT«ZADRDflA“
lilllllllllllllllll1111111...
GORICA
ULICA RANDACCIO Št. IS
(pri cjostilni K rane)
Telefon štev. 276
ULICA MAMELI
9C
aoamcL
Gocicci ULICA MAMELI
Pomladni cvet
Mislim — kaj naj pišem, o borbah, o trpljenju, o življenju v gorah, pa to je že staro, to sem že skoraj izgubil iz spomina in danes tudi skoraj vsak otrok ve, kaj je borba.
Okno je odprto, na mizi pred mano stoji vaza in v njej cvetoča vejica jablane. Pravkar je zapihal topel pomladni vetrič in snežnobeli listki cvetov so se vsuli na papir pred mano. Prav v tem trenutku sem se spomnil divje jablane pod Menino planino, kjer smo v avgustu leta 1 942. zagrnili k večnemu počitku mojega najboljšega tovariša Saška.
Bil je še skoraj otrok, ko ga je kruta usoda odtrgala od doma. Sam je bil, čisto sam, mater mu je fašist zaprl in odgnal v taborišče smrti, od koder se ni več vrnila.
Mrzlega decemberskega jutra je moral bežati od doma. Skupaj sva bila v partizanih, postala sva si nerazdružljiva tovariša. V najinih srcih je ugasnilo vse, kar veže otroka na dom, na prostost, pred nama kakor pred vsemi drugimi je bil le en cilj - borba za svobodo, za boljše življenje nas vseh. Sleherni trenutek sva bila pripravljena na borbo, na smrt. Skrbno sva zavijala ljubljeno zbrojevko v edino šotorsko krilo, kadar je pričelo rositi in deževati; sama pa sva stala v dežju, tako da so nama polzele
težke kaplje po licih in se izgubljale nekje v premočeni srajci.®
Bilo je zgodnjega avgustovega jutra, ko se je vnela borba pod Menino planino. Hudo je bilo, za vsako ceno smo se morali prebiti iz sovražnega obroča, katerega je strnil okrog nas živi zid Gebirgs-jSgrov.
Juriš! Naprej, tovariši, smo zavpili in smo se po kratki, a hudi borbi prebili na piano. Toda brez izgub ni šlo. Že v začetku odločilnega juriša se je zgrudil Saško. Rafal mu je raztrgal prsi in levo roko. S težavo sem vlekel njega in mitraljez do prvega mrtvega kota, kjer nas ne bi dosegle sovražnikove krogle. Še deset metrov imam do zaklona, rafal pretrga tišino, ki je nastala in krogle zasikajo okrog naju. S poslednji-
mi močmi se zaženem in že sva na varnem."Bolničar Janez je pregledoval ranjenca, ni mu bilo več pomoči, kri mu je silila izpod obvez. Klečal sem poleg njega. Sunkovito je zadihal. Prijel sem ga za zdravo desnico. Z umirajočim glasom je dejal: »Pozdravi mi mamo, pozdravi vse! Vztrajaj do konca, do zmage“. Sunkovito se je stresel in izdihnil.
Solze so mi zalile oči, ko sem videl tako smrt. Prvič sem doživel, kako je umrl partizan junak. Edina želja mi je bila, da bi tudi jaz umrl tako hrabre smrti kot on.
Pokopali smo ga na livadi pod planino,^ poleg mlakuže, pod jablano. Četrta pomlad je letos od takrat, ko je umrt. Štiri pomladi krasi cvetoča jablana tvoj grob. Pomladni listi se vsipajo na tvojo
gomilo in venejo,'kakor je ovenelo življenje. Ti si ovenel, ali si še vedno živ med nami.
Matere pozdraviti ne morem, ker jo je ista roka utrgala. Usahnila je, kakor si usahnil ti, umrla je v taborišču.
Izvršil pa sem drugo naročilo. Vztrajal sem, ne samo jaz, mi vsi in še novi, ki so se pridružili nam, naši borbi. Pokončali in uničili smo fašizem, ki je uničil tebi?, tvojo mater in še milijone, milijone drugih.
Duško
ČITAJTE IN ŠIRITE »SOŠKI TEDNIK"
Srečno in veselo Novo leto 1947 vošči vsem dopisnikom, naročnikom in bralcem
Uredništvo in uprava „Soškega tednika"
GLAS IZ MESTA IN Z DEŽELE
NOVO LETO
Pojdi zdaj čez zemljo širno, glorijo nam zapoj v višavah, v tihih poljih in dobravah: novo leto bodi mirno!
Nam obrani streho rodno, proste da vzkipijo brajde, sonce v Benečijo zajde: novo leto bodi nam svobodno!
Zvezdo nam prižgi božično, temne — kdo poti prešteje?
Nam osvétli prave meje: novo leto bodi nam pravično!
Pojdi v Gòre, Brda, Kras, Vipavo, nesi jim vse blagoslove za slovenske zarje nove: novo leto bodi zdravo!
