30. številka.	Trst v sredo 6. februvarija 1901.
---T--;---	---------------—---"=
.Edinost	m'
i«	raznn ais	^^^
prtzntkOT. r»n	zvečer.	^^^^^^^	^^^m
-:f: £ £ ^T	O #
ta en m<wr................^^M	^^m ^^m ^^M	M ^^^^^^^
Naročnino	na-	J J	^^m ^^m ^^M	M	^^M
m* ^
Po tobakarnuh * Trrtu m* prodajajo po-	^^^^^	- ^^	^^	^^	^^^^	™	^^
itirerre številke po K ntotink /3 n*?.':
t^t, Tr,ta p. po 8 -totink (4 n^	Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
TVlef«ii	*7U.	V ediaoatt )e ino«:
Tečaj XXVI
Oglasi
se raćunaio po vrmah v petitu. 'An večkratno naročilo 3 primernim popuaioin Poaiana. osmrtnice in javne zahvale domači oeiani itd. se računajo po poao.ibe
Vsi dotiifu naj se poSiljnjo urednlAtiu Nefrankovani dopiai se ne stireiemaio Rokopini »e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in okIh*«; sprejema upriivniStTo. Naročnino in oirlaae je plačevati loco Trat.
1'redliIAtvo lil tinkairna ne iinlin)Httt v ulici Carintia *tv. 12. 1" pravnlSt««. In sprejemanje tnsoraloT v uliti Molin piccolo Stv. II. utul-ir.
&da;*tel| in o^gcvorni urednik Fr« n O o d n i !c
Lastnik koDsorcij liata ..Kdiocat'
Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trste
Trst in pangermanizem.
m.
Kar se g«>di v Tr>tu, ni druzega nesro mWv v«ega vseskupnega položaja. 1 reden ti-7.cm dela na korist pangermanizma. Dunajski odio^ilni krogi negujejo iredentizem, iie iz ljube/ni do istega, ampak radi {»anger-manhke misli, ki jo skriva |wh1 seboj. Ničemur -e mi ne smemo čuditi od strar.i teh krogov. Ko je grof* Goluehowski prvikrat govoril v delegacijah, izrekel je bil infsel, kako je. želeti, da bi evropejske vlasti sklenile nekako gos|w>darsko zvezo proti Ameriki. Tedaj se je zdelo to mnogim kakor nekaka genijalna misel Danes je jasno, kako je bila — puhla in da je mogla v prvi hip <rsup-n it i občinstvo le radi svoje čudne originalnosti. Danes se vidi ne le, kako ne 'bi bilo pametno, ako bi Evropa zaprla vra'a vsem produktom iz Amerike, ampak tudi to, kako je ob sedanjem r:i/f>oloženju nemogoče gospodarsko sporazumljenje evropejskih velevlasti nasproti Ameriki. Kvropske velevlasti se bore jedna proti drugi in pripravljajo se jedna proti drugi, da zgradijo inočne cari-narske ograje. Morda je grofu Golucho\v-skemu usojeno, da jw>more Nemčiji zgraditi take ograje, ki naj bi jo resile ne od konkurencije Amerike, ampak konkurencije Anglije, Rusije in Francozke. Kakor da je to usoda Avstrije, da rešuje druge — na svoj strošek! To nam najbolje dokazuje klavzula v )H>godbi z Italijo iflede carine na italijanska vina. a k temu j>omaga politika grofa < toluchouskega ! Kajti o nečem se ne tmerao varati : politika, ki se vodi v Trstu, ni politika ministra za notranje s t v ari. Vodi se, ker tako zahteva današnja vnanja |H>litika. Na občinskih volitvah in na onih za državni zbor zmagujejo Italijani s pomočjo vlade, ker je to — nemški misli na korist. Dvojen je zistetn, po katerem se tuja misel uvaja v kako deželo: zistem invazije in zistein infiltracije. Ako bi se nemška misel oklenila prvega zistema, morda bi se naši iredentisti streznili in, ako niso podkupljeni, uvideli bi, kako — neumni so! Treba jih torej uspavati po politiki infiltracije.
Nemščina se infiltrira malo po tnalo in ]hm! okriljem iredentizma. Glavno je, d a se ne zadovoljuje zahtevam Slovencev. Ako bi zadovoljili zahtevam teh po-slednjih, ako bi namreč pustili, da stvari teko naravnim jiotoro, |M>tern ne bi bil to
PODLISTEK
13
Notturno.
K-"r, r Šandor-GjaUki. — Prevel: Jtmlt.
Ah — -rce se mi je sladko streslo od spominov, — a tisti hip sem začul tam v salonu — akord iz glasovirja — prvo noto pesmi : i\Varum«.
Poletel sem v salon, da vidim, kaj je to.
Val svitlobe iz moje razsvitljene sobe se je v lovil ravno, kjer je bil glasovir. Ta je bil zaprt — in vse je izgledalo kakor da se od davno ni nihče dotaknil godala: no, — odkar je ona odšla, ni se ga nihče več sj>omnil.
* A čul sem j>o}»olnoma jasno!« sem vskliknil naglo.
»Ha — ha — ha!« je zadonel v temnem kotu meni za hrbtom objesten radosten sm^h, v katerem em sj>oznal takoj ono njene milo smejanje.
Jelena — ti si! sem vskliknil in se naglo obrnil v kot, razprostiraje obe roki proti njej.
»Jaz sem — jaz sem. — a ti vendar nisi pogodil takoj moje bližine — in mogla sem se skriti !« — plosknila je z ročico ob dlan. —
Zapotekla se je v polusenci k meni, da
udarec samo za iredentizem, ampak tudi za pangermanizem. Da je bil v V. knriji v Trstu izvoljen dr. Rvbar, sploh, da je bil v Trstu izvoljen kakov Slovenec, bi bilo to tolikega pomena, da niti mi sami ne moremo jM)jmiti tega. Na Dunaju umejo to dobro, a v Berolinu gotovo še lx>lje. Na Dunaju jim je malo do tega, ako se v kaki izjavi, storjeni v Trstu in iz Trsta, gospoda Hortis in tovariši imenujejo italijanskimi poslanci, a da Trst imenujejo krajem Italije. To jih one na Dunaju malo briga, da le Hortis in tovariši drugače služijo njihovi politiki, da so le v dunajskem parlamentu gole marionette, služeče le pangermanskim namenom. Ti ljudje so tako neumni in brezglavi, da bi jutri glasovali tudi za Zollverein, ne vedoči, kaj po-menja to in kam dovaja to.
Izvolitev Rvbara bi značila pravico za Slovence, ali nikake krivice za Italijane: da se Slovencem da, kar jim gre, a ne bi ni najmanje oporekal onemu, kar gre Italijanom, ki bivajo v Trstu. Položaj stvari je tak, d a jedino Slovenci morejo Italijanom mesta Trsta rešiti njihovo p r a v o d o negovanja svojega jezika in svoje narodnosti, kajti Slovenci, ko zahtevajo in ljubijo, kar njihovo. se ne dotikajo onega, kar je tuje. Iredentisti pa, v svoji neumni nameri, tla bi delali proti nam. delajo le proti sebi ! Kajti ne bi se smeli varati. Trst ne more ostati kakor je. Germanija ga hoče za-se, radi svojih poželjivih namer. Italija ga pa zopet hoče za-se. Mi pa ga po božjem in ljudskem pravu revindiciramo za h rva tsko-slo vensko skupino. Iredentisti bi morali uvideti, da Trst za Italijo ni. Temu se protivijo toliko Nemci kolikor Slovani. Z I t a I i j o Trst nima kontinuitete teritorija. Ako bi si Italija hotela osvojiti Trst, morala bi uničiti na stotine tisočev hrvatskega in slovenskega naroda, a to se ne da. Germanija more s svojimi poželjivimi namerami pokazati na neke vspehe in bo morda mogla kazati še na nove s pomočjo politike, ki jo vodijo na Dunaju. Dunaj gre Berolinu na roko in mu pojde nadalje še bolj. Ali ako Im> hotela Germanija uresničiti svoje težnje, morala bi iti preko milijonov slovanskih duš, morala bi biti pripravljena na spopad z Rusijo, morala bi biti pripravljena na oni konflikt rned germanskim in slovanskim svetom, ki se napoveduje že davno. Trst spada nam po prirodi in j>o pravu, spada hrvatsko-slovenski drse mi burno obesi okoli vratu in da vsa moja prva vprašanja zamori z žarkimi poljubi.
