uto in. stranki m.
0 unilini. * (MM
ceno Din rso.
Ishnja vsak dan popoldna, ImvMsUl ■•dell* la p molita. — losaratt: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst \2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovora. — Inseratni davek posebej. — vvSlovanski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D. za inozemstvo 360 D
i
Upravnlstvo: Ena ilova ulica stav. 9, piitllofe Uredništvo: Hnaflova ulica AL 9, I. aadatrople
HT*      Poštnina platana v gotovini.
— Telefon stev. 304.
— Telefon Alev. 34.
Prave in napačne poti našega delavstva.
»Strankarske izmene so postranska stvar, dokler drži spoznanje, da mora še nadalje obstojati ta država z vsem, kar predstavlja in pomeni . . . Na obeh straneh manjka zaupanja, V gospodarstva ne bo mira, dokler nc nastopi boljše razmerje in večje zaupanje med delodajalci in delojemalci . . . Pustimo prokleto govoričenje o razrednem boju, končajmo z razrednim sovraštvom . . .«
Kolonijalni minister v Macdonai-dovem kabinetu /. H. T ho m a s.
S temi besedami je v Shefieldu na Angleškem kolonijalni minister Mac-donaldovega kabineta, dolgoletni tajnik angleških strokovnih organizacij J. H. Thomas označil bistvo angleškega gospodarstva ter opozoril na zvezo med obstojem države in dobrobitjo gospodarstva. Z dobrobitjo države je garantirana dobrobit gospodarstva, dobro gospodarstvo pa ni mogoče brez dobrega, sporazumnega razmerja med delavstvom in delodajalcem. To je govoril kolonijalni minister Macdonaldo-vega, socialističnega ministrstva in mož, ki je vse življenje posvetil dobrobiti in napredku delavskega stanu. Končajmo z razrednim bojem, položimo boljše temelje med delodajalci in delavstvom, rešujmo gospodarstvo notranjega nesoglasja! Ali smemo tudi ml Slovenci, ki smo najbolj industrijska pokrajina, slediti takim načelom angleškega socijalista ter ž njimi kritizirati nesmiselno postopanje slovenskih delavskih voditeljev, ki zapeljujejo naše delavstvo na popolnoma napačne poti, k brezuspešnemu nasprotovanju vsemu zdravemu napredku industrije in trgovine, našega industrijskega razvoja?
Na to vprašanje ni težak odgovor. Slovensko delavstvo je danes brez orijentacije. Ne ve, kako naj razume svoj položaj v slovenski industriji in trgovini, torej v slovenskem industrijskem gospodarstvu, ali naj glasuje za mandate dveh, treh nesposobnih in gospodarsko neverziranlh ter absolutno nedozorelih voditeljev, ki sede v Ljubljani, Celju ali Mariboru In katerim se skomina po poslanskih dijetah in po ndobnem »voditeljskemc življenju In strankarskemu ukazovanju? Ali naj to delavstvo upa na sanjarije dveh, treh komunistov, ki zatajujejo delavstvu resnični razvoj zapadnega sveta In njegovo odklonitev ruskih metod? Ali to delavstvo ve, da se Rusija, sovjetska Rusija izpreobrača k industrijalizmu in kapitalizmu, toda brez tiste moderne socijalne zakonodaje in delavske zaščite, ki tvorijo uspešne pridobitve zapadnih delavskih pokretov, osnovanih na zdravem pojmovanju gospodarstva, na složnem delu, na veselju do gospodarskega napredka in skupnega blagostanja celega naroda?
Tudi slovensko delavstvo bo moralo uvideti temeljne smernice novega razvoja sveta, ki se gradi na delu, na medstanovski slogi, na pridnosti in podjetnosti, na varčevanju! Tudi naše delavstvo si bo moralo temeljito premisliti, ali naj še dalje trpi abstinenco v svojih vrstah ter ljut odpor in nasprotje k vsemu, kar hoče složno sodelovanje in medsebojno podpiranje industrije, trgovine in obrti, torej celokupnega gospodarstva, ali pa bo odgnalo hmavske in sebične preroke ter se pridružilo novi orijentaciji, kakoršno zagovarjajo na Angleškem!
Amerikansko in angleško delavstvo je že davno spoznalo smernice novega sveta, ki določajo da bodi odprta slehernemu delavcu, slehernemu človeškemu bitju svobodna pot v blagostanje in napredek, Če pri tem vztraja v pridnosti, če se postavi na stališče podjetnosti ter če odkloni saniarje, ki pričakujejo nebesa in brezdelja od meglenih socijalnih revolucij in drugih takih zablod. Tudi naše delavstvo bo moralo preorijentirati svoje razmerje do slovenskega gospodarstva ter uvideti, da je z dobrobitjo slovenskih tvormc združena ekzistenčna dobrobit taistega tvorniškega delavstva. Danes lahko v Sloveniji prešteva podjetja, ki zapirajo tvorniška vrata,   odpuščajo delavstvo,
Radićeva stranka ostane republikanska!
Važna izjava voditelj'a HRSS proti Ljubi Davidoviću in njega trditvi, da je HRSS postala monarhistična.
— Beograd, 3. decembra. (Izv.) Današnja »Politika« objavlja zanimivo izjavo podpredsednika HRSS Ivana P r e d a v c a, ki odločno zavrača vse trditve voditelja širšega opozicijonal-nega bloka Ljube Davidoviča. Odločno zavrača zlasti njegove trditve, da je HRSS resnično priznala monarhijo ter narodno in državno edinstvo. Take trditve je podal Ljuba Davidović na več sestankih. Ivan Predavec danes v »Politiki« izjavlja:
Z ozirom na govor Ljube Davidoviča v Subotici dne 29. novembra, v katerem je ponovil svoje trditve z dne 9. novembra t. L, da je HRSS priznala monarhijo in državno edinstvo. in dalje, da ima on (Ljuba Davidović) v rokah akt, ki je podpisan od obeh podpredsednikov HRSS, s katerim se odrekata v imenu stranke federalizma hi s tem, da je njemu padlo z grudi največje breme, mi je dolžnost izjaviti, da so te trditve neresnične. Podpredsednika HRSS — jaz in dr. Maček — nisva nikdar podpisala niti napisala takega akta. v katerem bi se odrekla načelnim točkam programa HRSS. Midva sva g. Davidoviću podpisala izjavo, ki bi jo imel objaviti v tisku in s katero
sva ga na njegovo osebno željo pooblastila, da jo odnese na dvor. Ta izjava vsebuje dve točki.
1. Mi Hrvatje, zla^i HRSS smatramo današnje mednarodne meje za povoljne zato, ker je v njih ujedinjen gotovo ves hrvatski narod. Razun tega smo mi v skupnosti z narodom srbskim in narodom slovenskim.
2. Sedaj je treba, da se hrvatskemu in slovenskemu naroda prizna njegova suverenost in popolna enakopravnost z narodom srbskim, ker dobiva ta skupnost z mednarodnimi mejami svojo notranjo popolno vsebino.
Ivan Predavec dalje v svoji izjavi naglasa, da HRSS vstraja pri svojem programu. Čuditi se je treba Ljubi Davidoviću, če misli, da se HRSS odreče federalizmu. Mi smo Hrvatje republikanci in to ostanemo!
Ta izjava je vzbudila v političnih krogih živahne komentarje ter ji pripisujejo poseben značaj. Nekateri listi trde, da bo ravno ta izjava še bolj onemogočila uspešno agitacijo Ljrbe Davidoviča v volilni borbi, ker je bil od lastnih zaveznikov - radičevcev tako odločno zavrnjen v svojih trditvah.
HRSS taji Radićeve obveznosti napram sovjetski Rusiji.
Razne izjave HRSS v »Slobodn nisti in Radićem. — Vpokojeni z
kandidirajo n
— Zagreb, 3. decembra. (Izv.) Glavno glasilo HRSS »Slobodni dom« je danes zelo borbeno in objavlja od podpredsednikov stranke dr. Mačka in Ivana Predavca podpisano izjavo, naperjeno proti Ljubi David«vfćn glede njegovih trditev, da se je HRSS odrekla federalizmu, priznala monarhijo in državno edinstvo in da ima Davidović o tem pisan akt. Izjava se krije z ono, ki jo je danes dopoldne objavila »Politika«. Izjava pravi, da podpredsednika nista napisala niti podpisala nobenega spisa, s katerim bi se odrekla eni sami točki programa HRSS.
»Slobodni dom« dalje zavzema stališče nasproti jugoslovenskim komunistom. List precizira razmerje rTRSS do komunistov v volilni borbi. Naglasa, da so beogradski komunistični voditelji še vedno pravi centralisti, k?kor sta Pašić In Prlblčevlć. Beogradsko vodstvo smatrajo za glavno strankino vodstvo komunistične stranke, v Zagrebu je samo oblastni sekretarijat, nrav tako v Ljubljani in Sarajevu. Treba je povedati vsemu delavstvu, ki priznava to beogradsko vodstvo, da rT?SS tak;h komunistov niti ne želi, niti jih ne iščt niti jih ne potrebuje.
Značilna je okolnost, ki pada v današnji številki glavnega organa na »bolj v oči. da so vse oficijelne izjave strankinega predsedstva podpisane od dveh podpredsednikov (od dr. VI. Mačka in
em domu«. — Zveze med komu-ačrebški univerzitetni profesorji a listi HRSS.
Ivana Predavca) in od tajnikov. Podpisa Stjepana Radića danes nI nikjer. Iz tega deistva pol't'čnl krogi sklepajo, da se Stlepan Radić v resnici več ne nahnia v Zagrebu.
K vpokoiitvi petorice zagrebških univ. profe.soriev pripominja »Slobodni dom« in objavlja celo v s**»*N*ni obliki, da ponudi predsedstvo HRSS pri vo-Ptvah pet kandidatskih mest vpokojc-nim profesorjem. Kot kandidati se postavijo na listo HRSS in to v krajih, kjer je njih izvolitev zasigurana.