Kromberk
Obnova - pa taka !
Meseca junija so pričeli pri nas z obnovo 22 požganih domov. Upali smo, da bomo to zimo že pod streho, a na žalost temu ni tako. Eni hiši manjkajo vrata, drugi okna i.t.d.
Tri hude zime se že potepamo po svetu. Le malokatera družina živi v skupnem gospodarstvu; raztreseni pri dobrih ljudeh in sorodnikih čakamo kedaj nam bo podjetje T. A. E. C. dokončalo stavbe. Drugo vprašanje je, kako pa z gospodarskimi poslopji? Saj vendar na moremo biti brez hlevov in svinjakov ! Skrajni čas je, da se merodajne oblasti nekoliko bolj pobrigajo za obnovitvena dela in da upoštevajo želje prizadetih vaščanov.
Vrtojba
Smrtna kosa
Preteklo nedeljo smo spremili k večnemu počitku zaslužnega nadučitelja Zorna Ivana, ki je vzgojil več k3t eno pokolenje Vrtoj-bencev. Celih 34 let je deloval na šolskem polju. Zadnja leta je živel v Solkanu, kjer je tudi umrl. Kako ga je ljudstvo vzljubilo je najlepše pokazal pogreb, katerega so se udeležili vsi vaščani. Domači pevski zbor mu je zapel par ža-lostink, njegov stanovski tovariš pa se je poslovil od pokojnika z ganljivimi besedami. Lahka mu domača zemlja.
Bilje
Kulturna prireditev
Žene iz naše vasi ter pionirji so priredili dne 22. t. m. veselico, ki je izpadla v vsakem oziru dobro. Izkupiček prireditve je bil nakazan za albanske poplavljence in za Dečji dom v Kojskem.
Dol pri Doberdobu
Plesna prireditev
Pod okriljem socialnega skrbstva se je vršila v naši vasi sijajno uspela plesna zazbava. Nabranih je bilo 2815 lir, ki sc bodo razdelile med revne družine naše vasi. Domačini so pomagali tudi pri kmečkih delih, tako da je marsikatera družina, kateri so manjkale delovne moči, lahko končala najnujnejša dela na polju. V času tekmovanja se je nabralo za sirotišče v Kojskem 460 lir. S pomočjo Rdečega križa je odsek socialnega skrbstva oo stavil vaško ambulanto, ki bo v veliko pomoč doipačinom. Razen drugih popravil sd pobelili večje število družinskih hlevov in svinjakov. Ob tej priliki, ne smem > pozabiti domačega godbenega krožka, ki je mnogo pripomogel k uspehu raznin prireditev, ki so bile organizirane v prid sociala.■-ga skrbstva.
Iz Brd
Dobra srca
Na pobudo SIAU-ja je bi' proglašen 20. decembra za brezalkoholni dan. Ta dan se je zbTtUo za albanske poplav.jence in za božičnico Odredu .LA. Zavedni Rr;-c.' so v velikem razumevanju odobravali ta sklep ter so se oddolžili našim slavnim borcem, ki jih ne bodo nikoli pozabili. V blagu in denarju so se odzvali sledeče vasi:	Števcrjan:	161 li-
trov vina, 2 litra žganja in 60 lir, Vipolže: 115 litrov vina, Višnjc-vik: 63 litrov vina, Gor. Cerovo: 80 litrov vina, Dol. Cerovo: 40 litrov vina, Snežatno:	44 litrov
vina in 100 lir, Kojsko 31 litrov vina, Hum: 65 litrov vina, Bre-stje: 31 litrov vina, Breg - Krasno: 20 litrov vina, Tmenje:	11
litrov vina, Šlovrenc: 53 litrov vina in 1 1/4 litra žganja ter 100 lir, Fojana: 76 litrov vina, Kozana: 104 litrov vina in 95 lir.
Tov. iz Kozane so zbrali v gostilni v Gor. Cerovem za albanske poplavljence 196 lir, zgledno so jim sledili tovariši iz Dol. Cerovega s 106 lirami.
Vsem darovalcem srčna hvala!
Kojsko
Okrajna konferenca KNOO
V	nedeljo se je vršila v naši vasi konferenca vseh krajevnih NOO briškega okraja. Zastopane so bile vse organizacije ter odposlanca Okrožja to/, predsednik Štrukelj in tov. tain.k Vi žintin Milo. Tov. predsednik Ok;ožja je poudaril povezanost ter strnjenost Ijudik.n množic bi iškega okraja, ki sc ie že v osvobodilni borbi t.iko slavno izkazalo. Prikazal je uspehe dvomesečnega tekmovanja, ko se je briško ljudstvo stoodstotno odzvalo pri volitvah v KNOO Briškemu okraju je bila podarjena Titova slika te'- celoletna iz-uaja uradnega lista. Sledil je politični referat tov. tajniki OO-S1AU nakar je tajnik Okrožja objasnil naloge ter dolžnosti množic, da se pripravijo na oni veliki dan, ko bodo poklicani, da i ristopijo k LR Slovenije in tako v veliko družino ljudskih množic nove Jugoslavije
Pred zaključkom konference so se prisotni spomnili vseh padlih borcev za svobodo, nakar je bila konferenca zaključena s pesmijo »Hej Slovani!« ter z vzkliki tov. Titu in močni ljudski republiki Jugoslaviji. Enoglasno sta bili sprejeti resoluciji naslovljeni na maršala Tita in na predsedstvo vlade LR Slovenije.
