Poštnina plačana v gotovinL Leto XIL, štev. 287 Ljubljana, sobota 12. decembra 1931 Cena 2 Din Upravo i&tvoi Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Tcieton St 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. btserato) oddelek: LJubljane. Selen-bur^ova oL 3- - Tel 3402 te 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova eesta St IS — Teletoo SL 2455. Podružnica Celje: Kocenova alica St 2 — Telefon SL 190. Računi ori pošt ček. zavodih: Ljubljana St 11.842 Praha čislo 7* ISO W»en St 105 241 Naročnina tv&ša mesečno ib — Din, za inozemstvo 40— Din. UredniStvo: Ljubljana: Knafljeva ulica & Tdefo« St 3122 3123 3124 3125 in 312& Maribor: Aleksandrova cesta 13 To» lefoo St 2440 (poooči 2582) Celje Kocenov« al 9 Telet 5t 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u Nova Briiningova izj ava proti Hitlerju Dr. Briining je trdno odločen izvajati skrajne posledice proti narodnim socialistom Berlin, 11. decembra, d. Državni kancelar dr. Briining je včeraj sprejel zastopnike inozemskega tiska, ki jim je ponovno izjavil, da je državna vlada pripravljena v vseh okoliščinah uporabiti vsa ustavna sredstva, ako bi hotel kdo stopiti na nezakonito pot. Spričo ogromnega trpljenja, ki ga je nemški narod prestal v zadnjih 17 letih, je oja-čenja radikalizma umljivo, toda glede na Izjave narodno-socialističnih voditeljev v zadnjem času more državna vlada le ponovno zagotoviti, da drži trdno povodce v svojih rokah. Dr. Briining je poudarjal, da Je v tem pogledu v popolnem soglasju z ministrom za brambo in notranje zadeve generalom Gronerjem. Nato je obrazložil načela, na katerih te-imelji najnovejša zasilna odredba. Dejal je, da Nemčija gotovo ne bo ostala edina država, ki je morala poseči po enakih ukrepih, če se bo svetovna kriza razširjala v dosedanjem obsegu. Kot glavni vzrok zasilne odredbe je navedel deflacijo, ki se preko gotove točke ne more nadaljevati, ker bi drugače nastalo tekmovanje med padlimi cenami, mezdami in plačami na eni strani ter nazadujočimi državnimi dohodki na drugi strani. Glede znižanja obrestne mere 5e izjavil, da je izvedba sistema, za katerega se je vlada odločila in ga določa zasilna odredba, mogoča le tedaj, če se izvede v celoti in istočasno. Zanikal je, da hoče nemška •vlada uveljaviti državni kapitalizem ali pa (gospodarstvo po določenem načrtu. Nien taamen je samo preprečiti okostenelost gospodarstva. Ne moremo, je izjavil državni kanceiar dalje, navezati marko na angleški funt in tudi ne moremo napraviti nobene inflacije, ker bi nova inflacija vplivala uničevalna na zaupanje ljudstva. Nadalje je zagotovil, da !ne namerava vlada započeti nobeneg3 dum-pinga, čeprav je prisiljena, da se pri'agodi angleškim razmeram. Mi smo na najboljšem potu. da pridemo tako daleč, da bo vsaka država zase vodila svojo lastno finančno in gospodarsko politiko, toda tako ne more iti več dalje. Glede na reparacijsko vprašanje le deial. da bodo v trenutku, ko Nemčija ne bo mogla dobiti več nobenih posojil in bo morata plačevati reparacije z blagovnimi presežki, reparacijska plačila spravila bodisi vse svetovno gospodarstvo s tira ali pa se bo pokazala nezmožnost plačiL Zato upa, da se bo svet, ko bodo preizkušeni vsi sistemi, odločil za velikopotezno rešitev. Na vprašanje, ali se namerava udeležiti reparacijske konference, le pripomnil, da se jc bo Nemčija udeležila, če se je bodo udeležili tudi drugi zunanji ministri. Na vprašanje, kakšne konkretne predloge glede svojih plačil namerava predložiti Nemčija na reparacijski konferenci, je odvrnil, da je že iz tega, kar je povedal, vse dovolj jasno razvidno. Popoln razkol Rim, 11. decembra d. Dopisnik lista »Messageroc je v Berlinu vprašal narodno-socialističnega poslanca Goringa, kakšen vtis je napravil poslednji Briiningov govor po radiju na narodno-socialistično stranko. Goring je odgovoril, da je ta govor diktirala bojazen in da je bil Izrečen povsem pod vplivom socialne demokracije ter Francije. Pariški poslanik Hosch je sporočil nemškemu zunanjemu ministrstvu, da žele francoska vlada in francoski politični krogi, naj bi Briining v svojem govoru ostro nastopil proti Hitlerju. Dr. Briining se je zdel ob svojem govoru narodnim socialistom kakor kapitan ladje, ki se je do tri četrtine že potopila, ki pa še vedno skuša prepričati potnike, da še ni vse izgubljeno. S svojim govorom se je Briining končnoveljavno postavil v nepremostljivo nasprotje z narodnim socializmom Zato odpadejo vsa napovedovanja, da bo našel dr. Briining mesto v prvi na-rodno-socialistični vladi. Goring je tudi dejal, da bi se ne čudil, če bo dr. Briining prestopil v socialno-demokratsko stranko, ker se je v svojem govoru priznal za popolnega marksista. Narodni socialisti smatrajo ta govor kot sunek z bodalom v hrbet onega dela nemškega ljudstva, ki hoče skupno z voditelji narodnega socializma ustvariti red in mir. Hitler zopet v Berlinu Berlin, 11. decembra. 5. »Deutsche Allge-meine Zeitung« poroča, da bi imel predsednik Hindenburg danes sprejeti v avdijencl Adolfa Hitlerja. Po drugih vesteh je Hitler zaprosil za avdijenco, katere čas pa še ni določen. Predsednik Hindenburg do 3. popoldne Hitlerja še ni sprejel. Berlin, 11. decembra, č. Hitler je »noči nenadoma došel v Berlin in ponovno pozval angleške ter ameriške novinarje, ki jim je pretekli teden dal 6voje znano poročilo, na sestanek v »Kaiserhotelc, na katerem naj bi jim dal odgovor na nedavno Brfiningovo izjavo po radiju. Zbudilo je pozornost, da pri povabilu novinarjev, ki je bilo izvršeno po telefonu, ni bila določena ura sestanki. Gledena to se še ne ve, kdaj bo Hitler sprejel angleške in ameriške novinarje. Hitlerjevi načrti Mfinchen, 11. decembra. 5. Pri sprejemu poslancev narodno - socijalistične stranke bavarskega deželnega zbora je imel Adoll Hitler govor, v katerem je med drugim dejal: Mi nočemo vojne, toda borimo se za enakopravnost Nemcev z ostalimi narodi. Ni izključeno, da bom potoval v London in Rim ter pojasnil tamkaj naše politične cilje. Storil bom vse za zagotovitev narodnemu so-cijalizmu, da bo v najkrajšem SaSu po zakonitem in ustavnem potu prevzel oblast v Nemčiji. Kar se tiče drugih evropskih držav, so naši odnosa ji proti njim odvisni od razmer, v katerih bo Nemčija. Francija se je v poslednjih mesecih mnogo trudila, da bi v podunavskem bazenu, zlasti v Avstriji in Madžarski pridobila politični teren. Raz-gibanje habsburškega vprašanja ee ima pripisati francoski strani. Naši odnošaji proti državam Male antante bodo odvisni od od-nošajev, ki se bodo določili proti FrancijL Ker nimamo vojnih namenov proti Franciji, nočemo voditi vojne niti proti drugim državam, kajti zelo dobro vemo, da bi prvi strel v taki vojni na široko odprl vrata boljševi-ški revoluciji. Sklicanje parlamenta Berlin, 11. decembra, d. Svet senjorjev državnega zbora je sklican za 16. L m, ko bo razpravljal o predlogu komunistov in nemških nacijonalcev za sklicanje državnega zbora, da lahko zavzame stališče napram najnovejši zasilni odredbi državnega predsednika. Vlada upa, da se bo večina sveta seniorjev izrekla proti sklicanju. Kakor poroča >Vorwiirts«, je državni predsednik izjavil, da bo dal v nasprotnem primeru državnemu kancelarju kakor meseca oktobra pooblastilo za razpust državnega zbora. V dobro poučenih krogih pa so mnenja, da tako daleč ne bo prišlo, ker do sklicanja državnega zbora ne bo prišlo. Karolyijev režim se maje da naj bi prišla po padcu Karolyijevega kabineta. Budimpešta, 11. decembra «. Opozicijski poslanci so danes Izstopili iz odbora 3Stih z utemeljitviijo, da po ekspozeju ministrskega predsednika ni upanja za finančno sanacijo. Odbor 33tih bo torej odslej naprej le organ vladne stranke. V zvezi s tem izstopom in ker so posamezni krščamsko-so-cialni pristaši vladne stranke nezadovoljni s predlogom o zmanjšanju pokojnin, so bile danes v kuloarjih zbornice razširjene govorice o skorajšnjem odstopu Karolyije-ve vlade, fcl pa se od uradne strani označujejo kot brezpredmetne. Krščanski socialci proti nadaljnjemu znižanju pokojnin lenova stranka se cepi Budimpešta, 11. dec. č. Položaj vlade grofa Julija Karolyija, ki temelji v parlamentu na večini, obstoječi iz 153 poslancev takozvane Bethlenove unitaristične stranke ter 33 poslancev krščansko-social-ne gospodarske stranke, torej skupno 186 od 245 poslancev, postaja čim dalje^ bolj kritičen. Dočim kr?"anski socialci načelno odklanjajo vsako nadaljnjo redukcijo pokojnin državnih uradnikov, ki jo predlaga vlada kot neobhodno potrebno v svrho šte-denja in uravnoteženja proračuna, se je danes opazil precejšen odpor v Bethlenovi stranki, zaradi česar je postala večina Ka-rolyijevega kabineta v parlamentu dvomljiva in se je pojavila možnost njegovega padca- Kakih 15 poslancev Bethlenove stranke pod vodstvom bivšega državnega tajnika v n " '.njen. ministrstvu Straniackega je namreč zagrozilo z izstopom iz stranke, dočim obtožuje druga skupina prav tako 15 poslancev pod vodstvom Gašperja Deja vla-d da je brez programa, in zahteva, naj se takoj izvede ^ enostavljenje državne uprave, da se dosežejo notrebni prihranki. Razen tega naj vlada dekretira dveletna r 4 ran ji moratorij. To je pogoj, ki ga postavljajo za nadaljnje podpiranje Karolyi-je- e vlade v parlament Ce zapustita vlado obe skupini, ki štejeta 30 poslancev, bi vlada imela v parlamentu samo še 123 poslancev, dočim bi opoflririia štela 122 poslancev. Ako se grofu Karolviju ne posreči pregovoriti oponi-rajori »kurami k popuščanju, smatrajo, da je kriza vla-ie neizogibna. ~ nes se ?e že v narlamen+arnifo kuloarjih mnogo razraravValo o bližnji vladni kriz!. V političnih krogih se ona ža veliko razburjenje, ker nihče ne ve, kakšna vla- Tudi Beth- Odklonjena nezaupnica Macdonaldovi vladi London, 11. decembra. AA. Spodnja zbornica je pozno snoči po dolgotrajni debati s 439 proti 44 glasovom odklonila nezaupnico delavske stranke. Parlament je bil danes odgoden preko božiča. Zaleski v avdijenci pri angleškem kralju London, 11. decembra s. Kralj Je danes sprejel poljskega zunanjega ministra Zaloškega. Padec tečaja dolarja Pariz, 11. decembra s. Najznačilnejše na današnjem deviznem trgu je bil nov padec tečaja dolarja od 25.48 na 25.425. V dfveh dneh je ameriška deviza padla za 10 cen-limov ter s tem pod zlato pariteto. Zdi se. da je glavni vzrok tega padca neugodno presojanje Hoovrovih podatkov o gospodarskem položaju Zedinjenih držav. HOOVER O REPARACIJAH Apel na uvidevnost ameriških upnikov — Ločitev mednarodnih dolgov od reparacij - Hoover za pristop k haaškemu razsodišču Washington, 11. decembra. AA. Na včerajšnji popoldanski seji zveznega kongresa je bila preStana druga poslanica predsedniška Hoovra, ki zahteva od kongresa med drugim, da naj hitro ratificira predlog o moratoriju za mednarodne dolgove. Poslanica naglasa nadalje, da bi bilo treba dati dolžnim državam na razpolago dovolj časa za zboljšanje pomorskega položaja. Američanom predvsem priporoča, naj bodo dobri in uvidevni upniki. Predsednik Hoover je sicer proti temu, da bi se črtali mednarodni dolgovi, ker bi to po njegovem mnenju omajalo mednarodno zaupanje, priporoča pa Ameriki, naj ne pritiska na dolžnike, da bi morali vračati dolgove preko svoje plačilne zmožnosti. Vprašanje mednarodnih dolgov, pravi Hoover, v bodoče ne bo vež vezano z vprašanjem reparacijskih dolgov, ker tvorijo ti dolgovi čisto evropski problem. Ker se bližamo novemu letu, postaja jasno, da vladam držav, ki so naše dolžnice, ne bo mogoče poravnati dolžnih anuitet, ker čakajo na zboljšanje svojega gospodarskega življenja. V posebnih primerah bi bilo morda potrebno poiskati kakšno drugo ureditev, vsaj začasno. V zvezi s tem predlaga predsednik Hoover, naj bi ee iz-nova ustanovila komisija za mednarodne dolgove, da prouči vsa vprašanja o tem, nato pa predloži kongresu poročilo. Poslanica govori nato o razorožitvi. »Ne smemo jemati poguma nikomur z ničemer, kar bi utegnilo okrepiti idejo o omejitvi oboroževanja, ki je zdrava m dobra.« Hoover predlaga, da naj bi Amerika pristopila k mednarodnemu razsodišču v Haagu. O dogodkih v Mandžuriji pravi, da so povzročili Ameriki mnogo skrbi, zaradi česar je ameriška vlada skupno z Društvom narodov storila vise, da se zagotovi spoštovanje odredb Kelloggovega pakta. Napceiled naglasa Hoover v svoji poslanici svoj eklep, da se po 1. 1932 umaknejo ameriške čete iz Nikarague. Prav tako ponavlja 6vojo že izraženo željo po podpiranju talke Vlade v republiki Haiti, ki bi uživala popularnost prebivalstva in bi pristala na politiko nadaljnje finančne kontrole Zedinjenih držav v republiki Haiti. London, 11. decemlbra, «. Reuterjev urad poroča, da bo kongres Zedinjenih držav počakal na razorožjtvene ukrepe Evrope, preden se bo izjavil o Hoovrovem načrtu o proučitvi vojnih dolgov. Glavni motiv kongresne debate, ki je sledila Hoovrovi spomenici, je bil: Proti Evropi nimamo nobenih obveznosti. New York, 11. decembra, s. Se preden je Hoover prečita! v senatu svojo spomenico' o moratoriju, je senat z vsemi glasovi sprejel resolucijo, ki zahteva preiskavo posojil ameriških bank inozemstvu. Nominalna vrednost vseh na newyorški bor- zi ko tiranih inozemskih posojil 19.12 milijard, sedanja tečajna vrednost pa približno 10.2 milijarde. Dne 1. decembra je torej znašala izguba nad 9 milijard. Na podlagi tega sklepa je razvidna vedno večja opozioija proti finančnim koncesijam inozemstvu. Washington, 11. decembra, č. Predsednik zunan j e-poli tičnega odbora senate Borah se je na snočnji seji po prečitanjiu Hoovrove poslanice v daljšem govoru izjavil proti nameri, da bi se podaljšal Hoovtov moratorij, preden bi Evropa izvršila svojo dolžnost. Poudarjal je, da ni Evropa 6torila nobenega resnega koraka za ozdravljenje svojega gospodarstva. Dale-kosežni ukrepi praktičnega značaja bi morali iziti iz Evrope in ne iz Amerike, zaradi česar je treba počakati na uspehe razorožitvene konference. Senator Borah je izrazil svoj dvom nad pripravljenostjo Evrope, da bi uredila razorožitveno in reparacijsko vprašanje na razumen način. Ce bi se to zgodilo, bi Zedinjene država pristale na revizijo plačil in bi bile pripravljene priznati v raznih primerih koncesije, kakršne so že doslej storile v iznosu 7 milijard dolarjev. Predsednik senata Garner je izjaiviL, da ne veruje, da b4 se mogla izvršiti ratifikacija Hoovrovega: moratorija pred 15. decembrom, vendar psc obstoja upanje, da se bo v reprezentančni zbornici in senatu našla potrebna večfaut. zanjo. Verifikacijski odbor zaključil svoje posle Konstituiranje sekcij poslanskega kluba — Njihove prve seje Beograd, 11. decembra. AA. Na današnji dopoldanski seji je verifikacijski odbor zaključil debato o pritožbah glede volitev v posameznih srezih moravske in vrbaske banovine. Popoldne je odbor končal debato o posameznih mandatih, proti katerim so bili vloženi protesti. Jutri dopoldne ob 10. se odbor ponovno sestane, da potrdi končno poročilo, ki ga bodo nato podpisali vsi člani. Čira bo poročilo natisnjeno, bo predloženo vsem poslancem za debato v Narodni skupščini. Beograd, 11. decembra. AA. Danes dopoldne so se konstituirale posamezne sekcijo poslanskega kluba, in sicer takole: Finančna sekcija: predsednik dr. Sveti-slav Popovič, podpredsednik dr. Nikola Su-botič, stalni poročevalec dr. Oto Gavrančič, tajnik Milo je Sokič. Gospodarska sekcija: predsednik dr. Vell-zar Jankovič, prvi podpredsednik dr. Gjuro Šurmin. drugi podpredsednik Z. Stanojevič, tretji podpredsednik Anton Cerar, prvi tajnik dr. Živan Lukič, drugi tajnik Nedeljko Pralijak. Socialna sekcija: predsednik dr. Miloslav Stojadinovič, podpredsednik dr. Vjekoskv Miletič, tajnik Alojzij Pavlič. Prosvetna sekcija: predsednik dr. Oto Gavrančič, podpredsednik Milan Djukovič, tajnik Miljutin Je vtič. Stalnega poročevalca si je izvolila samo finančna sekcija, v ostalih sekcijah pa se bo za vsak konkretni primer volil poseben poročevalec. Beograd, II. decembra, p. Gospodarska sekcija poslanskega kluba je imela danes dopoldne in popoldne dve seji. Po obeh sejah je bil izdan komunike, ki pravi, da so se člani odseka posvetovali o aktualnih gospodarskih problemih in pred vsem o vprašanjih, kako naj bi se na najbolj primeren način rešila sedanja gospodarska kriza. Sklenili so, da bodo s sodelovanjem vlade skušali izvesti konkreten načrt za rešitev krize. Jutri dopoldne se prvič sestane socialno-politični odsek poslanskega kluba, popoldne oa bo prva seja prosvetnega odseka. Revizija tisočdinarskih bankovcev Narodna banka bo prekontrofirala vse tisočdinarsfce bankovce — Ro-zete na pregledanih bankovcih — Nepregledani bankovci izgubijo v privatnem prometu vsako veljavo Beograd, lf. decembra. M. Ker eo se v zadnjem času pojavili v privatnem prometu ponarejeni bankovci po 1000 Din, je-finančno ministrstvo v sporazumu z Narodno banko izdalo sledeči komunike: Narodna banka bo od 21. decembra dalje pričela pregledovati bankovce po 1000 Din. Na vsak pregledan bankovec bo natisnjena rozeta, s katero se bo bankovec potrdil. Pregled tisočdinarskih bankovcev mora Narodna banka izvršiti od 21. decembra do konca februarja 1932,. Tisočdinarski bankovci, ki jih Narodna banka v tem času ne bo pregledala, bodo s 1. marcem 1932 prenehali veljati kot obvezno zakonito plačilno sredstvo v privatnem prometu. V skladu s tem sklepom finančnega ministra bo Narodna banka postopala tako-le-Od 21. decembra 1931 do konca februarja 1932 bo pregledovala tisočdinarske bankovce, ki so bili izdani 30. novembra 1920. Centrala in podružnice Narodne banke bodo zamenjavale stare bankovce z novimi, ki bodo imeli ie natisnjene rozete. Rozete na bankovcih bodo krožne oblike. Tiskale se bodo na pravem licu bankovcev, in sicer v sredL Premer krožne rozete bo znašal 7.5 cm. V vertikalni smeri bo preko rozete natisnjen trak v širini 3.5 em. Rozeta bo imela 5 koncentričnih polj. Centralno krožno polje bo vsebovalo glavo Karagjorgja z lovorjevim vencem, na drugem koncentričnem polju okrog centralnega s Karagjorgje-vo glavo bo napis: Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Rozeta bo imela pet barv. Gornji del traku bo rumene, gornji del centralnega kroga zelene, ostali deli kroga modre in spodnji del traku rdeče barve. Barve se bodo prelivale druga v drugo. Od 1. marca 1932 dalje bankovci po 1000 Din brez rozete ne bodo več veljali kot plačilno sredstvo v privatnem prometu, pač pa jih bo banka še nadalje zamenjavala z novimi bankovcu Nova sprememba v vodstvu fašistične stranke Rim, 1L dec. ž. Italijanski mžnwtawM predsednik energično nadaljuje reformira* nje vodstva fašistične stranke. Šele pred nekaj dnevi je padel dosedanji generalni tajnik Giuriati in je na njegovo mesto p*M šel mladi Starace. Včeraj pa je izšla tmm slednja pomembna izdaja strankinega gla* sila »II Foglio d' Ordiimn«, ki poroča, da ja Mussoliini odstavil trdi ves sitraakin diraL* torij in ga nadomestil z novimi ljudonL List poroča: Generalni tajnik stranko predložil predsedniku ministrskega sveta, naj imenuje na mesto dosedanjih naslednjo novo člane direktorija: prof. Artiurja Man^ picatija, dr. Mateja Aidinolfija kot podita j« nika, Ivana Marin ellija kot upravnega tajnik in kot člane Rema Ranierija, Josipa Beratta, inž. Petra Ouipella, tir. Ivana Doi-fina, Ajndreja Gastaldija in Tomaža BoN tarija. Novi direktorij bodo ustoličili tri opoldne v palači Venezia v prisoflinoaili Mussolinija. Vsi člani novega direktorija so fnSatKnl veterani. Večina izmed njih je upravljala dosedaj funkcije pokrajinskih tajnikov. Mednarodna poljedelska konferenca v Sofiji Bolgarski ministrski predsednik otvoril konferenco — Poročilo jugoslovenskega delagata o delovanju stalnega kmetijskega odbora Sofija. 