Telefon št. m Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1-25 i>in. DELAVSKA POLITIČEN DNEVNIK Izhaja vsak neumna uu «WFiu.,« Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12,/II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani i» po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane V— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1’— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. Št. 38. V Ljubljani, torek 16. februarja 1926. Leto I. Njihova kultura in naš materijaiizem. Rop delavskega denarja. Buržuazi ja vseli dežel se kaj rada Ponaša s svojo kulturo. Vsepovsod in ob vsaki priliki slišiš bobnečo in blestečo besedo o kulturi in napredku. Meščansko življenje je vse prepojeno te kulturnosti in tega napredka. Mo-loh kapital si je nadel masko, vrgel je to besedo v svet. Kakšna pa je v resnici ta meščanska-buržuazna kultura? Oglejmo si jo pobliže. Zelo zelo smo napredovali od tistih časov, ko so naši prapradedje plezali Po drevju in stanovali po negostoljubnih jamah. Vemo, da na Mar.su ni kanalov, da človeku še ni treba umreti, ce mu nogo odbiješ, da se lahko po ali brez telefona pogovarjaš s svojim kup-čijskim prijateljem na velike razdalje in da so Kitajci še pred Kristovim rojstvom poznali papir. Vse to ve kul-urni meščan in še mnogo več. Kadar mta čas za take sitne in po svojem skritem prepričanju popolnoma nepotrebne stvari, se poglobi v knjigo in s kazal se je v vsej svoji krvoločni vampirski nagoti. Delavci, kmetje, reveži iz vseh držav, oblečeni v vojaške suknje, so spregledali, v njih dušah je dozorela zavest, da njih puške ne dosežejo tistih, ki so povzročili to klanje, misel in roka vojakova je segla preko strelskih jarkov v pozdrav žrtvi, ki je stala nasproti. Takrat se je po dolgih časih zgodilo, da je zatrepetal rejeni gospod v vseh deželah, ker vedel je, da je ni moči, ki bi vzdržala njegovo oblast, če spregleda proletarijat. Le deloma so se izkoriščana ljudstva okoristila tistih časov. Pozneje, ko 'je kapital počasi deloma zvijačno, deloma nasilno odjedal proletari j atu priborjene pravice, se je ponovno pokazalo: Malo je onih, ki izkoriščajo, nešteto onih, ki so izkoriščani. Če bi bil KOMISI JONIRAN JE NA DEIAVČEV RAČUN. — DRŽAVNA PODJETJA NE RODO PLAČEVALA ZAVAROVALNIH PRISPEVKOV. Belgrad, 16. feibr. Minister Si- zato, da bo lahko -vršil nadzorstvo monovič je oibljuMjal Albertu Tho- nad (poslovanjem urada. Za komisi-m asu vse mogoče stvari. Zagotav- je torej ‘bodo uporabili državno ijal ga je, da ho vlada uveljavila .subvencijo. vse potrebne socijalno-politične me- Še gorostaisnejše pa je: državni re. Komaj pa je Thomas odpotoval, uradi in državna podjetja ne bodo smo izvedeli, kako ,*si predstavlja več ‘zavarovala svojih dmevničarjev minister Simonovič sanacijo bolni- in delavcev. Kljub temu pa bodo škega delavskega zavarovanja. imeli dnevničarji in delavci držav- Finančni zakon za leto 1926-27 nih podjetij pravico do viseli daja-vsebuje namreč predloge, ki mora- tev zakona o .zavarovanju delavcev, jo upropaistiti celotno delavsko za- Če se uzakoni ta namera mini- varovanje. Po tem predlogu se stra za sooijallno politiko, potem je zniža državna subvencija osrednje- gotovo, da splošno delavsko zava-mu uradu za zavarovanje delavcev rovanje ne bo zmoglo teh bremen in potrebna najenergičnejša Polnim trebuhom prebavlja celo Gor- narodov in razoroževanju, danes ve- osa proletarske povevsti. Vse je tam mo, da visi nevarnost novih vojn tako- uarisa.no in povedano tako lepo, na- rekoč v zraku in da se bo pokazala one- amko lahko opazuje, kako »navadni« moglost kapitalističnega otroka, Zveze človek misli, čuti, greši in trpi. Vesel narodov, takoj ko bo eden ali drugi J® kulturni meščan, da je psihološka preskočil od nekdaj razdeljeno in sank- ^eratura tako napredovala, vesel zla- cijonirano mejo ropanja in izžemanja. od enega milijona dinarjev na 500 zato je proletarijat le toliko internacijonalen tisoč dimarjevč. Od tegajznesika pa ofenziva delavskega razreda proti kakor je kapital, že davno bi bilo konec izkoriščanja. ‘Danes, ko se toliko govori o Zvezi si sme pridržati minister Din 200.000 tej nameri. Počivajo in intrigirajo. s ‘zato, ker razodeva, po njegovih poj-. » ta literatura, da so ti »navadni« , , Je~~ v nasprotju z »boljšimi« — še V^turni. Kdor Se „i od te knltare popolnoma hipnotiziran, pa bo priznal, da zaostaja to sito in zadovoljno meščanstvo baš v pogledu prave in resnične kulture; gledati mora in priznal bo, da so šle vse pridobitve takozvane kulture, zapisane v milijonih knjigah in utelešene v neštevilnih človeških napravah, mimo meščanske družbe in da niso bili še nikdar genijalni iznajditelji, pisatelji, umetniki in filozofi duševno tako osamljeni, tako daleč od meščanskega farizejstva, kakor danes! Princip moderne nacijonalne ekonomije je ta: Ne reducirajte človeških potreb in zahtev na minimum, ampak ugodite čim večjim in večjim potrebam bv zahtevam človeštva. Zastarela Dio-&enova filozofija je bila premagana od flpikurja, zmagal je skrajno niateri-jalizirani napredek v službi kapitala. ,rav.’ VkSa civilizacija za tem, da si človek podjarmi naravo in pri-rodne sile, je tudi proletarijat za to, »ahteva pa sadove tega boja tudi zase' ker je udeležen na trudu z največjimi žrtvami. V današnjem svetu prevladuje interes, ki je v brezobzirnem boju premagal vse, kar je bilo z njim. Napredek Je mogoč le preko trupel soljudi, napredek ene države le na škodo druge. Kjer j0 moč, tam pravica, ‘boj je dobil ■° ,rT> Je v srednjem veku ni imel. Nic «e ni jzpremenilo od nekdaj, razen metode, krutost pa je postala še ostrejsa. Do zadnjih časov je imela ta metoda povsod uspeh. Življenjski pogoj internacijonalnega kapitalizma je čim hujše izkoriščanje nezavednih mas Bili so časi, ko proletarijat vsled nekaterih postranskih koncesij, ni videl glavnega, resničnega zla. Ni se še zavedel, da ima kot človek, od človeške čeprav gladne in strgane matere rojen, isto pravico do življenja kakor vsak drugi takozvani »boljši« človek. Silnih pretresov je bilo treba, da se je zbudila ta uspavana zavest in mnogo se imamo celo zahvaliti svetovni vojni, dasi je zahtevala toliko žrtev. Nobena beseda ne govori tako jasno, kakor glad, mraz, nasilje in smrt. Tukraf je kapital snel toli priljubljeno krinko humanosti, kulture in napredka in po- Zakaj nesreča za kapitalistične države je baš v tem, da je svet že razdeljen. Če bi bila na pr. Afrika s svojim ogromnim teritorijem še nerazdeljena, bi šli vsi ti gospodje složno na rop *n bi si polnili žepe pod pretvezo kulturne misije. Povsod torej le nasilje, pohlep, v kapitalistično zmaterijalizirani družbi je Kristusov nauk o ljubezni do bližnjega le še ironija, pesem za fantaste in blaznike. Umetnost? Izobrazba? Kje je njih notranja vrednost? Zakaj in kako, da si človek, ki je videl zvečer tragiko življenja na odru ali slišal mogočne akorde trpečih duš, drugo jutro prav nič ne pomišlja vreči na cesto sto delavcev, ker je hladno izračunal, da bo tako več zaslužil? Zakaj teh razdvojeno življenje, eno lepo, kakor v samoti zasanjano, drtigo kruto in do nečlovečnosti brezobzirno? Belgrad, 16. febr. Po neuspeli intrigi, da se izrine Radič iz vlade, počivajo intriganti v visokih vladnih krogih. Vendar pa se bo že tekom prihodnjih dni razvnel znova boj za ministrske portfelje. Pred izglasovanim proračunom se bo namreč odločilo vprašanje ministrov Simonoviča in Maksimoviča, ki sta že sedaj grozila z demisijo. Nobeno presenečenje za politično javnost ne bo, če bo tudi v tem pogledu zmagal Radič in bosta padla oba ministra. Belgrad, 16. febr. Pelegrinettije- vo afero, ki jo je povzročil Radič, pridno napihujejo klerikalci in samostojni demokrati. Z vso silo podpirajo sedaj samostojni demokrati raz-čiščenje Pelegrinettijeve užaljenosti, zagovarjajoč svoje ogorčenje s tem, da je Radič žalil zastopnika tuje sile. Kakor vse druge take afere, bo končala tudi ta s konvencionalno oprostitvijo. Zanimivo je, da so samostojni demokrati v boju proti Vatikanu sedaj docela drugačnega mnenja, kakor pa takrat, ko je nastal konflikt po Smodlakovi krivdi. št,r,^sJLe™. deCek umo- ,> • io n n. RIL SVOJEGA OČETA. I ariz, 16. idbr. 1 ri nedeljskih Mainz 16 fehr Včprai ie nefroiir dopolnilnih volitvah v Bolfortu so štirinajstletni sin nekega železniške-„ “1 / zay?°f m0a nacijonalmtič- ga uradnika svojega očeta, ker ga ie le dr^na'Q&oa JV?1€U ta vsled neke^a prestopka pretepel. 6917 i ’ r^h1k,a1"1 kai!u :(1i,t t)a Oče je takoj umrl, sina pa so seveda ^ ‘ glasov. Belfort je .bil doslej zaprli. domena 'levičarskega kartela, zato _______ je Tardieujeva ‘zmaga presenetila IZGON ^ INOZEMSKE DUHOV-vse politične kroge. Tardieu ‘bo pre- ŠČINE IZ MEHIKE, vzel v parlamentu vodstvo desni- Newyork, 16. febr. Ker določa carskih strank, vsaj' predstavlja on mehikanska ustava, da morajo 'biti Vsa taka vprašanja bi nas hrezpo- duh Versajske mirovne pogodbe. 'vs* mehikanski duhovni mehi kanski gojno dovedla do sentimentalnih vzdi- Vsekakor značilen preokret v fram- državljani, je vlada zaprla več hov. če pa gremo stvari do dna, se coski politiki. niostanov, tuje duhovnike pa izf OBČINSKE VOLITVE V BOLGARIJI. v Sofija, 16. febr. Nedeljske občinske volitve, ki so navidezno po- nam pokaže vsa vsebina in smer boja, ki ga bojuje socijalizem. Parola o dostojanstvu človeka ni fraza, tu je prepad med buržuazno mentaliteto in so-eijalizmom. Prva uči človeška spošto- la. -sapa rzgna-„ nun pa so mehikan-ska oblastva zaprla in je le vprašanje časa, kedaj ‘bodo deportirnli tudi redovnice. »JJUSLU- , i i . - vanja do obstoječih sistemov: češ, dr- * e mirno, so prinesle seveda vsled necuvenega terorja in vsled najlmj-sm nasilstev precejšnji uspeh vladni večini, v Sofiji sami je dobila vlada večino, in sicer je dobila 10.544, nacionalni liberalci 4782, kmetijci 3833, demokrati .3331, socijalni demokrati ioo- iu Stambulinskijeva stranka 1 glasov. V celi državi je bilo oddanih približno 190.000 glasov, od tel1 ie dobila vlada 85.314 glasov. Borza. zava je smoter zase in že cerkev te uči, da je tisto in tako dobro, kakor je uredila gosposka. Buržuazi ja te torej uči v cerkvi in šoli — in še pozneje — spoštovanja do vsega, kar pride »od zgoraj«, uči te ljubezni do domovine, ki je seveda istovetna z državo, uči te ljubezni do materinega jezika, uči te umirati za domovino. Zato si rada nadeva masko idealizma in očita socijalizmu materijaiizem, češ, vaš boj gre le za _______ _________________ želodec, v išjih ciljev nimate. In ven- »-boga, ki žrtvuje dan na dan in noč kov sem. Lahko je danes kritizirati ‘,a:r uasi’ ko 3e.menda neki nem' “ 00630 «'T°je zdravje, za tiste, ki se slabosti sistema, ki vlada tam, ne sme Danes notira Zagreb: Berlin 13.5325 do L>.5725 (13.56—13.57), Italija 229.03-- 2.56.23 (229.628—229.75), London 276.40-277.60 (277.25), Newyork 56.72-57-02 (56.90), Praga 168.22—169.22 (168.80), Dunaj 7.993- 8.033 (8.015—8.025), Curili 10.9457—10.9857. Curih. BGgrad: 9.12S (9.125), Budimpešta 72.75 (72.70), Berlin 123.60 (123.60), Italija 20.95, London 25.25, Newyork 519.125. ški ekonom predlagal z vso resnostjo, ’lal se reši socijalni problem na ta način, da se vsakdo priuči dvojnega knjigovodstva in kupi dobro uro, da bo ve-Qm?Keno izrabiti čad ocijalizem pa ve, da je treba naj-Pi tj napredovati v primitivnih zahteval m pravicah do življenja, da je člo- vokll trph . • J 'L ’ J v ua U Lil KOSCtiK KI