»Slobodni dom« je končno glede razkritij beogradske »PoIH^ke« o tatvini važn7h dokumentov iz boljševiškega poslaništva na Dunaju in v teh dokumentih se nah^jajočffi obveznosti Stjepana Radića gfede boljševiške propagande v Jugoslaviji zelo kratko beseden, a obiaviia, skušajoč oslabiti globoki v tisk, ki so ga napravila ta odkritja na vse vodilne faktorje, značilen »demanti«, ki pa je vse preje kakor to. ^Slobodni rtom« kratko veli, da so ti dokomenti fal7?fTkat, ker ITI. internana-ciionala ne sklepa nogodb. nego samo sov'ftska vlada. Pogodbe skleoa so-vjetska vlada javno, ker ne vodi tajne diplomacije in podpisuje samo javne pogodbe. Tajna pogodba s Stjepanom Radićem ne obstoja! Izjava vodstva HRSS je v vsaki točki zelo pomanjkljiva, ker ne navaja točnih protiargumen-tov.
Volilna borba.
Postavitev kandidatnih list. — — Beograd, 3. decembra. (Izv.) Izvršilni odbor Davidovićeve demokratske stranke je na včerajšnji dopoldanski seji potrdil nekatere nosile kandidatskih list. Potrjeni so: dr. Slavko Šečerov kot nosilec liste za volilni okraj Vel. B^ekerek proti zunanjemu ministru dr. M. N i n č i ć u, Manoj-lo S o k i ć v čačaškem, dr. T o m 1 j e -nović na Sušaku, dr. Voia Marin-
L. Davidović nastopi v Ljubljani.
k ov i ć v Požareven, Dragotin P e -č i ć v moravskem, dr. Voja V e i j k o -v i č v podriniskem. dr. Uja § u m e n -kovic v bregalniškem In Kosta T i -m o t i j e v i ć v smederevskem. Ljuba Davidović je no^lec liste v Črnigori, Beogradu in nastopi tudi kod kandidat Širšega bloka v Ljubljani. Današnja ^Politika« kratko javlja o tem. da bo Ljuba Davidović nosilec liste tudi v
reducirajo obrate in se lovijo v ravnotežju pred sedanjo okrutno gospodarsko krizo. Na tisoče delavcev je na cesti. Tu na tej krizi se očigledno kaže, katera pot je prava, ali tista, ki prorokuje nemogoča nebesa in nasilja, abstinenco in upornost proti gospodarskemu procesu in slojem, ki ustvarjajo industrijo in s tem blagostanje stotisočev delavcev, aH pa tista, ki pravi, da se je treba spametovati ter po modernih angleških in amerikanskih vzorih povrniti na realna tla pozitivnega produkcij-
skega dela, sodelovanja v gospodarskem procesu, podpiranju in izpopolnjevanju tega procesa in s tem k solidarnemu gospodarskemu redu. Proč torej z abstinenco, proč s sebičnimi proroki, nazaj k skupnosti in medsebojnemu podpiranju! Ustvarimo novo, boljše ozračje med slovenskim delavstvom In našim industrijskim gospodarstvom! V to pa je treba, da zavrZe delavstvo samo svoje krive preroke in da se postavi na tla pametne, stvarne* mogoče socijalne politike!
Ljubljani. — Novinarji so včeraj vprašali dr. Hohnieca, kaj je s skupno listo Ljube Davidoviča za Ljubljano, pa jim je kratko odgovoril, da vprašanje Še ni rešeno.
Glavni odbor radikalne stranke je tudi včeraj imel sejo. ki je trajala od 17. do IS. Prisotna sta bila Nikola Paši ć in Ljuba J o v a n o v i ć. Glavni odbor je na podlagi sklepov okrožnih in srezkih strankinih organizacij potrdil nekatere kandidate kot nosilce liste. Potrjeni so: dr. Radonio za Suboti-co, Ljuba Jovanović za severno Dalmacijo, dr. Slavko M i le ti ć za Novi Sad, Jovan C i r k o v i ć za Bttolj, Marko T r i f k o v i ć za Sombor, dr. Vasa Jovanović za Bihać, dr. Ivko I v k o v i ć za Virov itico, Toma Po-p o v i ć za Kosovo in dr. Milan Stoja d i n o v i ć za južni Banat. Na osrednji glavni odbor radikalne stranke prihajajo dnevno poročila, ki konstatiralo enotnost radikalne volilne fronte. V vseh organizacijah so potisnjeni v ozadje osebni in lokalni interesi, povsod so bile odstranjene zadnje ovire, le v vraniskem okraju obstojajo nekateri osebni spori. Te spore glavni odbor izravna na miren način.
Volilni rnnrazum nacijonalnega bloka v Sloveniji.
— Beograd, 3. decembra. (Izv.) V ministrskem predsedstvu so bila danes dopoldne posvetovanja, katerim so prisostvovali min. preds. Nikola Pašič ter ministra Marko G j u r i č i ć in dr. Milan S r s ki č. Glavni predmet posvetovanjem so bila vprašanja, ki so v tehničnovolilni zvezi za akcijo nacionalnega bloka v Sloveniji, odnosno v ostalih eksponiranih krajih. Popreje je imel ministrski predsednik daljši sestanek z ministrom prosvete Svetozarom Pribičevićem. V prosvetnem ministrstvu je bila nato konferenca sa-mostojnodeinokratskih ministrov. Nadaljevala se je debata o pobojih za akcijo nacionalnega bloka. Po poročilih iz Sarajeva je tudi za Bosno in Hercegovino predlagan volilni kompromis med samostojnimi demokrati in radikali. Samostojni demokratje zahtevajo za se tri mandate. Gotovi pomisleki še tu niso odstranjeni.
VAŽN*» SPREMEMBE V DIPLOMATICNI SLUŽBI.
— Beograd, 3. decembra. (Izv.) V najkrajšem času se izvrše važne spremembe v diplomatični službi. Na vodilnih diplomatičnih mestih se izvedejo nove razvrstitve. Tako je belgijska vlada že dala svoj agrement k imenovanju dosedanjega našega poslanika v Rimu A n t o ni j e v i ća za poslanika na belgijskem dvoru. Panta G a v r 1 -1 o v i ć se premesti iz Bruslja v Budimpešto in Tihomir Popović Iz Budimpešte v Rim.
SESTANEK MUSSOLINI — DR. NINCIĆ.
— Beograd, 3. decembra. (Izv.) Današni jutranji listi javljajo, da se sredi meseca decembra sestaneta italijanski ministrski predsednik Mussolini in zunanji minister dr. Ninčić. Italijanski poslanik Bodrero je včeraj razpravljal tudi o vseh problemih in tekočin zadevah, ki se imajo na tem sestanku odobravati. V detajlih se ima tudi rešiti program poseta naše kraljevske dvojice v Rimu in druga vprašanja, ki bodo okrepila medsebojne odnošaje.
POLOŽAJ NA ZAGREBŠKI UNIVERZI.
— Zagreb, 3. decembra. Na zagrebški univerzi se lc deloma izvršuje stavka sepas ratistov. Hanaovci so danes na vse zgodaj zjutraj zasedli univerzo, zaprli vrata ter tako poskušali preprečiti predavanja in omogočiti stavko, ki ima trajati pet dni. Tej stavki se niso pridružile nacijonalne skupine. Na medicinski in tehniški fakulteti so se ne« moteno vršila predavanja. Vlada tu mir. Večje razburjenje je zavladalo na glavnem univerzitetnem poslopju, kjer so skušali Hanaovci s terorjem doseči stavko. P r oreh* tor dr. Zimrnermonn je nato od god it predat vanja in danes potuje v Beograd. Ha deski filozofske fakultete je pritrjena objava, da so do nadaljnega predavanja odgođena*
Nase razmerje do Rusije.
— Beograd, 3. decembra. (Izv. Ob 12.) Vladin or^an oSamouprava« objavlja z ozirom na aktualnost razkritij o boljševiški propagandi v Jugoslaviji dva zanimiva članka pod naslovom ■>Boljševiska rovarenja*. »Mi in sovie-ti«. Članek je pomemben, ker analizira doslej vladajoče razmerje med našo kraljevino in sovjetsko Rusijo. »Samouprava« konstatira, kako so gotovo dobo vladali korektni odnošaji med boli-ševiško vlado in našo državo. Zadnji čas se ie pojavilo neprijateljsko razpoloženje sovjetov proti kraljevini. Vlada je skušala s taktnim postopanjem varovati načelo nevmešavanja v notranh: ruske razmere. Nedvomno je dalje, da naša vlada ne sme in ne more držati križem ruk napram vmešavanju sovjetov v naše notranje prilike. Članek končno ugotavlja, kako hkuša boljševiški režim v naši državi, ki je vedne« veljala za trdnjavo reda. in miru, s pomočjo Stjepana Radića povzročiti razkroj v državi. S to akcijo odpadejo s strani naše države vsi mednarodni obziri, ki se jih je vlada strogo držala proti sovjetski.
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 7.50. Ljubljanska borza.
LESNI TRG Deske 18 mm, 20 mm, III. vrste, frca Ljubljana: blago 505; deske IS mm. I.. II., III. vrsta, frco Ljubljana: denar 580, blago 600; testoni 2.25, 25 cm, od 10—29 mm. me-dia 23, frco meja: denar 650; brusni les po uzancah Ljubi j., borze, fco. nakl. posta* ja, 1 vagon: denar 220, blago 225, zaključek 220; bukova drva, 1 m dolžine, suha, frco nakladna postaja. 2 vagona: denar 25, blago 26, zaključek 25.
ŽITNI TRG. Pšenica, domača, fco. Ljubljana, denar] 410; pšenica, bačka, par Ljubljana, blago 455: koruza, nova. fco Postojna, trans, gar., 5 vag., dt-nar 240, blago 245, zaključki 245; koruza, nova, fco. slav. post., na potu, 1 vag., denar 185, hlar.o 190, zaključki 190; ovc*, bački, fco. Ljubljana, blago 345; fižol, rib* ničan, fco. Ljubljana, ori?.. denar 415; fižol, prepcličar, fco. Liubljana, orig., denar 485; fižol, mnndfl'on, fco. Ljubljana, denar 390; fižol, rjav. fco. Ljubljana, orig.. denar 410; fižol, rthničan. ćiščen. b n. fco. Postojna, trans., bla^o 515: fižol, preneličar. čiščen, b'n, fco. Postojna, trans., blago 590; fižol, mandalon, čiščen, b/n, fco. Postojna, trans., bla^o 4S5; leneno sem., fco. Ljubljana, dc*' nar 700; otrobi, srednje d^bel?, fco. Ljublja* na. blago 225.