»A kje si bila tako dolgo? -—Cela večnost prehaja, da se ne vidiva — ti moja ljubezen — moja duša !« sem izgovoril slednjič strastno, čim me je spustila in šla v sobo.
»Ne vprašuj soda; — slednjič sem tukaj in ne smeš dvomiti o moji ljubezni. Oh, jaz prihajam rada !« je odgovorila baš tako, kakor tolikrat v življenju, kadar sem moral predolgo Čakati na določeni sestanek, kamor je v svoji razposajenosti vedno prihajala prekasno.
Krasno ličice je vdobilo tudi sedaj oni strastno ljubeči izraz.
»Ne — ne — ne, nisem hotel ti očitati !« začel sem brzo in ljubeče, mole jej hladno roko, da mi oprosti.
»A kaj si tu delal ? Moja pisma —glej — moja prva pisma ! Kako srečna sva bila ! Ali — tudi sedaj se ljubiva še enako — ne-li ? — Res — res — ljubiva se kakor — prve dni — «
in ona je držala z eno roko zarmeneli papir, z drugo roko me je potegnila nežno in bliže k sebi ter naslonila svojo glavo na mojo ramo, ko sem stal za njo in se baš divil lepoti njenega vratu.
žavni grupi. To ne zahteva nikakih žrtev. Trst je v krilu te grupe. Oni peščici Itali-janov v Trstu ne preti ni kaka poguba od te skupine, dočim bi jih Germanija popolnoma pogoltnila. In naj sta še tako močna pangermanizem in iredentizem, mi nimamo razloga bati se, ali vedno nam mora biti pred očmi čist pojm o situvaciji, čist pojm o smereh, ki se križajo v Trstu, čist pojm o važnosti tržaške točke, čist pojm o naši bodočnosti, čist pojm o naši dolžnosti — da smo zložni!!
Tu bi nris pero zavelo na drug argument in da razpredemo druge misli. Za danes nočemo. Omejiti se hočemo na jedno vprašanje. Kako je mogoče v očigled takemu stanju stvari, da ne u videvamo nujno. abSO-
lutno potrebo, da so hrvatski in slovenski poslanci čim kompaktneji, čim zložneji ?J
Dinko Politeo.
Politični pregled.
V TRSTU, dne <>. februvarja 1901.
»Naša Sloga na adreso Kranjcev.
Omenivši, da so iz »Slovanskega centruma« izključeni poslanci narodno-napredne stranke, piše glasilo istrskih Hrvatov :
»Sodd po tej vesti, niti ne pride do slovensko - hrvatskega kluba, ker so členi »Slovanskega eentruma« izključili iz svojega kluba iste svoje sorojake. Ob tako žalostnih okolnosti h gotovo ne pristopijo temu kLubu i tudi hrvatski poslanci, katere ni narod poslal na Dunaj, da bi podžigali razdor slovenskih poslancev iz Kranjske, ampak, da mu pribore kaj koristnega in potrebnega.
Slovenskemu narodu na Kranjskem morata zares v polnih potokih teči meti in mleko, ko njegovi poslanci na Dunaju nimajo važnejega [»osla, nego da radi osebnih zadev ic zanemarjajo ž i v 1 j e n s k e interese vsega našega naroda! Žalostna jim majka!«
In »Naša Sloga« menda ni nikak »liberalen« list! Kje je živa duša na božjem svetu, ki bi hotela trditi kaj takega ? !
Državni zbor. (Zbornica poslan-c e v.) V nadaljevanju včerajšnje seje je posl. Malfatti (predsednik italijanskega kluba) stavil predlog, da izreče zbornica sožalje italijanski zbornici na smrti kralja Humberta. Starostni predsednik je opazil k temu predlogu, tla gotovo vsakdo navzočih goji sožalje na smrti
Ves ta čas mi ni prišlo na um, da bi mislil na njeno smrt. Bilo mi je kakor za časa njenega življenja. Nisem se niti čudil, da je tu pred menoj v svoji dični beli hišni obleki — a znal sem. da je ni bilo v hiši ter da je morala priti od nekje. No — niti o tem se nisem vpraševal.
»A zakaj greš na potovanje?« je vprašala hkratu.
»Kako znaš, — saj sem se namenil še-le danes.
»O - ljubček moj — jaz vem vse ! Preti menoj nimaš skrivnosti !« je rekla šaljivo in hudomušno, češ, kakor da pazi na vsako stranpotico mojo.
»Ne hodi — prosim te, ne hodi ! Kaj naj počnem brez Tebe ? — Evo, glej : — to je moj svet — svet najine ljubezni — najinih spominov — zakaj me zapuščaš? Ne hodi, obljubi mi!«
»Res želiš? Pa dobro, — ostanem.«
»Tako — tako — sedaj sem zadovoljna !« je vskliknila kakor veselo in obdarovano dete ter me poljubila neštevilnokrat.
»Ali — pod jednim j>ogojem. — Jaz ostanem, a ti moraš češče prihajati«.
Da, bora prihajala, bom prihajala!« začela me je uverjati strastno.
kralja Humberta, da pa bi bilo izrekanje sožalja od strani zbornice neumestno, ker je dogodek prišel v brezparlamentarni dobi in bi bilo sedaj sožalje zakasnelo, in ker se že prestolni govor spominja smrti v jako toplih besedil. Zbornica je popolnoma soglašala s predsednikovim menenjem in se je na to prešlo k čitanju pravnih zavarovanj, med temi dveh v češkem jeziku. To je provzro-čilo burne prizore med češkimi narodnimi socijalisti in nemškimi radikalei. Poslanec Kaiser je protestiral proti prečitanju pravnih zavarovanj. Prihodnja seja bo v petek. Proti j izvolitvi istrskih italijanskih po laneev Ben-natija in Rizzija se je uložil protest.
Hrvatsko-slovenski klub. Kocka je padla: slovenski poslanci bedo sedeli v dveh klubih. Za danes priobčujemo — pridržuje si komentar za jutri — komunike, izdani o zasnutju «Hrvatsko-slovenskega kluba*. Isti se glasi:
Hrvatsko-slovenski klub stoji na krščanski podlagi. Zavzemati se hoče z vsemi zakonitimi sredstvi za narodne pravice Hrvatov in Slovencev in njih vsestranski napredek na kulturnem in gospodar skem »olju. Posebno pozornost bo posvetil vprašanju zgradbe nujnih železnic v južnih pokrajinah monarhije. Pripravljen je vzajemno podpirati opravičene zahteve vseh ostalih slovanskih narodov ter v to svrho dobiti čim ožjo zvezo z njih zastopniki. Klub bo uvaževal prepričanje onih svojih členov,, kateri so za oživotvorjenje hrvatskega državnega prava ter so podali odnosno pravno za-brambo v poslanski zbornici dne 5. febru— varja.
Klubu so pristopili slovenski poslanci dr. Tavčar, Gabršček, dr. Ferjančic, Plantan, dr. Ploj, Rob i <5, hrvatsko-slovenski posl. Spinči«? in dalmatinski poslanci Biankini, Feri, Ivče-vic, Supuk, Borčič, ZafiVon, Vukovid in dr. Klaic. Predseduikom kluba je izvoljen dr. Ivčević, njega namestnikom dr. Ploj.
Z D u n a j a pa smo danes prejeli zasebno poi-oAilo, iz katerega bi mogli sklepati, da je Susteršičevo ^ samovolj no postopanje« ozlovoljilo tudi nekatere njegove somišljenike in v katerem se povdarja, da je jedino Šušte rši če v a samovolja kriva, da ni prišlo do skupnega kluba. Izključeno da ni celo, da pride do jednotnega kluba, ali vsaj, da nekateri poslanci, izstopivši iz »Slovanskega eentruma«, pristopijo hrvatskemu kluba. V zmislu združenja da delujejo celo nekateri
Meni niti tedaj ni prišlo na misel, da bi jo vprašal, zakaj ni ona stalno pri meni ter jo moram prositi, naj me obiskuje pogostoma. Vedel sem, da sem jo moral dolgo čakati ter sem čutil, kakor da je popolnoma naravno, ker je nimam več poleg sebe. Od radosti, ker »em opustil potovanje, prekoračila je nemirno parkrat sobo, — in da bi me obdarila — kakor je rekla — je krenila s svečnikom v roki v salon k glasovirju, kjer je sela in zaigrala najprej Schubertovo pesem »Warum«r a zatem najmilejšo mi Berthonovo Ks—dur sonato »Les adieux«.....
