1 leto XIV. jj >tev. 8	i e l e r o * utrDrnsi v			NAUUČMNA NA MESEC	Cena i
	O P f> * V P ■ A—<0 1» J5—67 POSI1OVUNICA Cfl IP Prešernovi S trt. 28C *nM*l C P K O V N • P t ( II N 11 «1«	Maribor, četrtek 11. januarja 1940		Prejeman v upravi ali po poSlj 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30din	din 1*— j
Vojna mrzlica na Švedskem
i
Vedno večji pritisk za aktivno vojaško pomoč Finski — Odkrita švedska in norveška komunistična špijonaža in sabotaža — Švedski parlament izglasoval prve zakone za varnost in Obrambo domovine
STOCKHOLM, 11. januarja. Exchange Telegraph. V političnih krcjh švedske metropole se pojavljajo znaki, da zajema Švedsko vojna mrzlica in da je samo če vprašanje Črsa, kdaj bo sledila odkrita vojaška pomoč Finski. V tisku, radiu in predavanjih se opozarja švedski narod na nevarnost, ki grozi skandinavskim državam, ako Sovjetska zveza zmaga nad Finci. Švedski listi objavljajo na vidnem mesta tudi izjavo polkovnika Pietra, ki opozarja Švede, da je treba sovjetske čete zaustaviti na Karelijski ožini, ail pa nastane direktna nevarnost za svobodo in obstoj Švedske. Polkovnik opozarja na švedsko-raske odnošaje L 1809. In 1918. in pravi, da Švedska ne sme dovoliti ponovitve tistih nemilih dogodkov, ko so ji bili Rusi sosedi. Posebno močno se pa čuti tudi vp!!v propagande iz tujih virov, ki pripravlja Švedsko za nastop proti Sovjetski zvezi
Delovanje Švedskih komunistov
STOCKHOLM, 11. januarja. Exchange Telegraph. Na Švedskem le bila odkrita komunistična zarota, H daje l’s'u »Stockholm T-!'tnin«ren« povod, da ostro kritizira prizanesljivost oblastev proti komunističnemu razdiralnemu delu. List pravi, da so največ.’a gnezda komunistične delavnosti prav v vzhodnih krajih, t. j. na
.aeB nasproti Finski, kjer se vrše glavne priprave za ctrambo Švedske v primeru napada. Prav o teh pripravah vojaškega značaja bi bilo treba čuvati pred nepoklicanimi največjo diskrecijo. Dalje pravi list, da se je posrečl'o sovjetskim letalom s pomoč‘o komunistične podpore fotegra tirati najvažnejše vojaške objekte in to-
Čela čistiti med železničarji, med katerimi je bilo na severu 25% komunistov. List piše dalje tudi o veliki škodi, ki Jo je povzročila sovjetska špionaža v zvezi j, izdajo Finske na severu pri Fetsamu, kamor sovjetske čete brez te pomoči nikoli ne bi bile prišle.
Prvi švedski izjemni zakoni
varne na Norveškem. Zanimivo je tudi to, da je mogel scv>tski moskovski *a-dlo poročati vedno že nasledi? Jga dne c vsakem premikanju švedskih in norveških čet proll severu. Sov'eis’'o vomin-stvo Ima tu svo’e skrite radijske oddajni-ce. Švedska železniška uprava je že pri-
^ STOCKHOLM, 11. januarja. Reuter. Švedski radio je sporočil sinoči, da je švedski parlament izglasoval posebne zakone za varnost in obrambo države v primeru vojne. Posebno so bili izglasovani zakoni, ki dajejo vladi pooblastila za pobijanje vohunstva in sabotaže ter uvedbo cenzure pri poštnem, telefonskem in telegrafskem prometu. Odslej je mogoče tudi brez sodnega sklepa zadrževati v zaporu sumljive osebe, a največ 30 dni. Omejuje se končno tudi izvoz zlata in tujih valut
Angleški letalshi napad na nemška oporišča
Letala «o napadla otok Sy!t, Helgoand fn Hntfenburgov nasip, katerega so baje poškodovala — Spopad med angleškimi in nemškimi letali
LONDON, 11. januarja. Reuter. Včeraj so angleška letala napadla nemška oporišča na Frizijskib otokih in Helgo-landu In se spopadla z nemško obrambo.
LONDON, 11. jan. Reuter. Naknadno se izve, da je bil napad na angleška iz-vidniška letala izvršen po nemških lovskih letalih, ki so bila nedavno izdelana in so znatno hitrejša od prejšnjih. Zračna bitka je bila 200 milj od angleške obale. Kljub več?! hitrosti v manevriranju nemških letal so angleški piloti sprejeli boj in s koncentracijskim ognjem preprečili sovražniku, da bi se jim približal.
LONDON, 11. jan. Dopisnik »Daily Telegrapha« javlja iz Kjevenhavna, da so ljudje, ki so opazovali veliko bitko v zraku, našteli 50 nemških letal, ki so posegla v boj. Angleška letala so bombardirala Helgoland In Sylt. Nemški protiletalski topovi so otvorill nanje močan ogenj, toda britska letala so manevrirala tako uspešno, da so se nepoškodovana izognila ognju. Danski opazovalci z otoka Rom5 trdijo, da je eno nemško letalo, ki sta ga preganjala dva angleška bombnika, bežalo vzdolž danske meje. Zadnjič so opazi!] trojico letal nad Ring-kebingom, na pol poti k obali Jutlanda.
Drugo nemško letalo je bilo prisiljeno, spustiti se pri Bolu blizu Fenderja na Danskem. Letalo je poškodovano, pilot interniran. NI še znano, kolikšno škodo Je napravilo bombardiranje na Helgolan-du, toda verjetno je, da je velika, ker so angleška !eta'a prišla iznenada In so utegnila vreči mnogo bomb, preden se ie nemška obramba zbrala. Danci otoka Romo so opazili, kako so s Sylta prispeli nemški bombniki, da bi posegli v boj z Angleži. Opazili so tudi močno streljanjem protiletal. topov pri Hinden-burgdammu, ki je 10 milj dolg in veže otok Sylt s kopnim. Sylt je prav tako
Zgodovina ne pozna Mrejše obrambe od finske
F’nd so večinoma povsod dosegli sovjetsko me;o, a ie ne nameravajo prekoračiti — Sovjeti se pripravljajo na novo ofenzivo — Navdušenje za Fjice in pomoč od zunaj
HELSINKI, 11. jan. »United Press« po- |{U včerajšnjega dne ni bilo pomembnej-roca, da zbirajo Finci sedaj vzhodno od gjh dogodkov. Slabo vreme je onemogo-Suomusalmija bojni material, ki so ga 5ii0 letalske polete, zaplenili sovjetskim četam. Ta mater la'. LONDON, II. jan. Reuter. Herojski od-
je dobro ohranjen In ga bo mogoče po veliki večini zopet uporabiti v bojne namene. Finske čete so se ustavile večno* ma na sovjetski meji in je niso nikjer prekoračile v večjem odseku, dasi bi to lahko stor le. Zdi »e, da ne marajo z vpadom v Sovjetsko zvezo zbuditi vojnega razpoloženja med sovjetskimi množicami, ki gr. doslej prav nič ne kažejo. Pač pa so pričel Finci graditi povsod na meji, kjer so |o dosegli, nove utrdbe In ovire, ki obstajajo pretežno v sekanju dreves In na-pravljanju barikad proti tankom.
LONDON, 11. jan. Reuter. Finske Čete so dosegle na več krajih sovjetsko mejo, a nimajo namena, prekorač ti jo. Finsko ^hovno poveljstvo je mnenja, da je sa Tatija obramba povsem defenzivna. Voj Sito b] tudi bilo težko zalagati s prehrane m materialom, če bi se oddaljila od svo Ih skladišč. Sovjeti pripravljajo medteir •^organizacijo svo?e vojske, da ‘o pr pra Wjo za novo veliko ofenzivo, ki bo naj »asnejs v dveh mesecih.
MOSKVA. 11. an. Havas Komunike *eningrajskega poveljstva javlja, da v te-
por Fincev proti sovjetski Rusiji je izzvai v Španiji najgloblji vtis. Zadnje ve3tl o finskih zmagah so sprožile po vsej špa-nji veliko navdušenje. Kot članica pakta proti komlnteml se čuti Španija obvezano, da izposluje čim hitrejšo pomoč Finski. Poučeni krogi trdijo, da je iz Španija že odšlo nekaj vojnega materiala.
LONDON, 11. jan. Havas. Rimski dopisnik »Daily,Expressa« poroča svojemu listu, da bo general Franco poslal Finsk topove, puške in tanke, katerih Špani j' po končani državljanski vojni ne potre buje več. Ta vojni material bo poslan s španskimi ladjami čez Norveško.
LONDON, 11. jan. Reuter. Angltšk: tisk kaže še vedno največji interes za boje na Finskem. »Daily Telegraph« piše, da ne pozna zgodovina hrabrejš h bojev, kakor je sijajna finska obramba proti *ia<J močnemu sovražniku. Sovjetski krogi v Moskvi so zaradi tega iznenaden'. Dosedanji boji so pokazali slabost sovjetsk: udarne sila In da se tudi drugim državam ni treba bati sovjetskega napada.
WASHINGTON, 11. jan. Havas. Prezi-dent Roosevelt je izjavil, da bo prihodnj teden predložil kongrecu predlog za po moč Finski. Sedaj preučava načrt, po katerem bi se ji moglo najuspešneje poma Sati. To vprašanje preučuje v sodelova nju z zastopniki vojske, financ in ostali resorov.
Odmevi sestanka v Benetkah
BUDIMPEŠTA, 11. jan. MTA. »Pester Lloyd« piše v uvodniku, da sta Italija m Madžarska zavzeli odločno stal šče dr vseh vprašanj v vzhodni in južrovzbodn Evropi, življenjski problemi Mad?arsk se morajo rešiti v dtt^u prav čnosti, ka je tudi želja Italije, da si pr.zajeva za
evolucijo zdrave, miroljubne Evrope. T problemi bodo rešen", kadar bo priše ugoden trenutek. Madžarska in Itaiiji nadaljujeta politiko, diktirano po velik!! evropskih interesih. Madžarske zalitevc se ne more_’o menjati. Politika MacUa--ske in Italije je delo na konstruktivnem
AMERIŠKI KREDIT NORVEŠKI
WASHINGTON, 11. jan. Norvelkf je odobren kredit 10 milijonov dolarjev. — Posojilo je Norveška dobila po senzacionalnem govoru poslanca Shenleya v poslanski zbornici. Sben!ey je zahteval zaščito USA za Norveško In druge skandinavske države pred Rusijo.
VVASHINGTON, 11. januarja. Reuter. Družba za finančno obnovo in izvozna in uvozna banka sta Norveški dovolila kredit deset milijonov dolarjev. Norveška bo porabila ta denar za nabavo raznih potrebščin v USA.
kakor Helgoland važna pomorska ta letalska baza Nemčije. Pristanišče na vzhodni obali Sylta lahko sprejme ladje do 50.000 ton. Okrog luke so postavljene težke baterije, na otoku sta dva velika podzemna hangarja. Danske oblasti so odredile, naj bo otok R5m5 ponoči razsvetljen, da ne bodo tuja letala poškodovala nevtralna tla.
LONDON, 11. jan, Reuter. Dopisnik »Timesov« javlja, da so se včeraj ves dan čule sirene z otoka Sylta. Posebno 'asno jih je bilo slišati med 13. in 14. uro. Okrog 15. ure Je bilo čuti močne eksplozije treh bomb blizu Hindenburpovega nasipa. Prebivalci blizu meje trdijo, da le ena teh bomb zadela nasip In ga težko poškodovala. Zaradi bojev v zraka n! včeraj niti vlak vozli po nasipu. Danska vlada je odredila komisijo, ki naj ugotovi škodo na njenem ozemlju.
miru v duhu evropske odgovornosti. Madžarska nadaljuje s svojo zgodovinsko vlogo kot bran ,k civilizacije, v čemer jo podpira Italija.