Predno so se zastopniki razšli so nabrali 3.216 lir za sirote De-čjega doma v Kojskem.
Kanal
Okrajna konferenca ZPP
V	nedeljo so se sestali v Mladinskem domu bivši borci in aktivisti, da pretresejo naloge svoje organizacije in izvolijo nov okrajni odbor ZPP. Konference so se udeležili tudi zastopniki vseh množičnih organizacij. Član okrajnega SIAU je seznanil demobilizirane borce s stanjem v naši pokrajini ter je pozval vse navzoče, naj se v polni meri zavedajo nalog, ki jih imajo izpolniti, da dosežejo vse zastavljene cilje. V okrajni odbor ZPP so bili izvoljeni zaslužni bivši partizani in demobiliziranci. Za predsednika je bil ponovno potrjen tov. Anton Urbančič iz Kostanjevice, za tajnika pa tov. Kra-sina.
Po končanem zasedanju so ka nalskc žene in dekleta povabile demobilizirane borce J.A. na tovariško zakusko. Med pozdravnimi nagovori in petjem so hitro minile ure, ki so pokazale te mo povezanost, vladajočo med kanalskim ljudstvom in junaki demobiliziranci J.A.
Gospodarske vojne Se ni konec
Čudna trojica je pred dnevi obiskovala vasi našega okraja. Uradnik kanalske občine skupno z nekim beguncem iz cone B ter neizogibnim civilnim policistom so začeli popisovati prašiče ter drugo živino. Naše prebivalstvo, ki je že do grla sito fašističnih popisovanj in štetja ni nič kaj z veseljem sprejemalo zgornje gospode, kajti dovolj slabih izkušenj je imelo v času nacifašizma, ko so takratni tlačitelji tako izmozgavali našega
kmeta. Uradniki so sicer tolažili kmete, da je to popisovanje potrebno radi razdelitve otrob, a le malokdo je temu verjel. Kmetovalci so očitali uradnikom krivično razdeljevanje otrobov, ki nikakor ni v skladu z željami ljudstva. ZVU naj upošteva potrebe kmetov, ki so včlanjeni pri nabavni zadrugi ter naj izvede razdeljevanje tako, da bo odgovarjalo vsem posestnikom tako da ne bo več kritike.
Avče
Ob zaključku tekmovanja
Kakor vsi kraji Slovenskega Primorja, tako je tudi naša vas podala obračun svojega dela.
Iz poročila tekmovalne komisije povzemamo sledeče podatke: Pogorelcu Jakopiču Andreju se je priskočilo na pomoč, prevažal se je stavbeni material. Začelo se je z obnovo.
Vaški vodovod je bil za silo popravljen. Opremila in preuredila se je dvorana Prosvetnega društva. Domači kvalificirani delavci ter prostovoljci so pripravljali opremo ter prispevali z materialom. V zdravstvenem tednu so se izkazale AFŽ in ZMJK, ki so pridno čistile poti v vasi. Krajevne organizacije so pomagale sirotam in vsem onim, ki niso imeli delovnih moči pri hiši. Izvedle so se razne nabiralne akcije ter uprizorile so se tri veselice.
Napravljenih je bilo 1856 udarniških ur ter 178 ur z vozniki. Razni prispevki v denarju in materialu se cenijo na 91985 lir.
Na zadnji udarniški nedelji so se vaščani pridružili ostalim tovarišem iz cone A in B. Sekanje drv v Vogrščku pri Avču, ter pomoč, ki so jo nudili udarniki ter vozniki s svojimi vozili sosednjim vasem Levpa in Kal za elektrifikacijo vasi spada ravno-tako v okvir tekmovanja. Udarniškega sekanja drvi se je tovariško udeležila tudi skupina iz Kanala.
Ob zaključku nedeljskega udarniškega dela, ki je obenem zaključek trimesečnega tekmovanja, je tovarišica iz okraja ocenila tekmovalno delo, pohvalila požrtvovalne udarnike, nakar so bile izglasovane resolucije, ki so bile odposlane tov. maršalu Tia-. in predsedniku vlade Slovenije tov. Marinku.