Divna glasba me je zavela daleč v spomine. V?i sreča moje ljubezni od prvega ' njenega časa se je zazibala v mirnem valu mimo mene ter slednjič dospela do usodnega ; trenotka, ko sem videl zopet njene smrtne poteze. Stremel sem se — bilo tni je, kakor da ne čujem več glasbe, — odprl sem oči in segnil po glasovirju, kije bil res odprtin sveča na njem je gorela, ali — stolica pred njim je bila prazna.
»Jelena!« sem vskliknil g-lasno, a moj zvok se je odzival s pustim slabim jekom iz praznih sob.
Bil sem zopet sam — in zopet v navadni pusti okolici.	(Pride še.)
privrženci Šu^tersičevi, ki aboolutoo ne od<»-
Rako mi in kako oni ! V
brajejo preostrega {»»stopanja Su^teršičevega. kaže resnična kultura ? Kateri je karakteri-Hrvatsko—-lovenski klub šteje dosedaj l*i stikon sedanje živeče kulture in ne tiste zgo
čem se »Lege«, so res šli po Acquedottn štirje naši koristimo človeštvu v obče in svojemu na-fantje (ne pet!), ki pa niso nikogar izzvali, ' rodu še posebno, daje nam poguma, daje nam temveč mirno prepevali narodne slovenske moči. A največe zadoščenje nam je to, daje pesmi, ker so ga imeli nekoliko pod kapo.
p<»siam*ev, a če mu pristopita tudi oba Srba, do vinske, ki je živela v davno preminolih Ih> »e ime premenilo v »Hrvatsko-slovensko- časih in s katero nimajo naši Italijani ni- (Po »Piccolovi« logiki je to seveda izzivanje, srt»*ki klube.
vse dobromisleče občinstvo na naši strani, da nas vedno podpira in nas 'bo podpiralo
česar druzega skupnega, nego da se sklicu- ker Slovenci izzivamo že s tem, da si upamo tudi v soboto dne J*. febr uvarja na Narodnostni avet. V dunajskih listih jej° lianj° bahajo ž njo?! Karekteristikon v Trstu — dihati. Op. ured.) Po vsem »Plesnem venčku«! čitamo, da se je drž. poslane«* Bajko v imenu prave živeče kulture je ta, da objemlje z lju j Aequedottu so jib spremljali laški pob&lini j Pretep med rojaki in civilisti. Vče-»Zvezeoj»ozieijonainih (»oljskih ljudskih stranke i beznijo vse človeštvo; resnično kulturen na- ter izzivali in sramotili na vse načine in raj zjutraj ob 2. uri sta dva polic, stražnika obrnil do načelnikov vseh strank v zbornici ro<l je 'e tist'» ki se veseli napredka vsega
človeštva, vseh narodov, in ki sleherni korak naprej katerega si bodi naroda in ia
poilaoeev, da si izprosi njih f»odporo za predlog, ki meri na to, da v zobrnici pri eno
slednjič je eden izmed njih udaril jednega na sv. Ivanski cesti blizu tvornice olja našla naših po glavi. Ta uljuđen čin laške kulture ! dvojico mladeničev vsa v krvi na tleh ležati, je hitro pojasnil stališče našim fantom ter stražnika sta ju vzdignila ter spremila v hol-
delati. Predlog poelanca I laj kota obseza terem si bodi polju smatra tudi svojo prido- storil konec potrpežljivosti njihovi. Oni, kije nišnico, kjer soju obvezali ter Alojzija Ma-
nastopne t<»čke: Vse stvari, ki so med na- bitvijo in ki slelierni rod m »strni Avstrije predmetom prepira, naj Je	on'
-e |m»ravnavajo }n» navlašč v to izvoljenem Jem stremljenju po svitlih idejalih, zlasti pa trenotku valjal po blatu.
takoimenovanem » Narodnostnem
slelierni jH)jav, pričujoči, da se dobil udarec je pripeljal svojemu napadalcu lusa spravili v IV. oddelek, Frana Giulian-a narod zopet povspel više v svo- tako gorko zaušnico, da se je gospodič v pa poslali domov.
>tku valjal po blatu.
Okolo stoječi so pritekli hitro laškemu
Stvar se je dogodila tako-le : Predvčerajšnjim zvečer sta se ranjenca sprla v neki sv. Ivanski kremi s tremi sanitetnimi vojaki.
Prepir pa ni trajal dolgo in mladeniča
•"" v	» ' >	*	i
svetu«. Vo-	v sferah božanstvene — umetnosti pozdrav-
litev tega »Narodnostnega sveta« naj bi se	Ua kakor pridobitev, na kater' ima	»junaku« na pomoč ali o joj! kdor seje
vršila (»oraočio splošnega, jeduakega, ne po-	svoj <1 e 1 e ž vse č l o v e š t v o. Resnično	upal preblizu, občutil je kmalu težo slo^en-
f-rednetra in tajnega glasovanja. »Narodnostni	kulturen narod ne bo nikdar ekskluziven na	skih pesti. Smešno je bilo gledati, kako so
svet« bi obstal iz sto členov, katero število	|>°UU umetnosti, nikdar ne bo odrekal dolž-	okolostoječi eden druzega pošiljali v boj in sta ob 1. popolunoči zapustila krčmo. Ko sta
naj bi -e razdelilo na posamične norode \	ne£a t«"il>uu pripoznavanja vspehom drugih	se navduševali, kakor bi imeli celo a besi as ko jedno uro pozneje korakala po sv. Ivanski
razmerju števila njih prebivalstva, brez ozira	n:1 te,n |m»IJii—	vojsko pred sabo. Ko so si naši ohladili svojo cesti, sta zopet naletela na one vojake, na kar
na meje kronovin. < leni »Naro« I nohtnega	A sedaj vas vprašamo: kake se kažejo	je/-°. odšli so naprej, a glej zlomka : nihče seje prepir ponovil in zaključil s tem, da
-veta ^ bi uživali vse pravice in pred pravice	naši psevdo Italijani na t» stran? Je- l i bolj	Sl 1,1	za njimi. Menda je bilo tudi tnkaj sta civilista obležala »anjena. Stražarji so
državnega }>oslanca. »Narodnostni svet« si	ekskluzivnih ljudij, nego *o oni ?! Ako izvza-	gosto grmovje, da jim niso mogli slediti ka-; kmalu prijeli vojake ter jih izročili vojaški
|m» svojem sestanku sestavi lasten red in zapri ene svoje delo v tej
poslovni meno jedini slučaji s slovanskim genijem ^or -Angleži Barom v Afriki.
Koliko nas naštejejo i Pišejo nam:
smeri, da	Kubelikom, sinemo reči, da ga še ni bilo poln* mejsebojne mej nar« Kine ^tvari narodov,	java iz delovanja duha slovanskega, katerega	Radoveden, kaj misli tržaški magistrat z nami zasropuuih v državnem zboru, pravično-za-	ne bi bili oni bagatelizovali, smešili in de-	Slovani, to je, koliko nas misli našteti — konito uravnaval in urejal. Mej dobo po-	vali v nič; za slovansko umetnost je ni ne-	sem vprašal nekega laškega veljaka za njega svetovanja »Narodnostnega svetar naj se vsi	gostoljubneje hiše, nego je ona naših Italija-	menenje ! d« »g« divši >e sjM»rni slučaji izročijo temu	nov. Tu se zisteinatično drži ljudstvo v temi, Mož mi je priznal,	magistratovi or- 'u hišna oprava; v ulici S. Lazzaro št. lf». »Narodnostnemu svetu« v razpravljanje in	tla se mu niti sanja ne o snovanju Slovanov	gani preveč javno »delujejo« za italijanstvo igrače, pisarniški predmeti, oprema zaloge in re-itev in državni zl»or -e odpove vsaki kom-	na polju umetnosti. In če je došel kakov slo-	Trsta; ali, ko sem mu rekel, da nas našte- razglednice; v ulici Stazione št. 1M.I2, sodi in pete ne i v teh stvareh. Ako bi Narodnostni	vauski umetnik v Trst, ljudstvo ne srne	jejo polovico manje, nego pred 10 leti, mije v'no : v Ul>ci Madonna del Mare št. 'J. in
oblasti.