RIM, 11. jan. Diplomatski urednik agencije Stefani piše: Sestanek grofa Ciana s Csakyjem je, čeprav je bil samo posvetovalnega značaja, našel največji odmev v Evropi in Ameriki. To zanimanje mednarodne javnosti je jasno Dokazalo dejstvo, da je položaj Italije v Podonavju in na Balkanu prvovrstnega pomena In da je usoda teh področij ozko povezana s poltiko Rima. In resnično, od stališča Italije je odvisno, ali bo obvarovan mir v Podonavju In na Balkana. K9r zadeva razmah sovjetov, je bilo že na leji veli* ega fašističnega sveta ugotovljeno, kak Sne nevarnosti bi lahko nastale za Podonavja in Balkan, čedalje bolj postaja resnica, da je vočigled negotovega položaja in pretečih nevarnosti v bodočnosti treba vsa vprašanja, ki še delijo balkanske narode, pretresti in rešiti v duhu razumevanja in pravičnost?. Ja trt se tako doseglo splošno pomnjenje, kar je nrvi in neobhodni pogoj za smotrno sodelovanje.
Sestanek Balkanske zveze iele 25. februar’«
BEOGRAD, 11. januarja. Na uradnem mestu se potrjuje, da se snidejo zunanji •ninlsfri Balkanske zveze k posvetu meseca febrrprla v Beogradu, vendar sestanek ne bo že 2. ampak šele 23. febr.
Maribor, 11. januarja. Te dni je poteklo 59 let, odkar je bila ustanovljena v Srbiji prva stranka s pisanim programom ter z ostalimi karakteristikami prave moderne stranke. To je bila radikalna stranka, ki je objavila svoja pravila 8. januarja 1881. leta v prvi številki glasila svoje skupščinske frakcije »Samoupravi.«
Program se po posameznih točkah ba-vi z zakonitostjo, administracijo, sodstvom, prosveto, finančno politiko, z zunanjo po!it«ko itd. ter predvideva: spremembo obstoječe ustave v smislu večje de mokratizacije; razdelitev države na sreze in občine po načelu samouprave; kombinacijo stalnih državnih sodišč z izvoljenimi za civilne in porotnimi za kazenske prestopke; neposreden, progresiven davek po bogastvu in dohodkih; Narodno banko, ki vodi vse državne finance in ves denarni promet, posebno pa skrbi za kredite, namenjene napredku kmetijstva, obrti in industrije; splošno brezplačno šolstvo s podporo siromašnim učencem; stalno vojsko itd. Svoj cilj vidi v narodnem blagostanju in svobodi, državni neodvisnosti ter zedinjenju srbstva. Zahteva takojšnjo svobodo tiska, zborovanja, združevanja, občinsko samoupravo, osebno in imovinsko varnost.
Pisani program radikalov ni bil zgolj za trenutno uporabo v naglici sestavljena papirnata tvorba. Predstavljal ie statut, kt naj bi bil temelj organizatoričnega dela med množicami, že prej močno razgibanimi, bil je poskus, zajeti ljudsko gibanje v organizirano strankino formacijo — uporabiti njegove neizčrpne sile ter mu obenem z bojnimi klici, izvirajočimi iz vsakdanjih potreb preprostih množic vcepiti kot svoja tudi druga, dalekosežnejša gesla. Srbski osvobodilni upori v prvi polovici 19. stoletja so rešili ljudstvo tujih osvajalcev in fevdalnih vezi, v katere so ga vlkenili. Ostala pa so nerešena še nešteta socialna vprašanja, ureditev države v narodnem smislu, srbstvo še ni bilo zedinjeno. Tuji imperializmi v svoji rani epohi so predli svoje niti tudi okrog mlade države in Balkana. Kmetsko ljudstvo, ki je v sedemdesetih letih še tvorilo Q0%, je bilo predmet 'brezsrčnega »zelenaštva«, vsemogočnosti birokratskega sistema itd., ter bi kmalu izgubilo pridobitve agrarne reforme. Nastalo je močno ljudsko gibanje, ki je dobita svojega ideologa v Svetozarju Markoviču, ki je, kritizirajoč zgolj politični program liberalcev, pojavil svoj gospodarski in socialni program. Dasi predhodnik srbskega delavskega gibanja, je vplival močno tudi na srbsko vas ter na prvega srbskega kmetskega ideologa Adama Bogosavljeviča.^ ki Je vodil neposredno med kmetskimi množicami čisto kmetsko razredno borbo, postavljajoč antitezo kmet — uradnik.
To gibanje za kmetsko državo je prvič ofttro opozorilo na sebe v kragujevskih manifestacijah, kjer so njegovi pr:staši manifestirali z rdečo zastavo ter jih je razgnala šele vojska. Volitve 1878. leta so pokazale, da se je radikalno pnbanje med ljudstvom razširilo. V skupščino je prišel mlad inženir Nikola P a š i č, ki je predstavljal nekako desno krilo med Markovičevimi pristaši, dasi so ga oblastniki proglašali za komunista.
Radikalna stranka, politična organizacija srbskega naprednega mesčanstva, fcmetov in inteligence je imela izvrstne in vnete agitatorje med vaškimi duhovniki. Zbrala je okrog sebe večino srbskega naroda ter edina bila sposobna, da ga vzgoji in pripravi v notranji politiki za parlamentarizem, v zunanji za boj, k: naj združi vse srbstvo. Višek boja je pomenil timočki upor, kjer je bil na terenu glavni mož Aca Stanojevič in ki je imel za posledico tudi razpust stranke, emigracijo, obsodbo voditeljev itd.
Po zaslugi radikalnega gibanja je padla dinastija Obrenovičev ter nastopila doba srbskega parlamentarizma, v katerem so igrali radikali glavno vlogo vse do ustanovitve države
Važen je bil tudi radikalni zunanjepolitični program. Poudarjal je tesno sodelovanje s Cmo goro, posebno pa z Bolgari, glede katerih je zastopal mnenje, da naj bi se Bolgari in Srbi tudi glede notranje politike prilagodili drug drugemu Zedinjenje srbstva je videl v revolucionarnem boiu balkansk'h narodov zoner tuj imperializem. Tudi to je bila dešči na Svetozaria Markoviča, ki io je prevze tudi Nikola PašiA, daai je tudi v tem po-
SV1
Odmev zadn ega odločnega govora romunskega kralja - So v|elski komentarji odstopa angleškega vojnega mnistra
BUDIMPEŠTA, 11. januarja. MTI. Dopisnik »Magyar Orszaga« poroča svojemu listu, da je izzval zadnji govor rom.m
skega kralja Karola, v katerem se je izrekel proti vsaki reviziji in za odločno obrambo pred vsakim napadom, v Mo-kvl veliko presenečenje. Moskva govori sedaj o spremenjenem zadržanju Romunije. ki se pripisuje angleškemu in francoskemu vplivu. V zvezi s tem opozarjajo v Moskvi, da sta zahodni velesili vršili fak vpliv tudi v Turčiji, da pa je Turčija zaradi potresa večinoma izgubila svojo hoievno moč. Romanski generalni štab pa delnje že več časa na utrjevanju meje
na Dnjestru in reorganizaciji vojske. Pa tudi d emisija angleškega vojnega ministra Hore-Belishe je izzvala v Moskvi orecejšnje vznemirjenje. V Kremlju izjavljajo, da je bil Ho.e-Belisha, v nasprotju z večino angleške vlade in vojaških kro-fjov, proti pomoči Finski. Mimo tega je bil nezadovoljen z dosedanjim načinom vodenja vojne proti Nemčiji. Novi vojni minister Stanley je znan po svojem velikem sovraštvu nasproti Sovjetski zvezi In komun’zmu. Razen tega se boj‘e v Moskvi, da bi utegnil italijansko-vatikanski vpliv proti sovjetom zbližati Nemčijo z rahodnima ve1esi’ama.
Indiji ne grozi sovjetska nevarnost
LONDON, 11. januarja. Reuter. Španski list »Ya« piše o solidarnosti velikobri-tanskega imperija:	»Treba	je	naglasiti,
da kaže velikobritanski imperij v sedanji vojni neverjetno solidarnost. V vseh delih imperija je doseglo novačenje prostovoljcev mnogo b»Oe uspehe, kafeer 1. 1914. Dasi je indijsko javno mnenje nejasno, vidimo vendarla, da indijski princi naravnost tekmujmo med setoj, kateri bo poslal večjo pomoč svcfcmu kral?u in ce-
sarju.« Pa tudi avtoritativni krogi v Londonu samem označujejo kot skrajno ne. verjetno, da bi Sovjetska zveza mogla na kateri koli način ogroziti Indijo. Indije ne deli od Sovjetske zveze samo vrsta tujih držav, ampak tudi ogromno gorovje Himalaje, ki predstavlja nepremagljivo oviro tako za pehoto kakor za letalstvo. Tu pripisujejo vse take vesti berlinski ostraševalni propagandi
Velika rudniška nesreča v Ameriki
NEW YORK, 11. jan. Reuter. V Bart-leyu v zahodni Virginiji je nastala v premogovnem rudniku eksplozija. Ob času eksplozije je bilo v rovih preko 330 rudarjev. Pri zrušitvi galerij je ostalo 85 rudarjev pod zemljo. Takoj so rešili 45 rudarjev, dva so potegnili mrtva iz rova. Verjetno bodo rešili vseh 85, ki so še v jami, ker deluje ventilacija brezhibno. — Reševalci prihajajo tudi iz drugih držav.
BARTLYE, (Zahodn Virgnija), 11. jan Havas. Ekipa 80 rudarjev je zasuta v rovu zaradi eksplozije, ki se je včeraj pripetila v rudniku Ceerk. Ni še znano, če je kdo mrtev. Rešilna ekspedicija se je spustila v rov in skuša priti do zasutega okna. Inženirji se bojijo, da ne bo mogoče pravočsno predreti do ponesrečencev. Gotove okolnosti kažejo, da so zasuti rudarji še pri življenju.
WASHINGTON, 11. januarja. Reuter. Kakor se iz poučnega vira izve, so angleški agenti obvestili ameriške tovarnarje letal, da nameravajo nabaviti zavezniki v prihodnjih mesccih v Zedinje-
©gromna naročila letal v Ameriki
nih državah nadaljnjih 10.000 bojnih letal, da si s tem zagotove premoč nad sovražnimi letalskimi silami. Ameriška industrija je ukrenila že vse potrebno, da bo mog’a izdelati vsak mesec 8000 letal.
Zakon proti Ifnčan.u v Ameriki
WASHINGTON, 11. januarja. Havas. 3redsednlški dom je sprejel zakon proti linčanju. Zakon je bil takoj predložen tudi senatu.
KAGANOVIČ ODSTAVLJEN
MOSKVA, 11. jan. Tas. Mlhajlo Kaga-novič je bil razrešen dolžnosti komisarja za letalsko industrijo. Njegov naslednik je Cakurln.
NORVEŠKI PARNIK ZADEL NA MINO
OSLO, 11. jan. Havas. L3Sin<k nerve-ške tovorne ladje »Mansk« (1100 ton) je izjavil, da je del posadke rešen. Parnik je na Severnem morju zadel na mino. Nekaj mož posadke še vedno blodi po morju na kosu ladje, ki ga žene morski tok.
NOV ITALIJANSKI POSLANIK V SOFIJI
SOFIJA, 11. januarja. Havas. Bolgarska vlada je dala svoj agrement k imenovanju novega italijanskega poslanika v Sofiji grofa Maksima Magistratija.
AVSTRALSKA PŠENICA ZA ANGLIJO CANBERRA, 11. jan. Reuter. Avstralski ministrski predsednik Mensis je izjavil, da je Avstralija prodala Veliki Britaniji 50 milijonov bušlov pšenice.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V ANGLIJI MANCHESTER, 11. jan. Reuter. Dva vlaka sta včeraj trčila na manchestersk noo<xjl. Ne ve se še, koMko je mrtvih. — Materialna škoda je velika, ker ie razbl tih več vagonov.
SILEN MRAZ V ROMUNIJI
BUKAREŠTA, 11. janurja. Havas. Ro munijo je zajel nov mrzli val. V Bukarešti je temperatura padla na 27 st. po; ničlo. V Bukovini pa celo 38 stopinj. Donava je popolnoma zaledenela. Vlaki imajo večurne zamude.
SMRTNA NESREČA NA GL. KOLODVORU
Maribor, 11. jan. Malo pred poldnevom je med premi kanjem na severnem delu gl. kolodvora vlak povozil 45 letnega premlkača Franca Lorberja iz Št. lija. Nesrečni družinski oče je bil na mestu mrtev.