Prireditev
Diletantke AFŽ iz naše vasi so nam prikazale 15. t. m. dobro uspelo kulturno prireditev. Na sporedu je bila zabavna igrica „Ide-alna tašča" ter burka „Botra Nerga", ki je spravila vse obiskovalce v dobro voljo. Dobro so bile podane tudi deklamacije ter pevske točke.
Udeleženci so bili s prireditvijo prav zadovoljni ter želijo, da bi jih pridni igravci še večkrat razveselili s podobnimi prireditvami.
Kobarid
Okrajna skupščina Enotnih sindikatov na Kobariškem
Dne 8. t. m. se je vršila okrajna skupščina E. S. za Kobariško. Po pozdravnem govoru predsednika okrajnega odbora E.S. je sledilo izčrpno sindikalno-politi-čno poročilo, kjer je bila prikazana borba delovnih množic širom sveta, ki se borijo proti vsem kapitalističnim izkoriščevalcem in za osnovne demokratične pravice. Dosedanji odbor je podal poročilo o svojem delovanju, nakar je finančni referent obrazložil gotove težkoče pri plačevanju rednih prispevkov. Sledile so volitve novega odbora. Množične organizacije so predložile kandidatno listo, ki je bila v celoti sprejeta. Z odobravanjem je bil izvoljen za predsednika tov. Cimprič Alojz, za tajnika Volarič Stanko, za blagajnika Komar Dana, za odbornike: Mišič Franc, Pavletič Ivan, Bajt Franc, Ručna Franc, Urbančič Janko in Gašparut Jožef. V nadzorni odbor: Črne Miladin,
Skočir Jožef in Šauli Jožef. Pred zaključkom skupščine so izrazili člani zaupnico odboru, ki upa na sodelovanje vsega kobariškega ljudstva, da bo v bodočnosti lahko uspešno reševalo vsa vprašanja, ki se tičejo delovnega ljudstva kobariškega okraja.
Krn pri Tolminu
Mladina na delu
Naša mladina je pridno na delu. Pretekli mesec so se nam predstavili z igro „Trije tički", ki je še precej dobro izpadla. Nekatere vloge so bile prav srečno zasedene. Ob tej priliki je bila podarjena zastava J. A. V tednu Rdečega križa so bili še posebno delavni naši mladinci. Priredili so posrečen spored z igricami, petjem in deklamacijami, ki je žel splošno odobravanje. Nabran je bil lep znesek, ki je šel v socialne namene. Nedejamo se, da nas bo naša mladina še večkrat razveselila s sličnimi prireditvami.
Komen
Zborovanje krajevnihiNOO
Kakor po ostalih okrajhi, tako so zboroval’ preteklo nedeljo tudi v našem okraju vsi odbori ljudskih oblasti. Z veseljem sino opazili, da so prišli na zb< rova-nje v Ivanjigrad vsi odpo-Un " krajevnih NOO ter take p zali, da se resno pripravlj i ;o na skorajšnjo priključitev k skupni domovini. Predstavniki 'judstva so z velikim razumevanjem in podvigom obrazložili stanje posameznih vasi ter se udeiež’' diskusij o najbolj perečih vprašanjih, ki so bile na dnevnem redu. Posamezni govorniki s ’ podčrtali veliko razliko, obstoječo med obema conama; dotakn'M so se žalostnih razmer cone A, tjer je bila ljudstvu odvzeta oblast ter se enoglasno strinjali, da bodo samo s priključitvijo k FLRJ zaživeli nov podvig in bolišo bodočnost. S trdno zavestjo m nezlomljivo voljo stopa nas kras v novo dobo, ki bo prnesla vsemu kraškemu prebivalstvu srečo, za katero so toliko trpeli in toliko žrtvovali.
Poslednja pot junaške borke
Veličasten pogreb Paule Colja-Rastje
v Rihemberku
V soboto so prepeljali zemeljske ostanke naše nepozabne borke za svobodo — tovarišice Rastje. Iz Ločnika, kjer so bivšo članico okrožnega odbira za Srednje Primorsko, umorili zverinski četniki, so jo pripcija' v njeno rojstno vas ter jo položiii v Mladinski dom, kjer so izmenoma vršili častno stražo bivši borci in mladina.
Predno so dvignili krsto ji je pevski zbor iz Rihemberka zapel pretresljivo žalostinko »Zbogom, draga sestra ...« Sledila je dolga vrsta nosilcev prekrasnih ven-
cev. Velika množica ljudstva iz Vipavske, Krasa in ostale Conske se je vila v dolgem sprevodu, kakršnega Rihemberk še ni videl, na domače pokopališče. Nedolžni siroti — Hugon 'n Neva — sta v spremstvu sorodnikov sledili krsti preljube mamice. V sprevodu smo opazili številne zaslužne borce in delavce iz Okrožja, ki so skupno z pokojnico sodelovali v narodne osvobodilni vojni. Ob odprtem grobu sta zapela združena oevska zbora iz Rihemberka in Brij žalostinko »Žrtvam«, nakar se je zbor iz Preserij poslovil s prekrasno, v srce segajočo pesmijo »Gozdič je že zelen«. Od junaške borke se ie poslovil član okrožnega SIAU za Goriško tov. Dujc ter zastopnica že^ iz Rihemberka in mladinka iz Preserij. Vsi govorniki so se spominjali tovarišice Rastje, ki je sledila klicu domovine ter padla za naše sklone ideale. Za vzor velike domovinske ljubezni naj sledijo besede, ki jih je izpovedala zaslužna tovarišica Pavla v času težke borbe: »Težko mi je, ker sem se morala ločiti od svojih ljubih otrok. Zavedam pa se in sem trdno prepričana, da se borim za njih srečo in za srečo vseli otrok«.