Dražbe premičnin. V Četrtek, dne 7.
februvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v Barkovljah št. 2.'>0. in 268, kovaška oprema
-vet« v teku jednega leta ne prišel do no- doznati, da je to res umetnik. Zato pa o kaki rekel; Manje ne, a tudi več ne — mnogo! I »enega - 'd I oči i nega rezultata, ali ne bi dogo- objektivni kritiki niti govora ni. Ljudstvo Kako stotino več vas bo, ker bi v nasprot-
v ulici Ghiaccera št. G, naslonjač in stolice ; v Rocolu št. 2b0, hišna oprava, krčmarska
tovil vsaj temeljnih |»ojmov državnopravne mora misliti, da sta Italijan in umetnost si- nem slučaju preočitno pokazali, da ljudsko oprema: v ;ilici dello Scoglio št. 3, hišna
ta mož govoril
uredl»e narodnih stvari, bi bil smatrati njega nonimna pojma, da le Italijan more biti urnet-	štetj • — ni v redu!!! mandat razveljavljenim in vladi bi bila dol- nik. Zlasti pa ne sme misliti, da bi Slovan mo- Radoveden sem, je-li
/n..-t, da nemudoma razpiše nove volitve, gel kaj ustvariti na polju umetnosti.... Taki	resnico?!
Plesni venček, ki ga prirede tržaške
niso kulturno ljudstvo !	gospe v soboto dne (J. februvarja v >Slovan-
A kako vse drugače postopamo mi? To	ski čitalnici« na korist s 1. otroških
t>'m smo dokazali zlasti sedaj o smrti Verdijevi. Ni	vrtcev, vzbudil je poleg občega zauimanja
predlogu izvoli z»K»rniea j»oslancev odsek -H nas motjl0> da je Verd. Italijan, mi smo se	tudi dokaj polemike.
členov, ki naj bi bil sestavljen iz posamičnih brezpogojno klanjali velikemu duhu -	Koj v početku čuli smo opombe, da naj
frakcij zbornice |»o »ključu«, rabljenem do mnetnosti Verdijevi. Da bodo čitatelji videli,	bi gospe raje gledale na svoje družine, nego
sedaj, a do«lati bi bilo Še |»o jednega odpo- kako je pisalo slovansko novinstvo o velikem	prirejale plese.
slanea tudi iz najmanjših frakeij ali frakcijskih glasbeniku, podati jim hočemo tu za izgled	Ona oseba pa je bila tako
>e le |»otein, ako bi delovanje novega »Na- so oni in zato pravimo s s polno pravico, da rodnostnega sveta« ostalo brezvspešno, bi do'»il državni zl»or zopet pravico, delati nove skle|»e v tej stvari. Za posvetovanje
oprava ; v Skorkiji št. 4:"), hišna oprava; v ulici Manzoni št. 3, hišna oprava.
Vremenski vestnfk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 8.2, ob 2. uri popolndns 10.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7f>4.4. — Danes plima ob 10.35 predp. in ob ll/J pop.; oseka ob 4.42 predpoludne in ob 4.47 popoludne.
Občili zbor pevskega društva »Kolo« bo v nedeljo dne 10. t. m. <»1» 3. uri popo-
skupin, obstoječih ob otvorjenju sedanjega nekoliko odstavkov iz članka v »Hrvatski«, d a j n a, da se nismo ni najmanje ozirale na
n e m e ro - ludne v društveni dvorani.
državnega zl»ora. Odseku je nalog, da tekom jednega me>eea sporoči zl»oruici.
»Rojen je bil siromak, umrl je slaven, take opazke. Ko se je rodil, niso topovi oznanjali tega tlo-
Tržaške vesti.
Naročnikom. Dasimvno se že bližamo sredini prvega četrtletja, vendar še m
Vabijo se tem potom vsi podporni, kakor tudi sodelujoči člani, da se udeleže tega To pa še ni bilo dovolj. Culi smo zdaj zborovanja v velikem številu.
O d bo r.
V počeščenje spomina pokojnega
gotika, kakor sedaj ne naznanjajo njegove	pa zdaj tudi opazke od oseb, o katerih
smrti. Ali kaj za to ? < >n je vendar slaven,	smo se nadejale, da umejo naše delovanje, da
Vse, kar na svetu občuti, vse, kar je pro-	vedo ceniti naše žrtve, in o katerih smo mi- ; Andreja Mnšiča sta darovala brata Gracijan
svetijeno, vse, kar ima zmisla za duševni na-	shle, da so vsikdar pripravljene pomagati m Nioefor Stepančič za »Narodni dom« 20
i prvega eetrtletja, vendar se mnogo predek, žaluje za njim in ga slavi. Svoje	nam, ne pa še ovirati naše delo. Upale smo, j K Gos{> Hennk Kobal jstjm |>ovodom 10
cenjenih naročnikov ni nam <loposlalo naroč- siave ne dolguje Verdi slučaju poroda. Dol-	da vsak pameten Človek ume, da ples ni K /a možko podružnico družbe sv. Cirila in
nine, vsled česar vse one uljudno prosimo, guje jo svojemu geniju, svoji kulturi, svoji	naš smoter, temveč, daje le sred-N '
da čim prej store to, kajti drugače bi jim »ista- delavnosti... Njegova muzika utihne tedaj,	s t v o, katero nam je dobrodošlo o pustnem
ko izgine čutstvo lepote. Verdi, da-si je I ta-	času, da dosezamo svoj c i I j.
>c	Naš cilj, pa menda poznajo vsi Slovenci.
vili list
C prava »Edinosti«. 'i"»-letniča lista »Kdioost«. Odbor po- lijau, pripada vsem vekom 1 i ti č nega društva »Kdinost« je s|»orazumno nekaterimi drugimi n»doljubi določil, da Ih> prihodnjo uedeljo ob s. Uri zjutraj v cerkvi avktorja kriterijev Verdijeve glasbene uinet- da zamoremo zdrževati vrtce, ako ne z ve
ir nosti in nje pomen za ves svet in za Italijo selicami ?! In zdaj o pustnem času smo se
drznile misliti tudi na prireditev »Plesnega venčka« z loterijo edino le zato, da si n a -
podruži Metoda.
Vabilo na »Plesni venček«. Pevsko društvo »Kolo« vabi na plesni venček, ki bo prjhodnjo soboto dne t. m. v velikih in
Potem, ko je hrvatski list označil na Naš cilj je z d rže vanje slov. otro- ,ej)ih prostorih pri »Ogrskem kralju« (Re k. način, kije pričal o nenavadnem umevanju ških vrtcev. Kje naj dobimo me denarja. Ungeria) na stari eesti — precei za ka-
lni
sv. Antona novega SV. masa za dušni »n p<>koj umrlim ustanoviteljem oziroma do- posebej, zaključuje:
brotnikom tega lista. Nadalje so isti rodo-
»Na meji, ki nas loči od Italije, se bo-
ljubje i m11< »či i i, da Im» v nedeljo ob 1. uri	nmo mj z italijanstvom in se bomo brili, ; bav ' m ° den arj a-
popoluilne banket v restavrantu »pri ogr-	dokler ne zmagamo, ker 1k> naša zmaga zmaga	Bliža se pol leta in najemščino za otroškem kralju«. Na ta banket so vabljeni v	prava. Ali mi smo kulturen narod in imamo j ški vrtec v Rocolu treba plačati. Imamo-li prvi vrsti vsi še živeči ustanovniki, p.tem	veliko kulturno poslanstvo. Radi tega. ker morda kje kak kapital, da bi kar jemale pa tudi drugi prijatelji našemu listu. Kuvert	sm«, nadahneni z nalogo, ki je dana umet- j obresti, ali rezale kupone?!
Ne —
praži
1 gld. 30 nvč. Prijaviti -e je nemudoma ali nostj v narodnem in društvenem preporodu, blagajnu imamo, ali poguma in železne volje v našem uredništvu, ali pa v rečenem re- ge klanjamo pred odrom genija, sicer itali- toliko, da hočemo premagati vse ovire in stavrantu.
Ungeria) na stari cesti — precej varno Fabris. Začetek ob 0. uri. zvečer. — Vstopnina za gospode <S0 stot., za gospe 40 stotin k.
Dostojno oblečene maske imajo vstop na ta venček.
Podpisani pričakuje mnogoštevilne udeležbe od vseh slojev meščanstva, sosebno z ozirom na namene in delovanje našega društva.
O d b o r.
Dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu je »Delalsko podporno društvo« po
janskega, ali tudi univerzalnega..... Mej | vstrajati in zvrševati vestno zapričeto delo. soglasnem sklepu darovalo
Susački «\ovi list o Kdiliosti. O' italijanskim in hrvatskim genijem obstoji ona j	govorimo ravno o šolali in vrtcih
priiiki naše [»etindvajsetletniee piše šušački skupnost, ki nam prihaja iz skupnosti med »"j *amo omenim, kako so naši inteligentni »Novi liste med drugim sledeče:... in kateri (list) | latinskim in slovanskim svetom; od skup- ljudje poučeni o naših šolskih razmerah! se je razvil >edaj v velik dnevnik, uvaževan n«»sti podnebja, od skupnosti temperamenta,	Neka gospiea je bila vpisana dve leti v
ne samo med brati Slovenci, ampak isto tako od skupnosti prirodnega vzleta. Na vsem, naši šolski družbi, a tretje leto se jej je zdelo tudi med Hrvati, čegar pisanje se pozorno kar imamo na narodnem polju, kar smo tlo- preveč. Plačati noče več, ker, se ve, hoče zasleduje in čegar menenje se po zaslugi segli, zahvaliti se imamo kulturi. Kakor pro- raje skrbeti za drage toalete, katerih je vedno ocenjuje, kar je v prvi vrsti zasluga ured- svitljeni ljudje (»oklouimo se torej jedne mu 'K>lj treba ! — Ko jo je nekdo opomnil, da nika in totrudnikov lista, a istotako tudi slo- najsijajnejih in veličastnejih predstav i Lelje v eden gld. pač lehko dala, skočila je po-venskega občinstva, katero tjre svojemu gla- kulturnega napredka. Poklonimo ce onemu, koncu in se možko odrezala: »Jaz da bi »lajala za šole ? !, saj ima Ciril in Metod že dovolj in nima potrebe, da ga jaz podpiram!«
Tako mi : kako oni. smo že povedali . . .
e d aj
upravnega zaklada f>0 kron.
silu na roko v vsakem oziru. Čestitamo «Edi-ki je s svojo glasbo napisal epopejo devet-nosti» na redkem dnevu, ki ga je doživela najstega veka .... Slava Verdiju !«
in jej želimo, da v d (»sedanj i smeri tudi nadalje budi n:tr<»d ter ga vodi k napredku j kje je torej kulturen živelj ? !
m zmagi.
Brez komentarja. Neki visoki cerkveni d<»stojanstvenik je dal tako-le zapisati v popisno polo : Madre lingua eroata — lingna usuale : italiana
Temu ne treba dostavljati komentarja. Će se tako dodaja na zeleni veji popolne zavesti o svojem slovanskem rojstvu, česa nam je še le pričakovati na suhi veji onih, ki se niso vzgojili in ne žive v razmerah, da bi se *im bila m<»gla vzbuditi narodna zavest?!!
Italijansko junaštvo. Te dni smo priobčili pod zgornjim naslovom svoje opazke o »Piccoloe-vi notici, v kateri je ta list proslavljal junaštvo dveh svojih »korenjakov«, ki sta tako možko udrihala j»o petorici Slovencev, da so le-ti kar križema leteli na tla. PrijK»mnili smo že, da jim živ krst ne veruje. da bi se dva »seartozza« upala napasti j»et naših fantov. Da je bilo naše ugibanje opravičeno, priča sledeči dopis, došel nam od očividca: Istega večera, ko se je vršil ples
— Te so doslovne besede olikane gospiee.
Pred osmimi dnevi se je ravno tako iz-razd priprost zidar, ki ni nikoli videl šole od znotraj. Oba terej na istem nivo-u. Ali ni žalostno, da nam živi tako inteligenca !
Pa pika bodi za zdaj, kajti ples in polemika ne gresta skupaj. Moje oči pa gredo res skupaj, kajti ura je že pozna, moja družina spi, le jaz mlatim prazno slamo še tako pozno v noč, mesto da bi se odpočila po šestnajsturnem delu !
Pa zavest, da naše delo ni prazna lu-. pina, zavest, da s svojim trudom in naporom
Vesti iz ostale Primorske.
X P e v s k o - b r a 1 n o društvo »Straža« v Plaviji priredi svojo pustno veselico s petjem, godbo in plesom. Svet more videti torej — tako nam pišejo od tam — da vzlie vsemu pritisku od strani koperskih nasprotnikov še nismo zamrli; še nam srce bije za mili narod svoj !
X Hrvatsko pevsko društvo »Lovor« Opatija- Volosko priredi dne t. m. v prostorih »Zore« v Opatiji koncert s predstavo in plesom. Začetek ob 8. in pol uri zvečer, vstopnina za gospe l krono, za gospode 2 kroni; razpored se bo dobival pri blagajni.
X Pogreb vodje svetišča na sv. Gori. Pišejo nam: Ostanke pokojnega spremilo je. 18 svečenikov. Pogreb je vodil_ -vodja semenišča, don Gabrijelčič: med drugimi si.opazil dekana iz D«*ina in ktočinja. Pogreba se je udeležilo vse Mirno s šolsko
mladino in učitelji vred. Govor je imel Mi-renski /upnik 1'avletič. Govornik je rekel med drugim: »t'udne razmere tega vzornega tleUvca v vinogradu spravile s svete Gore v najhujši z mi, ali Božja mati, ker ga ni rn-»gla imeti ži vega, j»oklicala ga je k sebi!« Pnv je imel govornik, lehko bi bil povedal ^e in odkrito t ». nakar je le obzirno namignil. Po dovršeni pogrebni plavnosti v Mirnem so o<l nesli truplo proti Gorici. Iz Gorice je prišlo nasproti već duhovnov in meščanstva. \ eleč. g. \Volf je vodil sprevod do Katarinijevega vrta od koder ho truplo odveli na sv. Goro, kjer je bilo zbrano ljudstvo iz bližnjih vasi. Ta jH>greb osti ne vsem v žalostnem, nepozabnem spominu.
Romarji, ki so v And. Lebanu, pokojnem vodju svetišča, častili vestnega in dobrega očeta, s*- IhkIo še dolgo spominjali vrlega moža. Njegovi nasledniki naj si ga vzamejo v izgled.
Z laj so prevzeli oo. frančiškani vodstvo svetišča.
X Italijani m e d s e b o j. V italijanskem taltoru se je začelo krhati. \ Trstu se ne morejo več prav zložiti, v Kurlaniji je opozicija zasnovala eelo |H»sel»en list proti kamori, v Kopru si razbijajo glave in šipe, v Bujah štrajkajo in nočejo voliti kandidatov italijanskega |*4itičnega društva za Istro, v Vodnjanu se laški kmetje zatekajo k hrvatskim voditeljem jm> svete itd. itd. A sedaj dohaja vest, da celo v glasoviti piranski republiki, kjer je, kakor znano, najdebeleji kamen tudi najizdatneji argument, ne gre več tako lepo skup«, kakor je šlo nekdaj. Med prvaki, ki so nekdaj v najlepši slogi spuščali sodrgo na hrvatske in slovenske |>oslance, so se jele pojavljati osebne razmeriee. Tako si župan Bubba in <»dvetnik tir. Fragiacomo jn>«tajata najintimneja — neprijatelja ! Prepirata se javno jm> nov i na h radi gledališča v Piranu, katero je bil dal župan zapreti, ker da treba velikih |>opravkov.
Proti temu se je dvignil Fragiacomo in udarja ljuto [»o nekdanjem prijatelju, kateremu očita, da je la ikomišljeno postopal. Župan seveda m hotel biti tisti, ki ostaje kaj dolžan — in tako nudi ta dvojica piranskih prvakov dokaz, da Piranci niso več »ena družina*, kakor so »e imenovali nekdaj s posebnim {»onosoin.
No, ker že govorimo o interesantnem predmetu »Italijani med seboj«, naj povemo še to interesantno vest, došlo nam iz Kopra, da je veliki piranski l»og, liogataš Madonizza, ki je še nedavno temu delal ne le le[H> in grdo vreme v Kopru, ampak tudi vsako volitev v Pomjauu — kako? to vprašanje prepuščamo fantaziji cenjenih čitateljev -- da je torej ta lw»g začel tako rapidno pridobivati na popularnosti, da si niti ne upa več v kavarno!!
E da, za vsako črno delo prihaja črni (>etck in vsako zlo delo se koneeno ubija po svoji lastni ničvrednosti. A kaj je vse delovanje istrske signorie druzega, nego jedna sama, dolga, nepretržna veriga črnega in zlega dela? Družba pa. katero spaja le taka vez, vez krivičnosti in jK>Iitiške nemorale, katere ne spaja nobena, ali prav nobena etična vez in more živeti le ob gaženju zakonov, prava in morale, taka diužba mora začeti razpadati prej ali slej, tudi če jej maščevalna Neme z a ne pride od zunaj — mora razpadati iz sel>e. Stvari so jele dozorevati, na to kažejo vsa znamenja. Nočemo reč , da dozore že jutri — ali dozore gotovo. In ko pride črni |»etek za signorio, bo t«- dan zmage pravice, dan satisfakcije poga-ženemu pravu in našemu narodu za nešteta doživela mučeništva.