UI1U, LUIIl i i i • a,1?rej krepke hrane, tople šele se bo človek mogel uveljavljati P 'sraroujejo, ker je umazan in strgan, mo pa pozabiti osnovne misli ruske 111 ne pozna izbranih besed. Socijali- revolucije. Ljenin je dejal: Če naš si- 701,1 da je v enem samem takem steni ni utemeljen v duši naroda in materijalnem zboljšanju več etične si- večni pravici, ampak je le p)0(j teore- lc kakor v vseh puhlih frazah buržua- tične pomote, potem nima notranje zue o kulturi in napredku. Zlo je tre- vrednosti in bo propadel: dobro, popri-u,)ltl Pri korenini. Ko bo odstranje- memo vse drugega, boljšega. Princip še na vodna .skrb za košček kruha, potem tako logičen, je lahko zmoten, v glav- obleke in dobrega stanovanja, da je smesno zahtevati od delavca, naj «e zanima za renesanso, ko mu stradajo otioci po vlažnih luknjah in umira žena na jetiki, da je brezvestno zahtevati finih oblik in uglajenega obnašanja od tudi na polju prave kulture in izobrazbe. Naj se ogreva socijalist za katerekoli metode, eno mora priznati, da je bil v Rusiji storjen v smislu človečan-•stva najvažnejši korak od davnih ve- nem zna v.sak zdrav človek ločiti dobro od slabega. In v tej vesti je garancija z.a bodočnost soeijalizma. Dogodki morejo to bodočnost pospešiti ali zavleči, toda ni je sile, ki bi mogla razvoj uničiti. S to vero gremo samozavestno na delo. češki proleiarijat in s Kakor vam morda že znano, se dela pri nas mnogo na združenju socijal-m> demokratičnih delavskih strokovnih organizacij, ki so pri nais ločene bolj po narodnostih, kot po strankah. Vršila se je v Libercu ‘20. do 21. januarja t. 1. konferenca med zastopniki Češkoslovaškega strokovnega udruženja in Nemške strokovne komisije, na kateri so ,se nadaljevala pogajanja o združenju strokovnega gibanja pod vodstvom tajnika Mednarodne strokovne zveze v Amsterdamu so dr. Oudegeesta. Razpravljalo se je glavno o izvajanju načel, ki so bila sprejeta januarja in aprila 1. 1925. Sporazum je bil dosežen tudi v zadnjem oddelku načel, ki tvorijo temelj udruženja strokovnega gibanja, zastopanega v obeh centralah. Treba je še, da predloge sporazuma sprejmejo kongresi central. Ker pričakujemo vsi, da bodo predlogi sprejeti, je bil s tem postavljen temelj za ujedi n jen je več kakor pol milijona članov strokovnih zvez, ki so doslej zastopane v obeh centralah, v enotnem »Češkoslovaškem strokovnem udruže-nju« (Odborove združeni eeškosloven-ski). Na temelju odobrenega sporazuma se bo dalje razpravljalo o smernicah njegovega izvajanja. Prihodnja Vpisnine in prispevki . . . Podpore za slučaj stavke . . Podpore v brezposelnosti . . Podpore za slučaj bolezni . . Podpore za slučaj smrti in izr. po Pravno varstvo................... Podpore sploh.................... Imetje........................... Edino podpore za slučaj smrti so pri Č. del. obč. večje, manjkajo pa podpore za invalide, ki so znašale pri Str. udruženju Kč 472.580.90 ter podpore vdovam in sirotam, ki so znašale pri naših Zvezah K.. 111.169.54. Češkoslovaška delavska občina ozir. nje zveze izdajajo 48 listov, od teh izhajata tedensko dva, 14- dnevno 9, mesečno 36, ostali pa drugače. Zveze soc. dem. Strokovnega udruženja pa izdajajo 72 listov, od tega 9 tednikov, 12 štirinajstdnevnikov, 35 mesečnikov, ostali izhajajo pa dingače. Nemška vse&trokovna zveza ima pa 220.576 (1. 1923 217.149) članov. Med člani je 159.566 moških ter 61.010 žensk. Združeni .so v 24 strokovnih zvezah, od katerih je najmočnejša ona tekstilnih delavcev, ki ima 53.911 članov (20.722 mož in 331 89 žena). Slede jim s 23.360 člani kovinarji. 15 zvez ima od 1000 do 10.000 članov. Manj kot tisoč nobena. Ostale pa od 10.000 do 20.000 članov. Dohodki osrednje zveze so znašali Kč 957.292.79, izdatki pa Kč 873,655.37. Dohodki vseh zvez pa so znašali v 1. 1924 Kč 25,952.859.27 (od tega članski prispevki Kč 22,470.430.60). Izdatki pa Kč 23,855.302.22. Od izdatkov je bilo izdano za podpore Kč 5,5921126.75, med katerimi znaša le podpora brezposelnim sama Kč 2,255.206.34. Praga, 12. febr. 1926. skupna seja se bo vršila 27. aprila v Pragi. V zadnjem času eta izdali poročili o svojem delovanju dve strokovni centrali in sicer (nar.) socijalistična Češkoslovaška delavska občina in Nemška. vsestrokovna zveza. Prva je imela v 1. 1924 331.608 (1. 1923 321.152) članov. Zanimivo je tu, da se poročilo te zveze močno razlikuje od podatkov državnega statističnega urada, ki poroča o njej da je imela v 1. 1924 306.247 (v 1. 1923 293.941) članov. V zvezi imajo nekatere stroke po 2 ali več zvez in 1. 1924 je bilo v njej zastopanih 56 društev, izmed katerih jih 15 ni imelo niti 500 članov. Društvo tipografov ima n. pr. 283 članov, soboslikarjev 66 itd. Največja organizacijska zveza je enota železniških uslužbencev, ki ima združenih v 506 skupinah 62.032 članov, slede ji tekstilni delavci z 32.277 člani, kovinarji s 24.185 člani, Poljedelski delavci s 21.784 člani, 5 organizacij z od 10 do 20.000 člani ter 4 organizacije z nad 5000 člani. Ako so te številke pravilne, jih vendar ni mogoče primerjati s silo, ki jo predstavlja soc. dem. čsl. Strokovno udruženje. Zlasti je to povdariti z ozirom na gospodarsko moč: Najboljši dokaz temu je tabela, ki podaja promet obeh strokovnih zvez v 1. 1924 v Kč. V zvezi zastopani v Čsl. občina Čsl. strokov. delavska udruženje 18,474.830-94 26,293.344 34 464.89717 2,463.210 09 867.395-55 3,134.100-42 208,667-12 930.212-99 684.629 09 611.255 33 340.436-22 538.44020 2,556.526-95 8,161.06947 14,444.950-95 36,854.622-22 Tudi precej mezdnih gibanj nastaja v zadnjem času. Zveza tekstilnih delavcev v Brnu je nedavno odpovedala skupno z ostalimi strokovnimi zvezami za delavstvo vzhodne Češke mezdni del pogodbe in je stavila naslednje zahteve: 1. Za obrate vzhodno češkega dogovora po ^ 17. zaliteva zvišanje mezd za 10%. 