Večna slava junaški borki Pavli!
SnuiMi tečaj v Planici
Slovensko planinsko društvo v Gorici je organiziralo za. svoje člane mladince desetdnevni začetniški smučarski tečaj v Planici. Tečaj vodi izurjen smučarski učitelj. Razveseljivo je, da no mladi smučarji in smučarke sami izvedli vse pripravljalno in organizacijsko delo. Na dan sv. Štefana ob zgodnji jutranji uri so se mladinci sestali na Katari-nijevem trgu, kjer jih je že čakal kamion. Veselim in razigranim mladincem je spregovoril tajnik SPD. dal jim je še zadnja navodila in priporočila, nakar je avto med »zdravo« klici krenil proti sv. Luciji. O poteku tečaja bomo še poročali.
DRilGIlUSKE DDHLilBE
Dne 22. t. m. je prišlo med sindikalnimi organizacijami v Gorici do novega sporazuma, ki določa nove draginjske doklade. Sklenjeno je bilo, da bo prejela Gorica v primeri s Trstom sledeče odstotke manj in sicer :
Občina Gorica, znižanje za 5°/0 Občina Anhovo „	„	8°/,
druge občine .	„	„ 10%
Ta dogovor velja od L oktobra 1946 do 31. marca 1947. Delojemalci in delodajalci so se tudi sporazumeli, da se bo ustanovila v Gorici - pri Uradu za delo -paritetična komisija, v kateri bosta zastopani obe stranki. V isto bodo lahko vstopile tudi druge kategorije delavcev.
SREČNO IN VESELiO NOVO L»ETO 19471
KMETIJSKO DRUŠTVO VIPAVA
PODRUŽNICA V GORICI
ULICA SV. GABRIJELA ŠTEV. 4 - TELEFON: 831
ZA UOG A VSAKOVRSTNIH VIN IN LIK KR J KV
U pravnik : IVAA URIC
(Cheamatobia brumata)
Za mno^o kmetovalcev goriškc pokrajine predstavlja pridelovanje češenj znaten vir blagostanja. Nekaj let sem pa povzročajo na njih gosenice češnjevega metuljčka, ki napadajo tudi drugo sadno drevje (hruške, jablane itd.) zelo občutno škodo.
Preteklo leto so gosenice tega škodljivca mnogo češnjevih dre ves popolnoma ogolile, tako da je bil ne le lanski pridelek popolnoma uničen, ampak tudi letošnji hudo ogrožen.
Samica je siva, brez perot;, zavaljenega života in dolgih nog. Proti sredi oktobra zlezejo popolnoma razvite žuželke iz zemlje. Ker nimajo pereti, ne morejo leteti in so zato primorane lezli navzgor po deblu drevesa, kjer polagajo na vejah, zlasti pa okrog popkov veliko število jajčec.
Spomladi se izvalijo rjavo-rdečkaste, na hrbtu temno rdeče pege in ob straneh rumene lise noseče gosenice, ki začnejo takoj objedati vse zelene dele rastline (liste in mladi zarod).
Zatiranje gosenice
Kakor zgoraj rečeno, imajo samice samo nastavke perot in ne morejo leteti. Zato jih lahko lovimo s tem, da ovijemo sredi oktobra meseca debla z lepilnimi pasovi. Lepilni pasovi služijo v to, da zabranijo samicam prehod na veje dreves. Približno na sredi višine ovijemo deblo s 15 do 20 cm širokimi, iz močnega pergamentnega papirja napravljenimi pasovi, ki jih privežemo na deblo z vrvico ali pa z žgano že
*	Teheranski radio je javil, da so iranske vladne čete zaprle 26 častnikov iranske vojske, ki so se pridružili azerbejdžanskim silam. Sodilo jih bo naglo sodišče.
*	3000 žen - delavk v Tokiu (prestolnici Japonske) je zahtevalo odpravo razlike med mezdami moških in žensk. Povprečna plača žen je na Japonskem za 45°/o manjša od mezd, ki jih prejemajo moški. Zato so To* kijke odšle na policijsko upravo v mestu in zahtevale reformo policijskega sistema, ki «sedaj ščiti koristi privilegiranih razredov«. Vodila jih je predstavnica žen-delavk tokijske mestne transportne družbe »Fumiko jazu-mi«.