Bcrza. Curih, Beograd 10.—, Pariz 9.98Vo, London 17.62, Newyork 445, Mi >an 2.50, Berlin 178.62. Praga 5.30, Budimpešta 3.35, Bukarešta 3.30.
Mariborska napoved. Pretežno oblačno in stanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura — 8.3, danes najnižja — 15.0, opoldne — 13.2.
gledu zmagala njegova praktična politika. Radikali so brli tudi rusofilski in pozneje, kot vladna stranka, naklonjeni za-padnim velesilam. Prvotno balkansko stališče radikalov so poudarjali tudi mladi samostalci.
če se tudi mi spominjamo 60!etn!ce srbeke radikalne stranke, ne delamo to radi nje kot strankarske formacije, temveč poudarjajoč demokratično misel, iz katere je vzklila in ki je edina bila sposobna, da jo dvigne kot osrednjo srbrko stranko. Svetozarju Markoviču moremo.
pri nas v nekaterih pogledih primerjati našega Franca Levstika, dasi so na Ee življenje notranji in zunanji vplivi drugače oblikovali.
V današnjih dneh nam je po mnogih perečih vprašanjih, ki jih je prinašala že doba njene ustanovitve, še vedno po membna in vsekakor vredna, da se tudi Slovenci spomnimo ustanovitve ter pro biemov, ki so bili v zvezi s stranko, k: vstopa v 60. leto svojega delovanja.
-Jč
ugos.avi a in nova politična grupseja držav
Po beneškem sestanku je pričakovati sestanek zunanjih ministrov Madžarske in Jugoslavije, piše »Pester Lloyd«. List ■>Maggiar Nemszety« pa naglasa, da bo italijansko-madžarsko sodelovanje v bo-:oče znatno izpremenjeno v svrho čim :esnejše poglobitve odnošajev z Jugoslavijo. Italija bo nadaljevala z napori onemogočenja sovjetskih vplivov na Balkanu. »Neue Zurcher Zeitung« je mne nja, da so v Rimu trdno odločeni za skupni nastop z Madžarsko proti sovjetski nevarnosti, če bi se ta pojavila. To ?a je odvisno od Jugoslavije, ki leži med obema državama, če bo hotela nuditi Madžarom vojaško podporo proti sovjetom. Pariški »Temps« dostavlja, da si mora biti Italija v novi akciji v Podonavju na jasnem glede stališča Jugoslavije in Bolgarije, čez katerih ozem^a bi Italija edino mogla pošiljati pomoč Madžarski.
Se samostofno slovensko in srbsko banovino, potem vol tve
Iz zanesljivega vira javlja srbski »Moravski glasnik«, da bomo poleg hrvatske skoro dobili še slovensko in srbsko banovino. V »Napredu« pa razpravlja univ. prof. dr. Ilič o nujnosti, da se še pred vo-itvami uredi slovenska in srbska narodna enota. Z rešitvijo hrvatskega vprašanja se je preureditev države samo začela, treba jo je dokončati do kraja. Ko bo urejen položaj celote, bo stvar predmet ustavne revizije. Na način, kakor je urejen hrvatski, se mora urediti tudi slovenski in srbski del države. Brez tega ahko pride v nevarnost še to, kar je že do zdaj rešeno. Politična javnost ne more razumeti, da bi mogel iti kdo na volitve v tako neurejenih razmerah, kakor so sedaj in bi se v težkem zunanje-poli-tičnem času vodil še volivni boj o odprtem vprašanju ureditve izvenhrvatskih krajev države.
V svoj! fn tuji drlavl
Stoletja so nam upravljali tujci, zato se nismo naučili političnih modrosti. Toda, nimamo pravice, da odlagamo orožje, kadar je treba braniti državo. Kaj imamo od države, o katere upravi tako radi zabavljamo? Gospodarji smo v svoji hiši, tujec nas ne more po strani gledati. V državi je blizu 300.000 državnih in samoupravnih nameščencev, ki so vsi naša deca. Tujci bi izrinili povsod našega človeka. samo pomislimo na to, kaj se godi na Češkem! Ali mislite, da bi tujec pustil naše kmete na p’odnih tleh Vojvodine, S’avonije in drug'h rodovitnih kra-!Ti? Podimo pametni in čuvajmo r.aše 'i:šice. Saj je sramota, dokazovati, kako -noramo braniti državo. Kaj smo tako -Več padli? razpravl;'a med drurm v Seljačkem kolu« Adam Pribičevič.
Minister dr.Smor?n o razmerah v banovini Hrvatski
Dopisniku »Hrvatskega dnevnika« je minister dr. Bariša Smoljan na povratku z zborovanj po Hercegovini naglasil, da se prilike v banovini Hrvatski konsolidirajo. Politika dr. Mačka se povsod pravilno ocenjuje, razumeva in odobrava. Tudi akademiki so navdušeno odobravali naše stališče in sodelujejo z nami. Ljudje, ki so utrpeli škodo v prejšnjih letih, uvidevajo, da se v kratki dobi štirih mesecev ni dalo vse urediti.
Davidovih o problemu Bosne
Vodja Demokratske stranke Ljuba Da-vidovič je poslal pristašem v Bosni in Hercegovini pismo, v katerem naglaša potrebo stvarjanja bosansko-hercegov-ske edinice s priključkom južne Dalmacije, ki bi bila nekaka prehodna zemlja med Zagrebom in Beogradom. Hrvati bi se morali prirodno pomiriti s tem, da bodo ostali v srbski edinici, s?j bi jih bi-’o še dvakrat manj, kakor Srbov v hrvatski edinici.
Grad ščanski Hrvati ostanejo
v Etar£en!snd(i
Glasnik gradiščanskih Hrvatov »Hrvatske novine« piše, da so vse vesti o preselitvi te bratske skupine v Nemčiji ,v Jugoslavijo brez podiage.
Kontrola cen življenjskih potrebščin
Viada pripravlja uredbo o strogem nadzorstvu nad cenami
■' Minister ra socialno politiko pripravlja. uredbo o kontroli cen. O zadevnem načrtu je že razpravljal državni odbor za Pobijanje draginje. Proti načrtu oziroma nekaterim določilom pa sta izrekli Centrala industrijskih korporacij in beograjska obrtna zbornica več pomislekov Podražitev industrijskih izdelkov je predvsem posledica podražitve surovin in povečanja režijskih stroškov zaradi povišanih delavskih mezd. Pomisleke imajo tudi proti temu, da bi se vse kompetence združile v vrhovnem komisarju z diktatorskimi pooblastili. Kontrolo cen naj bi vodil
poseben centralni odbor, ki bi bil imenovan po zaslišanju gospodarskih zbornic in konsumentov. Na vsak način pa je treba prepovedati kartele, tako državne, kakor zasebne, ker so karteli glavni povzročitelji draginje.
V zvezi z načrtom uredbe o kontroli cen je sestavljen seznani predmetov, ki bi bili pod to kontrolo. V seznamu so živila in življenjske potrebšči-n e : kruh, moka, pšenica, koruza, testenine, riž, fižol, grah, mast, olje, meso, prekajeno meso, mesne in ribje konserve, konserviran paradižnik .mlečni proizvodi,
Koristno zbiranje odpadkov
Pri nas ni organiziranega zbiranja zavrženih predmetov, izvzemši skromne po izkuse pri nekaterih gasilskih organizacijah in pa nekatere trgovinice, ki seba-vijo z nakupovanjem kovin, cunj in kosti. Zato se ne smemo čuditi, da smo v našo državo uvozilfl. 1937. 4302 vagona starega železa in v prvem polletju lani Pa celo že 3087 vagonov. Medtem, ko naš star papir zametavamo, ga uvažajo -papirnice cele vlake Iz tujine. Kositra • primanjkuje v naši državi čimdalje bolj.
Dr. I. Razboršku
v spomin
Popolnoma nepričakovano je prišla iz olo.venjgradca žalostna vest, da je preminul notarski namestnik dr. Ivan R a z -b o r š e k, star jedva 38 let. Njegovi tovariši z mariborske gimnazije, zlasti pa njegovi tovariši z ljubljanske univerze, so sprejeli vest z veliko bolestjo in iskrenim sočustvovanjem.
Doma v Račah pri Mariboru, sin železničarja, je študiral gimnazijo v Mariboru in je bil eden izmed najboljših dijakov na zavodu. Zlasti sta ga dičili izredna vestnost in natančnost. Te lastnosti si je tudi ohranil na univerzi in pozneje v svojem poklicu.
Jeseni 1920 je prišel na univerzo v Ljub Ijano, kjer mu je šlo bridko, kakor večini, ki smo se prehranjevali enkrat na dan v »hotel di popolo«, kakor smo na-zivnli Ljudsko kuhinjo. Kot pristen $ta-jerc- je seveda vstopil leta 1922. v takrat Ustanovljeno J. A. D. »Trig^v«. V »Triglavu« je opravljal skozi več poslovnih dob mesto tajnika, bil je v tem Času tudi tajnik Društva slušateljev juridične fakultete, kjer je vložil toliko truda pri izdelovanju skript.
še danes lahko občudujemo v društvenem arhivu »Triglava« njegove, tako ka-ligrafično, kakor ortografično popolne sejne zapisnike in druge društvene zapiske. V triglavanskem pevskem zboru, 'predhodniku današnjega akademskega pevskega zbora v Ljubljani, ki ga je takrat vodil filozof Rus Vilko, smo šele imeli priliko do dobrega spoznati prijatelja Razborška, ki je bil zvest in odkritosrčen tovariš ter prav prijeten in zabaven, d.ru-. žabnik.
Koliko prelepih spominov veže nas,
številne njegove prijatelje, na dragega pokojnika! Triglavani ga ne bomo nikoli pozabili!
življenje nas je pozneje, ko smo končali visokošolske študije, raztreslo širom naše domovine in tako je bila le posamezniku izmed nas tu in tam dana prilika priti z njim za bežne trenutke v stik. Vedeli smo, da bo v kratkem konee niego-viih življenjskim težavam in da dobi notarsko mesto v Metliki. Nihče pa ni mogel Slutiti, da se mu z naglimi koraki bliža bela žena.
Nedavno se je poročil z gospo Marico in po's*al ie tudi srečen oče male Metke Zato ie še posebno tragična njegova Smrt! Ko bi priče! sedaj tudi laže živeti ga ie kruta usoda iztrgala ženi, otroku staršem, bratoma, sestri in številnim prijateljem in znancem,
Dragi prijatelj Iva,n, tako mlad si moral-od tod in to — prvi iz naše takratne tri gl avans k e družine!
Ave, anima candida! - Dr. Ervin Mejak.
cena mu je poskočila od 56 din za kg že nad 200 din, na stotine ton se ga pa pri tem valja po smeteh v obliki tub in konservnih škatel.
Mnogo narodnega premoženja bi mogli rešiti v korist domovini, če bi uvedli pri nas organizirano nabiranje zavrženih če uporabnih predmetov in odpadkov, ki propadajo sicer po smeteh, ro podstrešjih in raznih skladiščih. Kovine: železo, baker, svinec, kositer (tube inkonservne škatle, posoda), cink, medenina, bron, aluminij itd. Obleka, cunje krpe. Papir: časopisi, reklamne brošure in knjige, katalogi. Steklo: steklenice in drobci stekla. Porcelan (drobci). Gumi (kavčuk od obutve, kolesnih obročev itd.) Plutovina (zamaški), Kosti. Loj. Žima, dlaka, Ščetine. 'Obrabljene žarnice in žepne baterije. Poštne znamke. Starinski denar.' Vosek in parafin. Stare fotografske plošče in filmi. Koščice sliv, marelic, breskev, češenj, ježic, žir itd.
Organizacija zbiranja bi morala sloneti na prostovoljnem delu, ker bi sicer stroški morda presegli dohodke. Zato bi bilo treba pritegniti k zbiranju predvsem šolsko deco; nadalje razne organizacije kot n. pr.: gasilce, sokolska društva, fantovske odseke, skavte, gozdovnike itd. Banovina bi na ta način dobila nov vir dohodkov, ki bi naj služil predvsem za lajšanje bede in za socialno pomoč. Uspeh bi bil tudi v narodno gospodarskem oziru, ker bi nabiralna akcija zmanjševal uvoz raznih predmetov iz tujine. Organizacija zbiranja bi zahtevala za sortiranje, skladiščenje in odpredajanie ustanovitev novih službenih mest in bi s tem nudila marsikateremu nezaposlenemu zopetno možnost dela.