1L decembra, p. Ministrski predsednik Mušanov je snoči otvoril mednarodno poljedelsko konferenco, na katero so prispeli delegati iz vseh prizadetih držav. V svojem otvoritvenem govoru je naglašal, da Bolgarija ceni nriiateljstvo vseh držav in da računa na mednarodno solidarnost, zlasti v vprašanju poljedelske krize, ki tare ves svet Naloga vseh sil je, da omilijo gospodarsko in predvsem kmečko depresijo. Naloga konference je, da najde pravo rešitev za celo vrsto kmečkih vprašanj. Mušanov je ob zaključku svojega govora izrazil željo, da bi se konferenca zaključila z največjim uspehom. Poljedelski minister Gičev se je v svojem govoru zahvalil, da ga je konferenca izvolila za svojega predsednika. Naglašal je, da pričakuje skoro 90 milijonov ljudi rešitev baš od te konference. Konferenca mora najti pot, ki vodi iz labirinta sedanje gospodarske krize. Minister je konferenci'iskreno že- lel uspeha. Uspeh konference bo milijonom ljudi zagotovil mir, vsej Evropi pa konkreten napredek. Danes dopoldne je konferenca nadaljevala svoje delo pod vodstvom prvega poljskega delegata, poljedelskega ministra Polčiskega. Takoj po otvoritvi seje je bolgarski delegat Popov predložil konferenci načrte, ki jih je izdelal poseben odbor. Nato je konferenca obravnavala poročilo jugoslovenskega delegata g. Pilje, katero je prečital delegat g. Stojkovič. G. Pilja je poročal o delovanju stalnega kmetijskega odbora od varšavske pa do današnje konference. Konferenca Je poročilo odobrila. Sledilo je poročilo poljskega delegata Rosseja. ki je stavil predlog, naj vprašanja, ki jih obsega njegovo poročilo, prouči komisija 11 članov. Ministrski predsednik Mušanov je danes opoldne delegatom na čast priredil svečano kosilo. v Splošno navdušenje za Zamoro Madrid, 11. decembra. AA. Glasovanje za predsednika republike je trajalo komaj 40 minut — toliko, kolikor je bilo treba, da so se prešteli glasovi. Nekaj poslancev je glasovalo za predsednika parlamenta in za nekatere druge osebnosti, 34 glasovni« pa' je balo praznih. Po izvolitvi je dal predsednik republiko Zaimora zastopnikom listov tole izjavo: Vse svoje sile bom posvetil službi naroda. Prisrčnost med narodi mora biti osnovno načelo. Ves tisk je z velikim zadoščenjema sprejel izvolitev Aloale Zaroore za pxedseomi» ka španske republike. Ulica Alifoza XIII. se bo poslej imeoo« vala »Ulica Alcale Zamoire«. Madrid, 11. decembra, s. Vlada je predložila zbornici zakonski načrt, 6 kafterin* 6e razveljavlja pogodba s špansko telefonsko družbo, ki je za časa diktature dobila po izredno ugodnih j>ogojih in bre« termina telefonski monopol za vso Španijo. Bila je to največja afera za časa diktature Prima de Rivere. Govori se, da s« je razdelila podkupnina v Skupnem znesku 900.000 dolarjev. Madrid, 11. decembra, g. V Saragosi so izbruhnili novi stavkovni nemiri. Stavku-joči so ustavili vozove cestne železnice ter nekatere prevrnili, tako da je bil ustavljen promet. Po vsem mestu vlada veliko razburjenje. Policija je morala večkrat rabiti orožije. Več demonstrantov jo bilo deloma težko, deioma lahko ranjenih* Likvidacija mandžnrskega spora Pariz, 11. dec. AA. Na včerajšnji seji sveta DN, ki se je ameriški delegat Da* wes ni udeležil, je jarponski delegat sprejel predlog resolucije sveta DN s pridržkom, da japonske čete lahko store vsa ukrepe, potrebne za neposredno zaščito življenja in imetja japonskih podanikov * Mandžuriji. Te zaščitne odredbe bi bilo posebno potrebne v svrho obrambe pred razbojniki, ki ogražajo Mandžurijo. Japonski delegat je izrazil upanje, da se bodo kmalu vrnili normalni življenjski pogoji y Mandžuriji. Za njim je tudi kitajski delegat izjavil, da tudi Kitajska sprejema predlog resolucije sveta DN. Angleški delegat lord ^ecil je čestital Japonski in Kitajski, ker sta sprejeli -resolucijo. Takoj nato je svet DN soglasno sprejel resolucijo. Po glasovanju je predsednik izrednega zasedanja Briand naglašal pomen sedanja etape urejevanja j aponsko-k i ta j skega spoi ra, ki mora biti poslednja. Brezposelnost Tudi v naši državi, posebno pa v nje-faem uiciusuijsko najbolj razvitem deiu, v oiavaia oanovnu, raste zadnje mesece Drezposeinost tako naglo, aa se izkazuje vse, kar smo za ta slučaj predvidevali, kot nezadostno. ftasa borza deia je s sredstvi, ki jih ima na razpolago za podpiranje nezaposlenih, že pri kraju. Delavska zbormca je izčrpala že sredi novembra vse za to namenjene fonde, ki bi morah zadostovati do konca julija. Naval brezposelnih pa je vedno hujši. 2e meseca januarja obrt, industrija, trgovina m rudarstvo niso mogli zaposliti vsega prirastka našega prebivalstva. Iz rezultatov ljudskega štetja je razvidno, da je ostalo 15.000 ljudi, ki so v zadnjem deceniju dorasli, na kmetiji. Vsak, kdor pozna razdelitev zemlje v Sloveniji, pa ve, da nri nas ni pogojev za naraščanje poljedelskega prebivalstva. Od takrat so se orilike v naravnost katastrofalni meri poslabšale. V začetku decembra izkazuje Okrožni urad v Ljubljani 11.023 članov manj nego začetkom decembra lanskega leta. Rezervna delovna sila na deželi in v mestih je znašala v začetku letošnjega leta 15.000 oseb. Med letom se ie pomnožila po prirastku prebivalstva za 5.000 oseb, torej na 20.000 oseb. Ker oa je padlo število članov OUZD za 11.000, je naraslo šte-fvilo delovne rezerve začetkom decembra 1931 na 31.000 oseb. Tako narasel pritisk na naše delov-tne trge. Koliko od teh je pravih nezaposlenih, torej oseb, ki so od produkcijskih (sredstev docela odrezane, ie težko z enako eksaktnostjo in zanesljivostjo ugotoviti. Ta odstotek na je brez dvoma bile nadaljnje priče, skoro aami sedanji ali bivi, uslužbenci Strojnih tovarn in livarn Razprava je bila mkUu^ena ob 19 ln ae bo nadaljevala ▼ ponedeJJek popoldne. Povabljene ao Se nekatere nove priče. Zanimanje občinstva je bilo tudi danes ves dan ogromno. Pogreb celjskih žrtev Včeraj so v Celin, Žalcu In drugod pokopali nesrečne žrtve avtobusne katastrofe Celje, 11. decembra. Žrtve strašne avtobusne katastrofe so včeraj in danes odpeljali iz Celja oa njihove domove z vozovi m avtomonUA, trupio ponesrečenega vinogradnika Antona Sveta pa s vlakom v Brežace, od koder ga prepeljejo v Fišece na njegov dom. Sprejem nesrečnih žrtev v domačih vaseh je bil pov sod zelo pretresljiv. Pogrebi so bili doloma že danes, deloma pa bodo jutri. V Celju je v kapeli bolnice ostalo dopoldne samo še truplo zadnje žrtve, tajnika Kmev ske posojjiiLmee Ivana Krajnca, katerega pogreb se je vršil .popoldne. V Žalcu so danes dopoldne ob 9. pokopali kar d-ve žrtve, zakonca Ivana In Ane Krajnc. Avtomobil celjske mestne občine je prepeljaJ ob 8. zjutraj krsti z zemeljskimi ostanki ponesrečencev s celjskega po-kopališča do Dobriše vasi, kjer so ju prevzeli pogrebe! dn ju odnesli ob spremstvu duhovščine, zastopa, kov občine in številnega prebivalstva proti pokopališču sv. Kancdjana. Med pogrebnim sprevodom se je pripetila nova nesreča, žalskemu župniku, splošno priljubljenemu sivolasemu duhovnemu svotniku, g. Antonu Veterniku, ki je vodil pogrebni sprevod. Je nenadoma oa spolzkih tieh spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v kolku lai od mogel vstati. Ljudje so ga dvignili in odnesli v Žalec, od koder so ga opoldne prepeljali v celjsko javno bolnico. Popoldne ob 15. se Je pričel pomika« z dvorišča celjske Javne bolnice mrtvaški sprevod zadnje žrtve, Ivana Krajnca. Po blago&Iovatvd krste so združeni celjski! pevci tapet turobno žalostinko »Uslišd nas gospod«, posvečeno vsem žrtvam avtobusne katastrofe. Nato se Je za križem razvil dolg sprevod, v katerem Je šlo Teč tisoč ljudi is Celja 4n okolice. Za četo celjskega Sokola v kroju so korakali pevci tn člani savinjske podružnice SPD ter Sokoli v cl-vdlu z znaki, nato je sledil mrtvaški! voz, ves obložen z venci, med katerimi Je W1 tudd krasen venec celjske občine. Za krsto so se razvrstili svojo! in za njimi nepregledna množica ljudi. V žalnem sprevodu je bdi tudi narodni poslanec konjiškega okraja g. Karel Gajšek, ki Je danes prišel iz Beograda, da se Je v imenu vseh poslancev dravske banovine udeležil pogreba. Ko je prišel sprevod po Prešernovi uide! na Kralja Petra cesto, so pogrebe! Se vedno prihajali z Ljubljanske ceste prd Narodnem domu Na okoliškem pokopališču se Je med tem zbrala veldka množica .prebivalcev iz Gaberja in bližnje okolice. Ko Je bila krsta spuščena r grob in so bdi! končani pogrebni obredi, Je stopil k grobu starosta celjskega sokolskega društva dr. Milko Hrašo-vec in se v pr srčnih, ginUifvth besedah .poslovil od tragično premunilega brata. Pevci so D a to zapeli žalostinko »Narodna na- grobnica«. Na Celje je te legel mrak, ko eo se vračali pogrebej otožnih obrazov v mesto. Žalec, 11. decembra. Znočilo se Je prt popolnoma jasnem nebu. Ko se je delalo jutro, je pa meuo v gostoto debenb fcosinib. žalostno je irobiJ avto celjskega pogrebnega zavoda, ko je v»-zii na zadnjo pol štiri ponesrečenca Toaa tudii še tako slabo vreme a. moglo zabra-m ta, da bi ne pričakovale črne množice v vaseb pogrebnega avtomobila. Pri piumberšKem križišču se Je abrala vsa žalska tara, da spremi pokojna Ivana m Ano Krajnca na pokopališče; prisotni so biii vsi občinski odborniki z županom l»r-oerjem na čelu, gasilci društva, pevca ia duhovu. svetnik g Anton Veternik z asistenco. Pogrebci so dvignili z voza dve krsti, avto je pa odpeljal naprej. Otožni spev Miserere se meša s očena-šem. Pot je vsa ledena kakor na drsališču. Že po nekaj korakih se je opotekel svetnik Veternik m padel. Bližnji so priskočili, da mu pomorijo na noge, toda nd šlo, takšne bolečine so ga rezale v levil nogL Prenesli so ga v poleg stoječo brivnieo g. Foderma-jerja. Navzoči zdravnik dr. LočnJfikar Je ugotovil prelom leve noge v kolku. Se v večji tišina med silnim snežnim me-težem Je vodili naprej pogreb domači g. kaplan, g. Veternik a je pa prepeljal veletr-govec g. Krašovec z avtomobilom v celjsko bolnico. Ko je odložil pogrebni *rto mladega in tako dobrega g. Dobnika v Oepljah, kjer so ga .položite t domači hiši na mrtvaški oder, je nazaj krenil na št. Pavel, da odloži še zadnjo krsto z ostanki ge. OtAHje Dobel-škove. Neutešno je pdakal njen 12 letni sinček Rudolf, 2 letni nebogljenček Valter pa Je le začudeno gledal z razprtimi očmi svetlo krsto. Ko pa je videl, da vse piaka, je pdanil še saon v obupen brezmejen Jok. Nobeno oko ni ostalo suho. čim je odložil avto svoje žalostno breme, se je nebo spet zjasnilo ln Je dan tako svetal, kakor že dolgo ne.... Anketa banske uprave Banska uprava je takoj, ko je dne 9. i m. dobila od sreskega načelstva celjskega teie. foni&no obvestilo o veliki avtobusni nesreči pri Celju, odposlala na mesto bamskega inšpektorja, da ugotovi vse okoliščine. Po sprejetem poročilu svojega odposlanca j-9 banska uprava sklicala ožjo anketo, ki je vsestransko lazmotrivala, kako naj bi se v bodoče preprečile take nesreče. Po zaključkih in predlogih ankete je banska uprava izdala ponovno najstrožje in obširne varnostne odredbe ter bo inicijativno v svojem delokrogu in z razpoložljivimi sredstvi storila vse, da s povečanjem pažnje oeobja ter z zboljšanjem označenja in zavarovanja cestnih in železniških križišč čim uspešnejo osigura potniški promet. Nov lovski zaken Oddajanje lova v zakup. — Strogi predpisi o nadzorstvu prometa z divjačino — Povračilo škode po lovu in divjačini Beograd, 11. decemhra AA. NJ. VeL kralj je oa predlog ministra za gozdove In rudnike podpisal in proglasil zakon o lovu, fcl ima osem poglavij ln se deli na 113 členov. Posamezna poglavja so: 1) Splošna določila, 2) lovsko policijska določila, 3) nadzorstvo in zaščita lova, 4) poravnanje škode pri lovu Jn po divjačini, 5) pospeševanje lovstva, 6) kazenske odredbe, 7) prehodna določila, 8) sklepne odredbe. V splošnih določilih govori zakon o lovski pravici, ki Je združena z lastndnsko pravico do zemlje lo pripada lastniku zemljišča. Divjačina, M spada pod zakon, se deM v trd vrste: 1) v divjačino, kd Je zaščitena z določbami o prepovedanem lovu; 2) v nezaščiteno divjačino ln 3) v zverjad. Splošna določila zakona opredeljujejo lastna lovišča ln občinske love ter urejajo način oddajanja lova v zakup .Lastna lovišča so ona, ki so večja od 200 ha, ostala zemljišča pa se združijo v občinska lovišča. Zakon določa, da se dajo v zakup lovišča javnopravnih korporacij, v primeru ponovnega pismenega opomina splošne upravne oblasti prve stopnje pa se lahko dajo v zakup lovišča zasebno-pravnib korporacij. Za državna in občinska lovišča bo Izdal minister za gozdove in rudnike poseben pravilnik. Splošna upravna oblast prve stopnje mora sestaviti kataster lovišč, da ee taiko dobi .pregled vseh lovišč. Drugo poglavje naivaja določbe o prepovedanem lovu, ki se znatno razlikujejo od dosedanjih, ter bolj upoštevajo naše osebne lovske razmere. Za visoko divjad je predpisano streljanje s kroglo. Ban lahko po zaslišanju pristojne lovske zveze skrajša varstveno dobo (prepovedan lov) ali pa jo podaljša Da se ne kršijo gospodarski Interesi, predpisuje zakon nekatere odredbe, ki onemogočajo pretirano gojenje divjačine v škodo kmetijstva in gozdov. Dalje zakon našteva nedovoljene načine lova na zveri in roparice. Dokaj strogi so predpisi o nadzorstva prometa z divjačino. Prav tako so strogi predpisi o izdajanju lovskih kart Posebne odredbe govofe o pastirskih psih. V krajih, kjer so bile take odredbe že v veljavi, ostanejo še nadalje, v novih krajih pa se uve-deoo nove odredbe z banovinsko odredbo. Tretje poglavje govori o javnem nadzorstvu nad lovom Zakonski predpisi določajo, da mora biti dovolj lovskih čuvajev, kar je skrb upravne oblasti prve stopnje. četrto poglavje prinaša odredbe o povračilu škode po lovu In divjačini. Zakon obširno govori o sodnem post on k u za povra čilo škode. Podrobnejše odredbe o povračilu škode pa se izdajo z banovinsko odredbo. Peto poglavje navaja določbe o ustanovitvi lovske zveze in k>vsk?h društev Z zakonom se ustanove banovinskl lovski fondi, za katerp so predvideni znatni do hodkl. ki se smejo rabiti v namene lov stva. za lovsko literaturo, za znanstvena lela In za rvodooro zvez«. Šesto poglavje navaila kazni. M »e dele ▼ lenarne in zatvorne Kazni Izreče aplošna unravna oblast nrve stonnje Razen kazni mora krivec plačati tu d! odškodnino po ce niku, ki se Izda z banovinsko uredbo. Zelo ostre kazni so določene za divji lov. Prehodna določila, o katerih govori sedmo poglavje, uravnavajo v glavnem lovstvo v krajah, kjer ostane še nekaj časa v veljavni regularni sistem. Prehod lz regularnega sistema v zakup se Izvrši z banovinsko uredbo na podlagi čl. 90 ustave in je tako prepuščeno avtonomni odločitvi prebivalstva, kdaj hoče preiti v sistem lovskega prava. Po prehodnih določilih se na lovskih kartah predvideva tudi »dovoljenje za lov v posameznih srezih in banovinah«. Denar, kd se v ta namen pobere, gre v lovski fond. Število lovskih društev v posameznih krajih se uredi z banovunsko uredbo. Dosedanje lovske zveze ostanejo v veljavi, dokler se ne ustanove banovinske zveze, ki morajo predložiti svoja pravila v odobritev najdeJj v treh letih. Med prehodnimi določili je važna odredba, da se s tem zakonom ne izpremene roki obstoječih pogodb, ki jih je odobrila splošna upravna oblast. Lastna lovišča, ki merijo manj kot 200 ha, se .priključijo občinskim loviščem. Prav tako je važna odredba, fci določa, da »topi zakon v posameznih banovinah v veljavo hkrati z banovinsko odredbo, ki ae mora izdati najdelj 6 mesecev po razglasitvi zakona. Nenavadna nesreča Gornja Radgona 11. decembra. Nedavno je vozil Josip Kern, šofer Prob-stove tvrdke v Lutvercih pri Gornji Radgoni s tovornim avtomobilom po prekmurski ravnini ter tamkaj zbiral nakupljeno perutnino. Ko jo je po lepi ravni in prazni cesti ubral nekaj hitreja, se je nenadoma pred avtom spustila prav nizko jata domačih golebov, kakih 50 po številu, ki se je najbrž umikala kakemu roparskemu ptiču ter hotela najti zatišje v drvečem avtomobilu. Strnjena jata golobov se je kakor temen oblak pojavila pred avtom. To trčenje je bilo tako silno, da se je zdrobila šipa na avtomobilu, trije golobi so bili ubiti ln eden ranjen, drobec šipe pa je ranil potnico, ki je sedela poleg šoferja. Šofer je bil zaradi te nenavadne dogodivščine primoran avto ustaviti in zasilno popraviti, da je nato lahko vožnjo zopet na* daljeval. Hmeljski trg Žatec. 10. decembra, h. V neznatnem prometu je bilo prodanih okoli 250 stotov. Ob mirni tendenci se ie prodajal hmelj boljše srednje kakovosti po 200 do 230 Kč. Okvy cen se je gibal okoli 70 do 300 Kč. Vremensko poročilo ^ Zagrebška vremenska napoved sa danes: Spremenljiva oblačnost, precej stalno, hladno. - Situacija včerajšnjega dne: Visoki barometrski pritisk pokriva samo dej cen-tralne Evrope in prehaja na jur. Nižji prt-tisk leži nad severno Evropo Nad Jadranom je barometrski minimum, ki povzroče v srednjem Primorju močno burjo v zaledju pa vetrove. Barometrski pritisk je splošno padel za 4 do 8 mm. največ v vzhodnem in južnem Primoriu. manj na severozanadu. Dunajska vremenska napoved za sobote: Večinoma jasno in mrzlo. Naši kraji in ljudje Naši konservatoristi v Pragi in na Dunaja Društvo ljubljanskih konservatoristov je priredilo svojim članom prijetno presenečenje: priredilo je v dneh od 29. novembra >do 7. decembra z moralno in gmotno pomočjo ravnateljstva konservatorija osemdnevni izlet v Prago in na Dunaj, od koder so 6e pretekli ponedeljek vrnili, veseli itn zdravi, z nepozabnim} vtisi. Mlado družbo, deset dam in trinajst go- čana ob pamet Pogled iz spodnjega dela Vaclavskih namestij proti muzeju ali oni večerni pogled preko Karlovega mostu gori na razsvetljene Hradčane ostane neizbri- sen, Težfko smo se po štiridnevnem bivanju poslovilii od zLate Prage, ker lepšega menda nihče ni pričakoval, in ker smo vedeli, da drugje na gostoljubje ne moremo več ra- «podof, je vodil prol Janko Ravnik z gospo. Vsi udeleženci so prinesli že na ljubljanski kolodvor dovolj dobre volje, ki se je stopnjevala na poti preko Maribora, Gradca, Linza, Homega Dvorišta in je do-#egla vrhunec na Wilsonovem kolodvoru v Pragi, kjer so nas pozdravili zastopniki praških konservatoristov, čJ-lige in v Pragi živečih naših visokošolcev. Za pozdravne besede sta se zahvalila gg. prof. Ravnik in tovariš Fran k o. Odpeljali «mo se nato t Tyr5ev dom, ki je postal tudi naš dom. Izredno vljudni in postrežljivi ljudje so se trudili, da nam napravijo bivanje v Pragi kar najbolj pri-ijetno. Šli smo predvsem po mestu, da si ga ogledamo, da vidimo Plečnikove umetnine na Hradčanih, da obiščemo koncertne in gledališke prireditve. Glede koncertov baš nismo imeli sreče. Praška Filharmonija je dala pod vodstvom Karla Jira-ka Beethovnovo »tretjo« in Debussvja. V gledišču rmo culi »Prodano« in drugega dne »Ca-■valierio*. Mesto samo je napravilo velik v H*. Silna dinamik;.., velikanski promet in vrvenje spravljajo komodnega LjuMjan- čuna+i, saj osiromašeni Dunaj komaj čaka, da iz tujca izdsne zadnji groš. In tako je v resnici bilo. Nudil pa nam je Dunaj več tega, m radi česar smo sploh šli na pot — koncertov rn predstav. Beethoven, -Mozart, VVagner in Strauss so dunajsiki ljubljenci, moderna glasba tam ni čislana kakor v Pragi. Prvi dan smo gledali režijo Reinhardtove šode v »das Salzburger grosse NVelttheater«, naslednji dan smo 9J ogledali, kako 6e poda ja Mozart v »Figarovi svatbi«, v nedeljo pa smo prisostvovali Schalkovi spominski slav-nosti v veliki koncertni dvorani. Slavni Bruno Wa!ter je vodil dunajske ffthanr.o-nike, zbor državne opere in »Saengetfkna-ben«. Lotta Sehmannova, Mayr, Pataky. pri orglah prof. Schuetz kot sofisti. Nepozabne zvoke je proizvajala ta ogromna množica sodelujočih. Za odmor smo si ogledali Dunaj ▼ večerni razsvetl/javi, v ponedeljek zjutraj pa smo se od njega poslovili. Radi ail neradi, morali smo pač. ker je nekatere klicale dolžnost in predvsem zato, ker je Dunaj zelo, zalo drag — zlasti za tujca. Igor Sever. Opuščen ie naš najboljši rudnik srebra Sarajevo, 11. decembra. Srebrni ca, južno Zvornica v dolini reke Drine je bila že od nekdaj znana kot središče cksraia, ki je bogato obdarjen z vsemi mogočimi rudami. Že v časih starih R i mil jenov so tu kopali srebrno rudo in pridobivali poleg srebra tudi še razne dru-£e kovine, zlasti pa svinec. Tudi v srednjem veku so se bosanski in srbski kralji, pozneje pa tudi Turki zalagali s srebrom i? srebrniSkalh rudnikov. Ker pa se je potem srebrna ruda kolikor toliko »skrila« in bi bilo treba boljših sredstev za izkoriščanje rudnika, kakršnih pa tedaj ni bilo, se je rudnik opustil, ali pa samo tu pa tem izkoriščal, tako samo za poizkušnjo. V najnovejših časih pa so se začeli zanimati zanj fcnozemci in je končno velika ameriška tvrdka »American Smalting and Rafining Gomnanv« sklenila tridesetletno pogodbo za izkoriščanje rudnikov, pri čemer je šlo E red vsem za dobivanje svinca in cinika. rebrenici so se tako obetali najlepši časi. A merska družba je pričela s polno paro. V kratkem času je biLo pripravljeno vse za direktno izkoriščanje rudnrlkov. Po družbi-rem načrtu bi se bila morala tudi začeti graditi industrijska železnica od i Srebrenice ntrola sumiti in je naposled tudi ugotovila, da se v našem mestu poleg mono-polskega tobaka pokadi tudi velika množina hercegovskega tobaka, ki je narezan ▼ fina dolga vlakenca, ni pa mogla ugotoviti, od kod je to blago prišlo. Sum tihotapstva je padel na nekega moškega, ki pa je iredno imel srečo, da se je zasledovanju pravočasno umaknil. Naposled se^ je finančnim organom vendarle posrečilo na spreten način ujeti tihotapca v nastavljeno past. V ponedeljek so organi finančne kontro-ile opazili na kolodvorskem skladišču zaboj, ki je bil deklariran kot stari »šuster-ski alat«-. Pošiljka je bila oddana brzovoz-no na kolodvoru Velika Kapela-Batrina v Slavoniji. Zaboj, ki je nosil tako čudno, malone nič vredno deklaracijo, je vzbudil v finančnih organih takoj sum, da tu ne more biti vse v redu. Zlasti so postali šele osupljeni, ko jim je pri pregledovanju zaboja šinil v nos vonj pravega hercegovskega tobaka. Organi finančne kontrole so napravili v skladišču zasedo. Po tridnevnem čakanju je v četrtek stopil točno ob 8. uri v kolodvorsko skladiščno blagajnO visok, eleganten, stasit mož, ki je plačal tovornino in šel z duplikatom voznega lista v skladišče po zaboj, ki je bil označen s