IliO. številka. Trst, v snhoto, '21. avgusta 1 SOS. Tečaj XXII EDINOST (Večerno izdanje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. 870. 4 HVČ. V edinosti je mo«! „Edinost" izhaja dvakrat n:i »lun. razun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo Izdanje oh 1 uri pop. ročninii /.naša : Obe izdanji na leto . . , gld, 21 ■ — Za samo večerno izdanje , „ 12*— Za pol leta. Četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez priložene naročnine ae uprava ne ozira. Na <1 robno se prodajajo v Trat u zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljnke popolilanake Številke po a nvč. Izven Truta po 1 nvč. več. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Novejše vesti. I Ml llilj 20. Današnjega ministerskega svetil so st' udeležili tudi «>r>i ministri, ki so bili brzojavno pozvani na Dunaj. Govorim so širi, da jo ministerski svet odobril sklepe, storjene na k on te-reneali v Budimpešti. Dllliaj 20. Zagotovlja se, da fle jo sklenilo mej obema vladama, da se bodo predlogi za pogodbo razpravljali v obeh parlamentih. Iz tega se daje izvajati vso gotovostjo, da bode avstri jski parlament skliean zopet na delovanje. Dllllilj 21». Minister predsednik prof Thun je bil danes popoludne v avdenciji pred cesarjem in sicer v »radu schonbrunskem. Ob ;> uri pop. se je sešel ministerski svet, ki se je posvetoval do 7. ure zvečer. Vsi sklepi, ki so se storili, se držo tajni. Jutri pa se priobči oficijelni komunikd o današnjem ministerskem svetu in njegovem vspehu. Avstrijski parlament se snide baje dne 15. septembra. Ministerski predsednik ogerski baron BanlTV bode jutri vsprejet od cesarja v posebni avdijenciji. Govori se, da v prvi seji državnega zbora bode na dnevnem redu volitev kvotne deputacije. Budimpešta 2(5. Oficijozni »Mngvar Ujszag« piše v uvodnem članku: Sedaj se razume, kako da ničesar ne prihaja v javnost glede na podrobnosti zadnjih konferenc, toda vidi se vendar, da je Hmeljarsko novinstvo dobro sodilo o tem, kar se je razpravljalo med avstrijskimi in ogerskimi ministri. Kar se dostaje vspoha konferenc, se umejo že ob sebi, da zbližanje, ki se je izvršilo med stališčem obeh vlad, še ne znači definitivnoga rošenja vprašanja. To dokazuje tudi dejstvo, da baron Banlfv in dr. Lukacs danes odpotujeta na Dunaj, kjer ostaneta nekoliko dni. Na Dunaju se bodo nadaljevala pogajanja pod predsodništvom cesarjevim, kateri poslednji odloči o onih točkah, glede katerih vlada še navskrižje in se obe vladi nisti mogli sporazumeti o njih. Vsaka sodba bi bila sedaj prenagljena in za ta hip st; ne more govoriti ni o zmagi ni o porazu jedne ali druge stranke. Stališče ogersko vlade je jasno tako, da vsakdo lahko izvaja posledice. Ogerska zahteva, da pogodba od leta 1K07 pride zopet v veljavo in ogerska vlada ne more nikdar odstopiti od tega pogoja. Budimpešta 20. Vzlie vsem oporekanjem se vendar vzdržuje glas, da se jo mej voditelji narodnosti na Ogcrskem sklenil dogovor za veliko demonstracijo kralju in cesarju Franu Josipu, katera demonstracija se ima izvršiti dne 2. decembra v zmislu, nasprotnem državnemu pravu ogerskemu. lleliurad 211. Glasilo razkralja Milana, »Male Novine«, ne izspisuje niknke važnosti navzočnosti prcdstolonaslednika črnogorskega v Karlovih varili, kjer biva sedaj kralj Srbski. Sredee 20. Govori se, da je zastopnik Av-stro-Ogerske živo tožil ministerskemu predsedniku bolgarskemu radi odurnega pisanja nekaterih bolgarskih listov proti Avstro-Ogerski. List »Odziv« daje rekel n. pr., da balkanska zveza, stoječa pod zaščito Rusije, bode grob ekspanzivni politiki Av-stro-Ogerake na Vztoku. Bukarešta 26. Iz vestni krogi širijo vest, da se je v Bolgarski zasnovala zarota proti Romunski. Spletke zarotnikov da merijo na to, da se v Do-bruždi vuame ustaja proti romunski vladi. lastnik konsorcij lista „Edfnosti". CariuTild 20. Oficijozni turski list Scrvet odgovarja nekaterim listom, ki so trdili, da sultan poskuša vse možno, da bi potovanje nemškega cesarja Viljelma v sveto deželo postalo velikim političkim dogodkom in nekaka demonstraciju proti Rusiji in Franciji. Rečeni turški list pravi, da obisk Viljelma pri sultanu Abdul Hamidu nima nika-kega političnega namena in se mora ta obisk smatrati le činom gole uljudnosti. Pnriz 21). Ob obletnici obiska carske dvojice ruske na krovu jedne