Banska uprava naj zato takoj ustanovi poseben oddelek za organizirano zbiranje raznih zavrženih predmetov. Imenuje naj posebne referente pri okrajnih načelstvih. Ustanoviti je treba g'avnosk’a-dišče za zbiranje, sortiranje ih odprodajo v Ljubljani in odrediti ustanovitev pomožnih skladišč v Mariboru in Celjn.
o Vlom na Spodnji Polskavi. Neznani vlomilci so vlomili v hišo posestnika Karla Ogrinca na Spodnji Polskavi pri Pragerskem. Odnesli so 1300 din gotovine ter nekaj obleke in perila.
o IVogerska osnovna šola brez upravitelja. Odkar je odšel iz Pragerskega šolski upravitelj g. Ludvik Mašat, je ostala
šola br ~ "--------""..............
mdči.
brez upravitelja in tudi brez učne
o Za dražbo krzna, lu bo v Ljubljani na velesejmu 22., je močno zanimanje tudi v inozemstvu in je pričakovati dovolj kupcev. Vse blagq bodo strokovnjaki gledali in prebrali
pre
pre-
sladkor, kava, kavni surogati, čaj, začimbe, petrolej, sveče, milo, drva in premog, oves, seno in otrobi. Oblačila in obutev: molino, platno, gradi, saten, klot, oksford, popelin, ženske volnene tkanine, blago za moške obleke (do cene 200 din), hlačevina, moške, ženske in otroške nogavice, bombažne tkanine za podlogo, bombažna preja, sukanec, popelin in batist za žnsko p?ri!o, robci, rute, brisače, zimsko triko perilo, moško perilo, moška, ženska in otroška konfekcija, čevlji in opanke, vrvarski izdelki ter izdelki iz jute in konoplje.
o Božičnica v Reki pri Hočah. šol. upra-vitcljslvo v Reki pri Hočah je priredilo l>ožičiiico za revne šolarje in ob loj priliki obdarovalo nad 10!) otrok z obutvijo, perilom in oblekami. Vsak otrok je dobil šol. potrebščine in slaščice. Da je božičnica nepričakovano lepo uspela in so z nje otroci ter starši odnesli prijeten spomin, se šolsko upraviteljslvo vsem darovalcem najprisrčneje zahvaljuje.
Nainoveiše
vesti
na
prodaje
\Vcstnu,
Cef*e
c Sprememba posesti. Generalni konzul v pok. g. dr.	Anton	Novačan je svojo vilo
v Aškerčevi	ulici	prodal	tovarnarju	A.
NVestnu iz Celja za 530.000 din.
c Tožbo so vložili gg.: zdravnik dr. Flajs ter odvetniki dr. Goričan, dr. Pintar m Mirko Hočevar proti generalnemu konzulu v pok.	g. dr.	Anionu	Novačanu	Iz
Celja zaradi	nekih	očitkov	glede
vile v Aškerčevi ulici tovarnarju Razprava utegne bili zanimiva.
c Sreča v nesreči. Na Lošpergu pri Vitanju je včeraj na poledeneli cesti spodrsnilo nekemu tovornemu avtomobilu, ki se je prevrnil preko cestne škarpo v 20 metrov globok prepad. Avlo se je trikrat	1
obrnil, vendar se šoferju ni zgodilo nič.	'
Avlo ja močno poškodovan.
c Na tri mesece pogojnega zapora sta bila obsojena 20 letni Franc Lorger in 23 letni Ivan Kaligaro, ker sla hotela na gasilski tomboli v Šoštanju dobili drugi dobitek na ta način, da sta prelepila tora-bolsko karto z izkliennimi številkami.
c Celjski Šahovski klub bo pričel svoj glavni turnir za klubsko prvenstvo 12. t. in. ob 20. v klubskih prostorih hotela „Evrope“. Pravico do udeležbe imajo vsi zmagovalci s splošnega turnirja. Prijave se bodo sprejemale do pričetka turnirja.
c Novi grobovi. Umrla sla v bolnišnici M Jetni dninar Simon Žirovnik iz Novega Klcštra v St. Petru v Savinjski dolini in 17 letna hči železniškega zvanlčnika Ana Gobec iz St. Jurija pri Celju.
'M
I
D*n 3.108*-
iz vseh krajev sveta prinaša tudi esneri ORION SUPER
na obrofra
Razen tega prinašamo
ORION 5-cevnf
populmi super na mesečne obroke od din 185*—
ODKRITJE SPOMENIKA DR. TACEUSZU Franc^rSakošakrv Sl^ go?0 metM sln-
Samoprodaja L. LUSICK Maribor, Koroška testa St. 11
Anton Bremec, CeBle
p Številko iz ptujskih zaporov. V preteklem letu je v ptujskih zaporih odslužilo kazen 7C9 obsojencev. Skupno imajo 4012 prehranjevalnih dni. Leta 11)38 pa jo bilo vseh zapornikov 916, prehranjevalnih dni pa 4783.
p Nesreča. Ko je 03 letni pos. Zelenko
DUBOVVSKESIU Ko se je sredi oktobra peljal skozi
Ptuj ugleden Poljak dr. Tadeusz Dubovv-ski, ravnatelj socialnega zavarovanja za vso Poljsko in predsednik Jugoslovansko-
poljskc lige, ga je na................
zadela kap. Pokopali
skednja, se mu je vdrlo strohnela Padel jc “	•	■
;a je na ptujskem kolodvoru . ” so ga na mestnem pokopališču, Ptujčani so zbrali denar in mu postavili lep spomenik. V nedeljo bo ob H, ”	.....
mo s	______
deska. Padel je C m globoko na tla, kjer Jc obležal nezavesten s težkimi notranjimi poškodbami.
Tujski
klern letu j;
promet v lotu 1939. V prctc-
svečano' odkritje p Za delovni tabor. Slovenski
v Ptuju skl ples je namenjen
spomenika, akademiki
letu je obiskalo Ptuj 1741 Jugoslovp n,°'g 4 Rejgljci, 1 Dotgar, M Čohov, 1 Anglež, lo rrancozov, 33 Italijanov, 33 Madžarov, 593 Nemcev, 3 Švicarji, 9 Poljakov, o Romunov, 5 iz ostale Evropo ‘	*	‘
Južno Amerike. Vseh ja bilo 2133.
in 2 iz Nočnin
bodo v soboto priredili akadem- ie bilo 5937. Tujski promet |e nazadoval, v Narodnem domu. Cisti dobiček V letu 1033 je obiskalo Ptuj 222 tujcev več.
za delovni tabor v Halozah, ko lani.
Koliko Celie pepijs in pokadi
Letos so Celjani zaužili ogromno alkoholnih pijač. Samo v mestu so popili 1,138.000 litrov alkoholnih pijač, če računamo liter samo po deset dinarjev, «o plačali Celjani lani za pijačo 11,380.000 din. Ce primerjamo potrošnjo alkoholnih pijač v Celju in Beogradu, vidimo, da so Beograjčani izpili samo 17,500.000 litrov alkoholnih pijač, kljub temu, da je Beograd dvajsetkrat večji kakor Celje. Po-
leg tega so Celjani lani pokadili za 13,823.000 din tobaka; tako, da so porabili za pijačo In tobak v enem letu 25 milijonov 203.000 din. Vsak Ce'jan je dal lani za alkohol in nikotin 1670 d!n. kar je enomesečna plača državnega uradnika. Zanimivo je, da so Celjani več popili in pokadili, kakor pa znaša proračun celjske mestne občine, ki je predvideval lani 18,228.000 din dohodkov.
Nekaj skelečih ran slovenskega kmetskega stanu
Današnji gospodarski položaj ni rožnat, dasi konjunktura zaradi vojne v nekaterih panogah narašča. Cene življenjskim in kmetijskim potrebščinam znatno naraščajo, da je obstanek kmeta, bajtarja ali delavca resno ogrožen. Veliko razprav, posvetov in protidraginjsk.h zborovanj se vrši v sedanjem času. kjer se poudarja zahteva po ureditvi sedanjih neznosnih, gospodarskih razmer. Vkljub vsemu pa se v bistvu še ni nič pozitivnega izvedlo, kar bi dejansko omogočilo zboljšanje teh razmer.
Druga pereča zadeva našega kmetijstva je kmetsko dedno pravo. Nešteto
primerov se dogaja, da se mnogi posestniki pri prevzemanju posestev zaradi velike dediščine znatno zadolžijo. Marsikateri, ki prevzame posestvo, mora poseči pri izplačevanju dediščin po skrajnih sredstvih, da se otrese dolga. V tem pogledu se znatno pogreša delavnost denarnih zavodov, ki bi nhj nud!li našemu kmetu po nizki obrestni meri potrebna posojila. S tem bi bil rešen marsikateri kmetski grunt propada.
Važno vprašanje današnjega časa je tudi agrarna reforma. 5oc'a!na in gospodarska stiska, ki jo najbolj občutij.) viničarji in mali posestniki, nujno nare-
kuje. da pristopimo k pravični izvedbi tega perečega življenjskega vprašanja našega podeželja. Pred kratkim Smo brali. da bi se lahko preživljalo v Jugoslaviji samo na zemlji tujerodcev 30.000 kmetskih- družin. Na žalost moramo opažati. da kopičenje velikih posestev znatno narašča. doč:m prehajajo mala na boben. Nešteto gozdnih in poljskih posestev v Sloveniji je v rokah raznih tujih in domačih mogotcev, ki dajo ljudstvu tega, kar mu upravičeno gre. Tukaj bi se naj z agrarno reformo izvedla pravična razdelitev zemlje agrarnim interesentom.
Marmor
Obrtniki so se odločili za skrajno sredstvo
Ker je bila dosedanja borba zaman, nameravajo tožiti kaznilnico zaradi šušmarstva
Na nedavnem občnem zboru Slovenskega obrtnega društva je bilo mnogo govora o borbi proti konkurenčnemu delu v kaznilniških obrtnih delavnicah: Naši obrtniki so tekom zadnjih let porabili grmade papirja za razne pritožbe, resolucije in prošnje, da bi odpravili ali vsaj omejili kaznilniško obrtno delo. Toda vse je bilo zaman. Sicer so dosegli, da je prišla zadeva pred Narodno skupščino. Tam je trgovinski minister zagovarjal stališče obrtnikov, pravosodni minister pa stališče mariborske kaznilnice. In zmagal je slednji, ker je ostalo vse po starem.
Problem dela v mariborski kaznilnici
je za obmejne obrtnike življenjskega pomena. Ni pretirano, če trdimo, da je kaznilniško obrtno delo uničilo že marsikaterega mladega obrtnika, ki je moral do svojega propada plačevati davke, četudi je delal samo zanje. Končno je bil zaslužek še za davke premajhen in je zato moral delavnico zapreti.
Ker so mariborski obrtniki spoznali, da stari način borbe proti šušmarstvu v kaznilnici nič ne zaleže, so se odločili za skrajno sredstvo. Mizarji, ki so najbolj prizadeti, so stavili Slovenskemu obrtnemu društvu stvarni predlog: kaznilnico je treba po zakonu tožiti zaradi šuš-
marstva- Ce bodo na prvi stopnji propadli, je treba zadevo spraviti na drugo, tretjo in zadnjo instanco, pred državn. svet. Ne bodo se ustrašili stroškov, kajti obrtniki hočejo priti v tem vprašanju na čisto: ali bodo zmagali, ali pa bodo spoznali, da je vsaka borba odveč in da se bodo pač morali udati usodi. Javnost pa upa, da bodo odločujoči činiteljf spoznali upravičenost obmejnih obrtnikov in z malo dobre volje ugodili dolgoletni prošnji po ukinitvi ali omejitvi obrtniškega dela v kaznilnici.	—Ig.