tako čudno deklaracijo. Ko so mu skladiščni uslužbenci pokazali zaboj, ki ga je imel po izvršenih formalnostih dvigniti, s-ta proti njemu nenadoma planila šef finančne kontrole g. Petančič in podpreglednik g. Černe. Mož je v velikem presenečenju obstal na mestu kakor ukopan, nato pa je bila pozvana orožniška patrulja, ki je moža odvedla v zapor Zaboj s tobakom so finančni organi zaklenili. Pri zaslišanju tihotapca se je izkazalo, da je Polurne Ivan, star 36 let, doma iz Gorice-Posušja, »rez ljubuski v Hercegovini. Tobak, ki se je nahajal ▼ zaboju, je tehtal netto 30 kg in presega vrednost 10.000 Din. Aretiranec se izgovarja, da blago ni njegovo, pač pa last Mirka Jovanovi-ča, ki je označen na voznem listu, doma baje iz Tuzle, kar pa gotovo ne bo odgovarjalo resnici. Zanimivo je, da se je kmalu po aretaciji Poluniča zglasil na kolodvoru še neki drugi moški, kri je kolodvorske uslužbence izpraševal, če je zaboj z navedeno deklaracijo že dvignjen. Po dotv Ijenih informacijah je neznani možak iz;gi-niL Kadilci pristnega, vtihotapljenega hercegovskega tobaka so prišli ob fino in dokaj ceneno pušenje, namenjeno ravno za božične praznike. Šahovski turnir za prvenstvo univerze Ljubljana, 11. decembra. V VIH. kolu je bilo pričakovati zelo ostre borbe, kajti nasproti so si stale razmeroma izenačene moči. Toda samo partija Krulc - Vidmar je bila palna življenja, dočim so se vse druge razvijale zelo mirno z malenkostnimi prednostmi na eni ali drugi strani. Prvi je končal šorli z Asejevlm, potem ko je dosegel precejšnjo materijelno premoč. To je bila edina partija, v kateri se je s precejšnjo gotovostjo računalo na tak konec. V partiji Gabrovšek Julij - Rupnik Zdenko je bilo sicer pričakovati zmago slednjega, toda zgodilo se je drugače. Gabrovšek je v začetku srednje Igre presenetil Rupnika z nepričakovano žrtvijo kmeta. Ta je kmeta jemal, nakar je forsi-rano izgubil figuro. Seveda je bila partija kmalu godna za predajo. V partiji Sever-škerlak je slednji v početku navidezno zelo dobro stal. Sever se je pa utegnil baš še ubraniti se vseh napadov. Najbolj kritično je postalo, ko je škerlak pretil z ujetjem dame. Sever je žrtvoval kvaliteto in je uspel igro rešiti na remis. Preinfalk je v Caro-Kanovi otvoritvi izravnal igro proti Gerželju kot belemu. Pozicija se je kmalu poenostavila do končnice s kmeti in stolpom. Gerželj s kmetom več ni botel remisirati in je kakor običajno v takih slučajih partijo izgubiL Gabrovšek Ludvik se je proti Sikošku branil z indijsko obrambo, ni pa partije najbolje nadaljeval, slabe točke so mu ostale skozi vso sred-jo igro in šele v končnici se je popolnoma osvobodil. Partija je bila prekinjena v ma-terijalno enaki, toda pozicijsko boljši igri za Gabrovška. Prekinjena je ostala tudi partija Vidmar - Krulc. V damskem gambitu je slednji izbral najostrejšo pot, napad na kralja. Pri tem je pustil v nemar damsko krilo. V silno divji igri se je Vidmar uspešno Lzrezal s finimi obrambnimi potezami iz vseh težav. Ob prekinitvi ima sicer dve kvaliteti manj toda 3 kmete več. Pričakovati je zmago Vidmarja. Odgodeni sta bili partiji Zidan - Cibic tn Rupnik Ivo - Zupane. Iz VII. kola zaostala partija Vidmar - šorli je končala neodločeno. Stanje po 8. kolu je naslednje: Vidmar 6 in pol (1), Preinfalk 6 in pol, Gabrovšek L. 6 (1), Krulc, Gabrovšek Julij 5 (1), Sikošek 4 (1). šorli 4, Asejev 3 in pol, Rupnik Zdenko 3 (1), Gerželj 3, Rupnik Ivo 2 in pol (1), židan: Cibic 2 (1), Sever, škerlak 1 in pol, Zupan 1 (1). 3 imena Lilian Harvey Harry Liedtke Felix Bressart Vam jamčijo že danes, da je Hii ?!(Mini šaloigra, pri kateri se bo zopet zabavala vsa Ljubljana! Pride! Pride! Anton Mlekuž f V Čepovanu na Goriškem je umrl ▼ lepi starosti 73 let g. Anton Mlekuž, nadiučitelj v pokoju. Polnih 41 let je posvetil vzgoji slovenske mladine na Goriškem, predvsem pa je njegovo delovanje bilo posvečeno mladina in narodu v Čepovanu, kjer je služboval 39 let. Mnogo odločnih in narod-nozavednih mož je izšlo iz njegove šole. Še dolgo dobo bodo vidni v Čepovanu znaki njegove delavnosti in lepi sadovnjaki bodo še bodočim rodovom pričali, da je pokojnik delal v šoli in tudi izven nje. Bil je oče osmih otrok, od katerih se je pet posvetilo učiteljskemu poklicu. Dva sina sta šolska upravitelja, dve hčerini učiteljici, najmlajša pa šele študira učiteljišče v Mariboru. Idealnemu delavcu, očetu in vzgojitelju ohranimo trajen spomin, ki si ga je zaslužil s svojim neumornim delovanjem. Smrt gluhe ženice pod vlakom Grosuplje, 11. decembra. Med postajama Velikimi Laščami in Ort-nekom se je zgodila včeraj na progi huda nesreča. Kmalu po 9. uri zjutraj se je vračala proti domu v Prelesje pri Ortneku iz Velikih Lašč 701etna preužitkarica Marija Adamičeva. Ko je šla čez progo, je baš prihajal vlak, katerega pa Adamičeva ni čula, ker je bila popolnoma gluha. Lokomotiva je zagrabila nesrečno ženo, »i razbila glavo in jo še 50 metrov vlekla s seboj, kjer je stara ženica obležala mrtva v mlaki krvi. Ker se predolgo ni vrnila, jo je šel njen mož iskat. Blizu proge je našel ruto, s katero je bila žena obrnjena, pa je takoj zaslutil, da se je zgodilo nekai hudega. Šel je iskat ženo po železniškem tiru in jo je našel mrtvo. O strašni nesreči je obvestil bližnje stanovalce, ki so truplo pokojnice popoldne prenesli v mrtvašnico v Velike Lašče. Zagonetna usoda družinskega očeta Ljubljana, 11. decembra. Družina Jakoba Sedeja šolskega sluge na H. mestni deški osnovni šoli na Coj-zovi cesti, že tri mesece pogreša svojega reditelja. Dne 8. avgusta zvečer je odšel Sedej od doma. Češ, da pojde v gostilno »Pri skalci« v Križevniški ulici. S seboj je imel okrog 100 Din denarja. Od tiste ure naprej Sedeja pogrešajo in je njegova družina v velikih skrbeh, saj je po tolikotraj-nd odsotnosti upravičen sum, da se je možu zgodila nesreča ali pa da je celo postal žrtev zločina, kar tudi ni izključeno. Sedej je bil znan kot vesten mož v svoji službi, kot skrben oče in kot trezen mož. Ko je odšel od doma je trii oblečen v črno obleko in rjav klobuk. Kdor bi kaj vedel o njem, se naproša, da to sporoči svojcem ali pa policiji v Ljubljani. Kdor bd ga pa našel, dobi nagrado. Huda posledica malfega pregreška Maribor, 11. decembra. Danes se je zagovarjal pred malim senatom trgovski sluga Franc Ulbl, ki je, kakor navaja obtožnica, meseca oktobra s kolesom sunil Karla Lobla tako silno, da je naslednjo noč podlegel težki poškodbi Žalostni dogodek pa se je odigral takole: Ulbl je bil funkcij on ar nekega kmetijskega tzvozmškega društva in je imel baie z Loblom. ki je bil društveni predsednik in blagajnik, domenjeno. da bo dobival mesečno po 1200 dinariev. Zato je usodnega večera pričakoval Lobla na postaji in zahte- val od njega honorar. Med potjo sta se prerekala m ko mu je Lobl odgovoril, da je izključeno, da bi mu kaj izplačal, ker ni nič delal in je bil le za zmago pri društvu, je to Ulbla tako pogrelo, da je v jezi sunil s svojim kolesom Lohla in ga zadel s pedalom v trebuh. V tem hipu je Lobl zastokal in šel takoj naprej po svojih opravkih. Kmalu pa so se pojavile hude bolečine in je Lobl komaj prilezel do svojega doma. kjer je kmalu nato umrl. Obtoženec skesano priznava dejanje pravi pa, da seveda ni imel namena ga ubiti. Obsojen je bil glede na njegovo neoporečenost in ker i je storil dejanje v razburjenosti, zaradi malomarnosti na 5 mesecev zapora in plačati mora pogrebne stroške studenški občini v znesku 650 Din- Kazni ni sprejel. Zagovarjal ga je ex offo dr. Faninger. Huda avtomobilska nesreča brez človeških žrtev Gorja Radgona, 11. decembra. Včeraj okrog 8. zjutraj je privozil šofer tvrdke Reinhard iz Ptuja Ernest Petek s tovornim avtomobilom s precejšnjo naglico skozi gornjeradgonelvi trg. Avto je bil visoko naložen s pletenimi košarami, napolnjenimi z zaiklano perutnino. Ko se je vozffio pripeljalo mimo občinske hiše po levi strani ceste, je nvmo občinske tehtnice po stranski cesti privozil istočasno 6 svojim sebnim avtomobilom tukajšnj zdravnic dr. Breznik Franc. Oba avtomobilista drug drugega nista mogla opaziti in je bilo trčenje obeh skoro neizogibno. Šofer tovornega avtomobila je v zadnjem momentu kremi precej na desno *er zavozil na rob ceste. Cesta pa je prav^ na te mmestu močno vzbočena in je le srečnemu nfključju pripisati, da tovorni avto pod težo tovora ni zdrčal v globok obcestni jarek ter pokopal pod sabo spremljevalca. Ko je v tem momentu zdrčal avto dr. Breznika mimo, je duha prisotni šofer Petek kreni! ostro nazaj na cesto, ni pa mogel pri tem takoj uravnotežiti težko nato-vorjenega avtomobila, zaradi česar 6e je vozilo ti!k ob robu ceste nenadno prevrnila in kolesa so zaštrlela kvišku. Šofer in pa-ean-t, ki sta bila v zaprtem oddelku pri volanu, nista mogla odskooiti, vendar pa se njima ni nič pripetilo, kar je pripisati le Samo Se danes imamo na sporedu najlepši film te sezone, film, o katerem govori vsa Ljubljana! — Če ga še niste videli, oglejte si ga takoj in kupite si še danes vstopnico za £fuho£nt regiment DOLLT HAAS S leta namestu svojega brata ▼ kadetnici Gustav Frohlich, Tibor v. Halmaj Muziko in šlagerje je komponiral ROBERT STOLZ Režija: Geza v. Bolvary Predstave ob 4., Vi 8. In 9^4 zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 srečnemu naključju, da je M tovor nailožen višje, kdeor je šoferska kabina spredaj, tako da je teža avtomobila legla na tovor in s tem je bil šoferjev prostor zavarovan. Razbila se je semo šipa in se pri karoseriji zlomila stranica. Vpognjen je bil tudi blatnik na prednjem delu. Na kraju nesreče se je kmalu zbralo precej ljudi, ki so rešili šoferja in sopotnika iz neprijetnega položaja in pomagali razkladati in dvigati avto, ki je po popravilu zopet lahko nadaljeval pot. Na kraj nesreče je prihitelo tinti orož- ništvo, da ugotovi dejanski etan. Uvedena je preiskava, ki bo dognala vzrok nesreče. Zopet sirov uboj v ptujski okolici Družba pijanih fantov je brez povoda napadla dva fanta in eno žensko ter enega fantov smrtno poškodovala P tu], 11. decembra. Na praznik 8. t m. se je nahajala v Zu-ranovi gostilna v Stojncih večja _ družba fantov, med njimi tudi posestniški sinovi Pebrovič Anton in Tomažič Ivan iz Male vasi in Franc Petrovič in Šolana Martin iz Stojncev. V gostilno so prišli tudi Anton Tomažič in Ivan in Terezija Ambrož^ iz Miuretincev. Vsi fantje so še mladeniča v starosti od 20 do 26 let. Ko so Anton Tomažič in oba Ambroževa nekako okrog 21. zapustili gostilno popolnoma trezni, so se napotili za njimi Aniton in Franc Petrovič, Solina in Ivan Tomažič, oboroženi z ročicami, podpirači od vozov in koli. Ko so bili že na banovin-ski cesti, ki vodi iz Stojncev v Muretince, so sirovi pretepači nenadno in brez vsakega povoda napadli trojico iz Miuretincev. Vnela se je na sredi ceste pravcata bitka, katere se je udeleževalo še več drugih neznanih fantov. Udarci s koli in ročicami 60 padali vsepovprek in sta se naenkrat nevarno ranjena zgrudila na tla Tomažič Anitcm in Ambrož Ivan, dočim je Terezija Ambroževa utekla. Fantje so se po napad« razbežali v temno noč. Ambroževa je na kraj sirovega pretepa priklicala ljudi, ki so ranjenca •oravild na dom v MŽuretince. K ranjencem so takoj poklicali okrožnega zdravnika g. dr. Novoselskega od Sv. Marjete, ki je ugotovil pri Tomažiču Antonu, kakor tudi pri Ambrožu Ivanu hude poškodbe. Tomažič je imel razbito glavo in je proti jutru umrL Truplo Tomažiča so prenesli v mrtvašnico pri Sv. Marjeti. Sodna komisija iz Ptuja, ki se je podala na lice mesta in izvršila raztelešen je pokojnega Tomažiča, je ugotovila, da je imel pokojnik glavo razbito na treh mestih; en •udarec je dobil na temenu glave, kjer jo bila koža v dolžini 7 cm počena, dalje udarec na desno sence, iz katere rane so se ikar vsipale koščice. Lobanja je bila na treh straneh prebita. Ambrož pa iona ranjeno desno roko in hudo poškodbo na glavi in leži začasno v domači oskrbi. Orožništvo iz Zavrča se je takoj podalo na zasledovanje ubijalcev ter je aretiralo zaradi suma uboja Antona in Franca Petroviča, Solino Martina in Ivana Tomažiča. Aretiranci so bili privedeni v sodmo zapore. Nekaj osumljencev se eš skriva in jih je orožništvo iskalo po Ptuju, ker je sled vodila v mesto. Osumljeni Petrovič Anton, ki je obenem tudi glavni krivec, priznava hladno svoje dejanje. Pravi, da so se fantje hoteli maščevati nad Tomaži-čem in Ambrožem, ker sta jih baje lani ona napadla, in so se hoteli letos za ta njihov napad revanžirati. Pravi pa, da niso imeli namena koga ubiti, ampak jih le poškodovati. Ostali trije aretiranci pa dejanje zanikajo in pravijo, da pri spopadu sploh niso bili zraven. Aretacija nadaljnjih osumljencev še sledijo. Zaposlite domače inženjerje! Poslanica akademskega kluba elektrotehnikov univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani Ljubljana, 11. decembra. Akademski klub elektrotehnikov (AKE) univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je sklenil na svojem rednem občnem zboru dne 28. novembra 1931 sledečo poslanico: Precejšnje število inženjerjev Jugoslovanov, bivših članov AKE, kakor tudi absolventov drugih domačih in tujih tehnik, ;e že delj časa brezposelnih. Vzrok temu Je iskati tudi v gospodarski krizi, a v glavnem radi inozemcev — tujerodcev (inženjerjev in takozvanih »strokovno nenadomestljivih izvedencev«) na vodilnih in drugih mestih našega gospodarstva. V izogib tem nedostatkom se poživljajo merodajni činitelji k povoljni rešitvi tega perečega vprašanja: brezposelnost inženjerjev na tehničnem in gospodarskem polju, ki Se kaže danes v največji meri posebno v elektrotehnični in kemični stroki. Narodno - obrambni, državno - statistični in moralni oziri zahtevajo zanesljivih, domačih, strokovno izvežbanih moči, zato se mora dati tem v roke vodstvo vseh tu- in inozemskih podjetij v naši širni Jugoslaviji. Danes, po 13 letih ujedinjenja Jugoslavije, je na razpolago dovolj domačih, strokovno izvežbanih moči in to za vse panoge našega gospodarstva; dati jim je priliko, da ee praktično uveljavijo, inozemska podjetja v Jugoslaviji, ki so se do danes branila zaposliti naše državljane, morajo nuditi v svojih centralah v inozemstvu prilv ko in možnost za praktično udejstvovanje naših inženjerjev, kakor tudi strokovno po-slovdskih poslov našim absolventom srednjih tehničnih šol, če se smatra, da ne dobe dovolj prakse po končanih študijah pn tukajšnjih domačih podjetjih in inozemskih podružnicah, kjer naj dobe stalno namestitev, namesto dosedanjih tujerodcev. Ker so na vodilnih mestih naših gospo-darskih ustanov tujerodci. protežirajo ti tuje blago in tuje nameščence, radi česar s<- s tem umetno ustvarja malodušje domačinov in preferiranje tujih proizvodov, čepi av 60 ti slabši od domačih Žalostno poglavje, radi vodilne besede tujerodcev v nekaterih tukasnjib podjetjih, korespondenca, ki se vodi pri teh podjetjih skoro dosledno, a pri drugih deloma v nam tujem jeziku. Politična svoboda Jugoslavije bo postala s časom okrnjena z naraščajočim vplivom tujerodcev na našim gospodarskem polju, čeprav vstopajo ti tujerodci v naša narodno-obrambna društva, seveda iz trgovsko-šp*-kulativnih ozirov. Ako bodo absolventi jugoslovanskih tehnik od tujerodcev v življenju in v službah zapostavljam in izpodrivanj še nadalje v vedno večji meri, bo prišel čas, ko bodo tudi življenjski pogoji tehnik v JugoslaviJ izgubljali na svojem kulturnem pomenu m na moralni pravici do obstoja v sedanjih oblikah. Iz zgoraj navedenih dejstev pozdravljamo vsak korak, ki nastopa javno in odločno v vseh težkih časih za interese inženjerjev — Jugoslovenov in pozivamo vse brezposelno inženjerje, nadalje vse začasno in stalno zaposlene, kakor tudi ostalo občinstvo, da podpre to akcijo z nasveti, kakor tudi s topnimi podatki o tujcih, nameščenih v naših podjetjih Nesreča v premogovniku Preval je, 11. decembra. Včeraj popoldne sta šla v rov premogovnika v Lešah pri Prevaljah rudarja Jelene Miha in njegov tovariš na dnevni kop. Kopala sta premog in urejevala rov. Ne-radno pa se je sesul strop in na rudarja je padlo več tTamov in cel kup zemlje io premoga. Jelenčev tovariš se je s težavo rešil in je takoj javil nesrečo na pristojnem mestu. V rov so odposlal' reševalno eksnedicijo. ki je našla Jelenca nezavestnega pod ruševinami. Močan tram mu je ležal čez ramo, drugo tramovje pa ga jo stisnilo pri nogah. Z reševalnim avtom so ponesrečenca nemudoma odmerjali v bolnico v Črni, kjer so zdravniki ugotovili notranje poškodbe, ki pa niso smrtno-n - -arne. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna unoraba naravne »Franz -Tosefove« gren-čica iako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnostf profesorii zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamašče-niu srca kot zelo dragoceno sredstvo^ in sicer zjutraj, onoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. HOTEL TIVOLI danes 12. In Jutri v nedeljo 13. t. m. »BENEŠKA NOČ" Pristne plavajoče gondole ob magični razsvetljavi! — Gondoljerji in trubadurji, pridite na krov! 15359 Domače vesti • Nov član banovinskega sveta. Kakor objavlja »Službeni liste, je z rešenjem pred-sednuika ministrskega sveta imenovan za člana banovinskega sveta dravske banovine za mesto Ljubljana g. Ivan Tavčar, ko misar Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v LJubljani. • Za inženjerje elektrotehnike so diplomirali na ljubljanski univerzi gg. Barbarič Ljubomir iz Splita, Fras Stane iz Ljubljane. Gregorčič Alojz iz št. Ruperta na Do lenjskem, Kleinschrodt Ivo Iz Ljubljane ln Kšela Jožko iz Bolehnečic čestitamo! • Nov ravnatelj sarajevskega gledališča. Nj. Vel. kralj je podpisal ukaz, s katerim se za ravnatelja sarajevskega gledališča imenuje profesor Milutin Janjuševič. Mesto ravnatelja je bilo ostalo vakantno, ko je opustil to službo bivši ravnatelj Mirko Korolija. • Upokojenci ii» nameščenci pri občinah. Glede na odredbo finančnega ministrstva, ki je sprejeta tudi v novi proračun, da upokojenci ne morejo biti v občinski službi ter prejemati plačo, je beograjska občina obvestila vse svoje nameščence, katerih se tiče omenjena odredba, naj se odrečejo državne pokojnine ali pa stopijo iz občinske službe Pred tako alternativo bodo postavljeni tudi drugi občinski nameščenci, ki so državni upokojenci. • Nova lekarna v Mostah. Kr. banska uprava v Ljubljani razpisuje natečaj za podelitev lekarniške koncesija v Mostah pri Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože najkasneje do 1. januarja 1932. pri banski upravi v Ljubljani. • Tolmač za angleški in nemški jezik. IVišje deželno sodišče v Ljubljani je Imenovalo Zdenka šviglja, odvetniškega pripravnika v Ljubljani, za tolmača angleškega in nemškega jezika pri deželnem sodišču v Ljubljani. • Službeni list dravske banovine objavlja v 78. številki med drugim: zakon o gradnji in razširjenju zdravstvenih ustanov, zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o žandarmeriji, izpremembo v dopolnitvi uredbe o cenah kruha v državi, pravilnik o uporabi svinčevega belila pri barvanju, razpise o uvoznem carinjenju bombaža za čiščenje strojev, o tari na blago, uvoženo v železnih posodah na po-vratek, in o roku za vrnitev pogojno uvoženih vreč cementnih tovarn in objavo o iznooolnitvi banskeera sveta. nivo pomagal, ga bo zelo pogre&ala. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje ♦ Pojasnilo. Oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani nam je poslal: Ker se je raznesla vest, da sprejema Narodna odbrana tudi inozemce in s tem nekako ščiti te inozemce pred izgonom iz naše države, opozarjamo predvsem na določbo svojih statutov, po katerih morejo biti člani Narodne odbrane le državljani kraljevine Jugoslavije. Narodna odbrana ve, da je mnogo naših kvalificiranih ljudi brezposelnih samo zaradi tega, ker zavzemajo razna mesta pri nass inozemci. Baš sedaj izdeluje točen seznam vseh teh inozemcev in bo storila vse, da se število teh pri nas nastavljenih inozemcev do skrajnosti zniža in omeji res le na one inozemce, ki so neobhodno potrebni, in tudi za te le za čas, dokler traja ta neobhodna potreba. * Avtobusni promet na progi Novo mesto - Metlika. Reflektanti na koncesijo za perijodično prevažanje oseb z avtobusi na progi Novo mesto - Metlika se opozarjajo, naj najkasneje do 30. t. m. vlože zadevne prošnje pri banski upravi oddelek VIII, v Ljubljani. V poštev prihajajo le taki prosilci, ki nudijo tako v moralnem kakor v gmotnem pogledu zadostno jamstvo za redno izvrševanje obrti. I X za pulloverje. Kroj ^ dobi vsak kupec Došle nove barve ANGLEŠKE VOLNE brezplačno. DVORSKI TRG 1 darita vsa lcfi| or za Prešernova i. ♦ Jugoslovenska šola moderne umetnosti v Ameriki. Slovenski narodni dom v Gle-•Velandu, kri je vedno stremel za vsako na rodno-kulturno udejstvovanje, je uvideJ '.n porabil priLko, da se slovenska metropola v Ameriki pomakne za korak naprej v umetnosti Pod svojim pokroviteljstvom Je s pomočjo svojega agilnega prosvetnega odbora ustanovil in dne 21. oktobra otvoril •prvo jugoslovensko šolo moderne umetnosti v svojem domu. Za učitelja je pridobil priznanega slovenskega umetnika Gregorja Peruška. Pouk se bo vršil v dveh oddelkih: za mladino in za odrasle. Vpisnina in šolnina je minimalna; za take, ki nima jo sredstev pa je pouk brezplačen. ♦ Znižanje števila priseljencev v Zedi-njene države. Kongresu Zedinjenih držav ije predložen nov zakon o priseljevanju v Zedinjene države. Novi zakon je precej strožji kakor dosedanji. Sedaj je število oseb, katerim se dopušča naselitev v Zedinjenih državah, za eno petino nižje od onega, ki je bilo dopuščeno v letu 1931. ♦ Novi grobovi. V ljubljanski bolnici Je preminila po hudi bolezni učiteljica deške ,šole v Hrastniku ga. Roza Voglar- Knezova. V Hrastniku je poučevala jedv-i eno leto in je bila pri učencih zaradi svoje dobrosrčnosti zelo priljubljena. Blago po kojnico je preganjala v življenju kruta usoda in jo je sedaj bela žena tešila njenega zemskega trpljenja Pokopali jo bodo danes ob 16. na pokopališču pri Sy. Križu. — V ljubljanski ženski bolnici je umrla ga Marta Koroščeva, rojena Ghr&sko-va. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo ■popoldne ob pol 16. iz bolniške mrtvašnice na evangeličansko pokopališče. — V ljubljanski splošni bolnici je umrla ga Ivanka Debevčeva, vdova po mestnem računskem revidentu. Pogreb bo danes ob 16. — V Ptuju je umrl v lepi starosti 78 let daleč po Sloveniji poznani notar g. Kazimir Bratkovič. V rodbinsko grobnico ga bodo položili danes ob 16. _ Nagla smrt je dohitela 16 letnega delavca hrast-niške steklarne Gvidona G o d i c 1 j a. V nedeljo dopoldne je bil še na delu, popoldne pa je zbolel in v ponedeljek zvečer umrl Mati. ki jI je najmlajši sinko lijubez- Zvočni kino Idea? Danes premiera! FIlm največjih senzacij! Atrakcije, kakršnih še nismo gledali v filmu George 0'Rr!en NA ŽIVLJENJE IN SMRT Ganljiv ljubavni roman newyorške lepotice in hajduka iz Texasa. — Ulična borba hajdukov s policijo. Ob 4., pol 6., pol 8. In 9. ♦ Vinska razstava za celjski srez. Iz Dra-melj nam pišejo: Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Dramljah prired.: v nedeljo 31 januarja v stari šoli za svoj okoliš in za vse sosedne vinorodne kraje vinsko razstavo tn vinski sejem Glede na to važno pridobitev se vabijo vinogradniki iz sosednih občin, ki Imajo dobra, sortira na, za razstavo sposobna vina, da se priglasijo najpozneje do 25.. odnosno do 30 t m. na podružnico v Dramljah pri Celju s točno navedbo, koliko vzorcev bodo razsta viM. Vsak razstav ljalec mora razstaviti po samezne sorte vina po 5 steklenic, katere dobi pri podružnici SVD v Dramljah Opo zarjajo se tudi vse one tvrdke, tei želijo razstaviti razno sadjarsko Ln vinograd ni ško orodje, da se priglase isto tako do 30 t .m. ja gori imenovano podružnico. Raz stavljalei vin imajo prost dostop, tvrdke pa plačujejo podružnici za kritje stroškov malenkostni prispevek. Ker bo to naša pr va vinska razstava za celjski okoliš, se vabijo vsd interesenti (vinogradniki tn vinski trgovci), da se te važne razstave poLnoštev.,lno udeležijo. ♦ Ciril-Metodove razglednice za Božič tn Novo leto se dobe v trgovinah, trafikah in družbini pisarni, Beethovnova ulica 2 v Ljubljani. ♦ Nenadno je oslepel. Vojni invalid Kamnik, ki je uslužben v guštanjski jeklarni grofa rhurna kot čuvaj, je že dalje časa bolehal na ledvicah. Ko je te dni hotel zapustiti službo, je nenadmo oslepel. Guštanj-ski zdravnik dr. Erat Je pri bolniku do gnal, da je oslepel zaradi bolezni na ledvicah Kamnika so odpeljali v mariborsko bolnico. ♦ Avtomobilska nesreča pri Guštanju. Iz Guštanja nam pišejo: Dr. gtefanovič odvetnik na Prevaldah, je povabil sodnika dr. Karlovška, naj se odpelje z njim na poiz-kusno vožnjo z avtomobilom. V družbi Križnukovega šoferja so se res odpeljali iz Guštanja. šofiral je dr. gtefanovič. Na ovimku pni Vrenčumiku je bila cesta vsa prekrita z ledom, zaradi česar je avto zdrsnil in se zaletel v močno leseno ograjo in v drevo, šofer je v zadnjem hipu zagrabil z ero roko za volan, z drugo pa za zavoro, a nesreče ni mogel več preprečiti, šofer Je zaradi sunka zletel skozi okno in se močno poškodoval na glavi. Dr. štefanoviča pa je volan stisnil ob sedež Ln ga lahko poškodoval. Sodnik dr. Karlovšek je k sreči ostal nepoškodovan. Stoletja že slove staroslavne kletarne križe vniškega reda; sortirano vino iz njih toči in dostavlja na dom RIO, šelenburgova ul, 15219 ♦ Huda telesna poškodba z nožem. Ma- roh Jožef, vmičarja sin, 27 let star, je bil 7. t. m. zaposlen kot delavec pri posestniku Jožefu Vidoviču v Lubstavi. Po večerji se je vračal domov in ga je na cesti nenadno napadel neki Junger Ivan, posestnikov sin iz Majskega vrha, ter ga sunil z nožem v prsa. Junger se izgovarja, da je imel v temi Maroha za Vidovičevega sina, kateremu je bil tudi namenjen sunek. Junger namreč goji do Vidovičevega sina staro sovraštvo tn se je hotel z nožem nad njim maščevati. Maron je bi! prepeljan v ptujsko bolnico, kjer so ugotovili hudo poškodbo. Obstoja nevarnost, da dobi ranjenec vnetje prsne mrene. ♦ Samomor vlomilca. V Gornjem Vakufu pri Bugotfnu je žandarmerija v zadnjih dneh zalotila vlomilsko tolpo, M je baje izvršila petnajst vlomov, člani tolpe so biLi začasno zaprti na orožniški postaji. Ko so se prostori postaje zračili, je 24 letni selijak Tešo Burek porabil ugodno priliko, vzel orožniško puško to si pognal kroglo v glavo Ostali člani tolpe so bili Izročeni sodišču. ♦ S kamni na drvefi brzovlak. Iz Poljčam nam pišejo: Te dni je na drveči brzi vlak 506 pri predoru proti Poljčanam na km 312 okros 15. ure neka ženska metala kamenb. Razbila je pri tem tri Sipe. Ljudje, ki so sedeli v kupejih. so se teea nenavadnega napada silno prestrašili. Sprevodnik je, ko je ' vlak privozil na tukajšnjo postajo, o tem početju takoj obvestil službujočega promet-, nika. Kamenje je razbilo šipe na dveh ita-' lijanskih in enem češkem vagonu. Kakor je Želja, ki jo Božiček lahko izpolni! ---i SMUČARJI! j ŠPORTNIKI! Predno m odloiite m nakup smutk. palie. Tezi rtd.. zahtevajte brezplačni zimskoeport ni • « o i k «h) tvrdk«- IVAN SAVNIK Kranj Oene brezkonkaren5nel I Ce hočete narediti za mal denar veliko veselja, potem darujte za Božič fotogra-fični aparat Votgtlanderjevo Jubilarko To Vam je priročna kameri ca na zvite filme, velikost 6 X 9 cm in stane v krasni božični kaseti z dvema filmoma samo Din 490.—. Kaj to nI poceni, za tako lepo darilo? DROGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA Prešernova ulica 5. 15277 pripovedoval natakar jedilnega voza Vandl Josip, ki je slučajno takrat gledal skozi okno, je omenjena ženska stara kakih 25 let, suha, visoke postave in je imela aa glavi belo ruto. Doma je menda iz Sp. Laž in jo je, kakor se čuje, orožništvo že izsledilo. Za svoje surovo poečtje bo vsekakor občutno kaznovana. ♦ Divjo mačk« je nstrcIU g. Fran Helmich, gozdni čuvaj kneza Auersperga na Dvoru. Žival je bila samica, težka okrog 10 kg, s temno progo po hrbtu in s črnimi povprečnimi pasovi na košatem repu. Zalezel m ubil jo je na drevesu. Ta izredno škodljiva roparica je v teh gozdih že zelo redka KOLEDAR? Pisarna ga še nima? Da veste: samo dr. černetov Poslovni koledar! Povsod 30 Din. Ima že novo poštno tarifo. Poslovni adresar Jugoslavije! ♦ Preden uvedete v knjigovodstvo kartoteko, si oglejte najnovejši švedski kartotečni sistem »Agrippa« v obliki kn&Ige s fiksnimi listi Kartoteka, ki ima mnogo prednosti pred drugimi sistemi, je že vpeljana v vseh kulturnih državah. Zastopstvo za Jugoslavijo M Ti čar, Ljubljana ♦ Za praznike si pripravite sami likerje! I I Vas stane samo 29.60 Din Zglasite »e v drogerlji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5 ♦ Obleke in klobuke kemično Cisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane H_ Na Gregorčičevo akademijo Jutri ob 20. v veliki dvorani Uniona bomo pohiteli /si, kd količkaj čutimo z lepoto slovenske pesmi in zemlje, ki nam je daia goriškega *avčka. Primorska dekleta Ln fantje nam bodo z deklamacijami in petjem ob sprem-ljevanju orkestra »Sloge« prikazali vso lepoto Gregorčičeve pesmi, z nizko vstopnino pa je dana prilika, da žrtvujemo maJ dar najbedLnejšim izmed onih, ki so morald zapustiti zemljo, kjer saiva svoj večni sen proroški pesnik. n— Oblastni odbor in mestna organizacija Narodne odbrane v Ljubljani bosta proslavila tretjo obletnico 6. januarja 1929 z Javnim mitingom, ki bo v Ljubljani 3. januarja 1932 dopoldne. Narodna odbrana opozarja 2e sedaj vse organizacije na ta miting s prošnjo, naj v istem času nimajo Svojih prireditev. u_ Preporodaši bodo proslavili rojstni dan NJ. Vel. kralja Aleksandra I. s slavnostno akademijo pod pokroviteljstvom direktorja g. Juga in častnega damskega komiteja. Prireditev bo v sredo 16. t. m. ob 20 v dvorani Trgovskega doma Program sestavljajo orkestralne, deklamatorsk« In pevske točke, aolopetje, viollna-sok). sakso Nikdar ne boste občutili zgage, ako po jedi pijete ALPINAC čai ZOBOZDRAVNIK Dr. Franjo Gruden SE JE PRESELIL V BEOGRAD Pašičeva uL 71 (zraven Terazij) in ordinira od 9. do 12. in od 3. do 6 ure. 15211 STEKLENI nastavki ........Din 16.— Vaze od Din 8.— naprej Pepelniki . . Din 5.—, 5.50, 6.50, 8.— Koze za maslo . . * s * • Din 9.50 Doze za sladkor > 11.— pn Ant. Krisper, Ljubljana _MESTNI TRG 26._ WRTA PADIO AKtiM U L ATORI Eve vela potrošnja omo£uluj« sve povoljmje cijen« fon-solo. Spored bodo izvajali dijaki, ki so dosegli že odlične umetniške nspehe. Vse kakor bo ta dijaška prireditev zadovoljila vsakogar. Po akademiji bo ples ob zvokih priznanega jazza Sonny-boy. Poskrbljeno bo tudi za dobro založeno okrepčevalnico Posebnih vabil ne bo. Ker Je čisti dobiček prireditve namenjen fondu za kolonijo bo lehnih članov ob morju, pozivamo javnost, da s polaoštevitalm obiskom podpre to hvale vredno akcijo. u— Napredovanje gledaliških Igralcev. S kraljevim ukazom sta napredovala člana ljubljanskega Narodnega gledališča gg. Fr Habič m Franc Rus in VIIL v VIL položaj no skupino. u— Drevi se bo uprizorila t operi po daljšem presledku opereta »Maskota«, ki je imela v pretekli sezoni v režiji g. B Krefta velik uapeh. Režiser je letošnjo uprizoritev izpopolnil z novimi domisleki V tenorski vlogi nastopi g. Ivelja, naslovno vlogo poje ga PoLIčeva, Fiametto ga španova. Gg. Povhe, Peček, Janko pa tvorijo zabavni moški trio. Poleg gg. Simon-čiča in Sekuie sodeluje še ves baletni zbor z novo naštu dimnimi točkami. Opereto dirigira g. kapelnik štritof. u— Cankarjeva proslava bo Jutri v Delavski zbornici v počastitev spomina 13 letnice pisateljeve smrti Predvajale se bodo deklamacije, recitacije, pevske in godbene točke ter drama »Hlapci« I. akt. Zaradi ogromnega zanimanja si nabavite vstopnice v predprodaji pred dvorano danes od 19 do 21. in juitri od 8. do 12. tar od 15. dalje. Redna plesna vafa S. K. Svobode — LJubljana Je danes ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. 15385 u_ Danes premijera »Na robu Sahare« v Matici. Z K. D. predvaja danes premie ro kulturnnega zvočnega filma, ki nas vodi v malo znane kraje severne afriške oba le, v Cirenajlko. Tunia ia Tripolis. Ogromne. Se danes dobro ohranjene razvaline, stan rimski dvorci, vodovodi v dolžini več kilometrov pričajo, da je v teto krajih že pred 2000 leti domovala evropska kul tura Filmska kamera, ki jo Je spretno vodil dr. Horst, avtor tega Uftnega fiilma. nam pokaže slovito mesto Matmati, kjer prebiva nad 5000 Uudi ▼ podzemeljskih duplinah Pred mestom Tripolis se pogrez-nemo na dno morja Ln tu gledamo čudovito življenje rib ln drugih morskih živali. V filmu vidimo, kake težave imajo ljudje teb krajev z vodo, kak križ Je z njeno do bavo tn kako skrbno Jo ljudje razdeljuje jo. Prekrasne so s bike mohamedansklh že na sanavni In zanimivi so posnetki, v ka terih gledamo šege in običaje Arabcev V.dimo in Cujemo svete derviše to njih molitve, med katerimi požirajo pred zbranim ljudstvom žive strupene škorpijone. Krasen film, lcl bo zanimal slehernega ta-teligenta. Danes bosta dve predstavi, to sicer ptva ob 14.30, druga pa ob 18 v Matici. Priporočamo, da al vsakdo ogleda ta film Cene so izredno nizke. V nedeljo, 13« t. m. ob 14*30 NOGOMETNA TEKMA Kino Ljubljanski Dvor leielon 2730 Danes ob 4., pol 8. in 9. uri slavni JACK HOXIE ▼ senzacijonalm pustolovini »GORSKI VRAG" Senzacija naO senzacijo! Cene 4 in 6 Din. Ob vsakem vremenu. u_ Za ponesrečence katastrofe v Levcu pri Celju se bo brala služba božja jutri ob 9. v slovenski starokatoliškd cerkvi na Go-sposvetski cesti št. 9. u_ Za pomožno akcijo eo doslej poleg že objavljenih darovali po 1 odst. ta več od svoje mesečne plače naslednji: uradništvo Mestne hranilnice, profesorski zbor mestne ženske realne gimnazije, uradaiištvo OUZD Komercijalne banke, Narodne banke, Jadranske zavarovalne družbe, Poštne hranilnice, Vzajemne pomoči to Podpornega društva mestnih delarvcerv. Izmed trgovcev so darovala: Kovač Fram 5 kg čaja, tvrdke Zelezalkar Ivan, Vokač in Gerkman Lie-nassi pa so poslale razno manufakturno blago. Bednim stanovalcem barak v Mestnem logu je priskočila na .pomoč tvrdka »ARBOR« (g. Hieng) z deskami to kurivom. V celoti se Je na okilic pomožne ak-oije odzvala zadruga mesarjev, ki so da rovali v denarju in žrv.llih. častno so se odzvali tudi ljubljanski gostilničarji. u_ Someščani, ki še niste imeli prilike odzvati se oklicu pomožne akcije, poslužujte se nabiraLnic darov za pomožno akcijo, ki so organizirane v vseh mestnih osnovnih šolah to na vseh glavnih mitnicah. Beda je čimdalje večja, pomoč je potrebna Dvakrat d&, kdor hitro dft. u_ Ljubljanski trgovci za pomožno akcijo, Predsedstvo Gremija trgovcev Je že pred dnevi obvestilo mestni socialno-politični urad, da se pripravlja skupna akcija trgovcev za sodelovanje pri pomožni akciji Na gremijatol seji, ki bo prihodnji teden, se bo določil način te akcije s strani trgovcev. u_ Simfonični koncert. Opozarjamo, da bo ▼ petek. 18. t m. v dvorani Uniona simfonični koncert Slovaške filharmonije iz Bratislave Slovaška filharmonija je bila ustanovljena po prevratu, šteje 65 članov orkestra In Je danes prav za prav drug reprezentativni simfonični orkester češko slovaške Koncert, ki ga bo izvajala » Ljubljani, ima dvoje del slovaških avtor Jev. ta sicer starega slovaškega konuxwii sta dr Bella in mlajšega Maršika. te osta le češke literature sta na programu zasto pana najodlfčnejša mojstra Smetana in Dvofaik Simfonični orkestri imaio v Ljub Ijani vedno veliko privlačno moč in prepri čami smo, da bo tu-dd ta koncert dobro po- sečen, saj bo to prvt nastop stovašk-h simfonikov v našem mestu Vstopnice se že dobe v Matični knjigarni. u_ Reprezentančni ples. Zveza slušate- teljev Aleksandrove univerze Je sklenila, da letos ne priredi reprezentančnega plesa Ta ples je vsako leto največja družabna prireditev v Sloveniji in najlzdatnejša denarna opora dijaških strokovnih društev Zveza Je pa mislila, da se mora v današnji gospodarski krizi odpovedati prestižu, katerega ji daje omenjeni značaj reprezentančnega plesa Socialni čut ne dovoljuje, da bi se vršile vesele prireditve, med tem ko se širi beda ln se ostri brezposelnost. Vsi akademiki so prepričani, da bo javnost razumela njihov korak ta Jih drugače podprla. u_ Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola bo igral v nedeljo 13. L m. v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste) veseloigro v 4 dejanjih »Gašperček dvorni norec«. Začetek ob 16. a— Kolo Jugoslovenskih sester v Ljubljani priredi božični co 13. L m ob 10. dopoldne v telovadnici srednje tehniške šole v Gorjupovi olici. Prijatelji to dobrotniki so vljudno vabljeni! u_ Seja častnega damskega komiteja za XII. slovanski večer bo t sredo 16. t. m. v da ms ki sobi »Emone«. n— pekovski pomočniški zbor v Ljubljani sklicuje za nedeljo 13. t m. članski sestanek z važnim dnevnim redom. Sestanek bo v salonu hotela »Lloyda«, Sv. Petra cesta, ob 10. dopoldne. Udeležba za vse strogo obvezna u_ Oddaja ribolova v mestnem ribniku pod Tivolijem. Mestno načelst-vo bo oddalo ribolov, oziroma gojitev ribarstva v mestnem ribniku pod podturnsko graščino po Javni dražbi. Dražba bo v soboto 19. t. tn ob 10. dopoldne v mestnem ekojomatn. Dražbeni pogoji so na vpogled istotam med uradnimi urami. o— Kidanje snega. Mestno načelstvo opozarja hišne posestnike, lastnike parcel itd. na dolžnost, ki jim jo nalaga točka 82. cestnopolicijskega reda ljubljanskega čim zapade sneg morajo poskrbeti, da so hodniki ob hišah in parcelah temeljito osnaženi. Snažeaje in posipanje je izvršiti v širini hodnika ali pešpota, odstraniti ja sproti zledenele gruče in kepe snega ter vsako jutro znova posipati z žaganjem ali pepelom gladke in polzke hodnike. Kadar zapade sneg ponoči ali se napravi poledica, je snaženje ta posipanje opraviti vsaj do 7. zjutraj. Pri neprestanem sneženju je osnažiti hodnik ali pešpot večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. Z dvorišč se ne sme sneg ali led skladati na cesto, temveč ga je izvoziti ▼ Ljubljanico ali na odkazana skladišča. Sneg, ki sam zdrči ali se pomeče s strehe, morajo hišni posestniki nemudno na svoje stroške zvoziti s ceste Redno je treba čistiti tudi kotanje in odtočne jarke ob hodnikih, da ob južnem vremenu ne nastane poplava hodnika. Kdor zanemari ta določila, bo kaznovan. Vrhu tega sme mestno načelstvo izvršiti dotično opuščeno ali nemarno opravljeno delo na stroške zamudnega lastnika hiše. u_ Bedasta izmišljotina Po Ljubljani bo začele krožiti vesti, da sta pred dnevi napadla dva orožnika v bližini Lukovice pri Domžalah neko žensko, jo umorila to oropala. Ljudje so pripovedovali celo podrobnosti. Orožnika sta baje vedela, da nosi ženska pri sebi precej denarja, to sta se Je lotila. Nista pa vedela, kakor se govori, da je korakaj precej daleč za žensko njen sto, kil je opazoval početje orožnikov. Tega da sta pozneje orožnika aretirala, nklenila to ga označila za morilca Ko sta ga privedla na sodišče v Brdo, pa da ju je fant razkrinkal. Informirali smo se o zadevi na vseh pristojnih mestih ta zvedeli, da nI prarv nič resnice na teh neumnih govoricah. Vse govorice so prosto izmišljene. Do tičnik, ki si Je celo krvavo zgodbo izmislil in jo priel širiti, se je slabo odrezal, kajti ne gre na tak način blatiti naših vrlih orožnikov. u_ V vodo je padla. 67 letna zaeebnica Terezija Mehletova, stanujoča v Rožni dolini, je odšla v četrtek popoldne prat perilo na GJinščioo. Kmalu za tem pa je začni v bližini stanujoči posestnik Ivan Babnik obupne klice na pomoč. Babnik je takoj prihitel na mesto in našel Mehletovo v vodi. Potegnil je ženioo zopet na suho ta Jo spremil domov. Mehletovo je med pranjem nejadoma popadla slabost, zaradi česar je padla v mrzlo vodo. Njene poškodbe k sreči niso hude. u_ N »poštenjaki povsod. V šišenški cerkvi je neznan storilec vlomil puščico to ukradel nekaj drobiža — V neki trgovini v šolskem drevoredu Je ukradel neznan žepar Frančiški Vrhovčevl usnjato denarnico z okrog 300 Din gotovine. — Enako smolo je imel te dni zvečer France Kožuh iz Hranilniške ulice, ki mu je nekdo ukradel Iz žepa suknje na poti domov srebrno uro z zlato verižico v vrednosti 1000 Dto. — Stikarju Ferdinandu Klančiši je nekdo izmaknil iz suknjiča, led ga je obesil med delom na baraki v Gerblčevi ulici, iz žepa 200 Din gotovine. — Predsnočnjim so neznani vlomilci vdrli v Dukičevo barako na Grudnovem nabrežju ter pokradli na škodo delavcev razno obleko v vrednosti 1000 Dto. _ Iste noči se Je nekdo spla- OBIŠČITE KOROŠKI SMUŠKI RAJ (Kanzelhohe) pri Beljaku (1500m), gorski hote! z de-pendanco in najmodernejšim konfortom. Smuška skakalnica, drsališče, ledno strelišče Vodovod, skupno kopališče. Smuški učitelj. ,, Športna poročila. Penslon S 10—15. 369 Prvi vtis Je najvažnejši. Lepi beli in z osvežujočo zobno pasto Chlorodont negovani zobje daiejo vsakemu licu poseb-! no dražest Poskus vas bo prepričal. Tu-« ba 8.— Din. za obnovo srečk Od ponedeljka dalje bodo eventnelno neob-novljene srečke na razpolago novim Interesentom. ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 1~. ril v nezaklenjeno skladišče v Korunovl ttli-cl 7 ter odnesel Francu Vrečku dva para čevljev, suknjič Ln še nekaj drugih pred-coertov — Tatovi so posetili tudi hlapca Jerneja Grošlja v Cesarska oHcl 3 ter mu odrešil iz hleva kovčeg, v katerem je imel razno obleko Ln različno orodje. u— Zopet napad pod Rožnikom. Te dni okrog 20. zvečer je bila na cesti na Rožnik zopet napadena neka služkinja. Vračala se Je z>večer domov, nenadno pa sta planila iz gozda proti njej dva neznana moška, ki sta jo izkušala podreti po tleh in ji iztrgati ročno torbico. Služkinja pa je na vse grlo kričala na pomoč, zaradi česar sta nar padalca pobegnila v gozd. Napadenka zaradi razburjenja v trenutku napada napadalcev ni mogla opisati. u_ »Gospodinjska pomočnica«, št. 9. tn 10., je izšla v skupnem zvezku. Posamezen izvod stane 2.50 Din. u— Redna plesna vaja plesnega odseka Ljubljanskega Sokola bo v nedeljo. Začetek točno ob 20. u— Redna plesna vaja SO »Preporoda« t«o drevi v dvorani Trgovskega doma. Vod-stivo plesni mojster g. Jenko. Godba jazz i-OdeoD«. Vljudno vabljeni! h Maribora a— Koncert. Po večletnem presledku je pevski odsek »Svobode« zopet začel s koncertnimi prireditvami. Tak koncert bo drevi ob 20. v veliki kazinski dvorani. Kakor posnemamo po sporedu, nastopi društveni mešani, moški in ženski zbor. Dirigent zbora g. A Faganeli zapoje nekaj baiilonskLh solospevov (.pri klavirju g. D. ■Cvetko). Spored vsebuje 18 narodnih in iimpinih pesmi in bo po svoji pestrosti nudil poslušalcem lep kulturni večer. Glede na izredno nizko vstopnino bo prireditev gotovo deležna lepega obiska. a— Iz gledališča. Nova premiera bo jutri ob 20. Uprizorila se bo slavna Gogoljeva komedija »ženitev«, ki spada med naj-uspelejše in najbolj igrane ruske komedije sploh. Vsebinsko je silno zabavna, osebe so ori3an* z mojstrsko roko. Hudože-Btveniki so dosegli & to komedijo na svojih turnejah sijajne uspehe. »Ženitev«, ki je že svojčas na mariborskem odru dosegla odličen uspeh, režira režiser g. H. Tomašič. Popoldanska predstava v gledališču bo »Zemlja smehljaja«, na kar opozarjamo zla sti občinstvo, ki sicer med tednom ne more v gledališče. a— Izredni glavni »bor Zveze obrtnih ttadrug bo to nedeljo ob pol 9. v mestni posvetovalnici. Razpored razprav: 1.) Aktualna davčna vprašanja; 2.) poročilo k novemu obrtnemu zakonu; 3.) sprememba zveznih pravil. — Odbor. a— Pevski odsek Svobode priredi drevi ob 20. v veliki dvorani Kazine po večletnem presledku pevski koncert, na katerem bo poleg mešanega moškega in ženskega zbora nastopil tudi baritonist Faganeli. a— Tujskoprometna zveza v Mariboru Je poklonila Mariborskemu zimsko&portnemu podsavezu za gradnjo skakalnice 3000 Din. Naj bJ lepemu vzgledu sledili še drugi! a— Obupana žena. Težke razmere so mlado, 27 letno ženo Klaro P. 11 Maribora tako potrle, da je vzela moževo britev in si prerezala žile v zapestju levice. Z rešena Ln.i m avtom so jo prepeljali v bolnico, kjer so jo rešili samovoljne smrti. a— Nezgode. V splošno bolnico so pripeljali 61etnega Frančka Purgaja, ki si je prt skakanju zlomil desno nogo. Posestniškemu sinu Ivanu Raku iz Vrtač pa so domači pripravili vročo kopelj iz domačih zdravil, da bi si ozdravil revmatizem. Po nesreči pa se je lesena kad prekucnila in vrela kopelj se je polila po njegovih nogah. Dobil je hude opekline in so ga morali prepeljati v bolnico. a— Ribji trg. Včeraj so prodajali sarde-lice po 16 Din, očade, sipe in kabljivo po 22 Din kg. Domačih krapov je bilo 80 kg in so jih prodajali po 6 do 8 Din kg. a— Iz bloskopov. Grajski kino: od danes dalje »Temnica«. Nemški velefilm. Hein-rich George, Dita Parlo, Gustav Diesl, Paul Morgan v glavnih vlogah. Union kino od danes dalje »Ljubavni regiment«. Vojaška opereta. Dolly Haas, Gustav Frdhlich, ribor Halmay. Iz Celja e— Z Ljudskega vseučilišča, v sredo je predaval dunajski vseučiliški profesor, raziskovalec Sibirije g. dr. Hans Halm o Sibiriji. Zelo zanimivo je opisoval to bogato zemljo vseh možnosti, ki v vseh pogledih napreduje zelo naglo. Lepe skioptične slike so ilustrirale besedo in z vseh strani osvetljevale zanimivosti skoro brezmejne, neizčrpljive zemlje, ki bo v doglednem času pač povsem pošlo van jen a. Dve uri trajajočemu izvajanju je sledila popolnoma napolnjena dvorana z največjo pozornostjo. e— Nočni požar v okodci. V sredo okrog 21.15 je bilo obveščeno, celjsko Gasilno in reševalno društvo, da gori v šmarjeti pri Celju. Gasilci so se nemudoma odpeljali z avtomobilom in motorno brizgalno v šmarjeto, kjer so ogromni plameni uničevali gospodarsko poslopje posestnika Zagožena. Združeni gasilci iz Celja in Ga-berja so napeljaii cevi v bližnjo Hudinjo, iz katere so črpali pot.ebno vodo. Ogenj je bil kmalu omejen in pogašen. Zgorela je streha z vsem senom in slamo, dočim je gasilcem uspelo ohraniti spodnji del gospodarskega poslopja, škoda je znatna. Vzroka požara še niso ugotovili. Gasilci so ee vrnili ob pol 24. v mesto. e— nopravljamo. Red na mestu nesreče v Levcu pri Celju je vršilo celjsko orož-ništvo pod poveljstvom poveljnika orožni-6ke čete g. kapetana I. razreda Mehleta ln ne Hvale* kakor Je bilo objavljeno. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. krasni zvočni film »Arijana« z Elizabeto Bergnerjevo v glavni vlogi. e— Nemudoma obnovite srečke drž. razredne loterije, ker bodo sicer prodane drugim interesentom. Iz Kranja r— Kino v Narodnem domu bo predvajal drevi ob pol 21. pravkar v Ljubljani predvajani film »Črni ciklon«, kot dodatek pa izvrstno dvodejansko šalo in nacionalni film »Kraljev teden v Ljubljani«. Da bo omogočen poset teh lepin filmov prav vsem, je tudi vstopnina znatno znižana. r— Gremij trgovce r v Kranju bo imel 12. redni občni zbor v četrtek 17. t. m. ob 13. v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Kranju. V primeru, da občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo po pravilih vršil zbor na istem mestu in z istipi dnevnim rertom uro pozneje ne glede na število prisotnih Iz Tržiča č— Kino predvaja v soboto 12. in nedeljo 13. t. m. zvočno opereto »Valčkov čar« (Smehljajoči se poročnik) in Para-mountov tednik. 6— Občni zbor. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Tržiču sklicuje 6voj letošnji občni zbor za nedeljo 20. t. m. ob 9. dopoldne v osnovni šoli v Lomu z običajnim dnevnim redom. Člani, udeležite 6e! Iz Novega mesta n— Glasoviti grafolog Karmah v Novem mestu, hotel »Metropol«. Iz Trbovelj t— Kino Sokol bo predvajal drevi ob 20. alpski film »Brezkončna ljubezen« in zvočno ša'.odigro. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom bo predvajal danes v soboto in jutri v nedeljo U. del filma »Grof Monte ChnB*. V nedeljo ob 17. bo v Narodnem domu občnri zbor Proti tuberkulozne lige. Ob tej priliki se bo predvajal brezplačno zdravstvena film »Dva brata«. Iz Krškega kr— Vodnikove knjige. Ga ni naj blagovolijo knjige od-vzeti v trgovini g. Hočevarja. Dobe jih vsak dan. kr— Vinski pridelek. Na podlagi prijav vinogradnikov tukajšnje občine je bilo le tos pridelanega celih 6538 hI vina, kar je za gorce kr3.ce občine lepo število. Ker se računa za 1 1 pridelanega vina 2 kg grozdja, je bilo grozdja celih 1,307.600 kg Iz Ptuia j_ Koncert Glasbene Matice. Drevi ob 20 bo v dvorani Glasbene Matice koncert godalnega kvarteta in pevskega zbora. Prvič nastopita ženski in mešani zbor, ki sta že dosegla lepo ubranost. Nihče naj ne manjka! j— Osebna vest. Sre3M načelnik g. dr. Vaupotič se je vrnil z bolezenskega dopusta in zopet prevzel posle sreskega načel stva. j— Proračun sreskega cestnega odbora je davčnim zavezancem na vpogled v uradnih prostorih cestnega odbora na mestnem magistratu za čas od 5. do 20. t. m. V istem roku naj se tudi vložijo eventuel-ni ugovori Proračun izkazuje primanjkljaja 1,433.039 Din, ki se bo kril z donosom okrajnih cestnih doklad na neposredne državne davke. j— Uvoznikom mesa. V3i, ki uvažajo v mesto meso. se opozarjajo na naredbo mestnega načeistva, po kateri mora biti vsak posamezen kos mesa žigosan in opremljen z izkaznico pristojnega živino-zdravnika. Brez nadpregleda se meso ne sme prodajati in tudi ne pokloniti. Vse pošiljke je treba pripeljati v mestno klavnico, kjer se izvrši nadpregled. Pristojbina z.a nadpregled za vsak kos je 5 Din. j— Tatvina kolesa. Stross Franc, sin trgovca v Ptuju, se .'•e le za kratek čas pomudil v trgovini Artenjak & Sošterič. Med tem časom je pustil kolo pri vratih. ' Ko se je vrnil, kolesa ni več našel. GOSPODARSTVO Stanje Narodne banke Iz pravkar objavljenega izkaza Narodne banke od 8. t. m., je razvidno, da se je zlata in devizna pod'ia.ga zmanjšala za 22.4 milijona Din (v zadnjim izkazu je bilo zabeleženo povečanje za 31 milijonov). Na drugi strani pa vidimo, da se je stanje deviz. ki se ne vštejejo v podlago, povečalo za 2.2 milijona Din. Posojila na menice eo 6e ponovno dvignila, in sicer za 13.0 milijonov Din in znašajo sedaj že 1888.7 milijon? Din. Nasprotno pa kažejo lombardna posojila zopet nazadovanje za 4.1 na 281.5 milijona dinarjev. Začasno posojilo glavne državne blagajne je ostalo nespremenjeno na višini 275 milijonov Din Obtok bankovcev. ki se je po zadnjem izkazu povečal za 160 milijonov Din. se je nadalje dvignil za 44 milijonov na 5273 milijonov dinarjev Zato pa so obveznosti na pokaz nazadovale za 96.1 na 482.5 milijona Oin. To naza-dovnaje obveznosti f«a pokaz je povzročilo znatno zmanjšanje žirovnih vloj, državnih pridobitnih podjetij od 133 na 53~5 milijona Din, dočim so privatne žirovne vloge ostale nespremenjene, žirov-ne vloge države pa so se celo povečale za 10 na 84 milijonov. Ker se je skupna vsota obtoka im obveznosti na pokaz zmanjšala, je odstotno kritje ostalo skoro nespremenjeno. Kritje obtoka In obveznosti na *>o-kaz v zlata in devizah je le nazadovalo od 37.3 na 37.1 odst., kritje v zlatu samem pa se je celo povečalo od 30.4 na 30.5 odstotka. Stanje na dan 8. decembra je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 30. novembra): aktiva: podlaga 2137.4 (—2.4). od tega v zlatu 1757.9 (+ 0.3), v valutah 3.3 (+0.8), v devizah 376.2 (— 3.5); posojila na menice 1888.7 (+ 13.0); lomibard 281.5 (— 4.1); začasno posojilo drž. blagajne 275.0 (—); pasiva: obtok bankovcev 5.273.1 -f- 34.0); obveznosti na poikaz 482.4 (— 69.1); od tega nasproti državi 84.3 (+ 10.1), po žirovnih računih 344.6 (+ 0.4). po raznih računih 53.5 (79.6); razne obveznosti 740.1 (+ 21.8). Radikalni nemški ukrepi glede znižanja cen, najem-ščin in obresti Nemška vlada je te dni izdala novo obsežno zasilno uredbo, ki radikalno in globoko posega v gospodarsko življenje. Ukrepi, ki jih je vlada pod vzela s to uredbo glede cen, obresti in najemščin, so tako daleku-sežni, da za mnoge nove določbe ne najdemo tako kmalu primere v kaki drugi moderni državi Namen teh ukrepov pa je ta, da se nemško gospodarstvo v letošnji težki zimi obvaruje katastrofe. Ze način, kako je Nemčija pred meseci uvedla prisilno gospodarstvo s tujimi plačilnimi sredstvi, je bil svojevrsten in radikalen; to devizno gospodarstvo je danes tako podrobno izgrajeno, da skoro ne pušča nobene možnosti izigravanja. Z novo uredbo hoče Nemčija po deloma že izvršenem znižanju plač in mezd izsiliti še znižanje splošnega nivoja cen. V koliko bo ta poizkus uspel, bo pokazala šele praksa. Vsekakor pa je treba ugotoviti, da ee nemška vlada ni upala načeti najvažnejšega vprašanja, to je visokih agrarnih carin, ki gredo do 100 in več odstotkov svetovne tržne cene in v prvi vrsti povzročajo podražitev življenja. Po mnenju kancelarja Brfininga, je nemški vladi ta pot zaprta; toda Nemčija bo morala končno vendar spoznati, da pri pretirani zaščiti kmetijske produkcije, ki povzroča v Nemčiji znatno višje cene živilom nego v marsikateri drugi industrijski državi, ne bo mogoče doseči zaželje-nega cilja, lo je znižanje splošnega nivoja cen. Prvi del zasilne uredbe vsebuje dolofbe glede cen. bi se morajo načelne znižati za 10 */». V prvi vrsti se ima;o v notranjem prometu znižati za ta odstotek cene, ki »o enotno določene od strani kartelov, sindikatov itd. za prodajo v veletrgovini ali na drobno. To velja zlasti za cene železa, želez- nih izdelkov, gradbenega materijala, kem kalij, papirja, stekla, gotovega tekstilnega 15°/«. Vrh tega daje uredba vsakemu na- blaga itd. 10% znižanje se mora izvršiti do konca leta, in sicer gleJe na cene, ki so veljale 1. julija t. L Če državni gospodarski minister smatra, da je za gotove vrste blaga potrebno še nadaljnje znižanje cene, lah ko obseg tega znižanja posebno določi. Ce karteli ali sindikati ne znižajo cen, kakor jim je predpisano, tedaj postanejo neveljavne dotične kartelne ali sindikalne pogodbe, kolikor se tičejo cen. Blago, ki se v nadrobni prodaji razpečava kot znamkovno blago, se mora prav tako poceniti za 10®/., čeprav je bilo za tako blago že enkrat predpisano 10°/» znižanje cen. Posebne določbe vsebuj« uredba glede 10°/® znižanja cen premoga tn dušikovih ter kalijevih gnojil. Ureditev nadrobnih prodajnih cen za ostalo blago prepušča uredba posebnemu državnemu komisarju. ki dobi izredna pooblastila. Ta pooblastila gredo tako daleč, da je komisar upravičen zapreti obrate in trgovine, ki ne upoštevajo njegovih navodiL Za komisarja je imenovan nadžupan iz Leipziga dr. Gftr-deier. Povsem nepričakovano so prišli ukrepi glede prisilne konverzije obresti vseh domačih vrednostnih papirjev. Ko se je pred dobrim mesecem v inozemstvu raznesla vest, da namerava nemška vlada prisilno znižati obrestno mero vrednostnih papirjev, jt> bilo oficijelno objavljeno, da na konverzijo obrestne mere za inozemske dolgove nihče ne misli in da se tudi glede znižanja obrestne mere za domača posojila ni nič razpravljalo. Danes pa je konverzija domaČih posojil z zasilno uredbo predpisana, kar je v Nemčiji izzvalo splošno presenečenje. Podrobne določbe glede konverzije bodo Se predpisane z izvršilno naredbo. Zasilna uredba vsebuje samo načela za izvedbo znižanja obrestne mere. Kot normalna obrestna mera vrednostnih papirjev Se smatra mera 6%. Vrednostni papirji, ki imajo nominalno obrestno mero preko 6 do 8%, se imajo konvertirati na 6%, papirji z višjo nominalno obrestno mero pa za eno četrtino (10°/o papirji se torej spremenijo v 7V»%). Ta konverzija obsega zastavne liste In druge hipotekarno zajamčene obveznice, kakor tudi posojila države in dežel. Izvzeti pa so od konverzije vrednostni papirji, ki so bili emitirani v inozemstvu. Konverzija bo obsegala znaten blok nemških notranjih posojil v nominalnem znesku 15 milijard mark. Znižanje obrestne mere pa mora iti načelno v korist dolžnikov, to je državi, deželam, občinam in privatnim hipotekamim dolžnikom. V zasilni uredbi je predvidena tudi akcija za znižanje debetnih obresti pri denarnih zavodih. V zvezi s to akcijo je nemška Državna banka že znižala diskont od 8 na 7 lombardno obrestno mero pa od 10 na 8®'«. Dolžniki po kontokorentu bodo že po običaju deležni tega enoodstotnega znižala, ker nemški denarni zavodi glede debetne obrestne mere vedno sledilo spremembam diskonta Državne banke. Toda pričakovati je, da bo komisar za denarne zavode, ki ima nalogo sporazumno z organizacijami denarnih zavodov do konca leta doseči znižanje debetnih obresti, vztrajal na tem, da se ta obrestna mera ne zmiža samo za 1®/« kakor diskont, temveč za 2%, tako da bo napetost med diskontom in debetno obrestno mero reducirana na isto višino, kakor je veljala pred nastopom finančne krize. Debetne obresti s provizijami vred bodo torej znižane od sedanjih 12—14®/. na 10—12 •/•. Zasilna uredba daje državnemu komisarju za denarne zavode pravico samostojno določ«ti pogoje za kredite pri denarnih zavodih, če do 31. decembra ne pride do sporazuma. Posebni del zasilne nredbe Je posvečen {nižanju najemščin sa stanovanja in obrtne prostore. Hišni davek se s 1. aprilom zniža za 20°/«, potem pa se Ima polagoma povsem ukiniti. Istočasno pa ee morajo najemščine v starih hiSah (kjer so sedaj maksimirane v višini 120®/» predvojne najemščine) znižati ta 10®/.. Najemščine ▼ novih hišah. k« niso zakonsko maksimirane, pa se imajo, če so bile hiše zgraiene tudi Iz orispevkov hiS-nesra davka (polovica dohodkov tega davka se v Nemčiji porablja za dajanje gradbenih posojil), znižati v razmerju znižanih bremen, tako da bo tn znižanje znašalo do Novo Gillette rezilo je prikladno za Gillette aparate starega in novega tipa. jemniku enkratno pravico, da najemne pogodbe, ki so bile sklenjene pred 15 julijem t L in tečejo preko 31. marca 1932, predčasno razderejo. Končno vsebuje zasilna uredba tudi druge za gospodarsko življenje važne odredbe. Eksekutivna prodaja kmetijskih posestev se lahko odloži do konca prihodnje letine. Pri eksekutivnib prodajah kakršnihkoli posestev ne sme biti prodajna cena manjša kakor sedem osmin vrednosti zemljišča. V nezgodnem zavarovanju se ukinejo nižje stop-uje rent. V pogledu plač Ln mezd prenehajo s 30. aprilom 1932 veljati vse tarifne pogodbe in se imajo reducirati na stanje, kakor je bilo v početku L 1927., razen če sedaj ne presegajo tega stanja za več kakor 10%. Plače ln mezde oseb v javni 6lužbi se znižajo za 9 odn. 10®/o. Železniške voz-nine za blago se znižajo za 300 milijonov mark, odstotno pa za 10—15°/., v posameznih primerih do 25'/.. V finančno - političnem pogledu se končno davek na poslovni promet poveča na 2®/. in «e uvede pavšali-ranje prometnih faz (kakor je bilo lani uvedeno pri nas). — Naš železniški tovorni promet, ki se je letos v mesec, aprilu, maju, juniju, juliju in avgustu po številu natovorjenih vagonov ce« lo ugodneje razvijal nego v letu 1930„ je v septembru zopet padel na višino lanskega leta. v oktobru pa je bil po najnovejših podatkih precej manjši nego lani. Zadnje mesece je bilo natovorjenih na naših železnicah naslednje število vagonov (v oklepajih razlika nasproti odgovarjajočemu mesecu L 1830): apnl 121.424 (+3518), maj 132.238 (+7563), junij 137.635 (+15.141), julij 147 tisoč 574 (+12.403), avgust 164.402 (+30 tisoč 971), september 161.150 (+41), oktober 170.537 (—3506). = Ustavitev obrata. Tvornlca svinčenih izdelkov Sajovic & Co. v Ljubljani (Šiška) je te dni ustavila obratovanje in je odpustila 32 delavcev. Podjetju, ki izdeluje svinčene tube, manjkajo za vzdrževanje obrata potrebna naročila, kar je predvsem pripisati velikemu uvozu tega blaga tz inozemstva zaradi malenkostne carine, ki ni večja, kakor za najenostavnejše in neobdelane izdelke iz svinca == Tovarna elektrod na DobravL Tovarna Kranjske industrijske družbe na Blejski Dobravi, kjer se izdelujejo elektrode in anode za električne peči, obratuje že dolgo v zelo skrčenem obsegu, ker so one Industrije, ki potrebujejo njene izdelke, zaradi obče gospodarske krize omejile ali celo popolnoma ustavile obratovanje. Bati se jo bilo, da bo treba zaradi tega tudi obrat na Dobravi docela ustaviti. Da pa se to vsaj zaenkrat prepreči, je Kranjska industrijska družba sprejela ponudbo za izvršitev večjega naročila elektrod za izvoz v Rusijo, čeprav je cena za to naročilo izredno slaba. = Poravnalno postopanje Je uvedeno o imovini Engelberta Straha, posestnika in usnjarja na Mirni 25 (poravnalni upravnik Fran Mastnek, notar v Trebnjem; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Trebnjem 9. januarja 1932 ob 10., oglasitveni rok do 4. januarja). Borze 11. decembra. Na ljubljanski borzi je danes deviza New York zopet znatneje popustila in so temu padcu sledile tudi devize Trst, Bruselj m Amsterdam, dočim »o se devize London, Pariz in Praga za malenkost okrepile. Na zagrebškem efektnem tržiŠČji je vojna škoda nadalje nekoliko popustila, nakar se je pa zopet dvignila. Za aranžma je bila najprej zaključena po 253 in pozneje po 258, za ka=o po 251 in 254 in za december po 253. Tudi dolarski papirji so bili nekoliko »labejši in Je prišlo do prometa v 8% Blat-rovem posojilu po 58 In v 1% po 51 in 50.50. Promet je bil samo še v begluških obveznicah po 41.25. Devise. Ljubljana. Amsterdam 2274.74 — 2283.58, Brusen) 783.86—786.22. Curih 1097.85 do 1101.15. London 182.06—189.56. New Tork 5611.30—5628.30, Pariz 221.54—222.20, Praga 166.87_167.37, Trst 287.26—293.26. POGREB Zagreb. Amsterdam 2274.74 — 2281.58, Bruselj 781.86 - 786.22, London 182.06 do 189.56. Milan 287.26 - 298.26. Newyork kabel 563380 - 5650.30. New?ork ček 5611.30 do 56.28.80. Parit 22154 - 222.20. Prapa 166 87 - 167.87. Citrlh 1097.85 - 1101.15 Čarih. Beosrrad 906. Pari* 2018. Londom 17, Newyork 513.12. Brusel« 71.475, Milan 26.40, Madrid 42.75. Amsterdam 207.10. Berlin 121.50. Stoekholm 9850. Oslo 92.50, Ro-benhavn 93.50. Soflia 8.72. Praga 15.201 Varšava 57.50, Bnkarefita 3.00. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 255 — 258, za december 255 — 257, 7% investicijsko 62 bi., 4% agrarne 30 — 32, 6% begluške 41 — 42.50, 8% Blair 50 — 58, 7% Blair 50 — 51, 7% Drž. hipotek, banka 54 den. Beograd. Vojna škoda 255, 264 zaklj., Investicijsko 64 bL, 4% agrarne 30 — 33, 6% begluške 42.50, 42.25, 41.50, 41 zaklj., 7% Blair 50 zaklj., 7% Drž hipotek, banka 59 bL, Narodna baraka 4975 zaklj. Blagovna tržišča LES '+ Ljubljanska borza (11. t m.) Tendenca za les še vedno slaba. Zaključeni so bili 3 vagoni rezane hrastovine. Z1TO + Chicago, 11. decembra. Začetni tečaj!: Plenica: za marc 53, za maj 54.75, za julij 53.125; koruza: za december 35.375, za marc 37.875, za maj 39.875, za julij 41.50; rž: za maj 42.375t za julij 42. + Winnipeg, 11. decembra. Začetni tečaji: Pšenica; za december 57.375, za maj 61.375, za julij 61.875. + Somborska blagovna borza (11. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet 117 vagonov. Oves: baški. sremski in slavonski 125 do 130. Rž: baška 147.50 - 152.50. Koruza: baška nova 62 — 65; za december - januar 64—65; za marc-maj 80—82.50; baška suš. 75 do 77. Moka: baška >0« in >00< 360 — 980: >2« 340—360; >5« 305—315; >6« 255 do 265; >7< 190 — 200; >8« 122.50 — 127.50. Otrobi: baški 87.50 - 92.50. + Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 38 vag. Oven: baški, srem.. slavon. 