EFEKTI.
Celjska pos. d. d. 210. Ljubljanska kreditna banka 220—230, Merkantilna banka 124, Strojne tov. in liv. 130—I4S. A%% kom. zad. dež. bke 90, Splitski cement portlancf 1470—HS0, Nihag 63.50.
Zagrebška borza.
Dne 3. decembra. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 13.24—13.34. Praga 205.15—208.15, Pariz 373.50—378.50, New-york 67.875—68.S75, London 317.75—320*75, Trst 297.36—300.35, Dunaj 0.0957—0.0977.
Valute: dolar 67—68.
Efekti: 7%t in vest. pos. 1921. 65.50— 66, 21A<<o drž. renta za ratnu Štttu 119—120, Ljubljanska kreditna 217.50—221, Centralna banka 29—30, Hrv. esk. banka 106—108, Kreditna banka Zgb. 108—110, Hipotek bka 58—59, Jugobanka 101—102. Prastediona 890—900, Slavenska banka 84—S5, Eksploatacija 76—79. Drava d. d. Osijek 225—235, Šećerana, Osijek 800—810, Isis d. d. 65—66 Nihag 54, Gutman 750, Slavonija 70—70.50, Trboveljska 450, Union, paromlin 560, Vev-
če 100.
Inozemske borze.
— Curih. 3. decembra. Današnja borza. Beograd 730. Pariz 28.37. London 24.08. Ncwvork 517.30, Milan 22.47, Berlin 1235, Praga 1530, Dunaj 0.00728.
— Trst, 3. decembra. Današnja borza.' Beograd 3330—33.60. London 106.90—107.05, Pariz 126—126.40, Newyotk 22.95—23.03. Curih 444—445, Dunaj 0.0324—0.0326, Praga 69—69.30.
— Dunaj. 2. decembra. Devize; Beograd 1034—103S. London 330.000—331.000, Milan 3079—3091, Newyork 70.933—71.183. Pariz 3912—392S, Praga 2134—2144. Curih 13.715—13.765 — Valute: dolar 70.460 do} 70.860. dinar 1029—1035, lira 3050—3070, če.' ška krona 2117—2135.
Slran 2
^SLOVf NSK!   NAROD«   ćr.v 4  dfCtmbra 1924
5it>v. 277
SOCUALISTICNI KANDIDATI
_Beograd. 3. decembra. (Izv.) Na
okrožni konferenci v Novem Sadu je včeraj socialistična stranka Jugoslavije odobrila nekatere socijalistične kandidature za Vojvodino. Vitomir K o r a č je določen za nosilca liste v novosad-skem volilnem okrožju, za Subotico dr. Milan S e k u 1 i ć in za Sombor Voja B r k i č. Voditelj socialistov Nedeljko D i v a c kandidira v Novem Sadu. *
DRŽAVNI ODBOR.
— Beograd, 3. decembra. (Izv.) Državni odbor se je danes razdelil v posamne sekcije, katerim je poverjena haloga, da na podlagi zbranega materijala določi za posamne velike županije odnosno oblasti volišča in predsednike voHInifi odborov. Razprave v sekcijah bodo trajale več dni, na kar se državni odbor sestane na plenarno sejo, da končno odobri predloge sekcij.
MEZDNO GIBANJE MED BEOGRADSKIMI TIPOGRAFI
4— Beograd, 3. decembra. (Izv. Ob 12.) V tukajšnji organizaciji tipografpv so Je zadnje dneve pojavno močno !mezdno gibanje. Med zastopniki organizacije in lastniki tiskaren so uvedena pogajanja za sklenitev novega tarifa, odnosno za določitev novih življen-skih pogojev. V slučaju, da pogajanja ne uspo, ni Izključeno, da pridejo vodilni listi v velike nsprlllke, ker jim bo onemogočeno redno izhajanje.
KONFERENCA NASLED-STVENIH DRŽAV.
; — Rim, 2. dec. (Izv.) Konferenca na-'»ledštvenih držav se je danes otvorila. — Konferenca ima v III. zasedanju rešiti. Se nekatera važna vprašanja, ki Izvirajo Iz. tangermainske In trianonske pogodbe.
ANGLEŠKI PARLAMENT. |
— London. 2. dec CReuter) LIoyd Ge-orge je bil izvoljen za eacelnika liberalne stranke v parlamentu. Asaott ostane Se nadalje na zunaj strankin vodja,
FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK IN NEMŠČINA.
— Pariz, 2. deL (Izv.) Min. predsednik Herriot je odgovoril na interpelacijo dveh elzaško-lotarmSkih poslancev glede nemškega pouka na šolah rZlzaSke in Lotaringi-je. V šolah le vlada dovolila nemški pouk 3—4 ure na teden. Obenem se dovoljuje verski pouk v materinščini, to je v nemščini. Min. predsednik je to, da se ima na šolah boi] goliti francoščina, da se mladina priuči francoskemu jeziku, ker Ima doma priliko se učiti nemščine in je obenem prebivalstvo bilo dolgo časa pod pritiskom nemške okupacije.
KATASTROFALEN VIHAR V NIZZL
—. Trst. 2. dec (Izv.) Nad francosko rivijero posebno na' Nizzo je včeraj nastaf velikanski vihar, ki je uničil nasade, prevrnil avtomobile in povzročil sploh ogromno škodo. Med viharjem je bilo tudi 60 oseb več ali manj težko ranjenih.
REVOLUCIJA NA ESTONSKEM
—..Reva!- 3. dec. (Izv.) Fta "Estonskem vtada popofen mir. V finskih vodah so za časa komunisMčnega udara opazili štiri ruske križarke, ki so manevrirale ter se skušale približati Rcvalu. Ko je bila revolucija udušena, so si križarke med seboj dajale znamenja. Estonska vlada je prepričana, da je rusko brodovje imelo na krovu ruske Čete. ki bi se v Revalu Izkrcale za slučaj, da bi se komunistični državni prevrat posrečil.
POTRES.
— Batavia 2. dec. (Reuter) V VVono-sobu so občutili močan potresni sunek. Tri osebe so bile ubite.
Ljubljana, dne 3. decembra Danes je bilo ctvorjeno zimsko zase* danje ljubljanske porote. Zasedanje bi st imelo pričeti že včeraj, v^dir je bil prvi slučaj (Seliškar — uboj) prciOŽcn r.a kasnej* ši čas, ker priče niso dospele pravočasno.
»Sorodnik« rrin'stra Trifkovica prod noroto/
Danes se zagovarja pred noroto tin pre* /riganega zločinca v osebi 2Sletn^ga Stenica Trifkovica, roj. v Gornjem Vrans!;cm pri Sabcu v Srbiji. Obtožencu, ki je po poklicu fctsoJviran. jurist, očita, obtožnica sledeč«*: da je dne 14. avgusta 1^23 v Ljubljani pr*d. lažnjivimi navedbami, da je *doktor jnris« in ^sorodnik« ministra Trifkovica. izvabi ^d Ivana Turka posojilo v znesku 30.000 Din, (češ da bo nakupil po ugodni ceni angleške funte. Pripravil ga. je ns ta način v miofo„ vsled katere je Turk trpe! 30.000 D:n škodr, r torej.'nad 4000 in nad 40.000 K presegajočo avoto in zato spada pred. poroto. Sleparijo fe izvršil Trifković ta'tosie:
Poleti 1923 je prišel v Medvede k svoii tašči Beti Pipan. Prišel je s soprogo in ic t>il brez vsakih sredstev. Kasneje je d^hi' službo v Ljubljani. Tu se je seznanil T-ifs kovic s trgovcem Ivanom Turkom iz Pre* *ke% kateremu je natvezil. da je -doktor pra* va m sorodnik ministra Trifkovica. Večkrat si je pri Turku izposodil manjše vs^t** de* na rja. katere pa ie redno oovraeeval Obto# žensc je imel tudi krpčijske s^i-c r Grvom Deet'šom, ki je imel cnon^no podjetje. TVf-jković je Turku vedno zatrjeval; da je D"* cos ravnatelj cneg* naivečiih francos'ih trgovskih podietij. >Ja ta način si ie znal pridobiti od Turka popolno za'-p^nje in prosil ga je, da mu posodi 30O00 Din. češ <da ,bo kupil od Dccosa angleške funte, ki jih namerava nato t-asneje v Beograd*- a »dobičkom prodati. Turk je šel res na Vm in je dne 14. avg"sta femčil »sorodnik'?«-.g. ministra Trifkovi'a 30.000 Din. S tem de* narjem si je Trifković nakupil razne po* trebne in nepotrebne stvari ter odšel v B*o* grad, kjer je prevzel stalno mesto nosio, ■vodje podružnice neke anončne tvrdVe; ni pa Turku omenil, da za stalno zap-'šča L rib« Jjano. zagotovil mu je le, da mu vrne denar tekom osmih dni. — Ker v določenem roku denarja nf bilo in ga t«'di ni hotelo biti. je Turk opetovano pisal in brzo javil v B~o* grad, toda obtoženec ma sp!oh ni dal od*o* vora. Zato je koncem septembra !. 1923. odšla Turkova žena Mariia v Beograd, da oredi zadevo. Čim ie pri*pela Marija T'rk v Beograd, io je Tiifkovlc" prijazno sprejel, priznal je svoje d^l-'ove, obenem pa ji je navedel, da je baš Turku po banki odposlal 10.000 Din.
Ljubljanska porota.
Kasneje je Turk pisal Še obdolženčevi ženi in aV-gim sorod; iTrom. da se mu vrne denar, toda brez uspeha. Zato je Trifkovi« ća ovadi!.