Mariborski trg sredi zime
Tudi na mariborskem trgu se pozna, da smo sredi zime. Zaradi mraza skušajo prodajalke blago čimprej prodati, da se lahko vrnejo domov. Okoli 11. ure že skoraj ne dobiš več zelenjave. Sicer je pa sedaj zelo malo zelenjave na trgu. Solate skoraj ni, če pa je, je zelo draga'. Komad prodajajo po en do dva dinarja. Italijanska solata je po 16 din kilogram. Radiča skoraj ni. Prav tako ni motovilca. Tudi zeljnate glave so drage. Malo večja in trša že velja 5 do 7 din. Krompir ima še vedno isto ceno. Prodajajo ga po 1.50 do 2 din kilogram, merico pa po 10 do 11 din. Mleka tudi primanjkuje. Ima pa še vedno isto ceno, namreč 2 do 2.50 din liter. Mlečni izdelki so se v cenah dvignili. Z rastočo draginjo naraščajo tudi cene na živilskem trgu, kar meščane najbolj prizadene. Solate si delavec ali mali uradnik sploh ne moreta privoščiti,
ker je predraga; saj dobi za ceno solate že lep košček mesa. Prav tako je z ostalo zelenjavo. Le kislo zelje in repa sta sorazmerno še nekoliko cenejša, zato pa pridno segajo po tej ljudski hrani.
Tudi meso Je precej drago. Kljub kričeči reklami nekaterih okoliških mesarjev, ki skušajo privabiti meščane v svoje mesnice, so cene v bistvu tudi tam enake. Ko prideš k..takšnemu okoliškemu mesarju in zahtevaš meso po ceni, ki je označena
Mal' položi dar domu na oltar
m Vojaška knjižica na ime Franca Bralka iz Brebrova pri Ptuju je bila najdena v Predilniški ulici.. Lastnik naj se zglasi na policiji.
m Karambal. Neki tovorni avtomobil je ponoči trčil na križišču Cvetlične in Kneza Koclja ulice v kolo delavca Pavla Bo-haka, ki je dobil lažje poškodbe.
m I. Telovadna ura Sokol, obrtnega na raščaja bo v četrtek ob 20. v telovadnici klasične gimnazije. Vsi trgovski in obrt-niški pomočniki, nameščenci in vajenci,
čelrištvo Sokola Maribor Matica, m Naši lekarnarji so tudi letos izdali
v reklami, ti pojasni, da je teh in teh red lekarniške službe s praktičnimi naslo-
kosov zmanjkalo. Ostalo meso da je boljše in ga moraš plačati po isti ceni, kakor v mestu. V glavnem je goved‘na po 8 do 12 din, teletina po 8 do 12 din, svinjina po 11 do 18 din, salo po 16 do 17 din, slanina po 1-5 do 16 din, pljuča s srcem po 7 do 8 din, jetra po 7 do 8 din, ledvice komad 2 do 3 din, parklji po 1 do 2 din.
vi zdravnikov, dentistov, babic in živino-zdravnikov.
• Svete savska proslava bo v soboto, 27. v Sokolskem domu z bogatim in izbranim sporedom.
Film Dr. R. Koch
Protituberkulozna liga v Mariboru nam je poslala k predvajanju filma dr. R. Kocha sledeče pojasnilo za javnost:
Dr. Robert Koch Se je rodil leta 1843. kot tretji sin izmed enajstih otrok rudarskega uradnika. V mladih letih in pozneje mu življenjska pot ni bila postlana z rožami in tudi, ko se je dokopal do zdravniškega naziva kot podeželski zdrav nik, se je moral prebijati skozi življenje.
Takrat je vladal v znanstvenem svetu oster spor glede povzročiteljev bolezni. Louis Pasteur je oznanjal nauk, da so povzročitelji mnogih bolezni neznatno majhne žive stvari, tako zvane mikrobe, dočim so nemški medicinci z Rudolfom Virchovom na čelu to odklanjali. R. Koch je bil učenec slavnega anatoma Henleja, ki je prišel do sličnih zaključkov kot Louis Pasteur.
R. Koch si je doma na deželi z naj-skromnejšimi, pripomočki uredil laboratorij in je ves svoj prosti čas presedel pri mikroskopu, da bi prodrl v neraziskani svet mikrob. Kmalu se je posrečilo Kochu odkriti način razmnoževanja in prenašanja povzročitelja vraničnega prisada. O odkritju je poročal najuglednejš. medicinskemu znanstveniku Virchovu, ki pa je nepoznanega podeželskega zdravnika odklonil. R. Koch ni popustil.
V Breslau-Hamovu, kamor je bil premeščen kot mestni zdravnik, si je našel novih pripomočkov za gojenje in raziskovanje mikrob ter postavil temelj mikroskopski fotografiji s tem, da je zvezal lečo fotografskega aparata z okularjem svo-t jega mikroskopa.
Koch je dognal bistvo gnojitve ran. Razložil je potek zastrupljanja krvi. Na zborovanju nemških pri rodoslovcev v Kasselu so bila znanstvena odkritja R. Kocha zopet zavrnjena. O R. Kochu so govorili v Parizu, Londonu, Rimu in Petrogradu, v Madridu in Carigradu, celo v Ameriki, tako da ga nemška vlada ni mogla več zanikati. 1880. leta ga je poklicala v zdravstveni urad v Berlin.
Sedaj se je R. Koch vrgel na razisko vanje največje sovražnice, širokih ljudskih plasti —• jetike. Takrat so jo smatrali za posledico motnje prebave. Dr. Koch je hodil po bolnišnicah In raziskoval na sto tine in stotine trupel bolnikov umrlih za jetiko. Stotine in stotine preparatov je z največjo skrbnostjo pripravil, a tuber-
je pripomoglo, da je odkril bacil jetike. Privzgojil je bacile v čisti kulturi in dokazal njih naravo.
24. marca 1882. leta — pred približno petdesetimi leti — je na seji fiziološkega društva v Berlinu s skromnostjo genija naznanil, da je povzročitelj jetike bacil patičaste oblike, dolg lis do 3tisočinke in širok pol tisočinke milimetra. Zaradi tega so imenovali povzročitelja jetike »Kochov bacil-''. Nato je Koch odkril še povzročitelje kolere, kuge, griže, tifusa, gobavosti, tetanusa, pljučnice in drugih bolezni.
Največja dr. Kochova zasluga je, da je dokazal, da- ima vsaka nalezljiva bolezen svojega posebnega živega povzročitelja in učil, da uničimo s povzročiteljem tudi bolezen.
Dr. Koch je predlagal zgraditev zavodov za izoliranje in zdravljenje 'jetičnih, na drugi strani pa je priporočal preventivno zdravljenje z zboljšanjem socialnih in higienskih razmer, s čimer je postal utemeljitelj modeme higiene, ter ga moremo poleg Pasteurja prištevati med največje dobrotnike človeštva,
Kulturni film se predvaja v »Grajskem
* ,,Sokolski ples“ v soboto, 13. januarja.
m Poroke. Zadnje dni so se v Mariboru poročili Merdavs Jožef, učitelj in Terezija Slaček; Brilli Božidar, mag. farm. in Anica Hasenohrl, mag. farm.; Cafuta Alojz, poštni uradnik in Neža Napast, učiteljica; Oman Ignac, učitelj in Marija Kramarič, zasebna uradnica.
m Prazni vlaki prihajajo že več dni iz Nemčije. Službujoči nemški železničarji in finančni organi so edini potniki poleg Nemcev, ki potujejo v interesu svoje države.
m S tukajšnje carinarnice je premeščen v Sušak carinik Anton Hamer.
* Fofo-aielje Japelj, odprt do 10. ure zvečer. Gosposka 18, I. nadstropje.
m Srbska pravoslavna cerkvena občina v Mariboru obvešča vernike, da bo „do-ček Nove godine" tudi letos v kavarni .,Jadran'1' v soboto, 13. t. m. Nastopili bodo gledališki igralci s pestrim sporedom. Gosli dobrodošli.
Nočna lekarniška služba. Od b. do vključno 12. L m.: Inkama pri Sv. Antonu, brankopanova 18, tel. 27-01; Lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova c. 1, tel. 21-79.
m Na simfoničnem koncertu Glasbene
malice, ki bo 17. L m. v Sokolskem domu, bodo sodelovali Matični orkester, vojaška godb ain znani harfist g. Lukeš. Dirigiral bo priljubljeni vojaški kapelnik g. kapetan liranek. Prodaja vstopnic za koncert pri Putniku in v papirnici Koren v Gospodki ulici.
* Radi hude zime se je stojnica s prodajo sveže „morske ribe preselila z Vodnikovega trga na dvorišče hotela »Nori svet", Jurčičeva ulica 7 ter se priporoča cen j. odjemalcem.
m Trije nesrečni padci. Na poledici j® padla ter si poškodovala križ 76 letna mestna reva Katarina Rusova, levo nogo si je zlomil na zaledeneli cesti banovin; ski cestar Anton Šauperl iz Pobrežja, Pri prenašanju zabojev je padel ter si zlomil nogo delaven Karel Jaklin iz Maribora-m Tatvina denarja ie bila izvršena v stanovanju Katarine Fišerjeve v Mlinski ulici 7. Neznanec je odnesel iz omare denarnico s precejšnjim zneskom.
m Občinska seja bo ta petek ob pol 19-v mariborski posvetovalnici. Sklepali bodo o prevzemu garancije za Mestno hranilnico po novih pravilih._________________ _
* Jubilejna gala redula .ISSK »Maribor*
Tradicionalna gala reduta priljubljenega ISSK »Maribora" se vrši na pustno soboto, dne 3. februarja, kot 20. jubilejna prireditev s prav posebnimi atrakcijami v vseh prostorih Sokolskega doma (Union), na kar opozarjamo vsled nasprotujočih si vesti vse prijatelje društva in vse go-spodarske kroge. ___________________________ ^
Kino
• Grajski kino. Do vključno četrtka »Dr. Robert TCoch". Najlepši film Ufe. Veleza-nimiv, za vsakega nepozaben. Emil Ja* nings. Pride: »Jeklena armada".
• Kino Union. Do vključno petka »žigosana" film velikega dramatičnega obsega. V glavni vlogi znameniti franc, igralec Victor Franken.
' * Esplanade-bino. Danes zadnjič češki film »Kadar gosli jočejo". Petek premier« najbolj uspelega nemškega zabavnega filma ,,BeI Aml z Willy Forst-om.
* Znižane članske vstopnice za IV. So-kolski ples dobijo člani edino v predprodaji pri „Putnik-u“.
* Z avtobusom v Ribnico na Pohorju v
nedeljo, dne 14. januarja, na svečano otvoritev nove smuške skakalnice in prvenstvo M?SP v klasični kombinaciji. Na startu najboljši skakači Jugoslavije. Vozna cena le 40 din. Prijavite se takoj pri »PUTNIKU", število sedežev v avtobusu je omejenol
m Obrtniški učni tečaji. Tečaj za obrt-
kinu« v prid protituberkulozne lige, ki j n0 knjigovodstvo in kalkulacijo 'v Maribo-zbira in se trudi doseči drugo polovico ru, ki ga priredi tub. poslovalnica Za-milijona za popolno kritje pos.estva, ki bo voda za pospeševanje obrta gornice za služilo azilu za (etične bolnike. Prosimo *OI, «.	Bn
služilo azilu za jetične bolnike. Prosimo zato javnost za čim 'večjo udeležbo.
Protituberkulozna liga.
MARIBORČANI SO POGNALI V ZRAK 37 MILIJONOV DIN
Poraba tobaka naraste v Mariboru vsako leto skoraj za milijon din. Lani je Maribor porabil raznih tobačnih izdelkov za 27,281.928 din. Najmanj se pokadi cigaretnega tobaka, zato pa več tobaka za pipo. Tega so lani v Mariboru pokadili 31.030 kg. Najbolj pa so šle v slast cigarete. »Drava« cigaret so pokadili 297,73.400, Ibar 26,074.800, Morava 8,118.800, Zeta 14,381.200, Mirijana 1,140.200, Neretva 632.800, Drina 451.100, Vardar 137.100, širmadija 25.350, Mignon 13.910 komadov. Tudi cigare obrajtajo Mariborčani. Flor de havank cigar je šlo lani 280, Perla de Kuba samo 180, Ope-ras 88.680, Kuba 90.300, Viržink 57.200,
v Trgovski akademiji, Zrinjski trg J.