*	Predsednik španske republikanske vlade Jose Girai je prispel iz New Yorka v Pariz. Na letališču Le Bourget so ga sprejeli predsednik begunske baski-ške vlade Jose Antonio Agv.rc in člani španske republikanske vlade.
*	Švicarski parlament je odobril kredit 1 milijon švicarskih frankov za atomska raziskovanja, pri čemer je odklonil predlog socialistične stranke, da naj se vrši proučevanje atomske energije pod kontrolo države.
*	Število ponesrečenih italijanskih državljanov, ki so za časa bivanja zavezniških čet v Italiji prišli pod kolesa angleških in ameriških avtomobilov, znaša 3584 mrtvih in 20.192 ranjenih.
lezno žico. Če je skorja preraska-va ali razpočena, jo prej ugladi-mo in zapolnimo razpoke z zmesjo ilovice in kravjeka, s čimer zabranimo samicam prehod pod pasom. Nato namažemo papir s tanko plastjo posebnega lepila. V to se poslužujemo lesene lopat:-ce. Eno izmed najboljših lepil je »Tree tanglefoot«.
Vremenski vplivi povzročijo, da se papir sčasoma skrči, tako da zapusti rob za seboj pas brez lepiva, po katerem bi zamogle samice zlesti do vej. Da se temu nedostatku izognemo, namažemo, preden privežemo ovoj, nekoliko centimetrov širok pas tistega papirja, ki ga prikriva rob, tako da ostane tudi po skrčenju papirja ves ovoj namazan z lepilom.
Plezanje samic metuljčka na veje zabranimo lahko tudi s tem, da ovijemo deblo rastline pol do en meter nad zemljo s cunjo, napojeno v katramu. Tako moremo uničiti mnogo v cunji ujetih samic.
Razen omenjenih sredstev se lahko poslužimo koncem zime ali pričetkom pomladi nekoliko dni, preden se začne popje napenjati, jedkih sredstev (Antiparasit, Fi-todrin, Neodendrin, Miskodrin, itd.) na vejah, na katere je metulj položil jajčeca.
Gosenice moremo zatirati tudi z uporabo arzeniatov (aluminijev arzeniat, svinčeni arzeniat, 0,4 kg, če v prahu, in 1 kg, če v obliki mazila), ki zastrupijo, če z njim poškropimo listje, gosenice, čim se pojavijo.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je nastavljanje lepilnih pasov v tem letnem času najbolj preprosto, najcenejše in toliko velikim kolikor malim pridelo valcem lahko dostopno sredstvo.
*	V vasi Andria v bližini Barija (južna Italija - Puglie) so pričeli stavkati poljedelski delavci, ker niso hoteli veleposestniki priznati sporazuma o delitve žetve v razmerju 40'Vo proti 60°/». V znak solidarnosti so pričeli stavkati tudi drugi poljedelski delavci - dnevničarji, tako da je prekinjena trgatev oliv na velikih posestvih.
*	Izredno porotno sodišče v Rovigu (bližnja Italija) je izreklo sodbo nad fašističnimi zločinci, ki so povzročili smrt 42 oseb v Villa Narcana. Plden izmed obtožencev je bil obsojen na smrt z ustrelitvijo, 18 pa na različne zaporne kazni med 10 do 30 let, dočim je bilo 7 obtožencev oproščenih zaradi »pomanjkanja dokazov«.
*	V teh dneh se je začelo na ozemlju vse Češkoslovaške točiti pivo, ki ima 7 sladovih stopinj. Ob tej priliki je govoril češkoslovaški minister prehrane v največji praški pivovarni in povda-ril, da je proizvodnja boljšega piva dokaz splošnega gospodarskega zboljšanja razmer na Češkoslovaškem. češkoslovaško pivo — predvsem svetovnoznano plzensko pivo ima najboljši glas na celem svetu — Češkoslovaška republika izvaža to pivo v ekspertni kakovosti v večino evropskih držav.
*	Kot poročajo iz Pariza so večji del draguljev, ki so jih pred šestimi tedni ukradli vojvodinji Windsorski, pretihotapili v Francijo.
*	V pristanišču Glasgowu je 500 britanskih vojakov odklonilo, da bi se vkrcali na ladjo »Ea-stern Prince«, ki bi morala odpluti na Daljni vzhod. Že v vlaku, ki se je pripeljal do pristanišča, so začeli vojaki stavkati »s prekrižanimi rokami«. Na oknih vagonov pa so napisali zahtevo, da morajo božič prebiti na svojih domovih.
*	Italijanski minister za županje zadeve Pietro Nenni je sprejel delegacijo nacionalnega društva partizanov, ki se je mudila v Beogradu. Voditelj delegacije je podal poročilo o svojem potovanju in o razgovoru z maršalom Titom ter z jugoslovanskimi oblastmi.