125—1:30. Ječmen-baški, 64 kg 122.50 — 127.50; baški, sremski, pomladni, 67/68 kg 160 — 170. Koruza: baška nova, s kakovostno garancijo 60 do 62.50; banaška nova z garancijo 60 — 62; sremska nova z garancijo 62 — 64; baška marc - maj 80 — 82.50: baška sušena 75 do nova, za december - januar 65 — 67.50; za marc - maj 80 — 82.50; baška sušena 75 do 78, sremska sušena 70 — 72; banatska sušena 70 — 72; sremska okol. šid, sušena 70 do 71. Moka: baška in banatska postaja >Og« in >0gg< 360—380: >2« 340—360. »5< 805 -315; >6< 255-265; >7« 190- 200: >8« 122.50 — 127.50 Otmbi: baški in srem?ki 85 - 90; banaški 80 - 85 1 + Budimpeštanska terminska borza (11. t m.) Tendenca prijazna, promet živahen. Pšenica: za december 12.99 — 13, za maro 13.99 — 14, za maj 14.86 — 14.88; rž: za marc 16.15 — 16.18; koruza: za maj 16.70 do 16.75. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Sobota, 12.: Dve nevesti. A. Nedelja, 13. ob 15.: Trije vaški Svetniki. Is-ven. Znižane cene. — Ob 20.: Zapraviji-vec. Izven. Znižane cene. LJUBLJANSKA OPERA. Zafptpk ob 20 Sobota, 12.: Maskota. Na korist Udruženjs gledaliških igralcev Izven. Nedelja, 13. ob 15.: Židinja. Izren. Znižane cene. — Ob 20.: Dežela smehljaja. laven. Znižane cene. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Sobota, 12.: Ptičar. B. Nedelja, 13. ob 15.: Zemlja smehljaja. — Ob 20.: Ženitev. Premijera. Golarjeva vaška šala »Dve nevesti« se bo uprizorila v ljubljanski drami drevi za red A. Zasedba običajna. Režira Lipah. — V nedeljo bosta v drami dve predstavi: ob 15. velezabavna kmečka igra »Trije vaški svetniki«, zvečer pa Raimundov »Zapravljive««. Obe deli sta imeli pri vseh dosedanjih uprizoritvah popoln uspeh. Popoldanska predstava je izredno zabavna, polna komičnih situacijskih scen, večerna pa je pravljično čarobna pa tudi poučna za staro in mlado. Znižane ljudske cene. Ljubljanska opera ponovi drevi opereto »Maskota« ki je bila v lanski sezoni z velikim uspehom izvajana. Predstava bo izven reda in na korist Udruženja gledaliških igralcev. — V nedeljo ob 15. se bo pela vb-lika Halewyjeva opera »Židinja« z g. Ivi-6em v glavni tenorski partiji, v ostalih ulo-gah ga. Gjungjenac - Gavellova, ga. Ribiče-ter gg. Banovec, Rumpel, Janko, Magolič in Perko. Dirigira dr. Švara. Zvečer ob 20. se bo uprizorila Leharjeva opereta »Dežela smehljaja«, ki Je izvrstno naštudirana in učinkovito zrežirana in inscenirana imela pri vseh uprizoritvah prav lep uspeh. Zasedba premijerska. Dirigira kapelnik Nef-fat, režira g. Golovin. Sodeluje celotni baletni zbor. Znižane operne cene. sveto nezadovoljstvo« z chstoječimi prilikami, so tisti, ki so sposobni, in to le z velikim naporom, dvigniti množice iz letargije in jih voditi v smer, o kateri se zdi, da vodi do voditelje-vega ideala. Zato so tudi duhovne smernice, ki se objektivno kažejo v Hubadovem delu za zbor Glasbene Matice, obenem tudi značilne za razvojno črto celega instituta. Preden je bil ustanovljen zoor Glasbene Matice, se je pri nas petje gojilo javno le kot doniorodno-agitatorično sredstvo. Imelo je neposredno narodno-politlčno nalogo. Gojile so se narodne budnice in pesmi drobnega obsega in domoljubne vsebine. Nastop Hubada znači fundamentalni preobrat v tem, da je v svojem glavnem stremljenju zapustil dosedanjo smer in krenil na pot čiste umetnosti. Na tej novi poti si lahko mislimo zelo raznolika in pomembna razpotja. A za ves naš kasnejši razvoj je dragoceno, kakšna je bila Hubadova konkretna odločitev, in že v prvih početkih se pokaže njegov zdravi kulturno-politični instinkt, že njegovi početni programi pokažejo gojitev slovenske narodne pesmi. Bila je to v kul-turno-političnem pogledu zelo važna gesta. Tako je Mojzes svojemu narodu, vodeč ga iz puščave in suženjstva, pokazal obljubljeno rodno deželo. Žal, celotno naše duhovno stanje ta čas ni bilo dovolj močno, da bi bilo v vsej dalekosežnosti razumelo to znamenito gesto, a vendar so se na to gesto pojavile na raznih straneh sveže drobne sile, ki so posvetile vso pozornost naši samo rodni narodni pesmi, izdajajoč jo v mnogih zbirkah. Nadaljnja važna kulturno-politična smernica Hubadova je bila gojitev slovanske glasbe in kakor je v tedanjih prilikah bilo razumljivo, predvsem češke glasbe, tako da so se n. pr. izvajala skoro vsa večja Dvofakova dela. Pozornost pa je obrnil Hubad tudi na polagoma rastočo glasbeno kulturo Hrvatov in Srbov. Na njegovo inicijativo so v Glasbeni Matici sploh prvič natiskane Mokranjčeve »Ru-koveti«. f Gojitev slovanske ln pa zlasti jugoslovenske glasbene literature v tistih časih in prilikah ni bila majhna reč. Z ene strani je treba pomisliti, da je Hubad svoje glasbene študije dovršil na Dunaju, torej v tujem muzikalnem centru. Treba je bilo močnega instinkta, da Hubad ni podlegel pritisku tujih glasbenih vrednot, ker je tuji glasbeni center imel razumljivo, egocentrično, težnjo predstavljati svoje vrednote kot edine in edinstvene. Na drugI strani p- so y našem življenju tiste čase bile močue struje narodne nezavednosti in mlačnosti, struje, prežete s čuvstvom lastne slabosti in inferiornosti. ki so ga zlonamerno sugerirali tuji gospodarji, in ki ga je poslej v svojo veliko škodo skrbno gojil naš človek. Hubadovl napori, uveljaviti slovansko ln predvsem jugoslovensko glasbo in jo prikazati kot vrednoto, so pomenili važna na-rodno-politična dejanja. Oni so narahlo se vzbujaioči narodni zavesti nudili krepko utemeljitev. Ob začetku 20. stoletja je za nage narodno življenje bila značilna močna partizanska razcepitev naroda. Kultura se ie ta čas smatrala le za nevažen privesek in okras. Zdelo se je, da le vsa moč naroda koncentrirana v političnih strankah. Stranke so imele zato tendenco, si podrejati tudi kulturo. Značilno je za tisto dobo pooolno ponartlzanjenje naše kulture. Le redki duhovi go se upirali takemu stališču, ki ga, če pogledamo z višjega vidika, ni mogoče drugače imenovati kot in-feriornega. Omenil sem že. da je Hubad takoj spočetka krenil v smer čiste umetnosti. Prav ta smer je bila tista, ki je končno morala privesti do tega, da se po nji ustvarijo kulturne manifestacije in kulturna dejanja, ki so preko vsake partizanske važnosti zrasla v vsenarodno kulturne pomembnost in ki so torej mogočno prerasla plitev partizanski vidik in omejeno strankarsko vrednotenje. Da to nI šlo brez hudih trenj ln velikih naporov, vedo vsi, ki so bili priče te počasne, a vztrajne rasti. Ustvarjajoč tako vsenarodne kulturne dobrine, je Glasbena Matica s svojim duhovnim vodjem na glasbenem polju doprinesla v skupni slovenski narodni fond kulturnih vrednot tudi s svoje stremi dragoceno glasbeno doto. S tem je pomagala ustvariti ono zakladnico nadstrankarskih narodnih dragotin, brez katerih se noben narod ne more po pravici imenovati narod. Idoč pa iz neznatnih konservativno ne- interesiranih prilik in trdo bijoč se za svojo samolastno, a svetlo pot s političnimi strankami, ki je vsaka hotela kulturno prizadevanje usmeriti v svoj stranski tir in še bolj premagujoč strupeni hlad tradicionalnega ljubljanskega kulturnega indi-ferentizma, je bilo voditelju treba elementarno odporne in vitalno nezlomljive energije, da je mogel ostati zvest direktni, a tako raskavi in strmi poti Čiste glasbene kulture. Bila je n*j5a narodna sreča, da je na-tura obdarila našega Hubada z mogočnim, naravnost obrovskim telesom; bilo je to kot predznamenje m simbol za velike napore in naloge, ki mu jih je bila namenila usoda. Le tako mogočna fisis je bila sposobna vzdržati vse one neskončne, vedno znova se huje ponavljajoče napore, izda jane na eni strani v plamtečem delu z zborom in na drugi strani v težavnem in mučnem odstranjevanju vseh mogočih zunanjih težkoč in zaprek našega tedanjega javnega življenja. Ne samo po svojem telesnem in duhovnem liku, temveč še bolj po svojem življenjskem opusu bo Hubad ostal v templju našega glasbenega življenja eden izmed najmogočnejših, vogalnih stebrov. Anton Lajovie. gre praktike, ki imajo posla z elektrotehniko, pa doslej niso imeli primernega pripomočka, k.l bi 3im nudil razumljivo siri k o električnega sveta brez težkih znanstvenih izvajanj. Elektrotehnikom - strokovnjakom pa bo ta knjižica pokazala, kako se tudi najtežji problemi dajo obravnavati r nazorni poljudni obliki. Velike koristi bo ta publikacija prinesla našim gospodarstvenikom, ki se morajo udejstvovati tudi v električnem gospodarstvu, bodisi v že obstoječih podjetjih, ali pa pri projektiranih novih napravah. Ne bo jnm sicer mogoče računati z raznimi po-datk', ki jih knjiga navaja, ker so to le približne povprečne vrednosti, vendar bodo na podlagi avtorjevih izvajanj lahko z boljšim razumevanjem presojali odločitve strokovnjakov tudi -pni težavnejših problemih. Za širše občinstvo bo posebno zanimiv •veliki vpfcav d voh naših Jugoslo venskih rojakov na razvoj elektrotehnike, k! .ga avtor poudarja v svoji knjigr". To sta namreč N.ikola Tesla in profesor Pup.ln. Prvi je s svo;rrad -izumi uravnal razvoj elektrotehnike v korist izmeničnih tokov, ker je z asinhronskim motorjem za .Izmenični tok ustvaril mnogo enostavnejši stroj, kot je bil takrat in je še danes stroj za enakomerni tok. Dalje je Tesla postavni temelje brezžični telegrafiji. česar niti Marconi z vso svojo reklamo ne more zakriti. Profesor Pupin ipa je izpopolnil navadno žično telefonijo, da moremo dandanes tudi preko 1000 km daleč govoriti z direktno žično zvezo. Vsekakor je Vidmarjeva knjižica Izpolnila občutno iTzel na našem književnem trgu, stvar našega čdtajočega občinstva pa je, da. bo ugodno priliko za izpopolnitev svo Je izobrazbe izkoristi če bodo knjižico o zanimivost;-'h elektrotehnike prečital i vsi ki imajo na katerikoli način opravka z elektrotehniko potem ne bo v nobeni slovenski publikaciji mogla zagledata belega dne »definicija«; 1 volt je malo več kot 1 amper«. |nž Vajda. Avgust šenoa ob oOletnici smrti Jutri, dne 13. t. m. bo poteklo 50 let, kar je v Zagrebu umrl največji hrvatski pisatelj sedemdesetih let minulega stoletja, eden najboljših jugoslovenskih pripo-v e d n ifcov-k lasik o v, Avgust Šenoa. Kulturni in ziaeti književni in gledališki Zagreb bo proslavil to petdesetletnico z vrsto prireditev. Avgust Senoa se jo rodil 14. novembra L 1838. v Zagrebu. Po očetu je bil češkega rodu, a tudi mati nj bila domačega porekla. Vzlic temu je Šenoa bil kot clovtk Dr. Milan Vidmar, „Zanimivosti elektrotehnike in njenega gospodarstva" Kot dvajseti zvezek zbirke >Pota in ciljk je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani to knjižico. V nji podaja avtor, naš znani elektrotehnični strokovnjak, vseučiliški profesor dr. Milan Vidmar v poljudni obliki kratek pregled in razlago najvažnejših po-jiavov elektrotehnike. V prvem poglavju dobimo vpogled v ustroj materije, kakor si ga zamišlja po najmodernejših teorijah današnja fizika, ki je zgradila vse stvarstvo na temelju najmanjših električnih delcev. Na tej osnovi nam avtor razlaga bistvo elektrike in magnetizma. V naslednjem poglavju spoznamo osnovne pojme elektrotehnike, to je tok in »apetost, katere avtor pojasnjuje z analogijami iz vidnega sveta, ki so vsakomur lažje dostopne in razumljive. Nadaljnja poglavja obravnava;}© poleg enakomernega predvsem izmenični tok njegovo važnost za prenašanje električne ener ri)e na večtje razdalje ln za uporabo raz-»lh električnih strojih. V osmem poglavju te avtor dotika problemov žične in brezžične telefonije. Zadnji del knj'iž>ice je posvečen gospodarskim vprašanjem, ki se pojavljajo v elektrotehniki. Avtor obširno obravnava premog m vodo kot sredstva za proizvajanje električne energije. S številčnim primerom kaže, kako je sploh mogoče, da je električna energija iz vodne elektrarne dražja kakor iz premogovne, pojasni pa tudi kdaj pride v pošte v eno ali drugo pogonsko sredstvo z ozirom na to, koliko časa je elektrarna popolnoma izrabljena. Nadalje razlaga avtor, kako povzročajo gospodarski momenti, da mora električni tok za razsvetljavo biti dražjS od toka- za motor- je in da je na drugI strani nočni tok lahko izdatno cenejši. V zadnjem poglavja primerja avtor stanje elektrifikacije v Jugoslaviji tn v dru-grlb državah in sklepa, da se bo poraba električne energije v bližnji bodočnosti morala v naši državi precej dvigniti. Pa tudi v dravsm banovini, ki .izkazuje v Jugoslaviji razmeroma največjo porabo električnega toka, se bo konzum električne energije še izdatno povečal. Naposled obravna va arvtor razne načine financiranja električnih naprav, bodisi s privatnim kapitalom, bodisi z javnimi sredstvi (državnimi, banovinskimi ali občinskimi), ali pa v mešanih gospodarskih podjetjih z udeležbo zasebnega kapitaHa in javnih korporacij. Knjižico zaključuje avtor z vizijo popolnoma elektrificirane naše zemlje. To je kratka vsebina knjižice, K je pisana za širše sloje v lahko razumljivem slogu, brez vsakršnih matematičnih izvajanj Vkljub izrednim težavam, ki izvirajo iz tega, da so vsi električni in magnetični pojavi človeškim očem nedostopni _ včasih lahko opazujemo samo njih vpliv na okolico, — je avtorju uspelo, da dobro raztol-mači skrivnosti elektrotehnike. Iz vsega se vidi, da ima avtor globok vpogled v bistvo električnih pojavov, razen tega pa še dar nazornega, opisovanja, ki se kaže tudi v znanstvenih publikacijah profesorja dr. Vidmarja Knjižica bo dala lajikom lep pregled elektrotehnike, ki posega dandanes v živ-ljenje vsakega človeka Izobraženci bodo s štuidiiem te publikacije lahko izdatno poglobili razumevanje elektromaignetskih .pojavov. Posebno bo knjižica razveselila mno- in kot pisatelj izrazit Zagrebčan in za hrvatski del našega naroda eden najznačil- ------ — -----?— -----—-----—j ——— • nejših književnikov. Gimnazijo je dovšil v Zagrebu, pravo pa je študiral tudi v Pragi, kamor ga je bil poslal mecenatski Stro66mayer, ki je videl v njem bodočega profesorja pravne fakultete. Ta up se mu je sicer izjalovil, vendar Strossmayerju ni bilo treba obžalovati podpore Šenoi, ki je odkril svoj talent v literaturi namesto v znanosti. Ker pa ni položil izpitov, je ostal brez štipendije, kaT ga je napotilo v uredništvo dunajskih listov »Glasonoš^« in »Slavischt Blatter« L. 1866. je vstopil v redakcijo zagrebškega »Pozora«, ki pa ga je naslednje leto oblast ukinila. Leta 1868. je bil Šenoa izvoljen za mestnega beležnika in imenovan za umetniškega ravnatelja zagrebškega gledališča. L. 1870. je postal dramaturg, tri leta pozneje pa je zapustil gledališče, ker 60 ga bili izvolili za mestnega senatorja. Poslej so mu leta minevala med poklicnim delom in književnim udej6tvovanjem. Umrl je za posledicami težkega dela, ki ga je imel ob priliki zagrebškega potreaa. Zapustil je dva sinova: dt. Milan je znani geograf in pisatelj, dr. Branko pa slikar. šenoa je bil plodovit pisatelj. Delovali je na mnogih straneh in gojil vse mogoče književne panoge: bil je »časnikar, lirik, dramaturg, kritik, feljtonist, prevajalec in urednik, književni teoretik itd.«, piše o njem A. Barac. Zaslužno delo je opravljal zlasti kot urednik književne revije »Vije-nac«, kjer je prav kakor naš Stritar v »Zvonu« dajali mladi literarni generaciji smer in jo vzgajal za okus in mero Šenoa je bil na glasu kot pesnik, vendar pa je poglavitna moč njegovega peresa ležala v prozi. Zapustil je štiri velue zgodovinske romane: »Zlatarovo zlato«, »Čuvaj se senjske ruke«, »Seljačka burna« in »Dio •-nes«, vrsto daljših povesti in komaj pregleden niz krajših proz, feljtonov, kritik, člankov. Smrt ga je zatekla pri pisanju velikega romana »Kletva«, ki pa ga ni mogel dovršiti. Prej omenjeni poznavalec Senoe A. Ba-rac, ki je napisal o njem daljšo študijo (1. 1925). karakferizira njegov pomen v literaturi takole: Šenoa pripada generaciji, ki je občutila navdušenje ilirizma. a preživljala težke čase germanizacije v letih 1851 do 1860 To je prvo pokolenje plebejskega porekla ki je po propadu fevdalizma prevzelo vodstvo javnih zadev na Hrvatskem Zaradi tega prevevaj« spise A. Šenoe meščanski liberalizem, vera v moč. prosveta. občutje slovanstva in jugoslovenstva. mržnja nasproti Nemcem in svobodnomis&lne tendence. V književnosti poudarja Šenoa potrebo socialnega momenta in realistične note Iz preteklosti opisuje ono dobo. ko je prihajala do izraza razvita zavest kmetov in meščanov in ko se ojačujejo svo-bodnoumne težnje našega naroda V tem pogledu je Senoa pe6nik narodnega odpora In zaupanja vase, kst je tudi sicer bistvena značilnost hrvatske politike v šestd< se-tih letih. Kot pesnik svojega rojstnega n*e-sta in pisec zgodovinskih romanov je Šenoa na podlagi podrobnega poznanja virov, kikor so njegovi zgodovinski romani sploh zgrajeni na osnovi virov — oživil spomenike starega Zagreba in naše 18. 6toletje Čeprav je predvsem nagiašal umetniški moment v književnosti, je vendar Šenoa do neke mere pisatelj s peia-goškim pomena n, ker je s svojo umetnostjo hotel vplivati na čitatelje. Po aktualnosti svojih idej, po mikavnosti svoje fabule in po romantični primesi svojih oseb, je Šenoa prvi pisatelj na Hrvatskem, ki mu je uspelo, da si je pridobil veliko število čitateljev.« Kot vsak dober ljudski pisatelj ima Senoa še danes mnogo hvaležnih čitateljev. Novo izdajo njegovih zbranih spisov v redakciji dr. Barca je pravkar napovedala zagrebška »Binoza«. Za srbske čitatelje je »Srpska književna zadruga« letos izdala njegov roman »čuvaj se senjske ruke«. Pri Kugliju so pravkar izšli Šenojevi felj-ton; pod naslovom »Zagrebulje«. Slovenci imamo v prevodu več njegovih romanov, ki so še danes priljubljeno ljudsko slivo. Nam je Šenoa posvetil tudi svojo novelo »Karamfil s pjesnikova groba«, ki se dogaja na slovenskih tleh. Knjige „Goriške Matice" »Goriška Matica« je pravkar izdala svoj knjižni dar za 1. 1932. Tu je predvsem koledar z obilnim besedilom in mnogimi ilustracijami. Leposlovno gradivo so prispevali Tone Cemažar, Slavko Slavec i. dr., poleg leposlovja pa najdeš več poučnih člankov, gospodarskih sestavkov in kotiček za otroke. Letošnja izvirna povest ▼ posebni knjigi se imenuje »Burkež gospoda Viterega«. Spisal jo je Tone Cemažar. Povest se dogaja v starih časih na plemiških gradovih. Knjigo je opremil z risbami kipar France Gorše. Nande Vrbnjakov je priredil mladini čitanko z odlomki iz spisov naših pisateljev. Zastopani so Jurčič, Trdina,' Fran Levstik, Josip Stritar, Anton Aškerc, Rado Murnik, Cvetko Golar in Ferdo Plemič. Miljenko Vidovi č, Pregled filozofije. L knjiga. Ali ima filozofija Kakšno konkretno, praktično vrednost za življenje povprečnega človeka v današnji tezKi, zme-hanizirani, utrujeni vsakdanjosti, ki si išče dušaa predvsem v čutnih ugodjih, v plitvi zabavi? — Miljenko Vidovič, ideolog in organizator znanega prosvetno-etičnega poKieta, ki je vzbudil že razne polemiKe pro in contra, sodi, da je filozofija potrebna vsakemu mislečemu človeku. Pied-vsem je treba spoznati pota človeške misli, razvoj velikih duhovnih problemov človeške zgodovine. Zato se je Miljenko Vidovič odločil, da popularizira filozofijo s pregledom njenega zgodovinskega razvoja. O njegovi težnji, metodi in znanju nes poučuje prva knjiga cPregleda filozofije«, ki je izšla pred dnevi v Sarajevu (Biblioteka >Uzgajatelj«, Kralja Aleksandra ul. 53. Cena: broš. 20 Din, vez. 25 Din). Vidoviču je filozofija znanost in umetnost hkrati, ker odkriva resnico, obenem pa oblikuje življenje v estetskem in etičnem smislu, služeč potemtakem znanju in sreči. Vido-vičev namen je izrazito etičen: on hoče to, po čemer je stremela že zdavnaj prej klasična vzgoja, namreč »hominem humanio-rem facere«. To upa doseči s tem, da tudi preprostega čitatelja seznanja z . mišljenjem in ideali velikih mislecev in modrecev V3eh vekov in narodov. V prvi knjigi razpravlja kratko o filozofiji vzhodnih narodov, pretežen del pa obravnava grške filozofe od prvih začetkov do Sokrata, čigar človeško veliki pojav ga je najbolj vzpodbudil in mu zato posveča sorazmerno največ prostora. Misel Miljenka Vidoviča je srečna in prikupna ter želimo njegovi ljudski zgodovini filozofije kar največ praktičnega, t. j. etično prenavljajočega in duhovno povzdigujočega učinka, ki je za življenjske smotre zarea važnejši od ustvarjanja suhe akademske filozofije, ki ostane zaprta v najožji krog. Miljenko Vidovič ima za tako delo osnovni pogoj: poleg znanja tudi čut za pragmatično važnost posameznih idej ter lahek, mikaven slog, ki Čitatelja vzpodbuja. Kakor izvemo, izide še 5 ali 6 takih knjig. Razprava o nevrastenljl. Naša domača strokovna literatura ima zelo malo sistematičnih, zaokroženih spisov o znanstvenih problemih in panogah. Zato bo pravkar izišla monografija o nevrozah (»Neu-roze: neurastenija, histerija i ostali oblici živčane slabosti«, Zagreb 1931) izpopolnila občutno vrzel v naši prirodoznanstveni, posebno pa v naši medicinsko-psihološki literarni produkciji. Avtor te prve sistematične razprave je zdravnik, strokovnjak -nevrolog g. dr. Gjuro V r a n e š i č. Njegova monografija o nevrozah nima strogo znanstveno-raziskovalnega obeležja ter torej ni namenjena omejenemu krogu nevrologov in psihologov. Namen knjige je, da našo široko javnost, predvsem pa intelektualne kroge naše družbe, ki najbolj občutijo to epidemijo današnjega časa, popolnoma objektivno pouči o tem značilnem, zanimivem in zelo važnem problemu sedanjega življenja in znanosti. »Neuroze« dr. Vranešiča gredo za tem, da širijo pravilna znanstvena spoznavanja v naših negotovih in razburlj!vih dneh. Tragično komnlioiranie gosoodar^kih. socialnih in moralnih rs^mer je vzrok, da je postala nevroza simbol našejra prehortnpgfa časa in ie zavzela naravnost enidemični obseg. Nevroza v današnjem obsegu m v splošni negotovosti našega časa je postala duševni problem današnjega človeka in eno naj-važneiših socialno-zfravstveaih vorašanj. Končni namen razprave dr. Vranešiča, ki ji je dal zbirni naslov ?