Mariborsko qladalliia
četrtek, 11. ob 20.: Zaroka na Jadran«"
Red C.
Petek, 12.: Zaprto. (Gostovanje v Celju). Sobota, 13. ianuapja, ob 20.: Navihanka". Predzadnjič. Znižane cene.
Shabespearejev »Othello" v mariborskem
gledališču. Shakespearejeva petdejanska ža-Ioigra »Othello" je ena najveličastnejših umetnin vse svetovne dramske literature.
Je to tragedija zakonske ljubosumnosti, enotna in najdovršehejša žaloigra, ki se v stopnjevalno napetem dejanju razvija U treh značajev; ljubosumnega zamorca Olhella, njegove ljubeče žene Desdemone, in zahrbtnega intriganta Jaga.
Smučarska poročila
(»Piitnlk", Maribor, 11. jan.) Mozirska koča na Golteh: —S, zelo oblačno, mirno, 50 cm pršiča Celjska koča: —6, zeld oblačno, vetrovno, 2o cm sreža Logarska dolina (Sestre Logar) —10, zelo oblačno, vetrovno, sneži, H cm pršiča na podlagi 25 cm, sne&e razmere na cesti ugodne Koča pri Sv. Treh kraljih: —9, zelo oblačno, vetrovno, sneži, 10 cm pršiča na podlagi 10 <?m, sankališče ugodno, snežne razmere na cesti ugodite Sv. Lovrenc na Pohorju: —15, zelo ob; lačno, mirno, 20 cm pršiča na podlag* 12 cm
Ribnica na Pohorju: —18, megleno, mirno, 19 cm pršiča na podlagi 12 cm Seniorjev dom: -—23, zelo oblačno, vetrovno. 15 cm pršiča na podlagi 30 cm Kollje — Rimski vrelec: —12, zelo ob; lačno, mirno, 10 cm pršiča na podlagi 10 cm
Peca: —12, pooblačeno, mirno, 10 cm pršiča na podlagi 50 em. Smuka povsod ugodna!
Božični šahovski turnir ŠK »Vidmar"
Ker je tik do zadnjega kola vladalana čelu tabele nejasnost glede prvih mest, je bilo seveda sinočnje 15. kolo zelo napeto. Odločilna ie bila zlasti partija Marotti - Kukovec. Marotti je zaigral zelo ostro, Kukovec se je branil z Aljehinovo obrambo. Za napad Marott: ni štedil s kmeti ter je prisilil Kukovca v defenzivo, V izgledni poziciji z močnim napadom pa ni najboljše nadaljeval Grožnje so se polagoma izčrpale in Kukovcu je ostala materialna prednost, ki je zadoščala za zmago. Poleg te je bila važna tudi partija Mišura - Gerželj. Mišura je zaigral napad »na nož«, ki pa ga je solidna indijska obramba črnega vzdržala. V odlični poziciji pa Gerželj ni najboljše nadaljeval. Mišura je spet zadihal in nastal je divji zaključek, ki ga je spremljala še časovna stiska. Vendar
Portoriko 111.200, Brazilk 243.600 mešanih inozemk 499.000, kratk'ji domačih
cigar pa 29.800 komadov. Tobaka za pa si je Mišura od svojega napada obe
žvečenje so prodali 381 kg, za nosi jan je tal nekoliko preveč. Tik pred časovno kuicaue klice ni našel. Selc barvanje mu pa 493 kg.	kontrolo je bilo tragedije konec. Svoj po-
raz je Mišura opravičeval s smolo, toda takojšnje analize so pokazale, da je bil v vsakem slučaju Izgubljen. Partija Marvin - Kuster je po zanimivih zapletljaiih končala z miroljubnim remijem. Babič je e lahkoto dobil prod Gujzniku. Na presenetljiv način 'fi Ketiš matiral Ruparja. Lukeš je dobil proti A u d i č u, ki je vodil zelo slabo obrambo. N o s a n pa proti B a k a r i-č u. — Foray je bil prost. Gerželj je dobil tudi partijo proti Ketišu.
Končno stanje: Kukovec 1114. GerŽeli
U, Marotti 10H, Babič, Kuster in Mišura 9*4, Marvin 8, Foray. 7K. Luke? 7, Audič 6, Rupar 514, Ketiš 4, Nosan 3*4-Gujznik 2 in Bakarič 0 točk.
Obenem s svečanim zaključkom ih razdelitvijo nagrad priredi ŠK »Vidmar« v petek, 12, t, m. ob 20. v kavami Central večji brzptumir, ki se ga lahko udeležijo tudi drugi šabistj.
Amerika si |e izbrala »idealen zakonski par"
Nedavno so v USA .uvedli-tekmovanje ■ za najidealnejši zakonski par. Po sodbi . Povprečnega Američana naj bi vsak kan-•. didat imel naslednje .pogoje: mož vstopi v zakon s 25 letom, žena 21. Dohodki '■•*ioŽa morajo znašati 1500 dolarjev na . feto. Zakonski par mora imeti dva ali tri otroke: od katerih je vsaj eden dekle v._?ena se ne sme baviti z drugimi poklici [n stranskimi zaslužki, ne sme se vmešavati v posle svojega moža. Jedi morajo biti dobro pripravljene, družina mora sesti skupaj h kosilu. Stanovanje mora -hiti_udobno in prijazno opremlljeno. mož ifl: žena morata že na zunaj napraviti .■vtis. solidnih ljudii
Komisija, ki je odločala o najidealnejšem zakonskem paru, je prepotovala vse Zedinjene države in se končno odločila za zakonca McDonnell v Qainswilleu na Floridi. Začudeni svet je zvedel, da sta Hubert in Marjorie McDonnell 10 let poročena in zdaj 35, odnosno 31 let stara. Mesečni dohodki jima znašajo 200 dolarjev, imata prijazno štirisobno stanovanje, majhen vrt in avto. V desetih letih sta se samo enkrat sprla ifl sicer pri rojstvu prvega dečka, ko se nista mogla zediniti radi imena. Zmagal je mož, deček je dobri ime Patrick Was,hington, zato je pa pri drugem dečku-odločila žena, dobil je ime Thomas Theodpre. Vsak te-
• Y • •	...	4
Žalosten epilog pregrešne ljubezni
Mladi krčmar Života Jovanovič iz Po-žarevca se je lani poroči* z rejenko bogatega posestnika 'Nikola Stevanoviča. Danico. V vasi so šušljali, da je imel Ste-; van&vič tudi drugačne, ne ‘samo očetovske odiiošaje z lepo- Danico. Jovanovič 'se ni zmenil za vaško klepetavost in se - le nadejal, da bo- Danico, ki jo je iskreno ljubil, privezal nase.. Poročil se je '*?njb ‘ih jo odpeljal na svoj dom.
-..Ko se je pa minilo-"nedeljo nenadoma .^rfiil. je -našel ženo,y pregrešnem stanju % njerrm prejšnjim rednikom Stevanoviče::!.' Potegnil je nož' in v navalu ljubosumja planil na pregrešnika. Med tastom In zetom je nastala dramatična borba za ■ Življenje. v katero je pfiseglatudi Danica S tern. da’ <e nocra^a nrvtfco in treščila
MIHAJL I. KALININ Član sovjetskega sveta komisarjev se }e jita. zadnjem zasedanju v Moskvi izjavil
i
ta preložitev volnlh operacij na pomlad. Videti je, da Je zmagala nasprotna struja, ker pripravljajo sovjeti nove močne rezerve za beje pri Salti ob Jezeru Kianta.
z njo odzadaj svojega moža po glavi. Jovanoviču se je posrečilo, da je tastu vzel nož in večkrat ranil v prsa Stevanoviča. Bliskovito se je obrnil in nato zabodel še ženo. Danica se je zrušila s težko rano poleg svojega rednika Stevanoviča na tla in skoro izdihnila. Nesrečni Jovanovič se je sam javil orožnikom.
Bogata dama se je zaman trudila, da bi med ostalimi povabljenimi gosli videla na svoj ih čajankah tudi Bernarda Sliawa. Nekoč mu je spet poslala povabilo: „Lady X. bo na Novo leto med četrto in osmo uro doma.“
Shaw je vrnil vizitko, spodaj je pa pripisal: „Mr. Bernard Shaw bo prav tako doma".
den enkrat obišče mož svoj klub med tem, ko se žena eno popoldne v tednu udeleži damske čajanke. V nedeljo napravita vedno skupen izlet, ves ostali čas je družina doma. 2ena dobi vsako leto dve novi obleki in dva nova klobuka. Mož pokadi dnevno 10 cigaret in dve oipi tobaka, zvečer popije kozarec whis-kyja. Enkrat tedensko obiščeta kino, enkrat mesečno gledališče ali koncert, vsake tri mesece kak muzej ali pa umetniško galerijo. Mož je naročen na dober informativen dnevnik, žena na praktično gospodinjsko revijo. Takšen je idealni par Amerike.
Od pobervarrhnohtov-k lakiranim zobem!
Lakirani nohti, Čeprav so tako odvratni, menda ne bodo še kmalu izginili. Zdaj se javljajo že lakirani zobje; Tu ne gre za povelje kakšnega modnega diktatorja, temveč za nasvet nekega zobozdravnika.
Ličarji prevlečejo avto z lakom, da bi ga ne razjedla rja. Zakaj bi tudi zobje ne dobili zaščitne plasti? Kakor drugi zobozdravniki, je tudi dr. Gore v Filadelfiji prepričan, da izvira žobna gniloba, razpadanje zob od kislin, ki nastajajo v ustih m razjedajo žobno sklenino. Dr. Gore je na nekaterih pacientih napravil poizkuse z lakiranjem zob, ter žel zadovoljive uspehe.
Terciarni okameneli gozd na Kavkazu
Med petrolejskim izvoznim pristaniščem Batumom v Georgiji in Ahalzihom
v Kavkazu leži v gostem lehnjaku, ki izvira iz ognjeniških izbruhov terciarne dobe, okameneli gozd Goderer, ki hrani po novejših raziskavaniih rastlinske vrste, ki so že pred tisoč, let! izginile. Gozd prekrivajo velike gmote pepela. Pod vplivom tropskega dežja, Ki je bil v dav-
nini značilen tudi za te kraje in pod vplivom kremenčeve kisline, ki jo vsebuje pepel, so zasuta drevesa po naravnem procesu in več tisoč letih okame-nela. Ohranjena so tako dobro, da je razen prvotne oblike debel ostalo Še precej vej in listov. Sodijo, da mora biti pod tem kamnitim gozdom tudi dosti ostankov prazgodovinskih živali.
PRINC KONOJE Japonski čuvar državnega pečata vodi pogajanja za spremembo tokijske vlade.
Zaradi položaja na Kitajskem je Abejeva vlada zašla v krizo in Uct novi kandidat za predsednika Japonske vlcde se imenuje general Ugaki.
P a b e r ki
Kondor, na j večja ujeda na svetu, je skoro že izumrla, čilska vlada je uredila zanje poseben naravni park, kjer je lov na te redke jastrebe strogo prepovedan.
Premogove rezerve na zemlji se zmanjšujejo dnevno za štiri milijone ton.
Rastlinska hrana vpliva ugodno na Črevesje in previsok krvni tlak. Lenivost črevesja se da z rastlinsko hrano na naraven način popraviti.
Pajke, ki se svetijo, so odkrili-v Birmi v Zadnji Indiii. žarenje je njih obramba pred sovražniki.
Ljudje so zmerom daljši, je ugotovil ameriški antropolog T. Bow’es. V civiliziranih deželah se človeški rod podaljša vsako leto povprečno za 68 milimetrov.
Vse živali, razen kač, spijo z zaprtimi očmi.
USA proizvedejo v eni minuti 16 tieoč funtov pšenice.