vojnih ladij francuski!) v Kronstadtu, je poslal predsednik republike Faure ruskemu carju adreso v kateri se zahvaljuje na tem činu uljudnosti. Car je odgovoril z brzojavko, da oni zgodovinski trenotek mu ostane neizbrisno v spominu. Car izreka čestitko Faure-u in Franciji. Kini 20. Princ Neapeljski, ki se je na sedanjem potovanju svojem mudil tudi na ruskem dvoru, je izjavil baje, da je neosnovana vest, ki se je širila o bližnjem potovanju ruskega carja v Italijo. Car Nikolaj N. je pač izrazil željo, da bi obiskal Italijo in italijanski dvor, ali to se ima zgoditi v času, ki še ni določen, ko bode namreč potoval po južni K v ropi, da obišče grški dvor. It i m 20. Danes je papež izišel iz svojih dvoran. Zdravnik zahteva miru, zlasti o spremembi vremena. Ta previdnostna odredba je provzročila tu pa tam kako vznemirljivo vest, toda dr. Lapponi zagotovlja, da papežu je dobro. Benetk« 2(5. Požar v zalogi petroleja nadaljuje, toda odjenjuje. Nadejajo se, da do jutri zgori ves petrolej in potem neha požar, Madrid 20. Brzojavka generala Torala naznanja, da je general Linares z 2000 spanci ostavil Santjago de Cuba ter je na potu na Špansko, V pojasnilo. Včeraj je dobil naš urednik nastopno pismo: »V svojem cenjenem listu od 24. t. m. do-našate članek, posnet iz dunajskega lista »Information«, o nekem načrtu za združenje primorskih pokrajin v jedcu deželni zbor. Y članku se pov-darja tudi, kako pogrešna je sedanja razcepljenost deželnega zakonodavstva na Primorskem na tri deželne zbore. Ali jaz Vas moram vprašati: ali gazite tudi Vi v pregrešnem partikularizmu Slovenije? Ako hočemo govoriti o napredku naroda, se moramo vendar postavljati na širše stališče. Mi imamo dovolj vzroka, da smemo terjati od države — z j e-d i njeno Slovenijo z središčem v Ljubljani. In to bi bilo v korist tudi državi sami. Združenje Slovencev Kranjske, Štajerske, Koroške, Goriške, Trsta in Istre — to bi moralo zagovarjati slovensko novinstvo. Cvažujte to, da bode koristilo,« Tako nam je pisal včeraj po licu nepoznani nam prijatelj in se je — kolikor se dostaje nas — zaletel v — odprta vrata, Kdor je sledil programu našega lista — seveda kritično in razsodno ta nam gotovo napiše spričevalo, da smo vsikdar visoko držali prav tisto zastavo, katero nam potiska sedaj v roko gospod dopisnik. Očitanje, da pro-pagujemo partikularizem, sinemo torej zavrniti mirnim srcem. Ker pa menimo, da je gospodu le pošteno slovensko rodoljubje potisnilo pero v roke, da nam je na- Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. pisal nekoliko - kritike in ker smo uverjeni, da mu je liil namen nit j ladji, hočemo napisati tu par besed pojasnila. Pred vsem je gospod dopisnik v fundamentalni zmoti, ako meni, da bi to kaj prejudiciralo združenju vseh Slovencev v jedno upravno celoto, ako bi se poprej za vse tri pokrajine primorske ustvaril jedni deželni zbor z jednim deželnim odborom in ukup-nimi deželnimi avtonomnimi oblastmi. Ne, dragi gospod, to ne bi prejudiciralo, to nam ne bi za-gradilo poti do združenja, kakor si je želite vi in mi, ampak narobe bi bilo! Prepričanje naše vsaj je tako, da bi bilo združenje delov Primorske med seboj velik korak do združenja Primorski' z drugimi pokrajinami slovenskimi. Seveda treba tu neke opazke. Povdariti treba namreč važno, neizogibno zahtevo, — ki nam mora biti conditio sine <|ua non — katere ni povdarjal list Information , ki se pa umeva sama ob sebi, zahtevo namreč, <1 a hi bil prvi čin za združenje primorskih pokrajin pravična premem ba volilnih redov, tako, da bi bil nas žlvelj tako zastopan v ukupnem deželnem zboru, da hode primerno njegovemu številu. Kakor stoje stvari sedaj, je menda izključeno, da bi se obstoječi dež. zbori kedaj izrekli za združenje z Slovenci; v ukupnem deželnem zboru, ako bi bil sestavljen na podlagi pravičnega volilnega reda, bi pa mi morali imeti večino že iz tega jednostavnoga vzroka, ker smo velika večina prebivalstva. Združenje primorskih pokrajin bi bilo torej prvi korak do združenja vseh Slovencev, i stota ko, kakor bi bila z j cd in j ena Slovenija potem nadaljnji korak do združenja z Hrvati. Seveda bi bilo bolje za nas, ako bi se ta zgodovinski čin izvršil hkrutu, brez prehodnega stanja, ali radi tega ni, da bi se morali izogibati Činom, ki bi nas polagoma bližali ko-nečnemu cilju. Toliko