Zanimivo je. da obtoženec krat-'omalo raii. da mu je Turk sploh posodil znesek 30000 Din in cinično zahteva, da mu naj Turk pokaže kako pismeno potrdilo o pre« iemu d^rarja in čemu da ga je ■ šele dne 3 febrrarja t. 1. ovadil Priči Ivan In Marija T"rk dosledno trdita, da je Ivan Turk izro* čil obtožencu zgoraj otnerj-no posojilo in da je t'*di obtoženec Mariii T"rk sam pH* mm% da ie d*nar nrejel. Obtoženca že do» vrli kara1'trrižira deistvr. da i" ro *voi*m odhodu iz Li"Hiane izvršil tvdi v Bcog-** d"J precej golj-ifij in sleparij, za katere se ho mors! zagovarjati pred pristojnim sodi* s čem v' "Scogradu. i
OBTOŽENCEV ZAGOVOR.
Obtoženec ima eleganten in sig iren na« ston.: PrioravTicn je imel obširen pismen zagovor. Češ <Ia ni v govoru vešč slovenšči* ne. Predsednik: »Saj lahko govorite v svoji materinščini!«
Pri"d.-cd 'ie • višji sodni svetnik Mladič, voran^a sodna svetnica Jan?a in Merala, d-^avno p-avdrviStvn zastopa dr. Ogoreutz, zagovornik dr. Knaflič.
Nato je obtoženec govoril skoraj pol* drvgo uro izredno pretkano in izbrano, ka» kor more 1<~* bivši jttrist. Pravi svoi »načaj ie razkrinkal s tem, da je vlačil na dan naj* ' int'mncjše rodbinske razmere svojih bl'ž» n;?h ter se irdaial ori tem za egiptovskega Jo?efs. PosojMo 30.000 Din odločno zari1-a. češ da si je Turk to enostavno izm^sMl. da se maščuje za nezvestobo svojo Žene. — Državni pravdnik je končno z energičnimi vprašanji spravil obtoženca iz ravnovesja,
ZASLIŠEVANJE PRIC. Prvi. je bil zaslišan zasebni to?itcli Tv. Tturk, trgovec m nosestnik iz Preske, ki ie decidirano ponovil vse točke obtožnice. M a* riia Turk, soproga nreišnjega, i^tntako vztraja pri vseh prvotnih izoovedbah. — Matetič, lastnfk reklamnega podjetja »Aloma« izpove, da je bil obtoženec spre* jefc ker se je izdajal ra doktorja i"ris, in za sorodnika ministra Trifkovica. Kot za« stonnik podrvžnice v B-ogradi je zakrivil ra^ne r>«">neverbe in n^po^vno^ti, Ict je v naik^ft'**m času zmanjkalo iz blagajne nad 18.000 Din. — Ostale priče so izpovedale, (reko je obtoženec povsod dclaU.ali vsaj skušal delati dolgove s pretvezo, da rabi denar za valutne špekulacije. Iz vseh pri« čevani in pismenih poročil je jasno, da te ob*-oien"c izredno navihan sl^oarček. (Ob sklepu lista razprava še traja. Izid priobčimo jutri.)
se dajala zadostnega jamstva za ne«
pristrcn>ko !n pravično izvrševanje zakona, s»e vlada ne bo bala «eio spremeniti zakon o stalnosti sodnikov in bo,
ako bi to bilo potrebno, rednim potom spremenila tudi ustavo, da se tako državi zasigvra popolna varnost. Pod nobenim pogojem ne bomo dopuščali, da bi katerokoli sodišče krojilo kapo državi.« —»Politika« je resen list, in ni verjetno, da bi si izmislila vest o Ra-dičevi zaroti. Dogodki na Hrvatskem kažejo, da je jedro njene vesti istinito. Ako sedaj vlada, iniajoč v rokah dokaze o Radićevib načrtih, z vso strogostjo zakona nastopi proti temu botj-ševiškemu eksponentu na Hrvatskem, moramo ta korak, vlade samo pozdravljati. Razkrojevalnemu Raćićevemn de-tovanju je treba enkrat napraviti energično konec.
= Francoski publicist v Beogradu. Podpredsednik senatne komisije za zunanje zadeve in francoski novinar Gc-or?es Reviiaid je včeraj iz Sofije prispel v Beograd. Revmld je velik prijatelj Bolgarov. V Sofiji so mu prirejali sijajne sprejeme ter ga pozdravljali z največjimi simpatijami. Revnald je v Sofiji predaval tudi o pomenu »Društva narodov« ter so temu predavanju prisostvovali bolerarski kralj, vsi člani vlade ter ostali dostojanstveniki. Naš zunanji minister dr. N i n č i ć jc na čast Reyna!du priredil v hotelu »Palače« obed. na katerega so bili povabljeni prosvetni minister P r i b i Č e v i ć. Ljuba Jovanović, poslanik Tiča P o p o v i ć in oba pomočnikpa zunanjega mimstra. V razgovoru z novinarji je narlašal, da pride prej ali pozneje na Balkanu do končnega sporazuma med narodi in,da bo sklenjena mea obema sosednima državama zveza prijateljstva. Revnald je snoči odpotoval z orijent-^ksnresom v Pariz.
== ItaliJrnsVa opozicija prot! ta-š'zmu. Musso!*ni dobiva hude udarce dan na dan. On vabi in zaklinia Italijane na skupno delovanje v okvirju fašizma, ali veliki vodja je vedno bolj osamljen. 7->stopn;ki opozicije so zborovali v Mlanu in se ocločno izrekli proti vsakemu kompromisu s fašizmom. Zastopnikov je bilo okoli tisoS, med njimi 74 posTancev in 27 bivših po-sbneev. Na odru je bila Matteottij?va ?15ka. Turati, Arrmdola, Mauri. Nobiii, Facbinettt so odklonili vsak razgovor in vsak dogovor s fašisti. Turati j? ostro prijemal faš?stovrko vlado, nnvajaioč, kako hoče porabiti zborovanje Društva narodov in prihodnje sveto leto za barantanje v svrho kompromisov. Fašisti bo''o cn<?riralL tudi z amnestijami, ali italijanski narod fnfi noče iz rok vlade, ki je odgovorna za-strašne zlor^me. Dan amncst'j nastopi, ko bo Ttaiiia zop'it evropska in zopet last Italijanov!
Pclitične vesti
boilsevlV! Jugoslaviji.
= Radić le v zvezi z pripravljal revolucijo v Beogradska »Politika« poroča, da je zavladala v sovjetskem poslaništvu na Dunaju velika vznemirjenost, ker so-izginili iz arhiva dokumenti, ki se nanašajo na zvezo Stjepana Radića z boljševiško tretjo internacijonalo. Tz teh dokumentov ie razvidno, da je Radič po načrtu tz Moskve pripravljal revolucijo v Jugoslaviji, k? M morala fzbrch-niti koncem meseca januarja prihodnjega leta. Vstaja bi se naj začela na Hrvatskem. Istočasno pa bi naj makedon-stvujušči udrli v Makedonijo, Albanci pa na Kosovo. V to svrho je dala so-vjetska vlada v Moskvi ogromne svote na razpolago Stjepanu Rad&i in njegovim zaupnikom v Jugoslaviji« Bol-garifi in Albaniji. Skupno z Radićem bi naj proti Jugoslaviji operirali tudi Mad-
žari. »Politika« nadalje javlja, da se ic neki   velenrledni italijanski nol'tik izrazil, da bo Italija takoj zasedla Hrvatsko, ako bi radfćevct v resnici začeli z revolucijo. V zvezi s to vestjo se je uredništvo »Pol;tike« takoj obrnilo na merodajno mesto z vpraSanjem, da-Ii so informacije o Radlčevih načrtih točne. Na kornoetentnem mestu se je uredništvu »Politike« odgovorilo, da ie tadl vlada dobila slična poročila z Dunaja. Na vprašanje, ako namerava vtada nastopiti   proti  Radicevi propagandi na Hrvatskem, je eden izmed ministrov izjavil r   »Predvsem bomo takoj pričeli strogo in pravično izvrševati zakone. SodTscu se Izroče vsi oni. ki imajo na vesti kak zločin prozi državi Vlada bo skrbela za to, da se bodo povsodi strogo in ročno izvrševali zakoni. Ako bi sodišče v Zagrebu ali kierkoli drugja
— Iz Mežiške doline. Ta velevažna po-stojrnka, tako v narodnostnem, kakor gospodarskem oziru je vsekakor vredna, da bi se jo večkrat spomnili. Tu imamo bogat rudokop svinca in rrrderno urejeno topPni-co ter tovarno za izdelavo Siber in svinčenih cevi. L?stnfca vsega tega je neka bogata ?n?leška družba (The Crntral Zr.ko-pean Mns.), ki ima pa nrstavljeno po večini samo naše uradnIŠtvo (s par izjemami, ki so že preko 33 let v službi pri podjetju). Prej je ril ta velikanski obrat v nemških rokah. Ob prevratu je princi ped sekvester, k! pa se iz raznih vzrokov ni posrečil in tako je prišel sem angleški kapital. Priznati pa se mora, da ta dr??2ba v lojalnosti napr?m našemu nacijonalncmu živ'ju, dr'avl, delavstvu in uradniStvu prav gotovo prednjači pred drugimi inozemskim\ dru/bami,   ki imrjo kapital vložon v naši državi. Tudi ga menda ni podjetja, ki bi s takim obratom imelo samo nacijonaln°-na-predno uradniStvo. Priznati je treba, da je tu p**a meja dobro zavarovana nppram nemškim invazijam.   Zlasti lepo uspevata sokolski društvi v Črni in Mežici, prvo pod starosto br. Verbičem, nadgozdarjem grofa Thuma, drugo pa pod br. Fajnekom, nadu-čiteMem v Crni. Seveda stoje tema dvema narodnima borcema kreoko ob strani tudi drugi, predvsem blagajn'k rudnika br. Dvornik, tajnik družbe br. Kordan, obratovodja tonjin'Je br. jn«r , Fettich, ing. Ongr>la, po-nejšek i. dr., kojih imen se ravno vseh ne moremo spomni ti. Sokolsko društvo v Črni je v nedeljo 30. pr. m. pros'avilo praznik ujedinienja z lepo uspelo člansko zpbavo, sviranjem tambura$kega zbora, zaobljubo novega Člrnstva in predavanjem br. Iva Berščnka Iz Ljubljane o sokoistvu in ujedinienja. Večer je lepo uspel in se je nabralo za Savez preko 3',o dinarjev. Društvo je pokazalo, da je kos svoji nalogi fn da se v polni- meri zaveda poslanstva sokolske ideje ter razumeva važnost te ob meii. V ponedeljek dne 1. dc«mbra pa se je na isti način proslavil praznik ujedinjenja v Mežici. Tudi mežiški Sokol prav nič ne zaostaja za prvim in Že osebi starost obeh druStev Jamčita za prospeh Sokola m nacijonalne misli ob meji Tudi na tej proslavi je imel br. Ivo Berščak kratko predavanje o ideji   sokolstva in ujedinjenja, spomhijajoč se dnevov sužnesti in vele-važnega momenta   osvoboditve, oziroma proglasitve ujedinienja dnp 1. decembra ob 8. uri zvečer 19\K leta. Govora ob otvoritvi   sla vnos ti in ob momentu zaobljube članstva obeh starost sta segla vsem globoko v dttso in napravila najbolj §i utls. V Mežici le br. BerSčak ob tej priliki posebno pozdravil tudi naše navzoče nacijonalne orožnike. Naglasa! je predvsem, da Je ravno orožnistvo ono, ki lahko vedno propa-
^ir- idejo Jngoslovecstva ic važnost, da orožniki prožeti naciionnlneg^ duha. Tudi t*j ic jc.^JTilo ii.wu.vcz pteku 530 diaar-iev in is to tako za tiskovni sklad slov. časopisa čez mejo preko 300 dinarjev. Obema društvoma že Imo čim največ uspeha v bodoče ter kličejo funkciionarjern: Kreoko in neustrašeno naprej po začrtani poti, kot piionirji svetih idej ob meji! Zdravo!