Usodna povezanost Anglije in Nizozemske
Februarja letos je nemški publicist Konrad Kutschera objavil .v berlinski reviji »Wirtschaft und Wehr« članek, v katerem obravnava strateški položaj Nizozemske. V članku zatrjuje, aa Nizozemska do konca preteklega leta sp!6h ni imela lastne obrambne politike. In te tudi ni potreboyala, saj je imela zai seboj Veliko Britanijo, ki Je zmerom uspešno varovala njene interese, »če Nizozemrka v zadnjih sto letih ni okusila vojne, je bilo to zaradi tega, ker so Nizozemci lahko mirno računali, da bo Anglija že našla sredstev za obrambo nizozemske kolonialne posesti.«
V letošnjem leta je pa začela Nizozemska v skladu s svojo obrambno zakonodajo voditi samostojnejšo vojaško politiko. Avtor pa dvomi, da bi novo oboroževanje moglo zavarovati obrambo nizozemske Vzhodne Indije, ki se sama ne more uspešno branili brez angleškega sodelovanja. Tega oejstva se dobro zavedajo tudi nizozemski vojaški strokovnjaki. Vzhodna Indija ni samo edini prehod med Indijo in Tihim oceanom, temveč tudi edmi most med Azijo in Avstralijo. člankar je mnsnja, da obs*aja skrivn holandsko-angleški sporazum za obrambo južnozahodnega Tihega oceana in po-
roča o skrivnostni konferenci admirala H. M. S. Kenta z nizozemskimi pomorskimi strokovnjaki leta 1934. Bržkone so tnal pogosti izprehodi brltekih vojaških in goripodarskih strokovnjakov na Javo razumljivi samo v tej zvezi. Kutschera zaključuje z ugotovitvijo usodne povezanosti interesov Nizozemske in Velike Britanije.
Angleži komentirajo ta članek hi pravijo, da Kutscherova dognanja sama najbolje dokazujejo nesresničnost nemških trditev o agresivnih namerah Anglije proti Nizozemski.
Marij skalan:
RAM AS IN JORA
ROMAN ZADNJIH
. Yagirijev obraz se je še bolj;divje spačil, Ramas pa je kriknil v nepopisnem Vzh:-en.iu:	r
»Oče!«
»Sin!« je vzkliknil Takur, se okrenilk Parnasu ga objel in poljubil; »Kdo te je Čriklenil' kakor žival? Ta-le?«
»Da. oče ._.•« »Kje imaš ključe?« je zakričal na Vagirija. ki se je trudil, da bi odgovoril.' 'S še ni nicigel.'
»Ima jih gotovo prr sebi,« je dejal Ramas.	■;
»Potem dovoli, da ti pretaknem žepe,« je rekel Takur in segel Yagiriju‘ najprej v žep pri suknjiču in nato še pri hlačah. »Tu so!« je vzklikni!., ko jih je našel, stop;l .k Ramasu in ga osvobodil spon.
»Oče oče...« J^ jecljal Ramas in otr hnil Takurui v naročje. »Prišel si o pravem času. Če bi se bil le-za hip zakasnil; bi m;e naše'.že mrtvega.«
»Usoda, ki je ub'’a moje življenje, je vsai teh’ namenila bolišo not Niso te strli m te lrkoli ne bodo Oba skupaj sva r^fna premagava vse sovražnike,« je dejal Takur. »Sedaj pa tnora-
LJUDI NA ZEMLJI
55
va najprej poskrbeti za tega tu! Prijel je odrevenelega Vagirlja, ga dvignil od tal in položil na posteljo. Potem ga je vklenil v spone, kakor ie M vklenjen prej Ramas.
»To, kar si namenil mojeiv.u sinu, sem nameni1 jaz tebi, veliki Yagiri Seoni!« je spregovoril Takur Indor, ko je opravil to delo.
»Prekleti« je siknil Yagiri, ki je po prenehanju omrtvičenja- zopet lahko govoril.
»Lahko preklinjaš kolikor ii je drago, toda iz rok. te ne izpustim več.«
»Kdo te je obudil? To je izdajstvo!«
»Tisti, ki je višji od tebe in od vseh v Raynipuru.«
»Rayani?«
»Rayani. Z njegovo vr/itvljo v življenje je napočil čas velilJga obračuna, ki ga terjajo grehi, ki si jih zagrešil nad menoj, nad mojim sinom in nad tolikimi drugimi nedolžnimi v tej naselbini velika Rayani:a.«
»Ne slavi zmage ored koncem,« je sik-' nil Yagiri Seoni. »Moja oblast je v Ra-
yanipuru Še vedno tako velika, da lahko stre vse, tudi Rayanija.«
»O tem zelo dvomim,« je odgovoril namesto Takuf ja Indorja sam Rayani, ki je prav tisti trenutek vstopil s filozofom Hampurjem Kamthijem.
»Mrliči spadajo v grobove!« je dejal Yagiri Seoni. »Vaša oblast se je nehala že pred tisoč leti, V tem času je hodilo življenje v Rayan:puru svoja pota. Nobene pravice nimate, da bi ga spremi-
»Hodilo je pota zla,« je odvrnil veliki. »Jaz sem pa ustanovil naselbino zadnjih ljudi zato. da bi dosegli vsaj nazadnje tisto popolnost, katere niso mogli prej. Ako bi bil vedel, da se bodo tudi iz vrst tistih izbrancev, ki sem jih pripeljal sem. rodili ljudje tvoje vrste, potem Rayani-pura sploh ne bi bil ustanovil. Bilo bi bolje, da bi poginili z drugimi vred.«
»Ljudje so ostali ljudje,« se je vmešal filozof.
»Jaz sem si želel njihovega dviga do popolnosti, ki je bila vedno sen najplemenitejših.«
»A samo sen. Človeška bitnost je združitev dobrega in zlega. Oboje se prepleta v enoto, ki šele v boju ustvarja življenje. Brez tega boja ne bi bilo napredka; da. še merila vrednot ne bi bilo.«
»Vi torej zlo zagovarjate?« se je začudil Rayani.
»Nikakor,« je hitel pojasnjevati filozof.
»Zlo je zlo. Ono je povzročate v vseh časih škodo m trpljenjie, a prav s tem ustvarjalo podlago za višja etična hotenja. Človeka in hjegovO življenje je treba pojmovati celostno.«
»A to še nikakor ne opravičuje dejanj Yagirija Seonija!« je dejal Rayani.
»Menim samo,« je pojasnjeval filozof, »da ne smemo pobijati njegovega zla s protizlom.«
»Kaj naj tedaj storimo?«
»Odvzemite mu oblast, sicer pa naj živi svobodno.«
»Nikoli!« je vzkliknil razsrjeno Takur Indor. »Vsako zlo terja kazen; zlo, ki ga je v svojem dosedanjem življenju sto* ril Yagiri Seoni meni, mojemu sinu ia vsem neštetim, je treba izravnati s kaznijo. Sama odstavitev ne bi zadostovala.«
»Iz tebe govori sovraštvo, sin moj!« ga je pokaral Hampur Kamthi. »»Plemeniti ljudje pa sovraštva ne smejo poznati.«
»Zlo, ki ga je Yagiri Seoni povzroči! meni,« se je vmešal Ramas Indor, »presega vsa druga zla. Dosega ga le zlo, storjeno mojemu očetu. Ako njega ne bi bilo, bi bil sedaj gotovo že mrtev. Kljub temu ne želim, da bi bil nasilnik kaznovan za svoje nasilje z nasiljem. Kaznujte ga s tem. da ga prisilite zlo popraviti z dobrimi deli!«
(Dalje prihodnjič)
na domačih terenih gojiti tudi smuške SKoke. bo Ribnica v p>/m nit-rt iaslužila r.asiv središče zimskega športa, krilatico, ki se uporab
Kultura
ign. Koprivec: Kmet e včeraj in danes
i a ki se posebej poudarja po uspelem 'ansko-Cud°vito se vse to življenje zvrsti mi-| UgJ &^v^enstvu a^Pj^£ mo vas. Tako teče v verni resnici, brez njngkg vasice širom vse države.
Za božič smo dobili svojevrstno zbirko narodopisnih črtic iz Slov. goric, čitate-Iji se bodo ob pisateljevem imenu gotovo spomnili listkov, ki so izšli raztroseni po časnikih. Z drobnimi črticami je Koprivec že pred izidom knjige vzbudil zanimanje, ker je segel po snov v svoj domači kraj. Lepota Slovenskih goric In predvsem življenje njenih prebivalcev je v teh podlistkih prikazal tako, kakor ga oni sami dihajo skozi običaje in navade. Mogoče se je ob njih komu zdelo, da naj bo narodopisno blago le za muzejske zbirke; toda grdo se moti! V narodnih pesmih Ui običajih se simo od sebe osvetljuje tudi notranje bistvo ljudi. Za spoznavanje kmetske duše narodopisno blago ne sme biti neka filatelistika, temveč bogati vir vrelcev, iz katerih vas raste. Vse pa je odvisno od pravilnega notranjega odnosa do vsega tega. Koprivec ga ima in v tem je še posebna moč njegove knjige. To delo nima le svoj poseben narodopisni in književni pomen; več — ima predvsem družabni pomen, saj nosi v sebi novo misel, socialno misel!
Knjiga vsebuje 37 črtic, ki so skozi 4 letne čase nanizane od Novoletnega voščila do Jesenskih sličic in čarodejne noči sv. Lucije v strnjeno celoto. S črtico za črtico odteka pred nami življenje slo-venjegorlSke vasi tekom enega leta. V tefn trdnem In močnem kmetskem okviru narodnih običajev, slikovite ljudske govorice in sočnih pregovorov je razgrnjeno življenje ljudi pri delu, ko so skupaj v veselju in ob težki minuti. Stiske in težave, zagrenjenost In Jeza razjedajo te ljudi, pobije jim toča, zdaj hodijo ekse-kutorji, zdaj pobirajo za sirote in afriške misijone, pismonoše prinašajo opomine in položnice. Ljudje pa nimajo za rdečo sol in si svetijo s treskam!, življenje bajtarjev In viničarjev kakor da se je tu že ustavilo. Sili jih v mračni srednji vek, kajti sami sebi so prepuščen?, in če ni denarja za zdravnika, si pomagajo s tem, kar jim kdo nasvetuje, z vražami in copmijami. Toda tudi to pride nekaterim v račun. Tisti manjšini, ki živi od bede večine m ki nikdar ni bila v skladu z našimi narodnimi težnjami. Premalo je namreč ljubiti svoj narod le abstraktno in v frazah! Vas životari v tem!, za njo je kdaj že otrpnil vsak gospodarski in kuttttmi napredek.
pesniških laži. Koprivec si svojega mišljenja o vasi ni ustvaril ob kavarniškem omizju! Drugače ne bi tako iskreno in moško vzkliknil: »Kaj koristijo podpore bednim, ki jih tu pa tam prinese od kod slučaj! — Podpore ponižajo samozavest človeka, vrinejo vanj hlapčevski občutek, vrhu tega so pa še tako malenkostne, da bi človek lahko mirno umrl ob njih. Ampak sladkorčki in keksi ne ublažijo bede.
Kruha je treba, ne pa pisanih zastavic, s katerimi mora stati naš človek ob cesti, ko se pripelje na vas kdo iz mesta.«
Mogoče se bo temu ali onemu nekatera beseda zdela preveč ostro nabruše-na, toda žarka kič jo je sama vsilila, posebno, če pomislimo, da je tudi kmet, posebno pa mladina, v svojem duševnem in socialnem prebujanju tako daleč, da zmore že sama postavljati in zagovarjati zahteve, do katerih je prišla v svojem razvoju.
Kakor imajo Čehi in naši sosedje Hrvati kmetsko književno gibanje, ki je pognalo iz prebujanja in osveščanja najširših plasti, tako smo s Koprivcem tudi Slovenci dobili svoj ruralizem. Tam pri
Sv. Bolfenku v Slov. gor., kjer je doma -----------7	.	„	_	.
ljudski pisatelj Belec, je v njega vreza! j zmagal par Herber-Baier. svojevrstno brazdo Ignac Koprivec, preprost kočarski fant, ki je kot zidar v težkem delu preživel vse to, kar je napisal.
Zato pa tudi razume okolje in se>be samega!
Ko zapreš knjigo, tl ostane vtis, kakor da si prebiraj Gasparijeve razglednice.
Pa še več, vtis dobiš, da je tisto, kar je ponekod povedal, bilo vprašanje srca in ljubezni do slovenjegoriškega ljudstva.
Knjigi je uvod napisal Zmago švaiger, oživlja pa Jo 12 ilustracij akademskega slikarja Maksa Kavčiča, ki poudarjajo nekatere običaje, zopet drugod pa besedilo razgibajo, ali pa vplivajo kot samostojni zasnutkl. Skoda le, da se tiskarna ni dovolj zavedala vrednosti teh ilustracij. Slab papir je vpil nekatere finese na škodo celotnemu izrazu. Tudi naslovna vinjeta je nekoliko preveč prazna.