2. (Pamet in vera. Slovenskemu narodu v potrditev svete vere». Tega, našim časom jako potrebnega dela, katero spisuje g.
bijeta tamburaški klub »Ilirska Vilae in tukajšnji pevski zl»or.
K plesu bo svirala godba 96. j»ešpolka. Začeiek ob polu X. uri zvečer. —Vstopnina župnik J. M. Seigerschmied , izide letos I.
zvezek. G. pisatelj v njem pojasnuje z umstve-nimi dokazi in mnogimi izgledi temeljne resnice naše vere o Jezusu Kristusu, sv. cerkvi, o vstajenju mrtvih in božji previdnosti. Delo
•a u<le 1 krono, z družino '2 kroni ; za Betule - kr mi, z družino 3 krone.
* Z Razdrtega nam pišejo dne 5. febr. 11*01 : Našo prostovoljno gasilno dru-
štvo priredi dne 10. febr. 1901 ob 6. uri	zasluži čim največ bralcev. — Naše častite
zvečer veselico s plesom. Vs|»ored: petje,	poverjenike in družnike moramo opozoriti,
tombola, slobodna zabava in ples. Vstopnina	da letos ne izide molitvena knjiga. Družbena
na veselico 20 st., k plesu 1 K. Dame so	knjiga «Pamei in vera» ni molitvenik, am-
pr<»ste. Tablice za tombolo po 40 stot. Na	pak poučna apologetičtia (bogoslovska) knjiga
obilno udeležbo uljudno vabi	v večji obliki na 10 tiskanih polah, v obliki
odbor.	kakor lanska knjiga Anton Martin Slomšek.
Zatorej ni treba dodajati vezni ne za mo-
Razne vesti. litvenjk „ .,,
«.	u . .. , ., ,	, ! .1 «1 rani kletar«. Spisal ga le g.
Proces Cincar Markovic. Iz Belegagrada ... .. A ~ . ^ - - - , . ,	®
učitelj A. Kosi. Upisuje jako dobro in temeljito umno kletarstvo. Na 8 polah dodanih
je mnogo lepili podob, ki vsebino dobro pojasnil jej o.
4. «Z a srečo!« V tej obširni povesti, ki obsega 12 pol v obliki «Večernic», nam
poročajo: Orožniški polkovnik Cincar kovic, ki je bil zatožen radi žaljenja veličanstva, obsojen je na 10-letni zapor, ker je dokazano jw» psihiatrični preiskavi, daje popolnoma pri zdravi pameti.
Povsod SO jednaki! Naši ljubi sosedje	.....
' _ __ ,,,	slika marljivi nas pripovedovalec g. r r. Ma.
I tali jam namreč. Po New-\orskem »Glasu	....... ... .. . . ...
J , . . . ™ ,r ,	lograiski življenje in trpljenje slovenskih iz-
Naroda« posnemamo: \ hi«i st- 126 Mul-	® J , - , , ,
'	seljencev. Povest bo zanimala vse bralce.
l>erv Str. v New l orku so dne 11. m. m.	_ , ... _ . _„
O. «S I o venskih večerni c» oo.
zvezek obsega štiri lepe povesti, kratkočasno igro «Ne vdajmo se!», temeljit pouk o novem dohodninskem davku, več pesmij itd.
6. »Koledar za 1. 1902.» bo izšel v dosedanji že priljubljeni obliki s kolikor mogoče raznovrstno, poučno in kratkočasno vsebino.
To je torej naš letošnji književni dar.
Italijani igrali priljubljeno jim igro »Morra«. Ker se pa »Morra« le prerado završuje s prelivanjem krvi, ni torej čuda, da so se sinovi juga tudi v Mulberv St. vestno držali predpisov solnčne Kalabrije. Rafaele Jaco-petto je igro zgubil in Jmoral bi bil plačati 12 kupic vina, česar pa ni hotel storiti, temveč je jM>tegnil iz žepa britev in je svojemu
tovariša de Maci prerezal vrat. Ker je pa	. __ . .	...
.... .	Slovenci, na N as je, da te knj ge romajo v
stmt brez osvete za Italijana brez pomena,	.	.	, ,	, "
,	.	,	. . cim največjem številu med nas narod, tla se
potegnil je de Maci pravočasno revolver in .. ..	...	,	,,
1 ,	.	. . . ,.	nasa družba razsirt povsodi : — trg. pover-
pričel streljati, da st> gostje bezali na vse .	... .	.
. _,	.	, . »» i t lenike se posebej prosimo, tla tudi letos tru-
strani. Mesto svojega napadalca Kalaele Jac- , ,. , .	....	,
... . .	.	.	doltubivo nabirajo širom domovine raztresena
cot>ettija, ustrelil le ranjenec njegovega brata	.... ...
_	. T	. . .	i i - i	krdela Mohorianov in lih vpisujejo v naso
Doinenica Jacopetti, kateri je obležal na	.J	,	.
..	i ,. .. . i •	družbo. Nabiralne pole z denar eni naj se
mestu. De Macija so odpeljali v bolnišnico, a	. , , -	^r
,	- , . • . i	odboru doposiliajo d« dne o. marca. Mnogo
malo je upanja, da bi okreval.	. .. .	..
. .	...	v	truda, sitnosti) in nepotrebnih stroskov po-
Pristno amerikansko raco čitamo v	\	. . ..	. ... . .
„ „ ..	,,. vi i - 3	vzrocaio nam tisti, ki nam ne doposljejo ob
New-lorskem »(ilasu Naroda«, ki pod na-	J	1
, ,	. , . , pravem času udnine !
slovom » I la so se vdrla« pripoveduje sle- 1	. .......
, w	. . .. ^	*i & ..	Posamezne utle in take kraie, ki nimajo
deče: Sharnokin, Pa., 8. jan. Med božjo _	..	,	.
, .. , ,	T . T>	lo udov, pa prnazno opozarjamo, da morajo
službo, katero je služil duhoven John Barrv	, .,	.,-. • . . , » ,	i
. .	....	i "i P« družbenih pravilih letnim (2 kroni) do-
v drugem nadstropju svoje hise, so se vsled	..
...	.	...	tlati še 40 vi iarjev za upravne stroske, nam-
>tže a drla tla ; vsi navzoči so padli v prvo	. J	, . ,	j
,	reč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd.
nadstropje, vendar se ni nihče izdatno po-	.	....
,	. ... . ,	Seveda morajo potem poštnino, ki znaša ve-
škodoval. Ko se je razburjenje poleglo, na-	J r. ...
......	.	liko vec, še sami plačati.
daljevala se je masa v — prvem nadstropju.«	*	.
.... i i- i- ...' Mili	nai blagoslovi nase delo in
— Mi res ne vemo, ali bi se bolj divili	,, , . , .	__
...	...	, geslo za Mohorjevo družbo bodi: «i\e nazaj
Megmi i»obožnega občinstva z masiukom vred, °	...	. .	,
, . .	. .	.	. . in nazdol, marveč v sel e| naprej in navzgor!«
ki je bržkone se celo med potoma, ko je z	'	.
z adresi) odgovori na prestolni govor in da se v to svrho izvoli adresni odsek 21 členov. Predlog je bil sprejet in takoj na to so izvolili adresno komisijo
Tinenovaiije r finančni stroki.
DUNAJ 6. (B.) »\Viener Zeitung« objavlja, da je finančni minister finančnega tajnika dr. Gustava Lipperta in davčnega višjega inšpektorja Alfonsa Sohatfenhauerja imenoval finančnima svetnikoma za območje finančnega dež. ravnateljstva v Trstu.
Pošiljatve iz Smirne.
CARIGRAD 6. (B.) Pošiljatve iz Smirne se bodo zopet podrejale 24 urnemu opazovanju in se bodo razk uže vale.
Vojna v južni Afriki.
LONDON o. (K. B.) Reuterjeva pisarna javlja: Glasom seznama vojnega urada o izgubah, so znašale izgube Angležev v bitki, sporočeni dne 31. januvarja, mej Kno.\oni in Devetom pri \Veelcome : en častnik in of> mož mrtvih, 4 častniki in 08 mož ranjenih.
Ustaja na Kitajskem.