W0 IDEAL KIHO
Od četrtka do vStev^i nedel;e t m. kinolj jbljenec
mm
v pretresljivi drami
Žrtev časti
7376       V PONEDELJEK
„Maks Linder<( |
Izpred sodišča.
— Predrage podkvlce. Matijo Grabner-ja, trgovca z raznim blagom v Florianskl nlid, je obtožil vpokojeni železničar Grilc, da ie prodal njegovi ženi par podkvic za na pete za S Din 50 p, med tem ko jih dobi v drugih trgovinah po 1 Din 50 p. Grabner je bil obsojen radi prestopka člena S. zakona o pobijanju cen na 3 dni zapora in poleg tega še na 500 Din denarne globe in v slu-
. da ne bi plačal te globe, zopet na 10 dni zapora. Zastopnik obtoženca pa je prijavil vzklic m je ugotavljal na podlagi zdravniškega spričevala psihijatra dr. Robide, da je računal mož le pomotoma preveč, ker je še star, bolehen in !tna tudi hudo možgansko bolezen. Njegovih ljudi pa slučajno takrat ni bilo v trgovini. Vzklicni senat "je upošteval ta zagovor, ki je bil oprt na jasno strokovnjaško mnenje in je razveljavil prvo sodbo ter je obtoženca oprostil.
— Za delo Je preniraz! o Beračila sva res po mestu, za de!o pa nisva vprašala, ker je premraz!« Tako sta se odrezala predsedniku senata dva še mlada postopačka Lauter in Spitaler. Oba sta bila že večkrat radi potepanja in beračenja kaznovana fn jih policija in sodišče dobro poznata. Obtožena sta bila radi prestopka po členu 6. zak. o zaščiti države vsak na 1 mesec zapora. Pri Lauterja pa se je giasila sodba tudi še tako, da ga oddajo po prestani kazni v prisilno delavnico, spitaler pa se je proti tej sodbi pritožil, češ da se mu zdi kazen previsoka in da on le radi tega ri delal, ker ni imel delavske knjižice, ker mu io je zaplenHa policija rr. raoi te^a ni mogel dobiti dela. Da se ugotovi ta njegov zagovor, ie bila obravnava preicžena v svrho dobave njegove poselske knjižice, s katero se le zagovarj-il.
Iz Celja.
—c Tatvina Arc^e*«. Dn*; 2y. oovccxbra ičed 5. in d. *-ro zvečer jc bilo ukradeno gostilničarja femerju n« Glavnem trgu dvo* kdo, vredno 1250 Din. Tatu še niso izslediii-
—c Sokolsko društvo v Celju je do pre* klica ukinilo radi epidemije škrlatico tele« vadbo moške in ženske dece.
—c Mlklavz-v večer priredi v petek dno 5. decembra ob 20. zvečer v Narcdnem do* nrJ Narodna čitalnic-. Na sporedu je nastop Miklavža s spre ms t*, na, rez delitev daril in prosta nabava.
—c Čebelarska podruirnej za Celja tn okolico* ima v .icdeli"' dne 7. t. m. cb 3. uri popoldne pri Konfidcntiju v .Tavcdni svoj redn: občni .'.bor. Ob tej pcfliki se bo vršilo tudi strokovno predavanje.
— Tatvina. V vili >pArkhof« je bUa ukru dena rdeča bosanska preproga Ža stori!cem ni sledu.
—e Zglasite%* oficirjev, ki to biH fror" taki vpekojeni v bivši avstrosogrski mur,.* arhiji. Mestni magistrat objavlja fazgl^.-, glasom katerega morajo vsi r^oraj imcn<> vani oficirji poslati komandam vojrjih okre« žij. na katerih teritoriju imajo svoje *:alr.o bivališča, sledeče podatke: 1. čin. s katenm je bil stavljen v pokoj: 2. ime in priimek; 3. po kolikih sHžber.ih letih je bil stavljen v pokoj: 4. zadnja letna plača v kronan izplačana ob easn. ko Je b:l stavljen v pokoj: 5 katera d-žavna blaga in j mu izplačuj« pokojnino; 6. bivališče in pristojnost. Ti po* datki se morajo nemudoma vposlati kom -dam vojnih okrožij. Vpokojeni oficirji v območju mesta Celje se pozivajo, da vpi Hejo v najkrajšem času /roraj navedene po* uatke na komand^ vojnega okrožja v Celju, Prešernova ulica 10
—c L'mrla ic na Krekovem trgii * Jo" po stotniku g?.. Josipina. AgncoLa v stat stJ 66 let
—c Andrejev sejem. V torek sc je v Celju vršil takozvani Andrejev sejete. Zlj nanjih trgovcev je prišlo navadno število. Na ž'vir.ski sejer.; je bilo prignano kakih 150 j«lav živine ra;rnc vrste. Kupčija na živ vinskem, kakor tudi na kramsrskera se^tntl je bila srednja.
—c Hišnim posestnikom? Mestn? r.i.i^k strat razglaša: riišni posestniki, odnosno njihovi zastopniki se pozivajo, da v nai^ kraišem času. najkasneje na do 1. jen".irja 19?5. prekrijejo defektne dele streh, izcistiio žlebe ter popravijo poškodovane žlebe in odtočne cevi, ki valcd slabega stanja pušči jo deževnico in mnogokrat onemogočajo. ur>orabo hodnivov. Proti ontm hipnim po sestnikom, ki bi sc temu nerivu ne odr\*au, se bo kazensko postopalo po toraduvnih oredpirih.
iz Maribora.
Kakor gledališča, koncerti, plesi, cirkusi in druge prireditve, kjer najde človek po delu odpočltek in razvedrilo, tako ima tudi kino svojo specifično publiko, ki ne zamudi nobene predstave, če ni slučajno v žepu luknje. Takozvana filmska umetnost je zad-nia leta tako napredovala, da postaja kino važen faktor družabnega življenja. Njegov vzgojevalni, zlasti pa proDaeandm pomen je segel tako globoko v najširše plasti človeške družbe, da so bili javni organi primorani regulirati razmah re nove sile, ki lahko deii-je tudi negativno, zlasti če je film pri krojen tako, da razvnema fantazijo in pospešuje slaba nagnenja mladine. Fiimska umetnost je namreč Često profanacija prave umetnosti, ker gre podjetniku zgolj za finančni efekt ne glede na moralni učinek in posledice vprizorjenih fantastičnih izmišljotin. Pri nas so bolj redki filmt. ki bi jih mogli pozdraviti in priporočati. Med take izjeme spada nedvomno remek-dek> filmske umetnosti rNibelungi«, ki je predvaja, te dni »fTletni Kino Matica*.
Namen teh vrstic ni reklamni, ker *Ni-belungi* po svoit dovršeni režiM, klisični vpnzoritvi in kvalitet! delujočih oseb ne potrebujejo običajne reklame. Krona srednjeveške narodne poezije, kakor nazivajo to pesn-tev. je na^la v moderni režiji dostojnega nas'ednika. Gledalca preseneti tehnična veličina in klasična inscenerija tega filma tem bolj, ker je pomaknjeno življenje za cela stoletja nazaj in je torej režija zelo težka. Navzlic temu S3 »NibeJungi« tako precizno, časovno, krajevno tn Idejno točno vprlzorjenl, da se mora gledalec nehote čuditi kolofalnemu napredku moderne tehnike. Srednjeveški gradevi in trdnjave, neprehodni gozdovi in pravljične pokrajine so tako nrvstersko posnete, da se gledalec nehote vživi v one davne čase. Pred njim se razvije zelo ver)etr\^ in naravna slika srednjeveškega življenja. Nekoliko manj srednjeveški in verjetni so nekateri igralci, zlasti Hagen in Kriembida, dočim je Siegfried naravnost presenetljiv. Divni in umetniško dovršeni so prizori, ko Siegfried z nepopisnim zanosom posluša petje črne ptice, ki mu omaninte skrivnost, da postane neranljiv, če ga oblije zmajeva kri, ali žvrgolenje drobne ptičice v cvetočem grmu, ko Izda Kriemnfldi rajno Bnmhildlne zapestnice. Tudi ostali kino-igralci so v tem filmu dobri. »NibeTungi« so privabili v Ljubljani mnogo občinstva, ki sicer ne zahaja v kino. Marsikdo si teli, da pride na platno še več takih del.