Knjigo ]e zatožila Glavna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, naročite pa jo tudi lahko pri avtorju pri Sv. Bolfenku.	A. Debenak.
Za nedeljsko prireditev vlada radi tega v naših športnih krogih razumljivo zanimanje Poleg domačih tekmovalcev je podzveza ne glede na visoke stroške povabila tri izmed naših najboljših reprezentantov v smuški'i skokih: Novšaka, Priboška in Palmeta, ki ho-do z ekshibicijskimi skoki ob otvoritvi vzbudili gotovo največje zanimanje za to smuško panogo ter pokazali pot domačemu naraščaju skakačev. Ker rok za prijave k prvenstvu še ni potekel, bomo o tem poročali šele kasneje.
PROMETNE ZVEZE V RIBNICO NA POHORJU
Mariborska zimsko-špo rtna pod'.veza se v polni meri zaveda visoke propagandne vrednosti nedeljskih prireditev v športnem in tuj-sko-prometnem pogledu ter je radi tega ukrenila vse potrebno za čim udobnejše zveze z Ribnico na Pohorju.
Od vsakega vlaka v nedeljo bo vozil rib niški avtobus od postaje Brezno-Ribnica do trga Ribnice ter v obratni smeri. Za Mariborčane, ki ne potujejo zjutraj, bo posebno prikladen vsak z odhodom ob 10.12.
Razen tega bosta peljala goste k otvoritvi skakalnice predvidoma tudi dva avtobusa »Putnika« v nedeljo zjutraj. Prijave sprejema »Putnik«, ki bo na podlagi prijav določil število avtobusov in čas odhoda V soboto m bo avtobusne zveze Maribor—Ribnica.
s Nemško državno prvenstvo v umetnem drsanju na ledu si je osvojil Horst pred Rado, v tekmovanju v dvoje pa je zopet
CRNOGOKSiiA St-OuTNA ZVliZA
Za božične praznike so črnogorski bi ustanovili v Podgorici svojo športno zvezo s ciljem, da združijo v njoj vso črno* gorske klube. Do njene ustanovitve je prišlo predvsem radi nezadovoljstva večine klubov s tajnikom podzveze. Izvoljeni upravni odbor je o svojih sklepih if* . ciljih obvestil vse merodajne športne &* nilelje.
MEDNARODNE DRSALNE TEKME ODPOVEDANE
Mednarodna drsalna zveza ie obvestila vse zveze, ki so v njej včlanjene, ds odpadejo v letu 1940 vse svetovne in evropske tekme v umetnem ter hitrostnem, drsanju na ledu.
s ISSK Maribor je za nedeljsko tekmovanje za podzvezino prvenstvo v klasični kombinaciji, kakor tudi za samostojna tekmovanja v teku, odnosno v skoki** prijavil skupno 12 tekmovalcev.
s Slovenski smuški reprezentatlvec Albin Jakopič bo treniral hrvatske smučarje v tekih v okviru 14 dnevnega tfr čaja v Delnicah.
s Budimpcšianska Hungaria je v Solft' nu dosegla dve lepi zmagi. Premagala je mestno reprezentanco s 4:0 (1:0), državni reprezentanca Grčije pa je tekmo izgubita
Z s12Noji!oijši slovenski drsalci na led«
so včeraj nastopili v Zagrebu na prireditvi ZKD ter želi obilo priznanja. Na sporeda so bile točke Silve Palmelove, Emanuela Thume ter juniorskih prvakov zadnjU' dveh let Bieberja in Betteta.____________ ^
LIVAR SE JE ZASTRUPIL S SVINCE5* je prišel zdravit 4U Novak, zaposlen prl
V bolnišnico se letni livar Franc tvrdki Vesna-akumulalor, ki se je zastrupil med delom s svincem.
MALI OGLASI
»itmeDt odtcvoie glede malih oelaso« »e mora orilofiti mamka ta 3 Ho
Razno
GOSTILNA TRIGLAV
Prvovrstna, samo sortirana vina iz Slovenskih in Ljutomerskih goric. izvrs na meščanska kuhinja. Se oriporo-ča A. E. Lisiak. gostilna »Triglav*. Glavni tre 3.	13350-1
Pod grajskim bičem
Kramberger nezakonski brat grofa Ožbalta in da je grad prav za prav njegova tast Sledi dvoboj med bratoma in zmešnjavo, ki nastane v gradu, izkoristijo kmetje za to, da oproste Jožka.
Igra je polna napetih prizorov In pisana v gladko tekočem jeziku, toda na diletantskih odrih je težko izvedljiva. Ven-
To ljudsko Igro v Štirih slikah nam je preteklo soboto pokazalo pobreSko pevsko društvo »Zarja«, ki je s tem zopet začelo svoje, nekaj časa prkinjeno delova nje. Pisatelj Franc Bajt, čigar krajše pove st! so nam Se znane, se je tokrat podal na novo pot. Igra Je vzeta iz tlačanske dobe, godi se v Studenicah in ji je bil prvotni naslov »Studenifcka zgodba«. V idilično ljubezen kmečkega fanta Jožka in njegove izvoljenke Anice poseže roka studenskega grofa Ožbalta. Anici se posreči, da se skrije pred grofom, Jožka pa ujamejo biriči in ga mučijo. Kmetje se zbirajo, da oproste priljubljenega fanta. Stara Urša vohuni okrog gradu in vzdržuje zvezo med zaljubljencema. V gradu se pa izkaže, da je grajski oskrbnik
Continental
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor. Vatriniaka ni. 34 ■.'iiferait*' Prešernova ni. 40
NA DOBRO DOMAČO HRANO
 ......-	-	sprejmem več delavcev ali ;ia
dar so našUgralci svojo nalogo' prav do- meščencev. Kneza Kocljauli-bro rešili, nekateri celo z dovršenostjo, ca 24-1. vrata 4.	13459-1
ki že presega diletantizem.
Močno so vplivali nasfov? ljudskih skupin, a bili so premrtvl, čemur se ni čuditi, saj je bila večina sodelujočih prvič na odru. Sokolska dvorana na Pobrežju, kjer se je Igra vprlzorila, Je bila kakor je že od nekdaj običajno ob nastopih »Zarje«, nabito potna.	-a-
fgort
Smučarji, Ribnica na Pohodu kliče!
K OTVORITVI SKAKALNICE IN POD ZVEZINEMU PRVENSTVU V KLASIČNI KOMBINACIJI SE PRIČAKUJE ŠTEVILEN OBISK — PROMETNE ZVEZE
UREJENE
Z nedeljskim tekmovanjem za podzvezino ni Izraz v betnavski skakalnici, ki so jo pa prvenstvo v klasični kombinaciji, ki bo poleg zvezinega prvenstva v štafetnem teku dne 18. februarja najvažnejša prireditev, »mo kar v začetku oflcielne smuške sezone na našem Pohorju postavljeni pred prvega izmed obeh glavnih smuških dogodkov na področju MZSP. čeprav bo tekmovanje za zvezmo prvenstvo po svojem značaju pomembnejše, vendarle posvečamo mnogo več pažnje nedeljskemu podzvezinemu prvenstvu v klasični kombinaciji, ker bo z njim zvezan drugi, iz* redno važen dogodek za obmejno smucar-stvo: otvoritev nove smuške skakalnice v Ribnici na Pohorju.
Zamisel gojenja klasičnih disciplin smuške-;
•ra športa na področja MZSP je že pred leti prevevala naše športne kroge ter dobila vid
kmalu kot neprikladno opustili, in najintere-santnejša smuška disciplina — smuški skoki — je zopet za dalje časa Izpadla s sporeda našfh zimsko-sportnih prireditev.
Z velikimi materialnimi žrtvami je MZSP ob razumevanju in podpori nekaterih športnih mecenov zgradila prvo skakalnico v Ribnici na Pohorju, ki dovoljuje za enkrat sicer le skoke do nekako 30 m, vendar pa ne moremo dovoli podčrtati važnosti te okolnosti, da smo Jo sploh dobili. Nova skakalnica ne bo rodila ugodnih posledic samo v smuškem športu kot takem, njen pomen se bo pokazal tudi na drugih poljih, zlasti v tujskem
Erometu. V prvi vrsti pa bo pozdravila ska-alnico naša smučarska mladina.
Sele sedaj, ko bodo začeli naši smučarji
DIJAŠKI DOM, KOČEVJE
sprejema gojence. Oskrbnna mesečno din 500.—. Profesorsko nadzorstvo. 134.i0-l
Posest
PARCELA preko 10.000 m5, Radvanje po din 4.50 naprodaj samo skupno. Ponudbe pod »Dobra naložba« na ogl. odd. »Večer nlka«.	13457-2
Kupim
KLAVIRSKO HARMONIKO
manjši model, tako! kupim. Naslov v o*l. odd. »Več-rni-ka«.	13442-3
DVE MOŠKI KOLESI
rabljeni, kupi pekarna Belina Studenci.	13446-3
Prodam
MOŠKI KOŽUH
v dobrem stanju naprodaj za
din 300.—. Vogrinc. Aleksandrov* c. 57-1.	13454-4
	Prodaja za MARIBOR
	Perc Oto Gosposka 34
Stanovanie
STANOVANJE soba, kuhinja, takoi oddam. Meljska c. 31. Krivec.
13455-5
DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico oddam. Vprašati Klavniška ul. 5.	13449-5
Sobo odda
SOBO IN KUHINJO
oddam. Kralj Majaževa 29, ^udenci.	l34uo-7
OPREMLJENO SOBO
oddam gospodu s 1. februarjem. Koroška c. 41.	13440-7
NA STANOVANJE
IN HRANO
sprejmem dijaka ali dijakinjo Naslov v ogl. odd. »Večerni-ka«.	13444-7
NA STANOVANJE
sprejmem gospoda. Smetanova 51-1.	13447-7
SOBICO z dvema posteljama oddam poceni Maistrova ul. 6-lV. levo.	13450-7
Službo tšte
POŠTENO DEKLE
z dežele, z večlen'mi spričevali, izurjena za vsa hišna dela, želi takoj službe. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« ood »Poštena«. 13443-10
DEKLE
mlado, pošteno, išče služba kot podnatakarica. Ni še služila v gostilni. Vprašati prt Kregarju. Aleksandrova 30. 13445-10
Sobo lile
, SOBICO
toplo, sončno, iščeta za februar dve gospodi-ni. Ponudbe na ogl. odd. »Veiernika« pod »Bližina sodišča ali Melje«.	13451-8
Službo dobi
OPREMLJENO SOBO
oddam boljšemu gospodu. — Vošnjakova 5. vrata 5. 13452-7
SOBARICO
išče prvovrsten podeželski hotel v Sloveniji. Ponudbe s .etoerafijo pismeno na ojl-ood. »Večernika« pod .»So-oarica«.	 l34oi-P
VESTNO POSTRE2NICO
sprejmem takoi. Naslov pove ogL odd. »Veternika«.
13441-9
RADIO GODEC
• MARIBOR*
MODERNA SPALNICA
i.ova. kavkaikl oreh. U tn sr;v. naprodai za 3000 J n. Mizantvo. Frankopanova 23 13464-4
R
A
D
6
R
A
D
6
Kralja petra trg 6
SLUŽBA Sprejme se uradn ca za blagajno in kn :ircvodstvo. Pia'a din 1400, kavci'a din 25- do 3COOO. — NV.slov: Keram-'* Orožnova ul. 6.	13448-9
Kam■ Irie?
■■■bbhbv1
VINA
naiboljSa in najceneiSa z* dom dnbite ori Senici. ui:c.J kn'za Korl’a	13438	1'
TELEGRAM!
V soboto »Kmečki ples« v sostilni Kren (Klemenšak)' Pobrežje. Pohorslra godba. 13453-17
Izd la In ureluje ADOLF RIBNIKAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru — Oglasi po ccniku — Rokopisi se na »račajo. — Uredništvo io uprava: Maribor, Kopališka ulica & — Telefon uredništva ilev. 25-67. in qprave Stev. 2S-67, — Poštui čekovui račuu štev. 11. 409.