v zavrnitev očitanja, da smo zagovorniki partikularizma. To že rečemo lahko: Bog dal Slovencem mnogo takih »partikularistov*, kakoršnji smo mi, in jutri bi bil narod združen in avtonomen na vse strani. Se jedno opazko. Čudimo se namreč, kako je mogel g. dopisnik sklepati na partikularizem iz dejstva, ker smo ponatisnili oni zanimivi članek iz lista »Information . Ze iz opazke uredništva notri mej člankom se je mogel prepričati, da sencidcn-tilikujemo popolnoma z vsebino članka. Pa saj mu mora biti znano, ako čita naš list, da je bila to že tretja izjava, ki smo jo v malo dneh iz drugih listov ponatisnili o tem važnem vprašanju, a da jedna izjava se ni pokrivala z drugo. Omenjali smo članek v Obzoru , odgovor v Naši Slogi in članek v Information'.. Mar pa misli g. dopisnik, da se mi identifikujemo kar s tremi mencaj i hkrati?! Čudne misli ima g. dopisnik o našem značaju in o naši doslednosti. Vidite, to je tako: ravno zato, ker je vprašanje sila važno, moramo prinašati v javnost vsa dobrohotna inenonja, ker le tako se bistrijo pojmi in se slednjič združimo za najprimerneje taktiko v uresničenje idejala našega: narodnega združenja. Gospod dopisnik naj nam ne šteje v zlo tega pojasnila ! Klic okoličanom! 11 >n|»i*. i Gop]mmI urednik! Zadnje ol»činske volitve so nam bile v živ dokaz, da se duh »poznanja in zavednosti vzbuja Medalj.- I>i>lj med prebivalstvom po tržaški okolici. Čast komur čast! Smelo trdim, da gre vsi čast na toliki prohuji našega ljudstva vrlemu idiličnemu društvu fdinost , ki je so svojimi !~ln>«li neumorno prepričevalo in bodrilo za-slepljenee in zaspanec; a zalivala gre tudi mnogim gospodarskim in še posebno pevskim društvom, ki so posejana sedaj že v lepem številu po tem ozemlju, navdušujoča nadepolno mladino v ljubezni do narodu in mik' nam slovenske pesmi. Da ohranimo narod še bolj čil in mnean, moramo torej po zaprieeteni navodil skupno in vztrajno vcepljati i nadalje našemil ljudstvu, a posebno še mladini obojega spola, ^oreeo ljubezen do narodovih svetinj. Narodno navdušena mladina je važna opora doiftovini. Poučujmo jo ter ohranimo si jo in bodočnost je gotovo naša! Letošnje šolske počitnice se nagibajo h krnju. Malo dni še in prične se vpisovanje otrok v šolo. Živo mi je v spominu, gospod urednik, kako je lanskega leta neki Vaš dopisnik v svojem zanimivem dopisu že o pravem času spodbujal in opominjal okoličanske stariše v krajih, kjer so mešane šole, t. j. italijanske pnralclke, naj nikar ne vpisujejo več tako lahkomiselno svojih otrok v italijanske razrede, ampak naj po svoji roditeljski skrbi in odgovornosti popravijo dotakratne /mote, ne mene se za sladke besede znanih agitatorjev in tudi šolskih voditeljev. Vsi stariši brez razlike, klical je gosp. dopisnik, vpišite svojo deeo v tako šolo, kjer se govori nje materini jezik, ker edino na podlagi tega jezika zamorejo Vaši otroci bujno razvijati svoje dušne zmožnosti. Pametna misel je bila ta in gotovo jako priporočljiva! No, povpraševal sem jako marljivo, jc-li oni dopis našel kaj odmeva v srcu onih še toli nevednih starišcv, a konstatovati moram na vestne izpo-vedbe drugih, da zlati klic v onem dopisu je ostal lanskega leta le glas vpijočega v puščavi, ki sčasoma utihne, ne da bi prišel tlo človeškega srca. Razun pičlih slučajev, pričujočih o prebujenosti roditeljski, ostalo je skoro povsod pri starem grehu. Nekateri stariši slede torej se vedno nepremišljeno obljubam podajaeav in širiteljev italijan-čevalne ideje ter dopuščajo, da si njih mladina krha narodne, a ne malo tudi verske čute. Preža-lostno, kaj ? Sredstva, katerimi še vedno love nasprotniki našo mladino v svoje razrede, ho Vam gotovo znani do cela. Ob jednakih prilikah se našemu ljudstvu grozi idi pa ponavljajo sladke obljube. In res, marsikatera grožnja ali obljuba od nasprotne strani je zamorila našim l judem morda še zadnjo dobro voljo. Plačilo podkupljenim starišem jo morda to, da (lobodo njihovi otroci kako obleko : staro, malo ali celo nič vredno ter sešito po kaj spačenem kroju, kar se prav lahko opaža na deklinah, ki so oblečene v podarjene jim cunje. Podobne so bolj kakim pustnim šemani, ali pa zloglasnim tržaškim »šeča-lotam , nego deklicam priprostoga okoličana. Ubogu narodna noša, kam te potiskajo?! Tudi kak parček ohlapnih ali tesnih čevljev, trajnih le