Konzulati v Ljubljani:
CeSkoslovalka: Breg 8/1. Belgija: Urad Ljubljanskega velesejma. Avstrija: Turjaški trg 4/11. Italiji: Zrinjskega cesta 3/1. PoTtufelfka: Dunajska cesta 33. Francija: Dunajska cesta (Ljubljanska
—m Proslava narodnega praznika * Maribora. 1. december kot praznik r»£rodnega in državnega ujedinjenja Srbov, Hrvatov rn Slovencev je Maribor siovesno praznovat Vse mesto je bilo. v zastavah. Ob 10. pa je ime! knezoškof dr. Karlis v stolnici zahvalno r!užbo božjo, kateri so prisostvovali številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti z velikim županom dr. Ot-mariem Pirkmaferjem čelu. V pravoslavni kapelici je daroval službo božjo prota Trbojević. stovesna daritev pa je bila opravljena tudi v evangeljski cerkvi. Na vseh šolah so bile dopoldne posebne proslave. Popoldne je bila v Gotzovi dvorani mladinska oriredltev, ki so jo priredili učitelji pod okriljem ^Pomladka Rdečega, križ^. Vsa dvorana je bila nabito polna ter je prircvl'-tev sama sijajno uspela. Sodelovalo je več Šol. V narodnem gledališču je bila sTarvmošt--na predstava ooere t Nikolaj Zriniski-. pr? kateri je pel g. Vučkovič kot gost. Posebno proslavo je priredil tudi Sokol v dvorani Narodnega doma. Proslave ie je udeležil velik: Župan dr. Pirkmajcr in v i:ne..u mestne občine župan Grčar. Spored proslave je bil zelo obširen In različen ter ?e obr člnstvo, ki je dvorano popolnoma 'zasedlo, nagradilo vsako točko z burnim aplavzom. Pri prireditvi je sodeloval tudi pevski zbor »Glasbene Matice«.
— Slovensko trgovsko društvo v Maribora obhaja letos 20 letnico svojega obstoja
V spomin na velevažeo dogodek, ko je par agilnih trgovcev in trg. pomočnikov ob razmerah, ki so vladale leta 1904 v skoro po* polnoma ponemčenem Mariboru, imelo vo-gum ustanoviti slovenski trgovski klub, \t katerega se je kmalu nato razvilo Slovensko trgovsko in obrtno društvo, po prevratu pa Slovensko trgovsko društvo, priredi društveni odbor dne 6. decembra ti. v gor« njih prostorih Narodnega doma Jubilejno slavje. Na sroredn je nagovor o postanku, razvoja in pome mi društva, godba, petje moškega zbora Glasbene matice telovadni nastop trgovskega in obrtnega naraščaji, ples Itd. Začetek točno ob 20. uri. Vstop prost proti vabfln. Odbor vabi najvlj-jdne.-e vse člane m prijatelje društva, da se te prireditve v Čimvečjem številu' udeleže, 51f> 'n
—m Državna borza, deia v MarJborv.
V času od 23. do 79., novembra je bilo pri tukajšnji borzi razpisanih 69 službenih mev, 168 oseb je iskalo dela In v 43 slučajih je borza z uspehom posredovala. 4 osebe so odpotovale. — V čašu od 1. januarja do 29. novembra t. 1. je bilo pri borzi deia razpisanih 6712 s'užbenih mest, 9493 oseb je Iskalo dela in v 3133 slučajih iti borza posredovala z uspehom.
—m Čaden kandidat smrti. V nedeljo okoli pol 18. je prišla na polidjsko stražnico na Koroški cesti neka ženska in Je pr*-* javila, da leži na dravski brvi na žlebu Vodovodne cevi nepremično neki moški. Na lice mesta sta takoj odšla dva stražnika, ki sta na nevarnem kraju našla nekega moškega, baje trgovca iz predmestja. Lakc-nično Je priznal, da je hotel izvršiti samomor, in sicer na Jako čuden način. Napil se >e dan popreje Žganja In se nato vlegel v Žleb, trdno prepričan, da bo v spanju leno in počasi zlezel v Dravo, Fortuna pa mu )e bila topot naklonjena in ga je obvarovala smrti v hladnih valovih.
Nemčija pred novimi volitvami
Neld ugledni angleški Ost it pisal povodom novih volitev v dveh velikih zapidnih državah, da je leto 1924. leto volitev Nenavadno pogoste spremembe v vodstvu dr« Javnih poslov kažejo, da poMtičr.a atmosfera v Evropi Se ni Cista in da preteče ?e mnogo vode, predno se duhovi pomirijo. Tak pomen imajo nove volitve v Nemčiji dne 7. decenbra, katerim se pridružijo tudi nove volitve v pruski in nekatere druge deželne zbore. Zadnje volitve 4. maja 1924. so se vršile v znamenja za aH proti Dawe-soverau načrta, kar pomeni za ali proti izpolnitvi versafllske pogodbe, kolikor se nanaša na nemške reparacijske cbveznostl. Po teh volitvah je prišel na krmilo dr. Marx, dasi je bila njegova stranka v manjšini. Z erim delom glasov nemških nacionalistov, izvoljenih pod geslom »Doli z versaillsJo pogodbo!« je Mant spravil Dawesov načrt radi v nemškem parlamentu pod streho. Ali ta notranji in zunanji uspeh, kakor tudi sledeči triurni povodom nemškega posojila v ieijozerostvu, je imel tudi senčne plati zi usodo Maržovega ministrstva. Nemški nacl-jonalisti, ki so glasovali za zakon, po ka-teren naj bi prešle vse nemške državne železnice v roke privatnih delniških družb, so zahtevali, naj se Izpolnijo obljube, ki jim jih je dala vladajoča Stresemannova stranka glede štirih ministrskih sedežev; te portfelje bi morali dobiti nacionalisti takoj po cdobritvi Dawesovega načrta. Streseman-acvi prijatelji so zahtevali, da se nacljona-Hstom odstopijo Štiri mesta vvlatti. Tako je prišlo do parlamentarne krize, v kateri je Igrala važno vlogo nemška narodna stranka pod vodstvom Stresemanna te nemška demokratska stranka z dvema nasprotujočima si tezama o koristi in škodi vstopa nacionalistov v vlado.
Da pomiri raburjene dahove m oslabi opozicijo, je Stresemann končno pristal na to zahtevo, d oči m so mu demokrat je nasprotovali, češ da bi pomenil vstop nadjo-sialistov v vlado ustanovitev desničarskega meščanskega bloka z vsemi socijalnim! in gospodarskimi posledicami v notranji in zunanji politiki S taktičnega stališča so bfli stajbolj premeteni socijalisti. Predlog, naj vstopijo v vlado obenem s skrajnimi nacijo-fiallstl, so sprejeli pod pogojem, da nacionalisti javno izjavijo, da sprejemajo republikansko obliko oprave rn da hočejo vestno izpolnjevati versaiHsko pogodbo. To je glavno vprašanje, okrog katerega se suče vsa sedanja notranja m zunanja politika Nen-čije. Ker je bil odgovor nacionalistov negativen, se je zaključila kriza po dveh tednih z razpustom državnega zbora In z razpisom novih volitev.
Kakšen bo Izid teh volitev, je težko reči Deloma sodimo o tem po razliki v političnem položaju in Idejnem razpoloženju teniškega naroda pred zadnjimi in sedanjimi volitvami. Zadnje volitve so bile v znamenja francosko-nemške mržnje radi okupacije Poruhrja, predstojeće pa se vrše v časa, ko je napeto razmerje med Francijo
in Nemčijo že znatne popustilo. Tudi gospodarske razmere so se v tem časa temeljito pred m ga čile m beda, ki je zavladala po okupaciji glavnih nemških industrijskih centrov, je večinoma odstranjena. Poleg tega je dobila Nemčija v Ameriki solidno zunanje posojilo, kar ie za njeno industrijo eminentne važnosti. Dejstvo, da se je nemška javnost po šestih letih sprijaznila z republikansko opravo m mirovnimi pogodbami, kaže jasno, kakšen veter veje sedaj v Nemčiji. Iz tega je razvidno, da sega pomen predstojećih volitev daleč preko meje Nemčije m da nI pretirana trditev, da pomenijo te volitve zadnjo postajo na poti k notranjemu in mednarodnemu miru, ki si ga želi Nemčija že od leta 1918. Koncem leta 191S. in začetkom 1. 1919. je živel nemški narod svoje politično življenje v znamenju vojaških m delavskih sovjetov, v znamenju rdečih praporov in skrajno socijalne napetosti. Delavci, oboroženi s topovi in strojnicami, so se voziti na vojaških avtomobilih po mestih in agitirali z vso vnemo za socijalno revolucijo. Schetdeman in Noske sta morala napeti vse sile, da sta s pomočjo zvestih čet preprečila pretečo katastrofo, ki jo je obetala Nemčiji boljševička revolucija. Ko je bfia komunistična vstaja v Srednji Nemčiji 1. 1922. udušena, je minila tndi nevarnost od strani levih elementov. V tem pa se je morala vlada Scheldemann-Noske, ki je podpisala versall. pogodbo, umakniti dragim elementom, ki so skušali vpostaviti monarhi K Po ponesrečenem Ca p pove m puču je biu. Nemčija preprežena z mrežo tajnih nacionalističnih organizacij, med katerimi je igral glavno vlogo znani zagrizeni nacljonallst ErhardL Kot žrtve terorističnih činov teh organizacij so padli: Erzberger. Rathenau, Scheidemann in drugi.
Leta 1922. je bila nevarnost za republiko in za mornarsko ustavo, zlasti po umoru Ratheraua, zelo velika. Proti tej nevarnosti je nastopila vlada z zakonom o zaščit ie- : publike, socialistična stranka pa je organi- [ zlrala delavstvo za borbo proti mon.-"-hl- I stom.  Nad eno leto Je visel  nad Nemčijo Damoklcjev meč državljanske vojne. Po- » kret za zaščito republike se je razširil rn teroristi so se morali polagoma umikati, ker i so stale proti njim brez Izjeme vse meščan- j ske stranke. Poleg tega se Je utrdil tudi j mednarodni položaj Nemčf;c, ker je bil spre- ; trt Dnvesov načrt,   Id pomeni v postav ttov i nemškega   gospodarstva in realen   odpor j proti monerhlstično orientiranim nacijonall-stom. S tem rezultatom Je storila Nemčija drugI zgodovinski korak v svojem povojnem rr.zvoju. In če dobi dr. Marzova vlada pri sedanjih volitvah ono trdno večino v držav-rem zboru, sestoječo Iz centra in socijaTI- : stov, ki Jo potrebuje In s katero račrna. bo j to tretji In odločilni korak na poti h konsolt- j dacijl nemSTce republike m mednarodnih od- j nošajev v Evropi. Tak je pomen predstoje- j Člh državuozboTskih volitev v Nemčiji, za katere vlada splošno zanimanje tudi v Inozemstva, i
Pr os ve ta.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
Drama. Začetek ob osmih zvečer.