PARIZ 5. {K. B.) V današnji mini-sterski seji v elizejski palači je naznanil minister za vnanje stvari, Delcassč, da je popolnoma popravljen tisti del francosko-bel-gijske železniške proge, ki jc bil razrušen v dolžini 13f> kilometrov od Peki nga do Hankana. Promet na popravljeni progi je že pričel.
CARIGRAD H. (B.) Ladja ruskega do-brovoljnega brodovja »Voroneš« plula je skozi Bospor s četami, ki so namenjene na 'Kitajsko; istotako ladija »Orel« isto družbe | s četami, ki se vračajo na Rusko.
LONDON 6. (B.) »Morning Post« jav-[ lja iz Pekinga dne 4. t. m.: Kakor se čtije, ' so se poslaniki združili za zahtevo, da je ' usmrtiti četvorico od onih 1 1 ptujcem sovražnih voditeljev, katerih imena so navedena v prvi listi. Nemci izjavljajo, da ekspedicija na se-| ver ni bila ekspedicija v kaznovanje, ampak je imela ta namen, da vsprejme obljubljene ! denarne kazni.
Je
zbranim občinstvom letel z druzega v prvo nadstropje, mirno čita! v svoji knjigi, ali pa amerikanski — iznajdljivosti ? ! Skoda, da niso nazadnje zleteli še v parter, tako bi si vsaj, domov gredč, prihranili pot p • stopnicah.
V Celovcu, dne 30. prosinca 1901.
Odbor
n n n n n n n n u u x
Prva slov. zaloga noMštva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
se nahaja
v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
{na desni strani cerkve sv. 1'etra).
Darovi.
Konkurenca nemogoča, ker Je blago y	iz prve roke.
K K X K K K X
n
X
n
X X X
Družbi sv. Cirila in .Ketoia so od
29. decembra m. 1. do 18. januvarja 1901 Vabilo k družbi sv. Mohorja. Zopet1 poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: e približuje čas, ko se treba vpisati v družbi. Podružnica za Zatičino-Višnjo goro po Jos. sv. Mohorja. Vabimo torej svoje rojake,| Skuf.sa 45*43 K in sicer: 28 K udnine, 5 drage Slovence in Slovenke, širom naše do- K Je daroval trgovec v Višnji gori Mihael movine, a tudi vse one naše brate, ki so mo- j Omahen, 12 43 K pa se je nabralo pri ban-rali zapustiti rodno svojo zemljo in sedaj živč ketu 30- decembra povodom preselitve c. kr. na ptujem, da se zbero vsi pod zastavo Mo- uradov iz Za tiči ne v Višnjo goro. Podruž-
horjeve družbe, da pristopijo in tako pre- nica za Škocijan (Kor.) 4 K; «Ormoška posojilnica* 40 K ; upravništvo «Slovenskega
xxxxxxxxxxxxxxxx
I Aleksander Levi linzi^
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst
•s T R S T f
Vesti iz Kranjske.
* Tamburaški in pevski klub »Pivka« v Knežaku uljudno vabi na veselico, katero priredi dne 10. februvarja t. 1. v gorenjih prosto rih gosp. Drag. Cesnika. V spored : 1. P. H. Sattner: »Nazaj v planinski raj«, |M>je (»evski zl>or. 2. »Vprašaš Č'mu«, poje |*evski zbor. •». »Pastir«, poje j>evski zb ir. 4. »Ribarica«, izvaja tamburaški klub. 5. »Rudeči sarafan«, izvaja tamburaški klub. tf. I. pl. Zaje: »L" l*>j«» izvaja tamburaški klub. T. F. Lohr: »Rosengetlu-ter«, odlikovan duet za citre. 8. Šaljiva loterija. 9. Ples, na katerem svira sektet na lok. — Začetek točno ob 7. uri. — Ustopnina 1 krono.
•»II. B is tri š ko- T r no v s k a Čitalnica priredi v nedeljo dne 10. svečana 1901 v JI. Bistrici svojo veselico. — Sode-
skrbe za nje nadaljni procvit. Vsaki Slovenec. vsaka Slovenka štej si v sveto versko in narodno dolžnost, da je ud te naše družbe! Pristopajte ji sedaj zopet v prav obilnem številu, da bodo v jeseni naše družbene knjige zopet romale v kar največji množini po vsem Slovenskem, da ne bo hiše in rodbine slovenske, kjer bi se ne prebirale Mohorjeve knjige, ki podajajo toliko primernega berila, koristnega pouka in kratkočasnega razvedrila.
Zato bodi naše geslo: družba sv. Mohorja ne sme nazadovati, marveč mora povsod napredovati, kjer je le mogoče. Mnogo je še krajev, kjer bi se moglo število naših udov Mohorjanov še znatno povišati. Zato (»stanejo nuj družbi zvesti vsi njeni sedanji udi, a pristopi naj tudi čim več novih!
Književni dar. ki se udom pripravlja in deloma v družl>eni tiskarni že pridno tiska, je za letos ta-le :
1. »Zgodbe sv. pisraa>, VIII. snopič. — Mnogo prerano nam je zamrl gosp. profesor bogoslovja tir. Frančišek Lampe, ki si je pri Mohorjanih postavil neminljiv spo-minik s svojimi «Zgodbami>. Krasnega dela ni mogel dovršiti. Nadaljuje to delo na isti način profesor bogoslovja v Ljubljani, preč. gosp. dr. Jan. Ev. Krek. Delo se ne pre-trže. »Zgodbe* bi pao ne smele manjkati v nobeni slovenski družini!
Naroda* 564"44 K; podružnica za Litijo 10 K; moška podružnica v Krškem 50.60 K; župnik v Poljanah Jernej Ramoveš kot navadno edin plačnik poljanske podružnice iz svojega 40 K ; podružnica za Konjice 6"50 K; odvetnik v Voloskem dr. Konrad Jane-žič K za novo leto; ženska podružnica za Ročinj po g. Alojziji Perše 40 K ; Rudolf Kokalj iz Kranja 02 K odkupnine od novoletnih voščil, ki se je nabrala pri članih tamošnje moške podružnice in pri drugih rodoljubih. Avg. Stamcar, uradnik «Sla-vije* v Ljubljani 3 K; c. kr. poštar v Trojanah Fr. Konšek iz nabiralnika 5 K ; g. Kristina Globočnikova iz Železnikov 10 K mesto venca pok. učiteljici Ani Rekarjevi ; jK»družnica za 'Vransko 15 K novoletnega darila; ženska podružnica za Ribnico po go-spej Mariji Gruntarjevi 20 K ; blagajnik izven akademične podružnice v Gradcu Fr. Hrašovec 43 K.	(Zvršetek pride.)
&
ti) &
....... $
\ elik izbor tnpecarij, zrcal in slik. I/.- Ml
&
&
TOVARNA: Via Tesa.
vogal
Via Limitanea
ZALOGE: Piazza Rosario št. 2
(solako poslopje! in Via Riborgo št. 21
P
9 i 1
1 &
/ffi ILUSTROVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO gf (iS Predmeti postavio se na parobrod S	ali železnico franko.
mu
vršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
Brzojavna poročila.
Državni zbor.
DUNAJ 5. (K. B.) Kardinal knezonad-škof Missia je opozarjal v gospodski zbornici na cesarjen prestolni govor, kateri je navdahnjen vladarjevo očetovske skrbjo do svojih narodov. Govornik je predlagal, da zbornica
OBUVALA!
irt etrtn it. rttn (Plim Kosario pol masti nit)
pri porota tvojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospoda, gospe in otroke Po i to« naročbe M iz vri e v tistem dneva. OdpoAiljatev j« poitniae prosta.
Prevzema vsako delo na debelo te drobee ter izvriuje iste s največjo nstanjčnostje te točnostjo po koakareaoiih cenah.
Za mnogobrs^M naročbe se priporoča
Jodp fttantid
«svty. BfjltM
Velik* zaloga
soliilneia nMn is tauecaril
OOOOOOO od OOOOOOO
Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg 8 a n eiovaiinl hit. 5. (hiša Dlana). ■V Absolutno konknrsnčne osa*. Moje pohištvo doneae mrmćo.
Dunajska filjalka
▼loge na knjižio« t 4*/#.
tarzno posredovanje, posojila m vrtd-menični eskompt. vinkullranje m rtzvinkuliranje obligacij.
Živnostensk* banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K.
Centrala v Pragi. v
Fodružnioe v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
Zaloga pohištva in ogledal Ta sladna kava ie prizraro' najboljša priires bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos+: RAFAELA IT ALI A	naj se zahteva povsod le :
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
zatore
Zaloga pohiitva za jedilnice, in spalnice •prejemnice, iimnic in peresnic, ogledal in ieleinih blagajn, po cenah, da te ni bati konkurence.