do prvega dežja, so za nekatere roditelje pravo mamilo, Ren, pomilovanja vredni so taki roditelji, ki se tako hitro ogrevajo za tiste malovredne cape in takim načinom prodajajo svojo lastno kri, medtem, ko bi lahko z svojimi zaslužki prav lično oblačili svoje otroke, ako bi — prosimo, ne zamerite —tu pa tam živeli nekoliko - skromneje. Zmernost je zlata čednost! (iospod urednik, razburjenega se čutim zelo, ker čujem še vedno, da mnogo ravno takih očetov išče in tudi dobiva kruha na delili naših požrtvovalnih rodoljubov-mojstrov in podjetnikov. Ali bi ne bilo dobro, ako bi ti ob jednakih prilikah, ravnajoči se po receptu naših zagrizenih nasprotnikov, odsloli z dela take ljudi, ki so nepoboljšljivi, da bi jim tako vrnili šilo za ognjilo?! To bi bilo nekoliko trdo, ali zdravo delo. Vračajmo vedno v istej meri, kakor se nam je dalo! Dobri krščaui smo, ali v naših borbah ne velja pravilo, da bi nastavljali še drugo lice, ko smo v prvo že dobili pošteno pljusko. Da pa postane pohvala, izražena že v početku zavednosti okoličanov, splošna, v plivajmo in učimo vsi, kar nas čuti z našiin stiska ni m narodom, še one trmoglave*, ter pokaiiino jim, kako slaba in nevarna so pota, po katerih gazijo nepremišljeno, odtujujiHM našenui rodu toliko mladega zaroda in pripravljajoči takim grdim načinom majki Slavi novih so krvni h sovražnikov. Presrečna vsaka domovina, l 'r za-njo vnema m> mlsulina ! DOPISI. V Boljunci, dne 10. avgusta 1 H0f>. (Izv. dopis.] (Zvršetek.l Slavnosti se je udeležila tudi tu-kajšna šolska mladina s tem, da je pod učiteljevim vodstvom odpela prvo in zadnjo kitico cesarske pesni ter vzkliknila trikratni živio Njegovima Veličanstvoma. Prečastni gospod dekan Ivan Vari iz Doline je uprav navdušil navzoče se svojim slavnostnim govorom, vspodhujajočim k čim veči ljubezni, odanosti in neomajni zvestobi do posvečene osebe Nj. Veličanstva. Njegovi želji, da bi nam Bog ohranil preiti i lega vladarja še mnoga mnoga leta, tja do skrajne meje človeškega življenja, na blagor podložnim, na čast in slavo Avstrije, pridružili smo se vsi naj-iskrenejšo, tako, da so se urnebesni »Zivio« in Slavn*-klici presvillemu cesarju razlegali mogočno tja v čarno-krasno noč. .Ni mi treba skoraj omenjati, da je bilo tekom slavja čuti tudi lepih napitnic; tako je veleč, gosp. Vari napil slav. c. kr. žandarmeriji in c. k. finančni straži, gosp. umirovljeni župnik, Ludovik Vodopivec, gosp. Varlu za njega trud in skrb za podrejene župljane in potem gosp. Anžlovarju za prireditev tako lepe, ominetno patrijoticne slavnosti, na čemer so so iskreno zahvalili počeščeni. S kratka: bilo je vse zadovoljno, veselo in navdušeno ter vspeh slavnosti je bil popnlon. V pod kropljenje tega navajam le, da se je, prav po intcncijah Nj. Veličanstva, nabralo v dobrodelne namene *Jf< K. in sicer na povabilo gosji, Anžlovarja. ll» K. za Dalmatince, prizadete in oškodovane po potresu, in na povabilo g. Saneina ml. iz Doline pa 12 K. za prekoristno našo družbo sv. Cirila in Metoda. Nabiranje ste izvršili ljubki i gospodičini Marica Kraljičeva in Marica Bolletova s pripenjanjem trakov v cesarskih in narodnih barvah, (ig. Anžlovar in Sancin sta zahvalila potem požrtvovalne darovalce s primernimi besedami za obili dar. Bog plati vsem stotero! K popolnemu vspehu slavnosti je pripomoglo tudi slavno pevsko in bralno društvo »Slavce« iz Riomanj, ki nas je dolgo v noč kratkočasilo se svojimi lepilni zbori, Poleg obilo pohvalo, ki so jo jo vrli v Slavci« želi takoj na mestu, bodi jim s tem tudi tu izrečena zaslužena zalivala. Kakor natančen poročevalce moram omeniti še, da je bilo o tej priložnosti preskrbljeno izvrstno tudi za telo. Ukusna jedila in izborna pijača so ugajala in zadovoljila vse, toliko glede na kakovost, kolikor glede na količino. Ako so je v vseobčem vesolji in navdušenji počastilo nekoliko tudi hitro in lahkonogo Terpsihoro, kodo bi to zameril? Hodi mi koneeno dovoljeno izreči najtoplejšo zahvalo vsem, ki so kakor-koli pripomogli k tako sijajnemu vspehu slavnosti; posebej pa mi je zahvaliti še nase srenjsko načelništvo, v osebi gosp. Mihaela Zerjalu, načelnika istega, in občinskega svetovalca, ki je so svojim hvalevrednim prizadevanjem naklonil odboru precejšno svoto v pomoč in ga je tudi v marsičem drugem podpiral najprijaznejše. Isto tako ste tudi