Sreda. 3. dec: Veronika DesenišTca- Izven Četrtek. 4. dec: Moč teme. Red A. Petek, 5. dec.: Pri Hrastovih. Red E. Sobota 6. dec: Šestero oseb išče avtorja. Red F.
Nedelja, 7. dec: Ob 3. pop. pri znižanih cenah: Plrma P. B. Izven. Zvečer ob S. uri: Veronika Descniška. Izven.
Ponedeliek. S. dec: Ob 3. pop. mladinska predstava: Mogočni prstan. Izven Ob š. zvečer: Sumljiva oseba. Izven
OPERA. Začetek ob M 8. ari zvečer.
Četrtek 4. dec: Rusalka. Red C
Petek 5. dec: Jemifa. Red B. Sobota, 6. dec: zaprto. Nedelja 7. dec: popoldne ob 3. Gorenjski siavček, ljudska predstava pri znižanih cenah.
★   ★ *
Kako je nastala Veronika.9
(Neurejeni fragmenti iz pomenkov z avtor-lem. — Napisano po spominu.) Tako nekako mi je pripovedoval avtor:
— Z dramatskim oblikovanjem sem se priče! baviti rano, menda že kot četrto-solec Pozneje me je seveda vedno vabila dramatična oblika, kakor lahko razvidi? iz nekaterih odlomkov, ki sem jih priobčil. Sicer pa mislim, da je tudi v moji liriki precej dramatičnega elementa, ker Je v nji Izraz večne borbe in malo ali nič kontempla-fivnosti. — AH se pesnitev rodi v lirski aH dramatski obliki, Je zgolj slučajnost Meni je drama prav tako poezija kakor Hrska pesem: brez vnanje preračunanostl, rojena iz notranje potrebe, Iz obilice slik, čuvstev, izkustev, vsega napona, ki se ti je nabral v dušL Kakor za Iiriko, tako ni za dramo vna-njih pravil za konstrukcijo; edinole notranji zakon je, ki Ji nareka kompozicijo. — Da se nisem lotil že prel večje snovi, so krive razmere malega naroda, ki ne dado pisatelja živeti za to, za kar je rojen.
— Drama Je konflikt. Dejanje je po mojem vsak premik čuvstva, misli, volje, sklepov In odločitev. Dejanje Je tedaj meni predvsem notranje dogajanje, ne vnanje. Zato se mi zdi, da je v moli Veroniki za eno dramo preveč dejanja. Ce bi se snovi
•) Te odstavke posnemamo ?z »Gledalskega Bata«. Prfobčtijemo Jih predvsem za naše »atelje na deželi — Op. pred.
lotil danes, bi napisal samo iz te snov! dve
drami: eno Veroniko, drugo Jellsavlno.
•
— AH sem nameraval napisati histo-rlčno dramo? Hotel sem dati duševno dramo. Vsa historija le samo ozadje Veroniko sem mogel napisati šele tedaj, ko so mi srca teh oseb zatrepctela v današnjem, mojem ritmu.
— Veroniko sem pričel pisati v Kam-" niku. Ko mi je snov oživela, so mi seveda takoj pričeli skakati iz glave posamezni prizori, slike In osebe. To je bilo še v LJubljani. Pa sem se krotil in se namenoma vzdrževal od pisanja, dokler nisem bil na počitnicah popolnoma neoviran in prost Ko sem omočil pero za Veroniko, sem hotel dati poetično dele v dialogu; ali bo to delo drama aH ue, tega takrat nisem vedel. Zaupal sem, da bo poetsko delo, drama pa, ako sem dramatik. Ko sem potem na Bledu dovršil tretji akt, sem začutil, da bo delo res drama (v čemer si me potrdil tudi tU ko sem ti prečita! ta tri dejanja). Cim bolj sem delo nadaljeval, tem bolj Je v meni rastlo to prepričanje. Zdaj, ko fe dovršeno, ne gre več sodba meni.
— Za Veroniko bi hotel nadaljevati Celjane In razplesti slovensko zgodovino prav do kmečkfh pnntov. V nizu dram nameravam pokarati rojstvo In razvoj slovenske duše. Tudi vsega mojega dela In zlasti moje pesmi zmisel In pomen Je, roditi slovensko dušo m slovenskega človeka. To slovensko dušo, očiščeno, sem v Veroniki obrisoma načrtal v osebi Pravdača, ki Je meni najdražja. Veronika Desenlška z vse* ml drugimi osebami Je postala samo stop-nia na očiščevalni razvojni lestvici slovenske duše, — Ko dovršim to delo, se vrnem nazaj, k začetka, k oblikovanju sv. Heme, slovenske svetnice. Zanimivo Je namreč, da se je slovenska ?en$ka že davno rodila, v času. ko se moški še ni mogel roditi. Prvi zgodovinski slovenski mož — sveta, čista duša — ie zame graščak Ložar, malo znana osebnost iz kmečkih pontov. A med načrti In Izvršitvijo preteče pri nas ponavadi dosti vode, ki včasih vse odrrfavi.
—-> Sprva sem nameraval napisati Veroniki še Epilog, ki bi ga ne dal vprizoritl z Veroniko, temveč mogoče zase. Epilog bi bil zgrajen po narodni pripovedki, kako se je Friderik po Veronikini smrti na poti v Rim sestal s Heričem in sia si potem odpustila. Zato in pa, da vrže nekaj luči na prejšnje življenje Friderikovo, je HerK v Veroniki epizodno omenjen. — Iz tega epiloga nastane najbrže cela drama: »Friderik - romar«.
— Veronika je nastala navidez slučaj-mir pravzaprav pa, kakor vsako umetniške
delo, te notranje potrebe. — Bilo 9« leta 1922-, ko me je tedanji Intendant g. profesor JuvančiČ kot dramaturga opozoril, da bi kazalo proslaviti Jubilej »letnice slovenskega gledališča. Menil ie, da bi se na novo naštudirala Jurčičeva Veronika Dese-niška, s katero so Slovenci leta 1S92. otvorili svoje gledališče. Vzel sera Jurčiča v roke, a videl sem, da bi bilo treba to delo, ki ga je napisal na smrt bolni pisatelj, ne da bi ga utegnil dovršiti, preveč popravljati ali pa — še bolje  —napisati na novo. Do i nameravane   proslave nI prišlo, jaz sem j Jurčičevo Veroniko odložil in nisem več j mislil nanjo. Lansko leto koncem sezone pa j me je nenadoma pričela snov vabiti. Vzel j sem v roke Valvazorja, Celjsko kroniko, j Megiseria, Aeneja Silvija zgodovinske spi-J se in korespondenco in kar sem pač mogel dobiti o tisti dobi čitai sera, polagoma Je . oživel v meni čas in so se iz njega izločale i osebe. Zagledal sem ^nesrečno 'epo-i Vero-■ nflco (kakor ji pravi Valvazor in sem jaz spočetka nameraval krstiti svoje delo), gro-'> fa Hermana in vso rodbino Celjanov. Videl j sem idejno, da bi bil ta mogočni rod na na-; sem teritorija kot protiutež Habsburgov-cem ustvaril jugoslovansko državo. Ne zavedno — pač pa via facrl. Začutit sem, kako je snov Celjanov svetovna ta obenem eminentno narodna* ne samo politično, marveč tudi pesniško - tradicionalno. Kralj Matjaž v naši narodni pesmi — to so naši Celjani, ki so v nji izgubili ime, a dali ogrskemu kralju svoj značaj.     Ko sem Čita! brezbožni epitaf, ki si ga ie baje sestavil Friderik, sem videl, kako bistro je naš narod gledal, občudoval te sflake in — jim odpuščal. Jasna mi le bila vez med Fride-rikovim nagrobnim napisom in poslednjim! besedami kralja Matjaža:
»Bog daj toI*ko zdravja meni. da bom v vas šel k lepi ženi.-* Te besede se nI izrekel, pot mrtvaški Je pritekel. Nerad v moji Veroniki le zastopnik trga naroda, k! Celjane gleda. Jih občuduje, jim vse odpušča In o njih pesmi poje. Tega Friderika Jaz v svoji drami nisem pokazal, v mojo dramo je prišel v fazi, ko ga Je Veronika pobožala, mu s svojo Hubeznljo pomirila besno kri In razvratne strasti. A celo zdaj — očiščen po tej svoji in njeni ljubezni — ne more ukrotiti in zatajiti svojega rodu. Iz ljubezni do Veronike je prrpra*-t»erj na zločin. In ob sklepu, po smrti Veronikini* se zopet strahoma zave svoje prave prirode, ko vzklikne, da ga le ^brezna v sebi strah«. Jošt pa — Friderikov drnc: in zmanjšani dvojnik — prinaša na oder ne le v besedah, temvrč s svojim značajem sen> co in slrtnjo preišnjega Friderika. Friderika, kakršen je po smrti Veronika hočem pokazati v nadaHnl drami.
Vse to: ta sila, ta elcmentamost Cei}2-nov me Je. kakor svoj čas slovenski narod, zgrabila, da sem zane! pesem o njih. čutit sem se potomca in dediča starih narodnih pevcev slovenskih, ki so prikazovali in ne sodili!
Tako nekako je nastala moja Veronik?.
Fran Albrecht.
— Operna predstava danes izostane.
Občinstvo opozarjamo, da radi nekaterih 9vir odpade danačnla predstava Netopirja, ki bi se imela vršiti za red D. Abonenti reda D dobe operno predstavo začetkom prihodnjega tedna.
— Abonente opozarjamo na drsnašn}*^ objavo toteđenskega repertoari* to reda abonmaja. 2o javljeni repertoar se je moral Iz tehničnih razlogov spremeniti. Prihodnja operna noviteta VfTharleve Lopud-ske sirotke se vrši sredi prihodnjega tedna.