2. Za ostale obrate zvišanje mezd za 15%. 3. Za ipralnice in sti-skarne 20% zvišanja. 4. Za delavstvo, ki ima dnevno plačo in je starejše od 20 let v vseli navedenih skupinah še 5%višjo mezdo. Tudi inače nismo brez dela. Vrše se konference, pogajanja, intervenira se pri ministrstvih in baš 21. t, m. se vrši konferenca slovaških soc. dem. strokovnih zvez v Žilini. Kot glavna točka bo tu na dnevnem redu referat o pomenu strokovnih organizacij na gospodarskem polju. —ič Delavci vkup! (Članek izven uredništva.) Ni dobro delavskemu ljudstvu v Jugoslaviji. Zaslužki so majhni, delovne priložnosti čim dalje manj in draginja vedno občutnejša- Pa ne samo, da ne moremo upati na skorajšnje izboljšanje razmer v pogledu dela in zaslužka — žalosten je pogled v vse bodoče dni. Državno gospodarstvo se vodi čimdalje bolj v protidelav- skem duhu. Davčni sistem je naperjen proti interesom najširše množice, ki naj nosijo vsa bremena. Ali si morete misliti bolj nazadnjaških davkov kot so davek na ročno delo, davek na poslovni promet in pa v ka trošarina in carina na sladkor in podobna živila? Kako pa razpravljajo v Narodni skupščini v Beogradu o državnem proračunu? Mesto resnih razprav smešne prizore, sredi katerih briljira hrvaški mesija Radič, ki se je v teh par mesecih, odkar je v vladi, tako diskvalificiral, da se človek samo še čudi in čudi... čudi njemu in onim Hrvatom, ki so ga izbrali za svojega vodjo in onim Slovencem, ki capljajo za njim. Radikalom je to všeč, kajti oni ne potrebujejo resnih gospodarskih razprav, ki bi obudite vest posameznih poslancev in dale povod za restio razmišljanje o strašnem gospodarskem položaju države. O državnem proračunu razpravljajo, dasi nimamo še — v osmem letu po prevratu — nobenega pravega obračuna, kako, kam in zakaj so se porabili težki milijoni. Nobenega ni, ki bi zagrmel v Nar. skupščini: ..Zapravljate s komisijami, potovanji, z nepotrebnimi nakupi in s slabim gospodarstvom težke milijone. Da se plačajo in pokrijejo izgube in primanjkljaji, pa nai s. delavec od ust odtrga zadnjega pol grižljaja.“ Ni ga, ker so razcepi v delavskem gibanju oslabeli našo moč, ker ni pri zadnjih volitvah prišla do veljave nobena delavska grupa. Zato delavec delaj, molči in plačuj. Če nimaš, stradaj- Ob volitvah boš dobil kup obljub, da boš volil — p.rotidelavsko. Delavstvo nima svojega zastopnika v Narodni skupščini. Meščanske stranke so pa vse soglasno složne, ko je treba delavca obdavčiti. Kako pa je z delavstvom v naši državi? Ali je res tako maloštevilno, da se ne more uveljaviti? Pred seboj imam službeno glasilo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev „Radnička Zaštita". Izhaja vsak mesec enkrat in obsega socijahio politične članke ter službeni del. V januarski številki za tekoče leto berem, da je bilo meseca julija lanskega feta zavarovanih pr; Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev 467.135 oseb in meseca junija lanskega leta pa 484.216 oseb Koliko je pa še delavcev in nameščencev, ki niso zavarovani pri tem uradu? Železničarji (definitivno osobje), rudarji (ki imajo svoje bratovske skladnice), vsi državni definitivni nameščenci in uradniki ter oni, ki jih gospodarji ne zavarujejo in pa dninarji in gozdni delavci iz male kmetije. Potem poljski delavci, poljski dninarji... Število vseh teh je trikrat večje. Z mirno vestjo moremo zapisati, da je do 1.5 milijona odraslih ljudi, ki so delavci, ki žive glavno od zaslužka svojih rok ali pa svoje glave, čeprav smo tzv. agrarna država. Ali ima to ogromno število državljanov, ki jih lahko krstimo s pravim imenom „delavci“ skupne interese? Ali jih ne tepe vse ena in ista sila, prevelika obdavčitev? Ali ne tlači vsi enako mora draginje? Ali ne stočejo vsi, da ono, kar dobe za težko delo, ni dovolj za borno življenje? Najsibodo ročni ali duševni delavci — ni jih, ki bi bili zadovoljni z razmerami v državi, ki jih je ustvarilo meščanstvo, ra- dikali in tzv. „seljaška demokracija" Stje-pana Radiča. Saj ne morejo biti, ker imajo za življenje premalo. Interes vseh teh ogromnih množic, pa naj živijo v Sloveti Hrvaški, v Slavoniji, v Bosni, Hercegovini ali Dalmaciji — v Vojvodini, Srbiji ali Macedoniji, v Črni gori ali kjerkoli v obsežni Jugoslaviji, je eden in isti: proč z dosedanjo gospodarsko politiko, proč z dosedanjo socijalno in politično reakcijo, sem z dalekosežnimi reformami na celi črti. Kedaj in kako naj se pa to doseže? Z uresničitvijo gesla „delavci — vkup!“ Nepoznan. Delavsko gibanje na Finskem. Dočkn je v vseh skandinavskih državah soeijalna demokracija- aktivno udeležena pri upravi države, na Švedskem in Danskem je celo vrhovno vodstvo vlade v rokah socijalistov, je na Finskem ravno obratno. Na Finskem je nekaj pred vojno imela socijalisti* na stranka absolutno večino, ni pa mogla izrabiti in uporabiti svoje moči, ker ruski car kot veliki knez Flnskf nikoli ni sklical parlamenta. Po ruski revoluciji je sledila meščansko^ocija-listična vlada, pod vodstvom socijali-st.a Tokoi-a, ki pa ni mogla osamosvojiti Finske. Sledile so volitve, kjer so zmagale meščanske stranke in 'začela se je meščanska vojna, v kateri so »beli« zmagali s pomočjo Ludendorffovih čet in po kateri so se začenjala preganjanja »rdečih«. Tokoi se je umaknil t Kanado, prav tako so morali zbežati ostali voditelji. 