*	Vojaško sodišče za mesto Beograd je izreklo obsodbo nad nemškimi vojaškimi zločinci, ki so kot funkcionarji gestapa v Srbiji krivi za smrt 150.000 ljudi v času okupacije. Devet jih je bilo obsojenih na smrt z obeše-njem, devet z ustrelitvijo, ostali pa na več let robije.
*	V Hamburgu se zaključuje razprav,a proti zdravnicam, ki so izvrševale zločinske eksperimente nad zapornicami v ženskem taborišču Ravensbrticku. Več preživelih zapornic je pričalo o mučenjih žena do blaznosti. Nato so te blazne ženske zaprli v celico, kjer so jih pustili umirati v najhujših mukak.
*	Družinam mobilizirancev Jugoslovanske armade, padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja je bilo doslej izplačanih 162,000.000 dinarjev.
*	Na glasbeni šoli v Subotici bodo odprli glasbeno ljudsko univerzo. Prvo predavanje bo posvečeno življenju in delom ve* likega klasika Josefa Havdna
DAROVI
Ob drugi obletnici smrti nepozabnega sina Franca je darovala družina dr. Lamberta Mermolja iz Gorice znesek 1000 lir za vojne sirote.
Za božičnico sirotam v. jnili žrtev so darovali dobrosrčni Goričani vzhodne mestne četrti 7371 lir.
Tov. Štekar iz Števe jan i je daroval 5000 hi socialnem skrbstvu ter 5000 lir za vojne sirote
Ob priliki rojstva prvega sinčka Boža, darujeta Davorina in Henrik Gruntar iz Vrtojbe pri Gorici 500 lir za Rdeči križ.
ASIŽZ iz Spodnje Braiece je darovala za sirote padlih v narodno osvobodilni borbi 935 lir
Prosvetno društvo »Pt.dgera« je darovalo Dijaški matic v Gorici 5000 lir za revne dijake
Zlatim srcem iskrena zalivala!
JNekaj škotskih
Meščan iz Aberdeena se je dal po peturnem prigovarjanju zavarovati zoper požar. In ko je slednjič podpisal pogodbo, je dejal agentu: »Tako, to je zdaj opravljeno, in zdaj, gospod, bi mi lahko pustili tu še škatljico vžigalic«.
Škot se je vozil iz Londona v Edinburg. Na vsaki postaji je izstopil in hitel k blagajni.
»Zakaj izstopate na vsak’ postaji?« ga je vprašal sopotnik
»Na vsaki postaji si kupim vozovnico do prihodnje post’ je.«.
»Zakaj si ne kupite cele vo zovnice iz Londona do Edinburga?«
»Zdravnik, ki me je v Londo nu pregledal, je dejal, da lahko vsak trenoteK umrjem zaradi srčne bolezni. Zakaj bi torej po nepotrebnem izdajal denar?«
Škot zagleda ne hotelu napis. Garaža zastonj. Zapelje avto / garažo. Vratar ga vpraša:
»Katero sobo pa imate v hote lu gospod?«
DROBNE NOVICE
L
Modri možje
Prekmorski upravniki za naše kraje hodili v temeljite so tečaje.
Možje so modri, znajo čisto vse: kako se razdeli v pas A in Be, kar spada vkup; kako se vzame cesta, železnica, ki veže naša mesta, obale naše tesni, kratki kos.
V	množico znajo brž zagnati voz, po njenih glavah trkati s količi
in s curki vse pobrizgati pri priči, s konji in streli plašiti ljudi negibno gledati, ko teče kri, ki jo zločinska roka kje preliva, če ji zavest je naša še preživa.
Svoboščin zlatih blagodejni dih ponujajo nam le na bankovcih.
V	naprave naše vsiljevati znajo sovražnikovo nam zakonodajo, poltujo šolo, brez domačih knjig, s kosilcem in berilcem za podvig.
Kak spakedran napis — „ Pozor, Krispoti.
Omejna hitrost “ — ti voznika zmoti...
Modri možje znajo, poznajo vse,
le nas in našega jezika — ne.	- d -
' ________________ ^
»Sobo?« se začudi Škot. »Ne potrebujem je, ker spim kar v avtu«.
Vozni rod
Odhod in prihod ulahov na glavni železnišhi postaji v Gorici
Odhod v Trst ob 2 uri 46 minut po polnoči, nato ob 6. uri 17 minut zjutraj, ob 8. uri in pol — ob 2. uri 2 minuti popoldne, ob 5. uri 5 minut, ob 6. uri 9 minut zvečer, ob 10. uri 21 minut pred polnočjo.
Prihod iz Trsta ob 1 uri 6 minut po polnoči, nato ob 6. uri 33 minut zjutraj, ob 7. uri 50 minut, ob 8. uri 25 minut — ob 1 uri 11 minut popoldne, ob 3 uri 12 minut, ob 6. uri 25 minut zvečer, ob 9. uri 27 minut.