Zaloga z lesom
vsake vrf-te in m* re za mizarje in kolarje; zlasti pa kolesne hpiee, platišča, kartele, re-meljne itd. priporočata
Božič & Stanič
TKST Via Lazzaretio vecchio 18
TUST
Zaloga cementa
je na prodaj po nizki ceni. Kuprija donaša lej> clol»i«Vk in je sosebno pri-pravna za kuk ep« slovenskega trgov<*a.
Več se izve v kavarni Conimercio pri Antonu Sorlijn iistineno ali pismeno.
Zalogo
olja, kisa, mile in drugih raznovrstnih po-trelišein je prevzel jn»d|»isani v
ulici Barriera Veccia št. 4%
Ka>p«šiljnm l da po na debelo in drobno na dem kakor tudi na »leželo.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča	u<lani
Josip Gregorčič. F I L I J A L K A
c. li p. avstr. M\\nn zavoda
za trirovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 21 90- „
31
30-dnevni	odkaz
3-mesečni	-	2\'4"/0
K-	21 0
"" n	1	*• * O
□a pisma. katera se morajo izplačati v klanjih bankovcih avstrijske veljave, »topijo uove obrestne takse v krepost t dnem 24. junija. 2*. junija in odnosno lio. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel.
*	vredn papirjih 2*. na vsako uvoio. V napoleonih
brt*z ot>re*ii.
Nakaznice
na l>uuaj, Prapo, Pešto. Brno, Lvov, Tropave Keko kako v Zaprek A rad. Bielitz. liablouz. Gradec Sibioj. Inomostu. Czovec. Ljubljano, Line, Olomcu, Reiehenberg. i-hiaz in Solnograd, brez tro^kov. Kupnja in prodaja bitku	provizije.
Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jam^t-vDt- batiw po dogovoru. Kredit na dokumente
*	Londonu. Parizu. Berolinu ali v drugih mestih —
provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pobrano.
>'a-a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati al teitl ni etear. — inozen>ki bankovci itd. po pogodbi
Razsežno jamstvo
KAVA DRUŽBE SV.CI RILA IN METODA V LJUBLJANI
MAL POLOŽI DAR DOMU NA ALTARJ
ZALOGA PRI IV. JEBAČINU V LJ U B L| AN I
Cenjene gospodinje!
skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo.
več desetletij povsod razširjane. in malo družin je. kjer bi manjkalo to lahko in činkuj« re domaČe sredstvo, katero priporočit občinstvu mnogo zdravnikov pr zlili
so ze
milo učinkuj' re domače sredstvo, katero priporo«-nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic. ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljic e uli Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stane ikatljica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr., pri prejšnji vposiljatvi zneska stane > poštnine prosto vpošiljatvijo: 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki j gld. 35 kr„ 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Pserhofer-jeva lekarna
Dunaj L, Sinirerstrasse štev. 15. Prosi se izrecno, ,.J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami.
esenca imenovana.) — Lahko nizstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepćnjoćega učinka na želodec pri oviranem prenavljanju. 1 stekleuica 'žrl kr., 1 dvanajstorica -tekleni«* '2 gld.
Balzam zoper ozeblino
J. Psarbofar-j e v, l lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo »!."> kr
J. Pserli ofer- j e v
J
sni
IZ
ozkega trpotca . Pscrliofci-jev balzam
„	1 steklenica 40 kr.
zoper golšo, s f)0.tniM^ prosto
pošiljat vi i o 6T» kr.
Stoli -ovi Kola - preparati
izvrstno krepčilo za šelooec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld.. 1 litra 1 gld. »;«> kr . !.'4 litra 85 kr.
J. Pserli« »ter-)Vv;i grenka želodčna tinktura
Liidovik Borovnik
tovarna in izdelovalnica prccizijskih pušk Borovlje (FerlaelH Koroško
priporoča
-vojc na Ijše in zanesljive pnJke vseh zistemov is kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puike za ftibre. risanice, lovske kratke polke in dvo-
cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materij aia, najsolidnejše puškar*ko ročno delo ter dobro preskušano Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar, sprejemam v popravljanje vse. udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri najsolidnejšem delu o o o o e o zmerne cene. ° ° ° ° ° °
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
„Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani ■V Spitalske ulice it. 2. 'M
J. Pserhofer-jev halzam zoper rane, 1
T a 11 n o c h i n i n-pom ada
J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za rast las. 1 pusica 2 gld.
Zdravilni oldiž za rane
pok. prof. Steudei-a. 1 lonček .">> kr., s poštnin«* prosto pošiljatvijo 7"» kr.
Univerzalna čistilna sol
A. W. Bulrich-a, domače sredstvo proti slabi prebavi. I zavoj 1 gld.
Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiske specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Pošiljatve po poŠti izvršujejo se najhitreje proti temu. da se prej vpošlje denar, večje naroČbe tudi proti povzetju zneska.
će se preje vpoilje denar (najboljie s poitno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju.
Ivan Seipulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST _
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tH«li^ p<>* deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najtineje in druge vrste, iz trdega in I »e lega lesa. N olnene postelje in prodaja volne v vsaki množini./Cene so zmerne in postrežba točna 111 poštena.
Kwizd9V Korneuburski prašek za krmljenje živine
Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro oO U i Ae v mnogib hlevih, kedar iivina. « rada je«t;. kedar slabo prebavlja v ziii.ljžanje in pomno-Utev redilnosti mleka pri kravali
Cena l/, ftkatljiea kron 140. '/, ikHi ^ice 70 stot. Pristen je le se zravtn Mojcčo varnoetno znamko ter je ca prodaj t vseh lekarnah in d roge rij ah Glavna zaloga
Fran Ivan Kwizda,
e. kr. svttr. ogerski. kralj, rumanskl In
m li ■--»i, . . p -	knežje bolgarski dvorni zalagatelj.
Okrotal lak a mar, Koraeubvg pri lhuiaja.
Veliki krah!
New.York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljenu, oddati vs» svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla-eilu delavnih moči. Pooblaščen sem v. vršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da -e
mi povrne ghl- 6.60 in sicer : t) komadov najfinejših namiznih nžev o
pristno angleško klinjo : «'> komadov amerikanskih pat. srebrnih
vilic iz enega komada ; «> kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic ; 12 kom amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 komad amerikanska patent, srebrna zajemalnica za juho:
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mlesko:
t; kom. ang. ViktoHa čašic za podklado ;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov ; 1 komad cedilnik za čaj ; 1 kom. naj lin sipalnlce za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6 60
Vsek teh 42 predmetov je popred stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit-po tej minimalni ceni gld. 6 60 Amerii čansko patent srebro je skozi in skoz bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2f> let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz da le-ta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, ka teremu ne bi bilo blago všeč, povrnit brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno.
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljSe gospodarstvo.
Dobiva se edino le v
A- HIRSCHBERtr-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
iia Dnnaji II.. IMraiiitstr. 19.
Pošilja se v provieijo proti povzetju, ali če se znezeb naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno ^ '
znamko (zdrava kovina.)	^ ^
Izvleček iz pohvalnih pisem.	fc-*
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana. Oton B a r t u s c h, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku S pat. srebrno garnituro sem j:iko zadovoljen.
T o m a ž Roža n c, dakan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvi! jako koristna. prosim, da mi pošljete še jedno.
S t. P a v e 1 pri Preboldu. Dx. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
FILTJALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e ]»f-r-a z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
a» Vsprejema uplačila na tekoči račun tf*r brestuje:
Vrednostne papirje:
po T
proti fi dnevni odpovedi „ 12
4 mesečni
ti
1 letni Napoleone:
proti 20 dnevni odpovedi
, 40 „	n
^ 't mesečni ^
^ 6 -i	n
Tak<> obrestovanje pisnu o uplačilib velja od 25 ziroma 2. avgusta naprej.
b) Za giro-conto daje 2a/4°,0 do vsakega zneska;
- ft s
po 2 21
I 23
- S
izplačuje se do 20.000 gld. a cheque: za veće zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
ci Zaračuna se za vsako »plačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - correntiste, in k ase in račune na tukajšnjem trga. menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d> Izdaja vreduice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
ei Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pa pirje ter iztirjava nakaznice, menjiee in kupone prot primerni proviziji.
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejSlh pogojih.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. *avarovanj* proti 4<urzni izgubi. ProntM* k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4'/10/o obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjio najkulantneje. Borzna naročila.