500 jih je pa še danes v zaporu. Res, da se je položaj izza leta 1918 izboljšal, da je vlada izvedla dokaj amnestij, povrniti so se mogli so-cijaliistični voditelji, vendar ideja ne more priti do končnega izraza. V vsem delovanju pa teži za tem, da ustvari .svojo vlado in se udeležuje vladnega dela, s katerim bi mogla koristiti delavstvu. Preorijentacija stranke je torej enaka težnjam socijalistov tudi t dingih državah; hoče na vsak način “ktivno po.soei v vladne posle. Je pa le malo upanja, da bi finski soei.inii«ti prišli do vlade, ker imajo večino v rokah radikalci in imajo socijalisti izmed 200 poslanskih mest 60 in bi torej bili absolutno navezani na koalicijo. Pri koaliciji bi prišli v poštev Švedi, kot navadna manjšina na Finskem. Pravijo... Da ni in ne bo reda, je treba jugoslovanskih pravilnikov. Za pravilnikom o jugoslovanskem načinu mesarskega klanja, za pravilnikom o vožnji na desno, umikanju in izmikanju pa na levo, smo dobili še en nov pravilnik: pravilnik o pravilnem praznovanju državnih praznikov v kaznilnicah in jetnišnicah. Boljša košta, patriotični nagovor in sveta maša — vse to je sol iii zabela pravega pravilnikovega praznovanja v državnih arestih. Prav je tako. Pa bodo proslavljali domovino biriči in vtepali državno misel arestantom v glavo. Charles Dickens: 38 Božična pesem v prozi. „Jaz sem, tvoj stric Scrooge. Prišel sem na obed. Ali me boš spustil v obednico, Fred?" Spustil v obednico! Dobro, da mu ni odtrgal obeh rok! V petih minutah je bil kakor doma. Nič ni moglo biti prisrčnejšega. Tudi nečakinja ga je sprejela prav tako ljubeznivo. Ravno tako Topper, ko je prišel. Ravno tako došla sestra s čipkastim ovratnikom. Prav tako vsi drugi, ko so prišli. Čudovita družba, čudovite igre, čudovito soglasje, čudovita blaženost! Vendar je bil drugo jutro zgodaj v pisarni, da, zelo zgodaj! Da bi bil le prvi in zasačil Boba Cratchita zamudo! To mu je bilo posebno pri srcu. To se mu je posrečilo, da, to se mu je posrečilo. Ura je udarila devet: Boba ni. Četrt na deset: Boba ni. Prišel je celih osemnajst in pol minute prepozno. Scrooge je pustil prej vrata široko odprta, da bi ga opazil, ko vstopi v temnico. Bob je snel klobuk, preden je odprl vrata: tudi ovratno ruto. Kakor bi pihnil, je na stolu in požene pero, kakor kot bi hotel dohiteti deveta uro. „Halo!“ zagodrnja Scrooge v običajnem glasu, kolikor ga more posneti. „Kaj misliš, da prideš sedaj?" „Zelo mi je žal, gospod," se opravičuje Bob. „Pozen sem." - „Tak si?“ se mu roga Scrooge. „Da, mislim, da si. Pojdi sem, gospod, prosim!" „Saj je samo enkrat na leto, gospod!" se izgovarja Bob in se prikaže iz temnice. „Ne bo se več zgodilo. Včeraj sem bil tnalo bolj vesel, gospod." „Zdaj ti nekaj povem, prijatelj," de Scrooge, „tega ne maram dalje trpeti. Zato," nadaljuje, skoči s stola in stori tako silno kretnjo proti Bobovemu telovniku, da se ta opoteče nazaj v temnico, „zato ti povišam plačo!" Bob vztrepeče in stopi malo bliže ravnila. V glavo mu je šinila begotna misel, potolči z njim Scroogeja, držati ga in klicati ljudem na dvorišču za pomoč in prisilni suknjič. „Vesel Božič, Bob!" pravi Scrooge tako resno, da ga ni mogoče napak limeti, in ga potreplje Boba po hrbtu. ..Veselejši Božič, Bob, dobri moj tovariš, kot sem ti ga voščil za mnogo let! Povišal ti bom plačo in priskočil na pomoč tvoji boreči se družini in še danes popoldne bova govorila pri steklenici kadečega se „škofa“ o tvojih zadevah, Bob! Napravi ogenj in kupi drugo škatlo za premog, prej ko moreš storiti piko na i, Bob Cratchiti!" Scrooge je bil boljši od svoje besede. Storil je vse to in neskončno več; Dobremu Timu, ki ni umrl, je bil drugi oče. Postal je tako dober prijatelj, tako dober gospodar in tako dober človek, kot ga je poznalo dobro staro londonsko ali katerokoli drugo dobor staro glavno mesto, navadno mesto ali vas v dobrem starem svetu. Nekateri so se smejali, ko so videli na njem tak prevrat, a on jih je pustil, da so se smejali in se je zanje malo zmenil; bil je dovolj pameten in je V(jdel, da se ni še nikoli kaj dobrega zgodi n na ej ljubi okrogli zemlji, čemur se jih ne *» 1 nekaj že naprej smejalo. Ker je vedel, da IM£ej0.°®tati ti ljudje na vsak način slepi, se t • zde*° celo bolje, da mrščijo in pačijo obr - e Ju, kakor da bi jih kremžili v manj P 1 like v kaki bolezni. „ v , , Z duhovi ni več občeval, temveč je živel od takrat po načelu popolne zmernosti. Vedno so pripovedovali, da zna on Božič dobro praznovati, če ga sploh kdo zna. Da bi se moglo reči to o nas o nas vseh! lak o sklepam, kakor je dejal Drobni Tim: „Bog nas vse blagoslovi!" K O N E C. štev. 88. ..DELAVSKA POLITIK A'*. Stran 3. Kultura. RBPBRTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA Y LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri. Torek, 16, februarja: Zaprto. Sreda, 17. febr.: »Naša kri«. Red E. Četrtek, 18. februarja: Ana Christie. Red C. Opera. Začetek ob pol 20. uri. Torek, 16. febr.: Zaprto. Sreda, 17. februarja: Večni mornar, premiera. Izven. Četrtek, 18. febr.: »Zvedave ženske«. Red F. Iz pisarne Narodnega gledališča. Študij opere »Večni mornar« R. Wag-nerja pod vodstvom dirigenta gosp. A. Baiatke in višjega režiserja gosp. prof. O. Šesta prav dobro napreduje, ter se je nadejati, da bo vprizoritev tega dela za nas dogodek prve vriste. Premiera je določena za sredo 17. t. m. Naslovno vlogo poje g. Holodkov, ostale glavne partije pa ga. Čaletova (Sen-ta), g. Knitti (Erik) in g. Betetto (Da-iand). Gospa Zaludova, ki bo tudi kreirala Sento, bo nastopila v tej partiji nekaj pozneje, ker pripravlja sedaj parti jo »Tosce«, ki jo bo pela še tekom tega tedna. — Opera pripravlja nadalje Massenetovo opero »Le jo-ungleur de No tre dame« (z gosp. Knittlom v naslovni in gosp. Betettom v partiji Kuharja), Mozartovo »Figarovo svatbo« in Catalanijevo »La AValy«. Puškinova ljubezen in smrt. (Iz dokumentov tajnih arhivov.) II. Pred samim potekom dvobojnega roka se je zgodilo nekaj docela nepričakovanega. D’ Antes se nenadoma