čestiti rodbini Kraljičeva in Vonturiuijevu izdatno in dejansko pomagale odboru na njega ne malem trudu. Vsem skupaj še enkrat: srčna hvala! Živeli! Politični pregled. K položaju, (lovore o položaju bi morali govoriti o konferencah v Budimpešti oziroma na Dunaju. V tem pogledu opozorujemo našo čitatelje na današnje brzojavke. Več bi jim ne mogli povedati tudi mi. Car in Poljaki. Varšavski dnevnik« pri-oheuje markantnimi črkami zakon, potrjen od carja, katerim se trajno urejajo pravice katoliške cerkve v ruski Poljski, (iori omenjeni list pravi, da je car potrdivši ta zakon — napisal pod istega z lastno roko nastopne besede: »Nadejam se, da ta zakon zadovolji zakonitim zahtevam mojih dra- gih podanikov poljske narodnosti ter da bode v izdatno obrambo proti sovražnikom Rusije in pravoslavja. Poljaki naj le svobodno, brez strahu in zaprek, slave božjo Vsemoinost po svojem katoliškem o bred u«. Poljski listi, pred vsem pa Kraj, ki je glasilo plemstva, povdarjajo važnost reče nega zakona za poljski narod, ki je že radi prejšnjih dokazov naklonjenosti od strani cara Nikolaja druzega, dolžan istemu hvaležnost. Grška in Rusija. Mi smo rekli že zadnjič, da ne verujemo, da bi bila (irška tako nespametna, da bi se vezala s Turčijo proti Busiji. S stališča grških interesov bi bila taka zveza prava blaznost. To isto potrjajo tudi petrograjske Novosti , rekši, da kraljeva rodbina in vlada (irska nimajo ničesar opraviti s temi spletkami. Novosti pa pravijo, da najbolji dokaz o neziniseluosti takih govoric je ta, da ravno liusija hoče, da bodi princ Jurij Grški imenovan guvernerjem za Kreto, kar hi značilo toliko, kakor združenje tega otoka z materjo zemljo Grško. Sultan pa se najodločneje upiro temu imenovanju. Srbske stvari. Stara stvar je že, da kjer je mnogo dima, mora biti tudi nekaj ognja. ('o že ne gori s plamenom, pa vsaj tli na skivnem. A nad ubogo Srbijo bruha vsaki trenotek oblak dima v podobi žalostnih poročil o notranjem položaju. Nekaj «111 i sem govore časopisi več o odno-šajih v Srbiji in nje generalisimu, nego o vseh družili balkanskih državicah skupaj. In če jo lo polovica tega res, kar govore poročila, potem moramo smatrati kakor gotovo stvar, da je Milan srečno dotira 1 tako daleč, da je malone ves narod odtujil dinastiji Obrenovidev. Nedavno temu jo izšla brošura, v kateri je izrečena uprav pretresajoča obsodba o delovanju Milanovem. Brošura je bila sicer zaplenjena, ali razširili so jo vzlic zaplembi v tisočih cksemplnrov. Brošura pripoveduje med drugim: Dokler jo bila Srbija še kneževina, je znašala civilna lista Milanova 400000 frankov. Ko jo postal kralj, se mu je zvišala na 1,200.000 fr. Ali to mu ni zadoščalo. Razmišljal je, kako bi dobil še več. Prišel je kongres v Berolinu, ki je obvezal Srbijo v gradnjo več železnic. To je bila dobro došla prilika za Milana. Otvorila se je dražba. Neka ruska družba so jo ponudila, da zgradi železnice za 3?> milijonov frankov, neka belgijska družba pa za 40 milijonov. Toda Milan seje mislil: ti ljudje niso za-me in oddal je gradnjo neki franeozki družbi za 83 milijonov. Na tej kupčiji je zaslužil Milan — kakor pošten mešetar — lepih in okroglih 10 milijonov!! Pa tudi pozneje, o najemanju posojila, je imel Milan svojo kupčijco. Takov bi bil le jeden izgled izrečene brošure, ki je polna sličnih obtožeb. Kakor rečeno: ako je le polovica resnična, dovolj je, da mora pretrgati vezi med dinastijo in narodom, a to tem bolj, ker ima Milan sedaj visoko dostojanstvo v svojih rokah, iz česar mora sklepati narod, da ima Milan tudi kralja Aleksandra in vse sedanje državnike srbske v svojih rokah. A narod si dela svoje zaključke. Nad Srbijo pa leže oblaki dima in ti oblaki ne obetajo nič dobrega. Domače vesti. Tako jo prav!! Minoli četrtek sti došli dve okoličanki v neko prodnjalnioo na Korzu in sti zahtevali po slovenski. Ćiin jo to čul jeden pomočnikov, pozval je svojega tovariša, rekši za-snichljivo : »Oo vien qua »ervir dne ščavo«. Obe »ščavi« pa, začuvši tak poklon, sti pobrali svoje stvari in sti odšli v prodajalnioo g. Zadnika. Tako je prav: hrbet pokažite vsakomur, ki nas zaničuje. Le to se nam čudno zdi, da našim ljudem še lo surovost Lahov mora kazati pot v slovenske prodajalnice ! Mer os. Slavnostna obletnica otvoritve „Narodnega doma"' v Barkovljali se bode vršila torej