>Neuroze«, je, da širi znanstveno sooznavanje o nevrozah na način, ki je lahko -azumljiv in ki omogoča spoznanje samega sebe. spoznavanje sveta in živlienja. ki nas obdaia. »Nevroza« se prodala po 15 Din, a dobi se v knjigarnah in pri avtorju: dr. Gjuro Vrane-«i<5. Zagreb. Trenkova ulica 4. — Ooozar-iamo tudi. da je v založbi dr. VraneSiča 'zšel p*-e\od gln^viteara dela slavne s1 ene 'n eluhe ameriške pisateljice Helene Kel-WWe »Optimizam«. ki se prodaja po ceni 15 r>in Fran Lhoi**!i v Z«<*rebu. je prva te vrste v naši pičli glasben? literaturi zato ie potrebno in pravičn-o. da ji posvetimo čim več pozornosti. Pozornost pa ta knjiga tudi zasluži, saj je izšla iz peresa veljavnega Povesti so dobro izbrane: blaga veje iz njih. Nadaljnji dve knjigi sta poučni. Dr. Josip Potrato je v petem delu svojega po-ljudno-zdravstvenega dela »Zdravje in bolezen v domači hiši« obdelal tuberkulozo, rahitiko, povapnjenje žil, nevrastenijo in spolne bolezni. — S knjigo Gizele Majeve »Nova kuharica« so dobile gospodinje zopet novo, zanesljivo svetovalko. Mimo teh knjig je »Goriška Matica« Izdala dve fakultativni: prevod romana Eli-ze Orreszkowe »Kmetavzar« in roman Fr. Bevka »Vedomec«. Ob 13. obletnici Cankarieve smrti Cankarjeva mrtvaška maska Ljubljansko Narodno gledališče je ▼ spomin pisateljeve smrti uprizorilo v četrtek »Kralja na Betajnovi«. Predstavi je prisostvovalo številno občinstvo. Pred predstavo je izpre.govoril o Cankarju in njegovem pomenu za našo današnjo duhovnost književnik JL MrzeL , ra rniT-HTf—T............ strokovnjaka in mnogoletnega idLtmfs drž. niuzičke akademije v Zagrebu, proL in dirigenta Frana Lhotke. Avtor, ki js tudi upoštevan jugoslovesiski skkdatedj, čigar godalni kva-rtet je n. pr. Zikov kvartet z velikim uspehom izvajal tudi ▼ inozemstvu, je podal v tej knjigi sad svojega dolgoletnega delovanja na polju vzgajanja orkestrov in dirigentov. Knjaga jo razdeljena na več zaokroženih poglavij, ki obravnavajo tehnično podiago dirigiranja in pa stališče dirigeirta napram podrejenemu orkestru aii zboru, ter končno podajo mlademu zborovodji mnogo praktičnih in uvaževamja vre-dciih nasvetov, Pc&sbno obsežen in izčrpen je tehnični del knjige. Tu razlaga avtor mdadeirai dirigentu vse načine tak tiran ja, kar nedvomno tvori podlago za vsako resnejše dirigiranje. Seveda se mora v okviru knjig® omejiti na najpotrebnejša navodila, veav dar ji je pridejanih toliko različnih primerov (shematično), da bo mogel učene« tudi najrazličnejše praktične primere navezati na podano tvarino. Knjiga vsebuje le resnično praktične primere in je daleč od suhoparnega in neplodnega teoretiziranja, dasi navaja tudi jako komplicirane in za začetnika vprav kočljive primere. Knjiga je kot učni pripomoček dragocena, ravno tako pa tudi priporočljiva samouku, ki bi se rad izpopolnil v zborovodstvu, odnosno naučil pravilno, razumljivo dirigiranje. Saj so prav v tej stroki pojmi ns le med laiki, temveč tudi med glasbeniki, ki se stalno ukvarjajo s tem, dokaj no. jaisni in si bom dovolil tudi podpisani podati v tem oziru nekoliko smernic ▼ eni prihodnjih številk »Življenja in svo-ta«. Pričujoča knjiga pa je tudi kakor nalašč zato napisana, da nekoliko pojasni stališče dirigenta in njegovo tehnično naobrazbo ter uvede vsakogar v primeren odnos do dirigenta. Delo je Meno izdano, obsega 140 strani in stane Din 44.—. Po odobritvi ministrstva prosvete velja kot učna knjiga na konservatorijih in učiteljskih šolah. L. M. Š. Zanimiva sodba o Ameriki. Profesor na Sorbonni Daniel Mornet, znan tudi pri nas po svojih priročnikih francoske književno zgodovine, ki jih je izdala založba La-rousse, je bil nedavno povabljen v Ameriko. Tu ga je neprijetno vznemirilo, ko js zlasti v New Yorku opazil za Francoze poniževalno dejstvo, da tu vse, kar je nrav-no sumljivega ali nespodobnega, označujejo s francoskim ali pariškim imenom. O tem je napisal v »Les Nouvelles Littč-raires« krepek članek, v katerem deli Ameriki in nje hinavskim puritancem kaj ostro lekcijo o morali. Pravi, da Američani res zelo spoštujejo žensko in se nekako vračajo k prvotnemu matriarhatu, toda z druge strani se pod lahnim pokrovom ameriške morale širi huda razbrzda-nost, kakršne celo v razvpitem Parizu nL Samo v New Yorku je 28.000 nočnih klubov; 10.000 izmed teh je izrazito v službi prostitucije. Sredi New Yorka igrajo nekatera gledališča tako nespodobne komade, da bi jih v Parizu sigurno izžvižgalL Potencirana golota v ten nastopih je vprav zoprna. Samo v New Torku sme prirejati predstave »Texas Guinan«, ki so ji za-branili gostovanje v Angliji in Franciji in ki zdaj na javno nabitih plakatih poudarja, da so njeni plesi bili celo za frivolnl Pariz — premočni. Pikantno sliko ameriške morale nudijo dolge kolone zaprtih in zastrtih avtomobilov, ki stoje ponoči pred parki in v katerih se pari nemoteno zabavajo. Profesor Mornet ogorčeno vpraSu-je: Kdo je moralnejši: Pariz ali New York? Nova drama Gerh&rdta Hanptmsnna. Sloveči nemški dramatik G. Hauptmann je pričel svoje dramatsko udejstvovanje z dramo »Vor Sonnenaufgang«. Pravkar je končal svoje nainoveiše. morda poslednje delo »Vor Sonnenuntereang«. Ta drama obravnava konflikt ostarelega očeta s svoiimi otroci zaradi očetove ljubezni do mladega dekleta. ste že naročnik slovenske ilustrovane tedenske revije „2ivlfenfe in svet" T ŠAH Urejuje dr. MIlan Vidmar Med slovenskimi šatusti je mnogo taKin, ki nimajo partnerja, Ki žive v izoiaciji, ki ne morejo gojiu aaJia lano Kakor Di radi. Tudi drugoa v svetu so taKe težave. Toda tuji šatusu so si že izdatno olajšali svoje težave. JUopisovanje prav laiiAO nadome-4ca piavo igro. Partnerja igrala iatuto tudi na velike razdalje. Koresponuencue partije so važna pridobitev. Korespondene.nl turnirji se vrše vsepovsod. PravKar je bil končan tak pomemben turnir v Avstriji, la tega zanimivega turnirja prinašam danes dragoceno partijo. Kako igramo korespondenčno partijo; Preprosto, tako da pišemo partnerju potezo, ki smo jo igrali. Partner nam odgovori. Včasi, če so poteze izsiljene, prenaša preprosta dopisnica tudi celo vrsto potez. Razume se. da trajajo korespondencne partije mesece, včasi leta. Pošta trosi igralni čas. Pa tudi igralci sami študirajo v korespondenci več nego pri šahovnici v navadni praktični igri. Zato pa. je tudi ko-respondenčni šah. izredno važen za teoretična raziskovanja sumljivih partijskih začetkov. Prav bi bilo, če bi tudi naši šahisti organizirali korespondenčno igro, priredili naj bi prvi domač korespondenčni turnir. Marsikomu bi bilo zelo ustreženo. Ljubiteljev take igre bomo gotovo našli dovolj. Organizatorji ki jih tudi naš šahovski svet premore dovolj bodo opravili zaslužno delo, če nam bodo priredili dober korespondenčni turnir. Italijanska otvoritev je dolgo imela sloves izredne solidnosti in krotkosti. Pa je veliki S t e i n i t z, nekdanji svetovni prvak, iznašel potezo, ki je zanesla velik nemir v to staro otvoritev, žrtev kmeta je ustvarila gambit. Analitiki so secirali leta in leta pomlajeno varijanto. Danec Mbller 1e našel napadu novo pot. Mollerjeva varijanta je postala izredno važna. Moller je vrgel v italijansko otvoritev žrtev cele figure. Teorija je nazaanje našla pravo obrambo, ki vodi dc remija Od takrat je varijanta izginila iz turnirs^e prakse. Toda dvomi niso utihnili. Bogoljubov je priobčil novo analizo, ki ra ni imela ugodne kritike. Sedaj pa je avstrijski Korespondenčni turnir prinesel partijo, ki preseneča. Mol-lerjev napad 1e bil v tej partiji zmagovit. Zdi se, da je zmaga legitimna, če je to res. bo novo življenje šinilo v italijansko partijo in novo ogromno delo bo potrebno analitikom. Stari Steinitz triumfira še enkrat, dolgo po smrt? Ta velika šahovska glava je oplodila šah za cele tri generacije. Italijanska partija, Igrana v korespondenc od aprila do decembra leta 1929. Beli: B. Ohls črni: A. Wagner 1. e2—e4 e7—e5 2. Sgl—f3 Sb8—c6 3. Lfl—c4 Lf8—c5 Te prve tn poteze karakterizirajo italijansko otvoritev. 4. c2—c3 Sg8—#5 5. d2—d4 e5 Xd4 6. c3Xd4 Lc5—b4+ 7. Sbl—c3 --- To je Steinitzeva poteza, ki žrtvuje kmeta za napad. 7. 1______Sf6Xe4 8. 0—0 Lb4Xc3 Znano je, da 8.---Se4Xc3 ni dobro. Vse šahovske učne knjige govore o tem. Igrana poteza velja za najboljšo. Brez Moiierjeve iznajdbe b* tudi zares one-mogočevala Steinitzevo žrtev. 9. d4—d5! --— To je začetek Mbllerjevega napada. 9 .------Lc3—f 6! Najboljši odgovor. Po vsaki drugi potezi dobi beli premočan napad. 10. Tfl—el Sc6—e7 11. TelXe4 d7—dQ Črni ne sme roširatl takoj. Preprečiti mora najprej potezo d5—d6 ki bi sicer žrtvovala drugega kmeta, toda popolnoma blokirala črno vojsko. 12. Lci—g5! Lf6Xg5 Orni seveda ne sme dopuščati, da bi mu nasprotnik ra; trgal kraljevo krilo. 13. Sf3 X g5 0—0 črni ima sedaj na videz kralja na varnem. Obdržal je kmeta Na f6 bi seveda njegov skakač stal bolje nego na e7. šan-se na zmago so dobre. Toda beli ima presenetljivo nadaljevanje napada. 14. Sg5Xh7! --- Ta žrtev celega skakača opravičuje Mol-lerjev napad. Odkar jo je teorija sprejela, velja Molleijeva varijanta za korektno. 14------Kg8Xh7 15. Ddl—h5+ Kh7—g8 16. Te4—h 4 f7—f5 Edina poteza. Pozicija ki je po nji nastala. je teoretikom že dolgo dobro znana. V nji vodi Dh5—h7+ do remija. Tudi 17. Lc4—e2 vodi menda do istega rezultata. V tej partiji pa se pojavlja nova ideja. Ohls ni igral na remis. Zmaga ga je vabila. Pa je igral potezo, ki silno preseneča, ker se zdi izredno krotka. Nihče ne Di verjel, da ima beli časa dovolj, da si mirno učvrsti napadalno črto. 17. g2—g3!! --- Kakšen smisel ima ta krotka potezica? Beli si je zavaroval trdnjavo, črni ima namreč važno potezo Se7—g6, če je trdnjava brez obrambe. Dama je ne ščiti dovolj. čim pa črni nima več polja g6 za skakača, je njegova pozicija zelo težka. 17 .---r TfS—e8 Trdnjava izpraznjuje kralju polje f8. Kralj pa naj skakaču odstopi polje g8. 18. Tal—el Kg8—f8 19. Tel—e6!! c7—c6 črni ne more vzeti trdnjave: 19. —-- Lc8Xe6, 20. d5Xe6, Se7—g6!, 21. Dh5X g6, Dd8—f6, 22. Dg6Xf6+, g7Xf6, 23. Th4—h7! (grozi e6—e7+, kar bi dobilo trdnjavo), Kf8—g8, 24. Th7Xc7, Ta8—c8, 25. Tc7Xc8, Te8 X cS, 26. e6—e7+, Kg8— g7, 27. Lc4—b5, Kg7—f7, 28. e7—e8 postane dama in beli dobi. 20. Te6—f6+!! g7Xf6 21. Dh5—h6+ Kf8—f7 22. Dh6—h7+ Kf7—f8 23. Th4—h6 --- Beli je v krasnem zaletu porušil črno kraljevo krilo in ogroža sedaj kralja neposredno. 23 .------Se7—g8 24. Th6—g6 Te8—el + 25. Kgl—g2 --- Sedemnajsta poteza belega je imela oči- vidno tudi še to vsebino, da je kralju odprla zavetišče. 25 .------SgS—hQ 26. Tg6—g7! črni se vda. Moller je zmagal! Kaj sedaj? ior Hašk : Ilirija Ilirija je bila z vsemi zagrebškimi klubi stalno v stikih najbolj pa z zagrebškim Haškom, s katerim so bili odnošaji vedno prisrčni 2e pred vojno smo imeli Haškov-ce večkrat v gostih, pa tudi pozneje so prihajali zagrebški akademiki vsako leto redno enkrat ali celo dvakrat v Ljubljano. Simpatično enajstorico. ki nedvomno igra pajdovršenejši kombinacijski nogomet, smo v Ljubljani vedno radi gledali, srečanja med Haškom in Ilirijo so bila vedno zanimiva in napeta Tekme so običajno končavale s tesnim rezultatom v korst enega ali drugega. V Zagrebu je Ilirija običajno Hašku podlegla z diferenco par golov Tako ji je tudi letos zagodel v Zagrebu, ko jo je odpravil s 6 : 1 Svoje visoko znanje je moštvo pokazalo tudi v Ljubljani, ko je linija, ki je bila v izredno slabi formi, katastrofalno podlegla Zato je upra vičeno upanje, da bo tretje srečanje, ki pa je prijateljskega značaja, dalo drug rezultat. Po težkih jesenskih podsaveznih borbah, se je enajstorica Ilirije dobro znašla in je gotovo, da so zeleno-beln danes v prav dobri formi. Napram Hašku bo Ilirija napela vse sile, da popravi oba zadnja neugodna rezultata in izbriše poraza Če ji ne bo uspelo zmagati, potem bo skušala vsaj izsiliti časten rezultat. Nastopila bo kompletno, v golu bo famozni vratar Jaklič, napad bo dirigiral izvrstni tehničar Svetic. Tudi Hašk bo nastopil kompleten in zato je pričakovati zanimivo, obojestransko odprto in napeto borbo. Tekma se bo vršila ob 14.15 na igrišču Ilirije, sodil bo pa g. Deržaj, eden naših najboljših sodnikov. Smučarski klub Bohin) bo priredil na Bohinjski Bistrici od 27. t. m. do 3. jan. brezplačni srnuški tečaj za začetnike pod vodstvom nastavnrlka Godca. Za prenočišča m hrano bo preskrbljeno v hotelih. Udeleženci imajo poleg brezplačnega tečaja ugodnost polovične vožnje od 26. t. m. do 17. jan., ako bivajo 5 dni v kraju. V decembru, januarju in februarju pa imajo rsto ugodnost pri 10 dnevnem bivanju Pismene prijave sprejema Smučarski klub Bohrni v Boh. Bistrici. Posebni smučarski vlak v Planico. Uprava SK Krije prosi vse smučarje in smučar-stvu naklonjeno občinstvo, ki se namerava udeležiti slavnostne otvoritve smuškega doma v Planici, d• i i i • i > i i i i i i i i i i Naslov ................, , ELEKTRIČNI GLAVNIK „WHITE" OMhM Ljubljana Mestni pogrebni zarod Umrla je gospa IVANKA DEBEVEC -*dova po mestnem rač. revidentu dne 10. decembra 1931. Pogreb bo v soboto, dne 12. decembra 1931 ob 4. uri [>ldne Pogreb bo v soboto, dne 12. decembra 1931 ob 4. uri popoldi izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dn« 11. decembra 1981. 15384 Rodbine: Debevee, Speli, Dolak, Vodlak Iz življenja in sveta Priprave za vojno s Kitajsko Kljub zapletljajem v Mandžuriji ali bolje prav zato so se vršili letošnji japonski manevri v zapadni japonski provinci Kumamoto v najširšem obsegu. Slika kaže japonsko topništvo, pokrito z veliko mrežo, ki ga varuje pred izsleditvijo letalcev. Telo — zrcalo duše Postava ln značaj — »Notranje lastnosti44 — Troje tipov temperamenta In značaja Za nagonsko ocenitev lastnosti kakšnega Človeka nam zadostuje že sama vnanjost tega človeka, izraz njegovega obraza, postava. drža. Dona Kihota si ne moremo mislita kot debeluha, Falstaffa ne kot suhca. V tem smislu so obstojali že pred tisočletji na Kitajskem sistema fiziogn omike, znanosti, ki presoja človeško duševnost po obrazih, potezah in oblikah lobanje. V starem in srednjem veku so mnogi napisali učene razprave o tem. npr. Aristotel, v novejšem času so 6e bavili s proučevanjem duše po telesnih znakih, Lavater, Lombro-so, Gall Ta fiziognomika pa je bila v mnogem aelo hipotetična, v nepravih rokah pa naivna ali šarlatanska. Šele v najnovejšem času, Ej objavi knjige nemškega psihiatra prof. ras ta Kretsohmerja »Gradba telesa in značaja je začela pridobivati pomen resne znanosti. Prof Kretschmer je kot zdravnik za duševne bolezni odkril nepričakovane zakonitosti med svojimi pacijenfci. ki so pripadali dvema različnima skup.nama duševnih bolezni. V prvi skupini je bilo n. pr 81 pacientov slabotne vitke postave, 31 pacientov atletske, samo dva sta kazala široko, čokato postavo. V drugi skupini je bilo narobe: 58 bolnikov je bSlo široke postave in le 7 visoke ozir mišičaste. Kretschmer je začel na podlagi t"h prvih presenetljivih ugotovitev proučevati z vso natančnostjo, z meritvami, eksperimenti, statistikami razmerje med postavo in značajem. Ugotovil je, da se ljudje delijo po postavi v tri temeljne tipe: vitki tip je razvit bolj v dolžino, slaboten, ima malo mišic in tolšče, nežne kosti; podoba atletskega tipa podaja že njegovo ime; široki (pik-nioni) t;p karakterizira obilna tolšča, malo razvito in mehko mišičevje, okroglcet obraza, nagnjenje k plešivosti Vsakemu izmed teh tipov ustreza določen tip značaja in temperamenta; prvi tip je misleči, čustvujoči človek, drugi človek dejanja, tretji pa samozadovoljna človek. Seveda varirajo ti tipi lahko v vseh oddelkih: v prvi skupini od nežno čutečega pesnika do fanatičnega preroka, v drugi skupini od osvajalca sveta boksarja, v tretji skupni od Budhe. ki počiva sam v sebi, do zamaščenega filistra. Prav tako se razume samo po 6ebi, da so temeljni tipi v čisti obliiki razmeroma redki- tem bolj pogosti pa so mešani in prehodni tipi. Moderna fiziognomika je veda, ki je šele v povojih in ki mora rešiti še nešteto nejasnih in zamotanih vprašanj, vsekakor pa si je ustvarila v Kretschmer jevih dognanjih o zvezi med telesno obliko in dušev-no6tjo trdo podlago za nadaljnja odkritja Najlepši dokaz, da je ta podlaga trdna, je že to, da so jo zlasti psihiatri že 6 pridom in uspehom uporabili v svoji stroki. Nemci pojdejo v Los Angeles Kljub gospodarski krizi in splošnemu znižanju izdatkov bo Nemčija odposlala na X. olimpijado 80 člansko odpravo Stalno slabšanje svetovnih gospodarskih razmer je povsod 6pravilo iz ravnotežja problem udeležbe na prihodnji olimpijadi, v Lake Placidu in Los Angelesu. Pozori-šca te olimpijade so v Ameriki, kar je avtomatično imelo za posledico, da so morale države vprašanje udeležbe načeti mnogo bolj v finančnih kot s športno tehničnih vidikov. V normalnih razmerah bi bile šle priprave gladko od rok in ob tem času nekako bi bili imel' že točne preglede, kdo in v kakšnem številu ozir. s katerima moč-ii 6e bo udeležil olimpijade. Tako pa je vse še nekam v megli! Dočim so se nekateri narodi zaradi pomanjkanja sredstev krat-komalo odrekla sodelovanju, so drugi sporočili. da bodo prišli z zelo okrnjenimi postavami, ker je stvar predraga. Med slednjimi je vsekakor najpomembnejša Nemčija, k: bi bila sicer nastopila s celo armado športnikov, sedaj pa mora v morju pomanjkanja in redukcij misliti mnogo prej na druge bolj važne obveznosti. Menda je ni države, ki bi bila zaradi udeležbe na X. olimpijadi tako v škripcih kot ravno Nemčija Dočim bi — tako je od premirja dalje vedno sanjala — na tej olimpijadi rada nastopila z vso veliko pripravljenostjo svojih množic in pokazala svetu, predvsem seveda Ameriki, kaj premore, jo pritiskajo gospodarske prilike in finančna bremena na vsestransko "tednjo. Kakor se že kaže vse bolj in bolj, bo Nemčija prišla v Loe Angele9 6 precej zmanjšano delegacijo. Da bo Nemčija 6* oh zastopana, je zasluga olimpijskega odbora, ki je znal. odločilna mesta prepričati, da je vsaj delna udeležba Nemčije neobhodno potrebna, že iz razloga, ker bo XI. oliimpi-jada (1. 1936) v nemški režiji, če Nemci ne bi šli v Los Angeles, bd seveda tudi Američani ne prišli v Berlin in račun je lahek Brez Amerike mi dolarjev — ne bo olimpijade! Zato je nermkt olimpijski odbor sklenil, da Nemčija za vsako ceno mora v Kalifornijo. Drugo in težje vprašanje pa je, kako; glede tega si odločilni gospodje še niso na jasnem Če bfi hoteli postaviti v vsaki panogi ozir disciplini po tri zastopnike, bi moralo na pot 228 tekmovalcev (193 moških in 35 dam). Po prvem sklepu — ki še ni upošteval serije zasilnih odredb in kopice drugih omejitev — bi bilo šlo 130 oseb. kar bi bilo stalo 450 tisoč mark aH nad 5 milijonov dinarjev. Zne9ek ni tako visok, če se pomisli, da je žrtvovala Nemčija za sodelovanje v Amsterdamu 840.000, dasi je imela prireditev skoraj pred a>> som. Pravijo tudi, da je dala razen tega še pol milijona mark za priprave. Znesek ni visok, toda še vedno mnogo previsok, da bi ga mogla zbrati društva sama, če država ne bo mogla dati ndati prebite pare. Sicer pa so svojim rojakom v tej »športni« stiski priskočili na pomoč ameriški Nemci, ki 60 tudi uvideli potrebo, da Nemčija mora biti v Los Angelesu, in sicer njenemu imenu primerno. To je bita beseda, ki je v stari domovini vžgala! Ko se je še izvedelo, da bodo ameriški Nemci daili nemški ekspedicijj najmanj 100 tisoč dolarjev na razpolago, je olimpiški odibor odločil: Nemčija mora itil Po izjavi državnega trenerja VVaitzerja bo potovalo v Ameriko okoli 70 atletov z najnujnejše potrebnim spremstvom. Sicer pa je do odhoda še precej dolgo, tako da-se 6 podrobnostmi ukvarjajo samo neposredna prizadeti. Za vse ostale pa velja 6amo načdo: »Moramo v Lo6 Angeles!