zaroči s Katarino Gončarov, sestro Natalije. Doaedaj se je mislilo — tudi Puškin je veroval — da je naredil d’Ante« to iz strahopetnosti. Ali sedaj se ve» da se je d' Antes odločil za ta ko-ras. samo zato, da ibi lahko še nadalje ostal v bližini Natalije. Po tej zaroki sO nagovorili P-uškina njegovi prijatelji, da prekliče svoj poziv na dvoboj. Dne 10. januarja 1837 je bila poroka d’ Antesa in Katarine Gončarov. Ali še bolje, še nesramnejše se je začela po tej poroki igra d’Antesa in Natalije. Neko anonimno pismo je obvestilo Puškina o nekem sestanku njegove žene s Francozom. Puškina niso mogli več zadržavati. Napisal je staremu Heckerenu in njegovemu posinovljenem silno razdražljivo pismo. Še isti dan ga je d'Antes pozval na, dvoboj... Puškin je dosegel cilj in že drugi dan so so imeli dvobojev ati. H. Ob 4. uri popoldne, 27. januarja se je Puškin s svojimi sekundanti s&stal v Wolfovi slaščičarni. Ob 5. uri je bil domenjen dvoboj v nekem gozdiču izven mesta. Ivo so se peljali tja, so pred Zimskim dvorcem srečali sani, v katerih 'je sedela Natalija. Puškin se je obrnil v stran in njegova žena ga ni opazila. Ko so prišli na dogovorjeno mesto, se je že mraeilo. Pihal je hladen veter. V istem častj so prišli d’Antes in njegovi sekundanti. Tndi pismeno potrjeni pogoji dvoboja so najdeni. Bili so, na Puškinovo željo, izvanredno težki. Zakaj, Puškin je sklenil, da zravna z zemljo osovraženega d Anteja, Razdalja med obema je bila dvajset korakov in vsak od proti vnikov je imel pravico, da še pride pet korakov bližje, do same Pregraje. Morala bi streljati do nesposobnosti za borbo. Ko je bila razdalja odmerjena in pregraja zaznamovana s suknjami, sta stopila, nasprotnika drug proti drugemu. Danzas, Puškinov sekundant je dal s svojim klobukom :znamenje. Puškin je naglo šel naprej, do same pregraje. D’ Antes je prišel štiri korake in ustrelil prvi. V tem trenotku pade Puškin. Padel je na obraz v sneg in ležal nekoliko sekund nepremično. Nato se je naslonil na levo roko in vzkliknil: — Attendez! Jo me sens asser de force pour tirer mon coup! (Čakajte! Čutim dovolj moči, da streljam!) Puškin je dolgo meril in ustrelil s čvrsto roko. D’ Antes se zamaje in pa. de. Ko je Puškin to videl, je vrgel kvišku svojo pištolo in glasno vkliknil: — Bravo! Padel je zopet v sneg in za nekoliko trenutkov zgubil zavest. Ko je prišel k sebi je rekel: — Cest singuilier: j‘avais cru que cela nčaurait fait plaisir de le tuer, mais je sens que non. (Čudovito: verjel sem, da mi bo v zadovoljstvo, ako ga ubijem. Ali čutim, da ni tako.) Nasprotnikov sekundant poskusi, da pove nekoliko pomirjujočih -besed, ali Puškin ga prekine: — Au reste, c’est egal, si nous re-tablissons tous les deux, ce sera a re-commencer! (Sicer je vseeno, ako oba ozdraviva, se bo začelo zopet.) Puškin, zadet v trebuh, je bil težko ranjen. Njegovemu nasprotniku, ki je bil samo oplaznjen, mu je kovinasti gumb rešil življenje. Bil je že popolen mrak, ko je dospel Puškin na saneh domov. Zdi se, da ves čas vožnje ni čutil bolečin. Govoril je mnogo in živo in pripovedoval stare zgodbe o dvobojih. Puškinov sluga ga je na rokah nesel po stopnicah. V predsobi je bila Natalija. Ko ga je zagledala, se je onesvestila. Dva zdravnika, Nemca, dr. Scholz in dr. Zadler sta naglo prispela. Ko je bil z dr. Scholzem na samem je Puškin zahteval od njega, da mu pove čisto resnico, kako je z njim. — Ne morem vam prikrivati. Vi ste v veliki nevarnosti, — je rekel zdravnik. — Recite bolje: umiram. — Smatram za dolžnost, da to priznam. — Hvala vam. Vi se obnašate, kakor gentleman. In tedaj se obrne Puškin k svoji knjižnici, zamišljeno gledajoč svoje drage knjige. Rekel je tiho: — Zbogom, zbogom, prijatelji moji. Šestinštirideset ur po dvoboju, 29. januarja, je Puškin preminul, posla-vivši se od svojih prijateljev. Zavesti ni zgubil do konca. * Da bi se izbezalo pred nezaželje-nimi vznemirjenji«, iso po carski navedbi mrtvo telo pesnikovo odpeljali po noči in v megli iz mesta, spremljano od žandarmferijskega častnika in Puškinovega prijatelja Andreja Turgenjeva ter ga pokopali na samostanskem pokopališču v Svjatogor-sku. Nekoliko kmetov je gledalo ravnodušno ta pokop. Ko se je Turgenjev vračal s pokopa skozi zasnežene gozdove, je srečal druge sani. V njih je poleg policaja sedel civilist v vojaškem plašču. To je bil degradirani in izgnani d’ A ntes. Križem sveta. Čudna kjazen. Švedski kralj Ivan III. (1569—1592) je za časa svojega kraljevanja vpeljal originalno kaznovanje. Vsaka ženska, ki je nosila svilen ovratnik, svileno krilo ali ruto, je bila primorana vzdrževati v hiši po enega vojaka nacijonalne garde. Zgodovina pravi, da so bile nekatere ženske s to kaznijo jako zadovoljne. Raztresenost. Znani profesor na univerzi v Konigsbergu Thomasius je bil1 raztresen, kot so pač raztreseni profesorji. Nekega dne je opazil, da mu je žena postavila na mizo vazo s svežimi rožami. „Kaj pa naj to pomeni? „1 kaj, obletnica tvoje poroke je!“ mu je odgovorila žena. „Pa ja ne! No, kadar jo boš pa obhajala ti, mi pa Povej, da se ti odškodujem.*1 Dvorni običaji. Ko bi bil moral princ iz Asturije poročiti italijansko knežjo hčerko, ki je pa še preje nikoli ni videl, so mu dali seveda njeno sliko. Princ jo jc opazoval, pretehtaval: — „Kako je na sliki vse hlinjeno. Lasje so preobilni, oči preveč žive in polt prenežna,** je končno presodil. Začudeno so ga vprašali: ..Visokost, ali mogoče že poznate določeno vam nevesto?