* « *
Odhod v Videm ob 1 uri 8 minut po polnoči, ob 6. uri 38 minut zjutraj, ob 8. uri 26 minut — ob
1 uri 16 minut popoldne, ob 6. uri in po! zvečer, ob 9. uri 32 minut.
Prihod iz Vidma ob 2 uri 44 minut po polnoči, ob 6. uri 5 minut zjutraj, ob 7. uri 19 minut — ob 1 uri 55 minut popoldne, ob 6. uri 4 minute zvečer, ob 10 uri 18 minut pred polnočjo.
Odhod v Ajdovščino ob 4. uri 20 minut zjutraj, ob 5. uri in pol zvečer.
Prihod iz Ajdovščine ob 6. uri 37 minut zjutraj, ob 6. ur! 55 minut zvečer.
Avtobusno podjetje M. Feriani
Odhod iz Gorice (Travnik) ob 13. uri (preko Komna).
Prihod v Trst ob 14. uri 55 minut.
Odhod iz Gorice (Travnik) ob 16. uri (preko Štanjela).
Prihod v Trst (ulica F. Severo) ob 18. uri 20 minut.
AVTOBUSNI PROMET
Avtobusno podjetje F. RIBI A Comp.
GORICA - TOLMIN IN NAZAJ
Odhod iz Gorice ob 15.— nri, prihod v Tolmin ob 16.30; odhod iz Tolmina ob S,— uri, prihod v Gorici ob 7.30 zjutraj.
GORICA - ŠMARTNO - DOBROVO IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 12.30 url, prihad v Šmartno ob 14.30; adhod iz Šmartnefa ob 14.—, prihod v Gorico ob 15.— ; odhod Iz Gorice ob 17.—, prihod v Debro va ob 18.25; odhod iz Dobrovega ob 6.30, prihod v Gorico ob 7.50.
GORICA - TRST IN NAZAJ
Odhod iz Gorice ob 7.30 in 13.30, prihod v Trst ob 8.55 in 14.30; odhod iz Trata ob 13.— In 18.30 url, prihod v Gorico ob 14.20 In 19.50 uri.
GORICA - VIDEM IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 7.-, 12.15 In 12.45.
Odhod iz Vidma ob 8.30, 13.25 in 18.-.
GORICA - GRADIŠKA IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 13. , 17.— In 18.30.
Odhod Iz Gradiste ob 7.30, 7.40 in 14.05.
GORICA - PALMANOVA IN NAZAJ Odbod iz Gorice ob 14.—, url; odhod iz Palmanove ob 6.30 «ii.
GORICA - FIUMICELLO - GRADEŽ IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 14.— uri; odhod iz Gradeža ob 6.30 uri.
GORICA - TRŽIČ IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 6.45 (lamo za delavce), ob 12.15 In 13,— uri;
Odhod iz Tržita ob 8.—, 13.30 In 17.25 (samo za delavce).
GORICA - KRMIN IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 12.45 in 16.—; odhod iz Krmina ob 9.16 in 13.56.
GORICA - BOLOGNA IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 6.— (ob torkih In petkih).
Odhod iz Bologne ob 8.30 (ob sredah in sobotah).
GORICA - MILAN IN NAZAJ
Odhod iz Gorice ob 6.— uri (ob četrtkih in nedeljah), odhod iz Milana ob 7,— (ob torkih in sobotah.
GORICA - RIM IN NAZAJ
Odhod iz Oorict ob 6.— (ob sredah).
Odhod iz Rima ob 8.— ari (ob sobotah).
Avtobusno podjetje Olanosini:
PROGA TRST - GORICA - BOVEC
Odhod iz Trsta (iz poataje avtobusov) proti Bovcu ob 7.—.
Prihod v Gorico (via Donizetti) ob 7.45.
Prihod v Bovec ob 9.55.
Odhod iz Bovca proti Trstu ob 14— uri.
Prihod v Oorico (Zlati jelen) ob 16. .
Prihod v Trst ob 17.— uri.
BOVEC - GORICA
Odhod iz Bovca ob 6.— nri, prihod v Oorico ob 9.15.
Odhod iz Gorice (pri Zlatem jelenu) ob 16.05, prihod v Bovec ob 19.—.
GORICA - SV. LUCIJA OB SOČI Odhod Iz Gorice (pri Zlatem jelenu) ob 6— in 12.45.
Prihod v Sv. Lucijo ob 7.10 in 13.55.
Odhod iz Sv. Ladje ob 7.30 in 15.— nri.
Prihod v Gorico ob 8.40 in 16.10.
(Avtobusi ne vokIJo ob nedeljah).
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ Za Ust odgovarja ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: Gorica, Korzo Roosevelt, 33/11. — Izdaja lista je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Godci — Najemnik: »Primorski dnevnik*