jutri, v nedeljo, dne avgusta na obširnem in lepo okrašenem vrtu »Narodnega doma v Barkovljali. Program, katerega smo že objavili, je sestavljen umetniško. Biser-točka programa pa bodo tri mojstersko hnrmonirano priljubljene in najlepše slovenske narodne pesni naše. Na veselico prido več bližnjih bratskih pevskih društev. Skupno ve selieo jmi bode fotografiral naš rojak g. Jorkič, kateri pride nalašč iz Gorice z najvećim aparatom svojim. Sploh se nadejamo, 1. uri popoludne ustanovni občni zbor kmetijske podružnice v Kojnnn. Za Dalmatince, ponesrečene po potresu, došli so dobrotvornomu odboru v Bojanu sledeči nadaljnji darovi: Fr. tirom .">0 nvč., I. Mravle 20 nvč., Iv. Bassoni (Sehenieo) ."> ghl., A. Vites ."»O nvč., Ri-barič 60 nvč., .M. Ramlel 20 nvč., S. P. 20 nvč., Pertot 20 nvč., Tomažič .'»0 nvč., Kepic (Spetič) J. 30 nvč., (teržina .'50 nvč., I. Neutz 1 gld.. Jeluši<5 oO nvč., S v igel S4» nvč., F. Polio 1 gld., I. Kla-vora ."50 nvč. — Nadalnje darove vsprejema hvaležnostjo dobrotvorni odbor (Iv. T reven) vin S. Carlo št. 1. in v Hojami št. t». Vsi darovi se objavijo v tukajšnjih listih. „Slovenka" štev. IS. je izšla danes ter prinaša sledečo vsebino: Na polju — pesem. Pesem — pesem. Pater Doziderij. Prevara pesem. Kanarček pesem. Prijateljska pisma uredništvu. »Slovenke«. Mstinski močeradi, povest (dalje). Mlada ljubezen — pesem. Hudi grad, povest (daljo), (ro-lobček — pesem. Iz dnevnika male gospodinje. Književnost. — Razno. — Doma. ftolob lin potovanju. Iz Ricmanj nam pišejo: Tukajšnji domačin Josip Racman jo našel danes ob H. uri zjutraj na stenah mrtvega goloba nfc sivo glavo, rujavim vratom in belo rujavo-sivo pisanim truplom, Ootovo je sinoči obnemogel žeje. V goltaneu je imel še popolnoma celega tnršičnega zrnja, v želodcu pa zmlete turšiee in dokaj kamenčkov, belih in velikih kakor riž. Na štirih le-tnvnili peresih ima natisnjeno Prostejove«, na treh »Morave«, na drugih treh pa »Joscf Stacluira«. Rog ve, kam jo bil poslan, oziroma izpuščen ! Prilagam Vam tudi peresa s tremi različnimi napisi. Popravka. V včerajšnjem izdanju urinila se je pomota. V notici »Raznih vesti« naj se bere: Kako proganjajo Poljake na Pruskem namesto na Ruskem. V prvem oddelku dopisa iz Boljunea pa naj se mesto stavka, da imata mnogo zasluge »Matevž in Zobec«, čita »Metež in Zobec«. Dijak, ki vstopi sedaj v osmi razred, dovr-sivši sedmega z odliko, išče stanovanja v taki družini, kjer bi zajedno poučeval domačo deco, posebno, ako je ista že na gimnaziju. Mi poznamo dobro tega dijaka in moremo zatrditi, da je isti vzgleden v vsakem pogledu, zhok česar ga moremo priporočiti iz polnega prepričanja. Več se izve v našem uredništvu! Brzojavni promet z Portorico in Manilo. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja : Brzojavke, namenjene v notranje kraje na Portorico, se ne morejo sprejemati, ker so tamošnje zemsko proge pretrgane. Brzojavke za postaje: Aguadilla, Areoibo in Fajardo pošiljajo se po pošti na odgovornost od pošiljateljev. Brzojavni promet z Manilo je zopet odprt brez omejitve. Povoženo dete. Včeraj zvečer okolo 7. ure je izstopila neka mala deklica iz hiše št. f> v ulici Cordaiuoli. V tem je pridrdral na biciklu po isti ulici mladenič, ki je po neprevidnosti zvrnil dete ter je povozil. O tem je padel tudi biciklist s kolesa. Mod tem, ko je policijski redar prijel ne-previdneža ter ga odvel na inspektorat v ulico Staziono, priskočili so nekateri, ki so bili priča pretresljivemu dogodku, ter so nesli ponesrečeno dete na zdravniško postajo. Zdravnik je konstatiral več ran in prask na raznih krajih telesa, ter ni izključil, da je .deklica poškodovana tudi v notranjih delili. (»-letno deklico, imenom Terezija Jamšek, sprovedli so v bolnišnico. Neprevidni biciklist, 21-letni trgovski pomočnik Makso M., bode moral odgovarjati za posledice svojo neprevidnosti. TepežI in krvave glave. Včeraj ob 2. pop. je v krčmi »alla cittA di Spalato vslcd nespora-zumljenj v igri nastal prepir mej nekaterimi de- lavci in iz tega pretep, v katerem je dobil neki Petrič od svojih tovarišev s kozarcem po glavi, da je moral teči z isto v bolnišnico, da so mu jo — zvezali. Delavec Ivan Kakovič je sedel sfc svojo ženo v neki kavarni na trgu Barriera. Pri drugi mizi je sedel drugi delavce, neki Rupnik, tudi se svojo Ženo. Slednji