*1 „Ne poznam je, poznam pa dvorne slikarje!1* Dnevne Kje so klerikalni in demokratski poslanci? Z naravnost cinično prostodušnost-jo in sadistično naslado odpušča Trboveljska premogokopna družba dolga leta zaposlene rudarje- Preko 500 že šteje število tistih nesrečnikov in nesrečnih družin, ki so ob zaslužek, ob kruh, toda: nihče se ne gane in nikogar one gospode, ki zastopa slovenski narod v parlamentu, ni na izpre-gled. Le Unija slovenskih rudarjev je ostala zvesta svojim rudarjem. Le strokovna organizacija sama je ukrenila vse, kar je v njenih močeh, da se nadaljnja redukcija ustavi, reduciranim pa nudi izdatna in takojšnja pomoč. Unija slovenskili rudarjev sama je posredovala pri rudarskem glavarstvu, velikem županu, zahtevala je tudi intervencijo Delavske zbornice in belgraj-skega zborničnega centralnega tajništva. Prvi uspeh je dosegla: rudarsko glavarstvo bo v prihodnjih dneh proučilo na licu mesta v rudarskih revirjih upravičenost in utemeljenost izvršenih redukcij, veliki župan pa bo še tekom tega tedna sklical anketo vseh interesentov, na kateri se bo razpravljalo o merah, ki naj preprečijo katastrofalno upropaščanje rudarjev in rudarskih družin. Rudarski proletarijat še ni prekoračil svoje Golgote- Zato pa v organizacijo rudarji, da bo lažji in uspešnejši boj za življenski obstoj. V duhu seljačke demokracije. Dobro je znano vsem, da vse državne institucije in uradi bolehajo na neozdravljivi bolezni, na birokratizmu. Ko so pa šli v vlado apostoli seljačke demokracije, takozvani Radičevei, tedaj so mnogi mislili, da se bodo borili proti birokraciji. Toda zmotili so se, ki so mislili. Izkazalo se je, da so seljački ministri docela privrženci ogabnega birokratizma. Lep primer nam zato nudi ministrstvo prosvete, koder gospodari šef »seljačke demokracije« St. Radie. Prej, ko so gospodarili »gosposki ministri,« si mogel tudi v popoldanskih urah vložiti kako prošnjo. Našel si celo ministra. Odkar je pa minister prosvete Radič, je včasih po petnajst dni nemogoče oddati čisto navadno prošnjo. Minister Radič je namreč odredil, da v vseh pisarnah sprejemajo stranke samo od 11.—12. Vsled že-nijalne odredbe seljačkega voditelja, je vsakdo primoran klečati pred vrati magari navadnega arhivarja in včasih po petnajst dni čakati na milost kakega praktikanta, da mu reši kakšno pomoto. Kako bi šele cvetel birokratizem, če bi v vseh ministrstvih sedeli seljački ministri! Na seljačkih shodih Pa Radič seveda vodi besen boj proti birokratizmu! O sancta simplicitas. Uradniki in enotna fronta. Da so državni uradniki in nastavljenci že dolgo predolgo vrsto let največje žrtve, da se 2 njihovo usodo naše meščanske stranke In vlade prav nelepo igrajo, smo že par-krat povedali v našem listu- Da je vsled tega nejevolja v vrstah tega uradništva velika, razumemo. Da se od časa do časa Pojavlja celo težnja, da bi na celi črti zastavkali, razumemo še bolj. Sploh, ne čudimo se nikoli njihovim še tako radikalnim nameram, čudimo se le, da so mogli in da še morejo vzdržati, da so postali taki neprekosljivi filozofi, da jih nobeno razočaranje, nobena še tako piramidalna potegavščina vlade ali meščanskih strank, ne spra- vi več iz ravnovesja. Sedaj čujemo zopet, da ne nameravajo še štrajkati, marveč da delajo na ustvaritvi enotne uradniške fronte. Uradniške organizacije naj bi se združile vse brez razlike, in nato šele naj bi se začel boj. Gotovo je potrebno, da se ze pred odločilno borbo vstvari enotna fronta vseh prizadetih, da bodo sposobni za boj in odpor. Vendar se bojimo, da bodo uradniki zopet tako dolgo delali na tej enotni fronti, da bo iz vsega še dolgo nič, da bo zavladal v uradniških vrstah zopet obup. Naše državno uradništvo bi moralo ze vedeti, da bi pravzaprav najuspešneje delalo na vstvaritvi svoje enotne fronte, nko bi razpustilo vse svoje neopredeljene organizacije, pa ustanovilo novo skupno, razredno organizacijo in šlo nato solidarno v boj, kakor to dela revni in zaničevani Proletarijat. Ce bo tako storilo, bi prišlo kmalu do moči in zmage. Pa ne bo najbrže »iti to pot tako storilo ... Stalen inserent v časopisju je postal zadnja leta pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Odkar je postavil in sezidal na Aleksandrovi cesti svoje uradno poslopje, od takrat dalje ponuja dnevno v svoji hiši poslovne lokale in pisarniške pro- novice. store v najem. V časih hude stanovanjske krize smo čitali vsa ta priporočila pokojninskega zavoda kot bajke, vsaj bi človek pričakoval, da bodo vsi poslovni lokali takoj oddani in da bo za proste prostore celo hud boj med reflektanti in ponudniki. Zato smo se za vzroke, zakaj ima poslovne prostore vedno in redno prazne, zanimali- Ugotovitve kažejo, da je temu kriva nepravilna in neumestna politika zavodove uprave, ki se je docela napačno ravnala pri oddajanju lokalov in pisarniških prostorov. Omejenost in starokopitnost sta povzročili pokojninskemu zavodu nedvomno ravno zaradi tega precejšnjo škodo. — Zato bi bilo dobro in prav, če bi zastopniki nameščencev v upravnem odboru zahtevali, da se točno preišče zadeva z oddajanjem poslovnih lokalov, ravnajoč se pri tem, da je porota eno, stanovanjstvo in dobra uprava pa drugo. Pogreb sodruga Kr ograja. V nedeljo smo pokopali nenadoma umrlega sodruga Kregarja. V najtežjih, najbolj nevarnih časih je stal na čelu železniške organizacije in njegovi prevdarno-sti, njegovi vztrajnosti je pripisovati, da je železničarska organizacija prestala tudi tiste najtežje čase. S številnim spremstvom in iskrenim sočustvovanjem so se vsaj malo oddolžili železničarji pokojnemu sodrugu za njegovo težko in odgovorno delo v železničarski organizaciji. Epidemija škarlatinke v Mostah... Mestni fizikat razglaša, da je izbruhnila v Mostah precej huda epidemija škarlatinke. Doslej je bilo prijavljenih 9 slučajev, predvsem med šoloobveznimi otroci. Domnevajo, da je ostalo še več slučajev neprijavljenih. Nekateri izmed obolelih otrok posečajo šole v Ljubljani. Zato je fizikat takoj kon-tumaciral dotične otroke in odredil razkuženje dotičnih razredov. Zatvorjeni so bili nekateri razredi dekliške šole pri Sv. Jakobu in na osnovni šoti v Mostah. Mestni fizikat priporoča voditeljem, naj ne posečajo s svojimi otroci Moste in naj ne zahajajo ž njimi v gostilne. »Gospodje, jaz sem uradnica!