« Ko bo treba iti, bo gotovo denarja kot toče; kadar Nemci morajo, ne poznajo nikogar in ničesar. Mednarodna samoobramba v Tientslnn Policijska četa y Tientsinu, sestavljena iz Evropcev in Američanov, ki po priprav* Jjeni braniti koncesijska ozemlja pred napadi - Energija v padavinah Veak dan pade na zemljo mnogo milijo oov kubičnih metrov vode v obliki dežja Ob vsakem času dežuje na tem ali onem koncu sveta, v nekaterih tropskih deželah po cele mesece nevzdržema. Ce bi mogli vse te vodne množine ujeti in izkoristiti za proizvajanje električne energije, bi nam dajala nič manj nego 100 bilijonov konjskih sil. V vseh tekočih vodovjih sveta je prl-Mčno za 454 milijonov konjskih sil energije, a človek izkorišča šele 35 milijonov k. s. — neznaten drobec v primeri z energijo topodnebnega vodovja. Dva nagrajena francoska pisatelja Zgoraj: Jean Fayard, sin pariškega založnika, star 33 let, po poklicu novinar, je prejel znano Yoncourtovo nagrado za svoje zadnje delo »Mal d' amour«. Fayard je zbudil že s svojimi prejšnjimi romani veliko pozornost v francoskem literarnem svetu. Spodaj: Philippe Hčriat, roj. 1898., je prejel nagrado Theophraste - Renaudot za svoj roman - prvenec »L' Innocent«. Nagrado mu je žirija prisodila soglasno, prvič, odkar obstoji ta ustanova Zakaj nas zebe? Naše teio je navezano na določeno temperaturo, ki se suče okrog 37 stop. Celzija in se ne sme dosti spreminjati. Ker toploto neprestano oddaja, jo mora tudi neprestano nadomestovati s hrano, obleka nas pa varuje prevelike izgube telesne toplote. V koži je nešteto živčnih stanic, tako zvanih toplotnih telesc, ki uravnavajo proces oddajanja in sprejemanja toplote. Ce nam postane pretoplo, se odprejo kožne jamice, telo se začne potiti, žilice »e razširijo in dovajajo več krvi, dihanje se pospeši — vse to rabi za hitrejše odvajanje toplote. Kadar pa proizvaja telo v razmerju z okolico premalo toplote delujejo vsi navedeni činitelji v nasprotnem smislu, da toplotno oddajo čim bolj zadržijo, če to premalo zaleže tedaj signalizirajo toplotna telesca to možganom. Od tam pride povelje, da se morajo vse mišice pričeti tresti, da bi proizvajale več toplote. To imenujemo mi mrazenje, čeprav je le pomoč proti .premajhni toploti v telesu. Telo pa mrazi prav za prav že prej, le da mi tega ne čutimo, dokler nas ne opozori drgetanje mišic. Zrakoplovu promet med Evropo in Ameriko Dr. Eckener se je mudil te dni v Londonu, kjer je izjavil novinarjem, da je njegov obisk angleške prestolnice v zvezi z uvedbo rednega prometa med Londonom in New Yorkom. Ameriški, angleški in nemški strokovnjaki so predlagali reden pro- Levo: dr. Hugo Eckener, desno: lord Londonderry met x zrakoplovi in so Izrekli sodbo, da bi bili zadevni najprimernejši izhodišči na evropski strani Cardington in Howden. Zato predlaga vodstvo Zeppelinovih tvornic ta dva kraja kot najprimernejša za gradnjo zrakoplovov. Dr. Eckener smatra, da je napočil pravi trenutek za uvedbo prekomorskega prometa z zrakoplovi. V tej stvari je razpravljal z angleškim ministrom Londonderry-jem in z oržavnlm tajnikom za zunanje zadeve Johnom Simonom. Oba mu bosta, kakor upa, pomagala doseči potrebne sankcije pri angleški vladi. Harding ni bil umorjen Pred letom dni je zbudila senzacijo knjiga o smrti ameriškega predsednika Har-dinga. Knjigo je napisala May Dickson Thaker, ki je navedla podrobnosti, iz katerih bi se dalo sklepati na Hardingovo nasilno smrt, ki jo je povzročila njegova častihlepna žena. O knjigi se je seveda mnogo govorilo in razpravljalo v javnosti. Ljudje so verjeli, da se je v Beli hiši odigrala grozna družinska tragedija. Zdaj pa poročajo, da si je Thakerjeva svoje podatke izmislila in da je njen spis lažnjiv Kakor priznava Thakerjeva v listu »Liberty«, ;e nasedla nekemu lažniku in sleparju. Ta mož je bil detektiv Gaston B. Means. Od njega ki se 1e bil izdala! za zaupnika Hardingovih. je namreč bila Izvedela vse podrobnosti, katere je zabeležila v svoji knjigi. Danes priznava Thakerjeva, da je ravnala lahkomiselno in ne-preudarno, ko je zapisala te besede, ki so učinkovale kakor senzacija in niso imele nobene resnične podlage. NAJNOVEJŠA ŠTEVILKA ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" vsebuje naslednje zanimivosti: IRSKA (k desetletnici irske svobode — Dr. Vlad. Travner — s slikami). — MODERNA ARHITEKTURA (s sliko). — TUJEC (Rudolf Kresal — z ilustracijami E. Justina). — ENERGIJA IZ ZEMELJSKIH GLOBIN (Nikola Tesla). — STRUPENA RIBA. — ODKRITJE D VITAMINA (s sliko). — FRIDERIK BERGIUS IN KAREL BOSCH (Letošnja Nobelova nagrajenca za kemijo — s slikama). — FLAUBER-TOVA EVLALIJA (s sliko). — PICCARDOV NASLEDNIK (s sliko). — VIŠINA IN LETALO. — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA. — MARŠAL LYANTEY (s sliko). — SMRT JULIJ ANA APOSTATA (D. S. Merežkovskij — s sliko). — UMETNA POLARNA IN TROPSKA KLIMA (slika). — VVASHINGTONOV MOST (s slikami). — GEOGRAFIJA V FILMU s>DURMITOR« (Dr. Jože Rus — s slikami). —-ČLOVEK IN DOM (Praktične knjižne omare — s slikami). — VSE MODERNO JE PRASTARO (slike). — KARIKATURE. — TEDENSKI JEDILNI LIST. — LOČITVE ZAKONOV PO VSEM SVETU. — PARIŠKE ZNAMENITOSTI IZGINJAJO. — HUMOR V SLIKAH. »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane mesečno samo 8 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Letošnja Nobelova nagrada za mir Podeljena Murrayu Butlerju in Jani Addamsovi Letošnjo Nobelovo nagrado za mir sta dobila profesor na newyorški univerzi Co-lumbia Nikoiaj Murray Butler. predsednik Nicholas Murray Buttler Carnegiovega instituta tn znana delavka na polju socialne politike, Jane Addams. Murray Butler se že več desetletij trudi za sporazum med narodi. Danes mu je 60 let. Študiraj je svojčas tudi v Berlinu. Ko se je 1926 vrnil v Nemčijo, mu je priredila nemška visoka šola za politiko banket. Sprejel pa ga je tudi tedanji vnanji minister Stresemann Na povabilo odbora za mednarodne pogovore je imel lani v aprilu Butler v nemškem državnem zboru preda- vanje o imponderabilijih v politiki. Ob tisti priliki je izrekel značilne besede: »Trudim se samo za to, da bi postalo javno mnenje sveta resno, iskreno in pošteno«. V skladu s svojimi idejami je Butler odličen socialni politik in fiiantrop. Jane Addams je stara 71 let in je predsednica mednarodne ženske zveze za mir in svobodo. Rodila se je v Cedarvilleu (Illinois) in je študirala na Rockford Collegeu gospodarske in sociološke probleme. 1889 Jane Addams je ustanovila s svojo prijateljico EBen Sta* Gates socialno naselbino >Huli Kouse« v Chicagu. Ustanova je dosegla velik razmah. Politično se je izkazala posebno ▼ vprašanju ženske volilne pravice. 1915 j« predsedovala mednarodnemu ženskemu kongresu v Haagu. Napisala je več knjigi, med drugim: Demokracija in socialna etika, Novejši mirovni ideali, Novo spoznanje starega zla itd. Levo: Švedski kralj Gustav V, ki izroča nagrade. Desno: Koncertni dom v S točk- holmu, kjer se izvrši predaja Najdražje obrvi na svetu Neka ameriška »žirija« je odločila, da ima gdč. Loreta Toungova najlepše obrvi oa svetu. Ce že niso najlepše, so pa najdražje, kajti mlada dama si jih je zavarovala za — 500.000 dolarjev. Odkritje Puškinovih rokopisov V Ljeningradu so nedavno zaključili preiskavo o najnovejših najdbah Puškinovih rokopisov. Najzanimivejša med njimi je zbirka z naslovom »Licejski cvetnik« iz 1. 1814, ki so jo imeli izza 1863 za izgubljeno. Med temi rokopisi se je našel tudi odlomek iz poeme »Vadim« in več drugih stvari. Rokopisom so priložene tudi risbe, med katerimi je tudi Puškinov lastni port-et. dalje portret Grkinje Ka-lipse in več španskih tipov iz »Kamenite-ga gosta«. Z navedenimi avtografi se je končnoveljavno ugotovilo, katere pesmi so Puškinove. Za nekatere so namreč do danes dvomili, da jih je zložil Puškin. Nemški inženjer organizira nrsfro avtolndustrijo Iz Steyra poročajo, da je ruska vlada angažirala bivšega vodilnega inženjerja Steyrovih tvornic, dr. inž. Ferdinanda Por-scheja, ki je v zadnjem času imel konstrukcijsko pisarno v Frankfurtu, za voditelja in organizatorja ruske avtomobilske industrije. Inženjer, ki je pristal na ponudbo, prejema baje fantastično visoko vsoto v dolarski veljavi iz uredniškega koša Podgorje. Vrtnarica tukajšnjega otroškega vrtca je poslala pred kratkim nekega svojega gojenčka k neki gospe. Mali je opravil naročilo, a je ostal še potem na vratih. Ko ga je gospa vprašala, da-li ima še kaj povedati, je odgovoril: »Gospodična je rekla, če dobim kaj v dar, naj rečem: Bog povrni!« Vsak dan sna »Počakajte vendar malo! AH ne rado« čujete oken od vrat?* malim ojiosom t Zenitva, dopisovanja, naznanita te oglasi trgovskega, reklamnega ■tli posredovalnega značaja, vsaka beseda i.— Din Pristojbina za Utro Din Najmanjši znesek 10.— Dtn Ostali oglasi vsaka beseda 50 para Pristojbina za Utro J.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek •Jutra« /e plačati la oristofbino 2— Dtn Prt ttojbln• ja vposlati obenem z naročilom Čekovni račun prt Poštni hranilnih v Lhihlianl 11M2 - Teletnr ttevilka 2492 M92 Za ooer 2 Din mamfeah Naslove malih oglasov dobite takoi po izidu tista v podružnicah BJutram 9 Mariboru, v t&efju, 9 ^Vorem me«tu, o Tirboohalt m na temenicah, ki sprejemajo tudi naročita na male oglase in inserate. Službo dobi Brivskega pomočnika is sobote ;n nedelje sprej-tc-ra. Naslov pove oglasni oddetak »Jutra*. 583H1-1 Veziljo vajeno drobnega vezenja, ■prejmem. .Samo dobro h-vežbaue naj pošljejo svoj Basiov na oglasni oddelek •Jutra« pod značko >23«. 58199-1 Klepar, vajenca ■prejme takoj K. Hrastnik t Ljubljani, Zaloška cesta ti. 7. 582Ž7-1 Učenko T trgovino mešanega blaga sprejme Anton Harlander, Slov. Javoraik. 58186-1 Vajenca a 2 razredi srednje šole le iz dobre hiše sprejmem i novim letom v trgovi.no mešanega blaga. Ponudbe oa naslov: Josip Lah, Osluševci pri Ptuju. 58195-1 Šoferja kllTtča-rničarja aii mehanika. za tovorni avto sprej- jrnih del in nekoliko kuhe, želi služb«. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 56213-2 Oskrbnik absolvent mariborske »4-jerejske io poljedelske Bole. z dolgoletno prakso r vseh strokah poljedelstva, vino. in sadjereji, živino-in svinjereji, mlekarstvu, kletarstvu in šumarstvu dobro irveiban. Ponudbe na naslov: Ivan Supanc, Rasinja. Savska banovina. 58098-2 Učenko pridno in poštenih staršev. t najmanj 2 razredi srednje šole. sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga ea deželi. Naslov v oglas, oddelku ».Jntra«. 58273-20 Gospodična začetnica, s tr^. tečajem, išče mesto v pisarni v Ljubljani. Ponudbe na ogl. od dedek »Jutra« pod šifro »Agilna«. 58240-2 1000 Din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi državno, mestno ali primerno stalno službo. — Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »1000 Din«. 57238-2 Trgovski pomočnik vsestransko ratvež-ban in z dališo šofersko prakso, išče nameščanje. Ponndbe nod »Energičen« na oglas, oddelek »Jutra«. . 58290-2 Več potnikov proti fiksumu in proviziji sprejme amerikanska ve.Ie-firma. Ponndbe na o?lasni o-idelek »Ju.tira« pod šifro »Amerikanec 58«. 5J207-5 Fiksum ln provlzik) nudimo aotnikom za obisk privatnih odar. poslopiom. zem. Mlščem In sadovniakom. v prometnem kra'n Raviniske doline, tik ob državni cesti. s prostori za trgovski loika'. prodam. — Ponudbe na podružnico »Jntra« v Celin pod zmačko »H:?« z gostilno«. 68231-20 Trgovino z ieleznino in barvami, do-vpeljano. v večjem mestu Hrv. Primorja prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Ko' začetni kapital potrebno 6(V_80.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« r»«d šifro »Železna«. 58276 V najem Mlin na tri tečaje, na stalni vodi, z dvemi stanovanji oddam z novim letom v najem ob glavni železnici. 5 minut od cerkve in 7 minut od postale. Pojasnila daje Franc Knnstler v Litiji. 58124-17 Treovino in eostilno vpeljano t večji fari na Dolenjskem oddam za 5 let takoj v naiem V hiši je tudi kovačnica. Lokali so sledeči: 1 trgovski. 3 go stilniški in 4 stanovanjski prostori. 2 skladišči. 2 kle ti In 2 hleva. V trgovini je ves inventar. Eventnel-no se tudi proda hiša s TV>«estvom. Samo resni _re "»kta-nti d.>he v«a poia* nlla pri Fr. Rebolte. L'"b ljana. Dunajska ce«ta 99. 58230-17 Vova trgovsko h! 5« z 2 lokaloma. 2 sobam* Vn kuhinio. tik glavna ceste v centru Bleda oddam v n*'em — nairaie za % d« 10 let. proti predplačilu celotno najemnine Na«lov ▼ oglasnem oddelkn Jutra 68200-17 Stanovanje »arketiraoe sobe In male tuhitije ta&oj oddam snažni in mirni stranki - Ke- roščevi ulici št. 16. Moste — poleg kemične tovarne. 5S075-21 2 s*anovanJ' «no s S oarketiranimi sobami. verando, souporabo kopalnice in drugimi pritiklinami. drngo z 2 sobama. kuhinio in pritiklinami oddam. Naslov v ogl. olnice na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadufinlce se bodo darovale v Celju. LJubljana — Celje, dne 11. decembra 1931. 15383 ŽALUJOČI OCE. t Mesečne sobe Din 260—860 s postr»ž in razsvetljavo odda ia hotel »Tivoli«. 58281-23 C ■J* Opremljeno sobo s hrano išče s 1. januarjem soliden privatni urad nik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« j>od šifro »Soliden 56«. 58208-23/a Planino dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 58186-26 Gosli z lokom poceni naprodaj v Beethov novi ulici št. 14/TTI. desno. 88280. ®r Svilen pinč (Seidenpintsch) krasen, 1 leto star. naprodaj za 800 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58175-?* Izgubljeno Zgubil se je uhan z večjim in m.an!8im bri l.iantom od Dalmatinove ulice 2 do Dunajske ceste št. 6, ali pred hišo Sredi na 14. Pošten na;ditel; naj ga proti nagradi odda v Dalmatinovi ulici 2/T. 58222-2? Šivalni stroj z vsem orod>ni za 2 delavca. prodam po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Začetniki«. 58181-29 Osobje notarske pisarne gospoda Kazimira Brat- koviča naznanja žalostno vest, da je umrl njega dobri šef, gospod KAZIMIR BRATKOVIČ kr. notar Blagega šefa hočemo ohraniti ▼ trajnem spomina. Ptuj, dne 11. decembra 1931. 15361 VIKTOR SKRABAR, notarski namestnik r.te -—*— . mmmm N t Učiteljski zbor deške osnovne lole v Hrastniku javlja tužno vest, da je umrla 10. decembra njega članica, učiteljica, gospa Voglar-Knez Roza v banovlnski splošni bolnici v Ljubljani. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 12. decembra ob 4. iz mrtvašnice v bolnici na pokopališče pri Sv. Križu. 15367 V Hrastniku, dne 10. decembra 1931. Inserirajte v „Jutru! Stanovanje dvo- ali enosnbno. parke tirano. s predsobo in bal korvnm. vse pod enim kiju- , čem oddam v Trnovem — j j Jelovškova ulica štev. 24. 58277-21 Stanovanje sobe. kuhinje in pritiklin. v Novem V r. d matu za 250 Din mesečno te v Stožicah za 200 Din oddam. Na «lov pove oglasni oddelek .Jutra« .W99 21 Sobo odda Zračen kabinet oddam pri banski upravi. Naslov v oglasnem odd-lku »Jutra«. 58078-23 OpremJieno sobo s posebnim vhodom t »ton njic. v sredini mesta oddam takoj gospodu. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. ' 58112-28 OoremHeno sobo oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 58316-28 Sobo s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 58213-2" V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem fn znancem tužno vest, da je naš dobri oče in stari oče, gospod van KrefI posestnik L t d« dne 9. decembra 1931 postal žrtev strašne prometne katastrofe v Medlogu pri Celju. Truplo dragega pokojnika se je prepeljalo v BraslovČe, kjer se bo vršil pogreb v soboto, dne 12. decembra 1931 ob 10. uri dopoldne po končani maši za-dušnici. BraslovČe, dne 9. decembra 1931. 15379 Žalujoča rodbina Kreft OoremHeno sobo oddam boljši gospodični ali gospodu na Jernejevi oesti št. 8, pritličje, levo. I 68204-231 1 t I 1 1 II I (SoZfCfff popust Naročite z navadno poštno dopisnico pri tvrdki P. J. KLEFIŠ, JACODINA Moravska banovina, božični paket, ki vsebuje zajamčeno 4 kg neto najfinejših delikatesnih izdelkov (madžarska salama), zavito šunko, mortadelo in jetrne paštete v stvarni vrednosti 151 Din, a sedaj za reklamno ceno Din 136.50 po povzetju, s plačano poštnino franko kraj stanovanja. — Naročila morajo dospeti za katoliški Božič najdalje do 17. decembra, a za pravoslavni Božič najdalje do 30. decembra. 15312 Oglasi v „Jutru" imajo siguren uspeh9 FAVORIT cikorija Najbolj zdrava — najbolj okusna Najboljša in najizdatnejša! 14166 gramofonske plošče moderne gramofone Zastopstva dajemo za vsa večja mesta Jugoslavije za prodajo novega predmeta lahke in stalne prodaje. Ponudbe na »Calin« k. d., Zagreb, — Hica 15. 15346 AFRANA STROJI na dolgoročna odplačila samo pri G. Hollander k. d., Zagreb, Martičeva ul. 4 (poleg Borze). Sprejmemo še nekoliko sposobnih zastopnikov. 15340 'jk C. bctunidl: 63 Mesto mrtvih v Jukatanu Cnmw Glas mu ?e zastal. »Nemara je Kamil mrtev,« sem mu pomagal. »Da, Stornish, tako je, uganili ste vse. Mislil sem, Kamil je nemara mrtev — pa me oklofutajte za to, če mislite, da je treba. Ka-3car vidim, res nisem veliko boljši od Neda... In potem... A Kamil je živ in Viola ga kar požira z očmi.« »Hvala vam za vaše zaupanje, Joe...« »Prosim, gospod Stornish,« mi je segel v besedo. »Eh, kaj, imenujte me »Štefana', vaše ime mi je tako predolgo. Zvedel ne bo seveda nihče ničesar. Nikar ne skrbite. A zdaj bodite mož!« Segel sem mu v roko in se vrnil k Hlunijiu, da bi me odvede! h kaziku Hunacu EeJu. Sam pri sebi nisem vedel, ali naj se smejem, alfi naj jočem. Mair je bil res ves svet zaljubljen v Vioilo? Joejev klavrni obraz se je očividno bolj nanašal na njegove pokopane ljubezenske upe, nego na bratrancev© smrt. Viola! Mogočni čar tvojega bitja vpliva podobno kakor smrt-nosladki vonj pisanega tropskega cveta, ki privablja vse metulje ter jih omamlja in — pogublja? * Ali si morda sama del tega prasveta, tega zapeljivega, omamlja-jjočega pragozdnega življenja? Na poti h kaziku sva prihajala vsak tresnutek mimo skupiti indijanskih vojnikov, ki so taborile v gozdu. Bilo jih je gotovo kakih pet sto. A zmeniti se ni za naju nobeden. Presenečenje me je čakalo. Vodjo Majev sem si predstavljal kot starejšega moža, okrašenega z vsemi znamenji glavarskega dostojanstva. A Hluni me je pripeljali k mlademu, preprosto oblečenemu, a krepkemu možu, ki se ni v ničemer odlikoval od ostalih Indijancev. Nekaj drugih vojnikov, očividmo podglavarjev, je stalo okoli njega. Sam je sedel na velikem kamnu. Pogled, s katerim me je sprejel, ni bil ravno prijazen. »Ali kazik govori po špansko?« sem vprašal Hknija. Ta je pritrdil. Stopil sem bliže. »Veliki kazik Hunac Eel naj sprejme zahvalo belih mož. Premagal je naše sovražnike in rešil našega prijatelja.« Nezaupen pogled se je uprl vame. A niti besede ni bilo slišati iz Indijančevih ust. Moral sem nadaljevati. »Hluni nam je bil vrl prijatelj in vodnik. Hvala ti, da si nam ga poslal.« »Belci niso prijatelji Majev,« Je izpregovoril Hunac Eel. Vesel, da je vendar že izpregovorfl, sem takoj odvrnil: »Povsod so dobri in slabi ljudje!« »Belca poznam samo enega dobrega, senjorja Osseesa. Ta naj pride k nam, kolilkorkrat hoče. Vi morate pa še danes odriniti iz Xibalbaya.« . »Senjor Ossees je naš prijatelj. Ali moremo biti potem slabi ljudje? Nikomur iz tvojega ljudstva nismo storili zalega.« »Saj niste mogli. Bili ste v naših rokah.« To je bilo zelo samozavestno. A prav je imel. Od prvega koraka v pragozdu smo bili odvisni od milosti teh divjakov. Vendar sem bil pa na tihem prebito jezen na trmastega rjavokožca in njegove predsodke; tako jezen, da sem sklenil opustiti to jalovo po-tezanje za njegovo naklonjenost. »Še danes odrinemo; tak je bil naš namen. Mislil sem pa. da bodo sinovi rodu Maja spoštovali zapoved gostoljubja, ki je sveta vsem ljudstvom širom zemlje.« Hunac Eel je srdito skočil s svojega kamna. »Pri nas ni gostoljubja za morilce, tatove in zapeljdvce. Bela je barva razdora in gorja. Pri sinovih Majev je mir. Beli mož naj odide.« Trdno in odločno sem mu pogleda! v obraz. Nato sem se ohrnfl, Ko sem se vrnil h Kamilu, sem dal v razburjenih besedah duška svoji jezi. Začudil se je, ko je zvedel, da sem bil pri kaziku. »Bolje bi bilo, da si to meni prepustil,« je dejal. »Hunac Eel je še mlad in z belci je imel doslej samo slabe izkušnje.« Zdaj mi je prišlo na um, da sem hotel tega Hunaca Eela še marsikaj vprašati. »Kako je to,« sem rekel Kamilu, »da te tvoji prijatelji Indijanca niso takoj osvobodili, ampak so te pustili toliko časa v jetništvu?« Kamil se je nasmehnil. 1 »Razlogov je več. Ti gledaš na vse z očmi belca ta ne poznaš življenja v pragozdih. Predvsem je Hunac Bel šele pozno zvedel, da stražijo belci v Xjbalbayu ujetnika, in še pozneje se je pridružila tej gotovosti druga: da sem to jaz. Razen tega je bil v tistem trenutku preslab, da bi me bil mogel osvoboditi. Indijanci živijo dokaj raztreseni. In tudi če vsega tega ne bi bilo, bi bil vendar moral čakati današnjega dne. Moja osvoboditev za Indijance ni tako važna kakor to, da so zadržali vso dvajsetorico belcev do dne svojega najvišjega boga Kukulkana ali ,svete kače'. Zakaj sklenjeno je bilo, da mora v proslavo tega praznika vsa dvajsetorica umreti; in praznik je danes.« »Lepi prijatelji! In če bi bil praznik šele čez po! leta?« »Pol leta mi vsekako ne bi bilo treba čakati. Indijanci rodu Maja nimajo dosti manj praznikov kakor mi nedelj,« je odvrnil Kamil. »V pragozdu mora biti človek potrpežljiv. A odriniti bo treba kmalu. Kadar se vzdigne solnce na vrh neba, se prično obredi, ki jih belčevo oko ne sme videti.« »Mrtve moram še pogledati,« sem omenil. »Dobro. Podvizajva se.« Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi * Ljubljani.