je zvrnil slučajno svojo sklcdico kave ter zlil vsebino na obleko zakonskih Kakovič. V sletl tega je prišlo do prepira in konečno do pretepa, v katerem je prijel Kakovič za stol ter udaril z istim Rupnika po licu tako, da mu je tekla kri iz nosa in ust. Žena je jela kričati na pomoč, na kar so došli stražarji in spravili Kako-viča v ulico Tigor. • 11 ed svakinjama. Danes popoludne ob 1. uri in pol se je dogodil na trgu Rosnrio prod cerkvijo sv. Petra grozen zločin. Neka mlada ženska imena so postranska stvar je čakala na ulici drugo mlado žensko, svojo svakinjo. Ko je došla poslednja, potegnila je čakajoča brivno britev in je nesrečni žrtvi prerezala vrat. Ranjeno so odpeljali v bolnišnico, napadalka pa je šla sama na policijo. Prepiri v družini so bržkone vzrok temu krvavemu činu. 100.000 kron in 2-krat 25.000 kron ho glavni dobitki velike jiibilejske razstavne loterij«', kateri m> izplačajo v gotovini /. samo 20° „ odbitkom. < >pozarjnmn nnie čitatelje, J mogli amerikanske trte. Ali tu je vprašanje — stroškov! Kmet ne more zmagovati stroškov za obnovljenje vinogradov, in sicer ravno zato ne, ker ježe preveč obnemogel. V interesu kmeta, a tudi v eminentnom svojem interesu bi morali torej pomagati tu — izdatno pomagati — dežela in država ! Imamo pa še drugo trtno uš, ki nam uničuje veselje do vinogradarstva. Ta je — visoki u/itninski davek na grozdje. DA, ta je najhnja trtna uš! Ta je črv, ki gloje v srcu kmeta in mu mori vsako veselje. Siromak tarna in — obupuje. Tarna : čemu bi sadil trte in se mučil, ko poleg vsega truda in trpljenja imam z obdelovanjem skoro več stroškov nego dohodkov in me liter vina malone stane več, nego je vreden! In resnica je to. Ako hoče kmet dobro obdelati svoj vinograd, mora nerazmerno veliko potrošiti vanj. In ko je pridelal kaj malega in ko naj bi se pove*clil, ko vidi sad svojega truda in svojih žrtev, pa ga začnejo stiskati finančni organi, ko treba skleniti pogodbo z:i odmero užitnine. Slednjič se mora seveda kmet. udati njih volji. A vrhu vsega moramo včasih trpeti še zasmehovanj. Tako je n. pr. letos rekel neki finančni organ kmetu, da --gliba : se za krave v Sežani, ne pa za užitninski davek ! Po kaj je pa prišel, ako ne v ta namen, da se pogodi s kmetom! ? Tudi to se je že pri godilo, ko se je pritoževal kmet, da m-bode inogel obdelovati polja, ako pojde tako dalje, da je rekel finančni organ cinično: Pa pustite! Ali ni tako postopanje kakor slana na dobro voljo kmeta?! Mesto da bi vspodbujali kmeta, mesto da bi mu vzbujali vesolji! za delo v povzdigo lastnega in splošnega blagostanja, pa mu še jemljejo veselje in nado. To je tudi trtna uš, gospoda ! Ali pomislite vendar, kaj bo potem, ko kmet res obupa popolnoma! Mi kmetje spodnje okolice trpimo veliko škodo vsled nedobrohotnega postopanja finančnih organov. Je-Ii potrebno tako strogo postopanje? Je-li umestno? In je-li koristno za državno blagajno? Dvomim. Saj bi — ako bi dali kmetu nekoliko odduška in bi si isti tako opomogel nekoliko — rasla tudi njegova moč za plačevanje davkov a to bi bilo gotovo le na korist državnemu erarju! — Skoro jedini pridelek naš, ki nas preživlja, je ta kapljica vina. Ako nam ni obrodila trta, smo popolni siromaki in ako so slabe letine ponavljajo par let, lezemo v dolgove bolj in bolj. Državni organi, vzdramite se! Pomislite, da poleg dolžnosti pobiranja davkov, vas veže h kratil še druga dolžnost — a ta dolžnost je: skrbeti in pomagati v to, da bodo ljudje tudi mogli plačevati davke! Dobrohotnost in usmiljenje do kmeta, kadar je isti v stiskah, prinašata državi pozneje, ko si je isti opomogel zopet, stoterih obresti. Zadnje vesti. (»radee 27. Današnji shod krščanskih socialistov je bil neizrečeno buren, ker so nekateri govorniki strastno napadali nemške nacijonalce. Onim, ki so oporekali, jo zaklieal jeden govornikov: Vi ste imeli v svojih vrstah tudi roparjev!