« se opravičevala stara ženica, ki baje kaj rada pogleda v kozarec. Sedela jo v gostilni pri pol litru, zraven nje pa njen vnuk, delavec v Ž. tovarni. Bila je sobota in fant je dobil nekaj denarja. Ženica je silila Vanj, hotela denar od njega, ker dobrih »nasvetov« ni poslušal, ga je jela nabijati, tako, da je izzvala splošno ogorčenje. Nevarna obiskovalka je neko mlado dekle. Prenočuje zdaj v tej zdaj V oni hiši in povsod izmakne, kar ji že najbolj ugaja. Zadnjič je prenočevalo pri kurjaču državne železnice Rolanu, za odškodnino mu je pa odnesla srebrno uro, vredno 200 Din. V pijanosti se je dzpozabil v neki kavarni v Kadavaru orožnik. Na nasvet orožniškega narednika Boža Sa-voviča, da naj ibo miren in dostojen, .je začel streljati, smrtno zadel narednika, dva druga pa težko ranil. V Vojvodini so našli ob železniški prog'i mrtvo dete, ki je bilo očividno izpostavljeno. Bilo je že brez noge, od-grizla jo mu je mačka. Železniška nesreča. Na progi v bližini postaje Brod-Moravice je skočilo več vagonov s tira in zaprlo progo, tako, da naslednji vlak ni mogel redno voziti. Predrznost raznih tatičev in uzmo-vičev se stopnjuje dan za dne. V trgovini Urbanc se je javil mlad fant, češ, da je poslan od Olupa; nabavil si je v njegovem imenu raznega blaga za 1500 I)in. Blago je v,sekakor prodal in »čednostno« obhajal predpust. Samomor. V Jaršah se je obesil’ posestnik Mihael Dimnik. Svoje dejanje je izvršil ‘ v hlevu. Domnevajo, da se je obesil v duševni zmedenosti. Izgnanka iz Ljubljane Tončka Iraučič se je zopet vrnila in se kmalu »nesrečno« zaljubila v nekega V. ia Zelene jame. Nesrečno zato, ker jo je policija takoj zasledila in jo iztrgala iz naročja ljubeznivega odjemalca. Fant se je protivil in protivil, toda protest je bil brezuspešen. Premeten tatič. Mlad zlikovček j® izvabil kmetico v neko vežo, se tam prijateljsko z njo razgovarjal, naenkrat ji ,je pa iztrgal košaro in izginil. V košari je bilo ,le nekaj malenkostnih vrednosti. Šport. Nogometne prireditve v Ljubljani. Prošlo nedeljo sta se odigrali dve nogometni tekmi in sicer ena prvenstvena in' ena za zimski pokal. Obe tekmi sta pokazali, da so moštva dalj časa počivala in da jim manjka trening, predvsem pa izdržljivost. Prijetno je iznenadila SK- Svoboda, ki je predvedla v prvi polovici igro, enakovredno svojega nasprotnika tj. SK. Jadran, k"i spada bolj v gornjo vrsto. V prvenstveni tekmi je Akad. SK.Primorje porazil ŽSK Hermes 10:0 (5:0). Ta rezultat je tudi iznenadil. Pričakovalo se je sicer zmago ASK, toda ne v tako visokem razmerju. Hermesovega visokega poraza je kriva v prvi vrsti krilska vrsta, ki je slabo krila in premaio držala zvezo z napadom. Srednji krilec se je sicer mnogo trudil, a ni imel prave podpore od svojih stranskih krilcev. Najbolj je ugajala obramba, na čelu ji vratar Habicht, a v napadu znani Pleš. Vendar bi on brezdvoma v obrambi več zalegel kakor pa kot vodja napadalne vrste. Obe zvezi nista znali izrabiti lepih potez. Pri ASK Primorje je ugajala predvsem »apadalna vrsta, kjer se je ponovno izkazal mladi Erman s svojimi bombami. Brez-dvomno je bil tudi dobro razpoložen. Napad jp vodil znani kolesar Glavič, ki je pričel šele predkratkim vaditi nogomet- Poznalo se je, da je šele prvič nastopil, vendar bo mogel1 tudi na tem športnem polju napredovati, če bo pravilno in redno treniral. Obe krili dobri, enako krilci in obramba, ki pa ni imela obilo posla. SK. Jadran je zmagal Svobodo s 13 :1 (3 :1). Rezultat ne odgovarja poteku igre, kajti v prvem polčasu je bila Svoboda popolnoma enakovredna Jadranu. Da bi imela Svoboda v napadalni vrsti le enega strelca, tedaj bi prva polovica igre izpadla povsem drugače. Moštvo Svobode se zdi kot prerojeno, lina ambicijo in voljo ter zna temu primerno igrati, le škoda, da ni vzdržalo tempa in da je tako napadalna kot krilska vrsta prepustila samemu sebi obrambo. Da je moral obrambni trio vsled tega kloniti, je umljivo. V bodoče bo treba taktiko v tekmah proti močnejšim moštvom spremeniti ter bolj podpreti obrambo kot napadalno vrsto. Jadran se je že v prvi polovici trudil, da bi večkrat stresel mrežo svojega nasprotnika, kar pa mu je agilna obramba Svobode preprečila. V tem delu se je posebno izkazal vratar Svobode s svojimi ro-binzonadami. Tudi pri Jadranu je ugajala obramba ter notranji trio, le igralec Perko se mora odvaditi svoje preveč surove igre. Prvo tekmo je sodil g. Hus, drugo J. Možina, oba v znamenju šele započete sezone, vendar nepristransko- — Nadaljne poročilo o tekmi „Jadran“-„Svoboda“ objavimo jutri. Udeležba inozemskih delavskih športnikov pri ruskih prvenstvenih igrah. Najvišji svet za telesno vzgojo v Moskvi smatra udeležbo inozemskih delavskih športnikov pri tekmovanjih za rusko prvenstvo za mogočo in upa, da bo kmalu lahko podal odgovarjajoče smernioe zato. Doslej so bili k temu pripuščeni le ruski državljani in osebe, bivajoče v Rusiji nad eno leto. - -Jak. Prekmurske novice. Murska Sobota. Novi obč. gerent einskem uradu. Novi občinski gerent gospod Benko je prišel na sled malverzacijam, ki sta jih vršila oba občinska nameščenca. Uvedel je preiskavo, ki je dognala, da sta si že več časa prilaščala občinski denar. Do sedaj je ugotovljeno, da manjka 10 do 20.000 dinarjev. Oba nameščenca sta bila v petek, 12. t. m. odpuščena, preiskava se pa nadaljuje. Agrarna »reforma«. Svoječasno smo poročali o govoricah,