« Te besede so provzročile grozen vihar in Bog ve, kaj bi so bilo zgodilo, da niso v tem hipu zaključili zborovanja. Praga 27. > Narodni listv« pišejo o včerajšnjem ministerskem svetu, do glede sklicanja državnega zbora so ni sklenilo še ničesar, vendar pa pride do tega najbrže. Nade je, da se doseže sporazumljenjo, ali prezgodno je trditi, da se je že doseglo. Dunaj 27. Njegovo Veličanstvo cesar je vsprejel danes v avdijenciji ukupno ministerskega predsednika barona Bantt'v-ja in finančnega ministra ogerskega dra. Lukucsa. Ministerski predsednik baron Bantf'v je konferiral danes prod-poludne z grofom Thuuom, finančni minister Lukacs pa z finančnim ministrom Kaizlom. Dllliaj 27. Popoludne so se zopet zbrali ogerski in avstrijski ministri, a jutri bosta oba ministerska predsednika vnovič sprejeta od cesarja, grof Tinin se še Jvedno brani, sklicati državi zbor, ker ve da ga čaka nevspeh. Madrid 27. »ITcraldo; smatra za možno, da o volitvi členov v mirovno komisijo utegnejo nastati težave, zbok česar bi »eortes« določili dotične člene. IVasliington 27. Amerikanska mirovna komisija je sedaj polnoštcvilna. Ista sestoji iz dosedanjega državnega tajnika Dava, senatorjev Friea-in Davisa, prejšnjega poslanika \Vhite-Lawrieda ni sodnika \Vhitc-a. Emeri su post«!«- za hišo, hlev, vrt, polje, vinograd, delavnico, tovarno, Indijo i. t. d. namesto škafov, hrentačev, vrče v, putrhov i. t. ti. So k mi raj pripravljene za ral mi, so trdne, trajajoče, lične, lahke in i k >1 j pripravne za vsako delo nego druge posode. |)ol»ivajo sena dehelo in mi drohno v delnvniei tvrdke Schivitz & Comp. v Trstu, v ulici (ominon-iale (trgovinska nlicai št. II iti na drohno tudi pri raznih trgovcih tu in na deželi. Prospekte z ceniki se razdaja in pošilja radovoljno hrez troškov. Kašelj, hripavost in prsni katar ublažuje in zdravi IHP** „planinski zeliščni sok" iz „Deželne lekarne |»t*i Mariji INinunrnJ" M. Lenntekii v IJ ubijani. Cena 1 steklenice fiO nove. Hn/posiljti se z obratno poŠto najmanj '2 stekleiiici. Jakob Klemene, zaloga manufakturnoga blaga v Trsta, ulica sv. Antona SI. I. priporoča častitim svojim odjemalcem svojo proda-jalnico, preskrbljeno z vsemi mini u fakturnimi pre Imeti, zvezano s krojačnico za gospode. Sokolska obleka konpl. gld. 23«— HavcloK licpreiiiocljiv od 10 do 16 gld. Velik Izbor siikiicncHa hiboinbnžn. bltnra/a niožhe obleke, srajc iz žide, volne, linvn - tonili«, platun Itd., ztipcstnic, ovratnikov, perila za možke, ovratnic v vsili barvali iu formati, nojrovic. nit, J»»|»ic vseli vrst (»osebno za tonriste in kolesarje, inodniii predmetov, rokovic iz nitij in kože,dežnikov in soliifuilkov. LAr' Povodom svečanosti jubileja Njegovega Veličiuistvn velik izbor narodnih iu avstr. zastav, transparentov z avstrijskim orlom po najnižjih cenah. Na zaiitevanjc pošiljajo se uzorci vseli vrst z dotičnimi ce-liami, poStnine prosto. Z močno verižico samo I' ■••ii'ioiii ziii M »bljo _i pr A * '"".I' 1,1 dobre uro, im/imniit- iil", Mini muho m! provm'U ruxprixluji> tioviiimiiiiljviilh ,i n li i I c j ji k i li Croldin - Remontoir nr m Izvrstnim luiboljfriHtlm procl/.ijHklm ri'furm-Ktrojt'Hi. V*l,'il UniHiu (ja In cleguntiii'ga lnlclkii «< le n rr z 11 v * i j 11 i 111 iKikrmtnii nt' tltiju ni/.- ltiOltl »«l |>ri»tiilli zlatih ur ri»l.....I vt-SCii- ktiv. Knini', cizcliimil ptikmvl imttiiit'Ju abniiliitno iii'Hprt'iiiciijfiii.Jitnii'l w pi hiiilmio »-letni trk. Cenil komadu z cieurnnfiio verižico iz iroldlati samo irld. 5-50 K v«iikt'j url Skutljlrii \/. usnju ziistiuij. l>iiliivil hi' jedino nnor akademicni podobar MIUJZ.IJ rrugdr, v Celovcu. (Atelier v Benediktinskem samontann), izdeluje po svojero«'nih načrtih, osnutkih in modelih: ollnrjc, tiibcriiiikeljne, priiiilee, l»r>tilnikr tir vsaknvrstnc cerkvene podobe od lesa in marmorja, katere reči tudi mjed no poslikuje in poslanje. Takisto izgotavlja portrete poživili uzorcin, imirrabiie s|mi-menikc s posamičnimi kipi ali i. umetno Mcstavlje-nimi skupinami in vzvišeninami o»l preprostega kamna do dragocenega kararskega mramorja in to povsem vestno, pošteno in printno. Slovenske gospodinje, pozor! Zahtevajte povsod in kupujte vedno le kavo druftbe »v. Cirila in Metoda. S tem koristile najbolj samim sebi. ker ta izdelek je najboljši od vseli poznanih eikorij; ob enem pu podpirate tudi našo šolsko družim sv. Cirila iu Metoda, kajti čisti dobiček od razprodaje tega blaga dobi omenjena družim. Mal položi dar — domu 1111 nltar! Odlikovan I fotografski ,atelier'! Acquedotto h. št. 25. I šojam si naznaniti si. občinstvu, da sem na A('(|ll, Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritiklinc po želji kupca. Mehanična delavnica za vsakovrstno popravo koles in šivalnih strojev. CENE ZMERNE. ---CENE ZMERNE. i