— Danes zvečer s« poje v operi »Netopir« za red D. v drami pa ie prva repriza Zupančičeve tragedije »Veronika Dese-niška* kot Izven predstava.
— t. Kritično re\'i\o je rasnoval £osp. Anton Podbersek. Vršila sc bo okoli nove* «S« leta. G. Podbe-všek nara o tem porcičn: Obravnavala bo vsa sodobna kulhima vp-«» sanja in podajala tudi smersice. Ker rs Krf* tično revijo v tisk« v sedanjih razmerah nf rnčimati na srado^tno gmotno oodpo*1^
bo vršila po predavan jih. in sicer ne «amo v Liublinni. temveč tudi v Mariboru. Cel'u, Phii--. Novem mestu. Kočevju. Kr^nm. Tf# bovljali. Jesenicah itd, T'rejevala <e bo no vzorsu Krp*'»ove vFack«rr* samo. kaicor reče« no. r rarločkom, da bodo njrni sode-Tovatetn nastopali osebno in ttstno. Ker taksnih pri* reditev 3e nismo imeli, je pričakovati, da bo dvorana prvega nastopa nabito polna.
— Vladimir iVazor: *Priće iz djefirtstva.fi \Hadimir Nazor svojom zbirkom vfctarske prič>« dao nam je nallcoše ojesničk«* priče, sto ih u našoj književnosti insmrt. Zn nji« ma ne ć*o nimalo ^ostari najnovije njegova rHrka ^Prfče iz djetinstva«. Ovc priče, p*:* ne poezije, namiienjene su o rrvom redrj naSoj omladini. Pjesnik se vraća u sanjar* sko doba svoga dietinst^a. §r« gi je pro« veo u svome starom oč'nskom d-.mui, na morskoj litici, na otoku Braču. T* pričam« iskrsavaju pred nsTia »vi dogadiaji nje«?onr» djetinjstva, po kojima je oo glavni jt:n*fe pod očinskim krovom 5 glavno b*će svotja ':raja. Prel:ra«no se crts život nes !tno k.:ko se razvija u njegovi d'tši. već i život, do* ?;idjaji i ljudi ovo^a kraja, pleđsni troz nrirmu duše djeteta. A 9?e je to r>r.*vft\mo poezijom prirode, poezijom mora i prirnor* ja. smreka i maslina. s»;ne* i mjeseca, pa onih tisuće t tisrrćc cvrčafca. Što se iz *:rsa 3l*saju svoiom pjesmom žarkoga ljeti. ? cio taj lijepi djerinski vijek svršava sa ga» mitljivom pričom »Prodika na moru«, kad ?e di-etc otkida od očinskog doma i ove prirode, s kojom se bilo sraslo, pa ga htdjom voze a grad. da bude — gimnazijalac. »Priče l£ djetinjstva* bit će najlepši božični dar ć& nasu omladinu, alt tu knjigu prave poezi* ie čitat če s umjetničkim utitkom svaki či* Kt\w a ona je naročito zanimljiva za po« znavanje V!. Nazora, jer najvažnija obilježja njegove velike pjesničke pojave vide se ka:> a zametku 0 životu njegova djetinjstva, Sto nam ga daje ove knjiga. Knjiga je idiuena* opremljene i štampane na trnom papira te stoji broi. Din 48--* vasema *
Om 0Ol—. šalje se serao pouzećem df as tmspred poslan novac« Trošak poštarine posebno. Knjižare imaju obieejni popust
— Nova Volne viceva drama. Ivo ecrate Vojnovit pite novo dramo, kl se bo imenoval* »Princese larakonova*. To je bila svaštaristinja ir čast dnbrovarSke republike.
— Rattnermnat Tagors oboist Po vesteh iz Beenos Arresa ?e tamkaj obolel znani indijski pesnik in filozof Rabindranat Tagore. PripravDal se k na odhod v Evrope, kjer je nameraval predavati o svoji živil enski filozofiji in umetnosti.
— Novs česta opera. Mladi češki komponist Otokar Jeremiaš ie napisal na lastni Hbreto novo opero. Vsebina libreta se naslanja na Dostojevskega delo v Bratje Ka-ramazovi«. Komponist Jeremia! je znan v Češki javnosti po svojih dveh simfonijah, ki jih Je fe izvajala čeSka filharmonija z velikim uspehom. V načinu kompozicije se naslanja na češko dušo, uporablja pa tudi moderne smeri.
— Šentjakobska knjižnica v LjabGant Stari trg 11 poslale zaradi naraščajočega obiska odšle) do 31. marca tudi ob nedeljah in praznikih od 0. do 12. dopoldne, vsak delavnik pa od 4. do pol 8. zvečer In Izposoja najlepše slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske In angleške knjige, Vstop v knjižnico ima vsakdo, kdor se zadostno legitimira. 519/n
— Novo Plrandelfovo delo. V MIlana so ie dni vprizorlll najnovejše PirandeTlo-vo delo r Al* usclta«. ki nosi podnaslov »Profani misterij a. Delo Je doživelo izreden uspeh. Vrši se v enem dejanju med tremi osebami. Duhovi debelega mora, trudne fe-ne in filozofa $e razgovariato na pokopališča pred lastnimi grobovi, ko čakajo po smrti v človeških telesih na vstop v onostranstvo. Razgovariato se o minulem tu-zemskern življenja. Deio Je polno pristnih J*irandeIIovih aforizmov in duhovitosti in si bo signrn^, kakor ostaTa PlrandeKova dela, osrreiilo gtedfšča celega sveta.
Svetlobno telesu „Vestu"
str^rme. satalzne in st^rrsfte s-venrK* v c?*h ireVavth i*") T
fin boafcvrafteftftb o•*»•!••
J. Otrac, Pate** Lftfbl]**skt Eređlta* bake*
Učiteljska imenovanja.
V* Li:ihtjani je imenovan /a ravnatelja TI. deške meščanske šole strokovni «»čitr!' na T. meščanski šol: Alofrif So\**k. Za stal* nI učiteljici ren«*lcm ročnin del v LjurMani sta imenovani Marija Kntifik a Rof* Jahti* pič. — V Ijvthtjanski obtasii so imenovani: Za stalnega §oiske£* •rpravftelja m Ja&ci Anton Crmek za stalnega šolskega ur*rsvi* telja v Stnarrnsrn pod Smamo £«*>ro, Jo-ttp Hlacarot, za stalno sr»IsTco trpraviteljico dt>» kTiške osnovne šole v .Vovem masttt Karr-j Itna KlemertČič; za stsnega šotskega upravitelja na Črnučah Anton Mahkota; is Stal« nega šolskega npr-vitelja v Krvnjski gori Fran Trčit:; rn šolskega upravitelje v B** $trr\jah pri Cerknici AUrttd Vodop-tvec; Tal stalno učiteljico v Stranjah le imenovana Zofifa Vnde*Šktyflsnc; za stalno učiteljico f»a dekliški osnovni soli v Sfn^m mesia Tererija Ravhek&r; na Jezici $ furrifitm** MahkofaZamikova: na Jesenicah .Orago flttdć, v Vohtem pri Kranju Jo*ipina Br<»/»--rte; v Pe\mknh Jefiea Stkeček; za stalno uči' telfico renskirt ročnih del v Kopr^vrtlku Js» kobifta Lchi&r, v DrrmžsHah Marija Hiti.
V mariborski obasti: za stalne šolske Tr^rsvirelje: v Gornjem gradu Josip K<yrbar; v Tišini (rVekmuTje> ftvge« Antauer; v Todhov? A. šožfffrič it Tribuč. Zs ?otskv^a t/p™ v i idi a pri -Sv. Perm pri M^ri^orij Fr:»r? Krcmtr; v .Stmišča Ribard Burja. Za stalne Tfčrtrlje C--cc) so imenovani: v 5trvnici Ce.-^nr Sancin x Vinice: pri Sv ŠtefAfr* pri Šmarju Emirja t*otfop-»vc in Leopoldirrt rorf^p/? vec; v 5t. V/]\* pri Veltmiu Stanko Grudiši ritk; v VtrčjI "<*a*! Stt^rrir Jsmsek \z OancA« nov; \- SoStanJu Rudolf M&caro? iz Hoc. v .^lov. Pisitr^i Josip Knim&ni v Vilenju Fran Gonrp: v Sv. Petru pri Maribcn? Madko V&gtar: v Rakovcu Fran Sevnflc v Rajhen^ bnrgii: GabTile?^ Debrfrak: v Blagovni pri Cef|o Berta Kos; v Konjicah na dekliški 0!>novTii Soli Ara Meier: v Pečicah Jo^ipina ArnšeT<: v Rogaški Slatini Ljudmila ćftn? 5ek. — Zs stalne učiteljice ženskih ročnih del eo imenovane; v Konjicah Sabin« Se* rejnik, v limbus\i Tvan Rosband: v Dobo v j Marija Gajfek-Tr-ajiek, v čadrsmn Josipina retjter. v Pt;:tu M^rta Peček*B<*Hč, v Mor* <tc? Soboti Zofija š*'ertc% pri j5v. TcmrA'nt ^ri O-mort; Marija Presker. v N*->«.i Orkvi pri ptuiu Angela Jckfič. v Zavodnji M»rija v^r* rr.ortčič. na PoJ^eii Angela GorfiSek.
Julijska Krajina.
— Trg sv. V odreja v Gorici, ki se je pričel T. m. in traja 14 dni. le razočara! crorBke ir^ovce In vse one Številne li *o hoteli ta dan napraviti kako ^npCija Svr:čft* je bi! prvi dan sejma Sv. Andreja v Go-iei res nekaj izrednega. Me>?fo je bilo pnln^ ljudi z vseh strani dežele, prišli pa so tudi dd daleč, in kupčije so bile iz* ftožne. Časi so se spremeniti in seda) goni italijanska obmejna politika ene Slovence v Trst. druge v Postolno. v Gorico samo okoličane, Gorjam sitni ne \"edo. kam bi sli, a'i v Gorico aH v Cccad in VMem, tako da fe vse zbegano in slovensko ljudstvo se boji preganjala ln zaporov, ker m nikjer varno pred 2asiedovanlen8 in Šikaniranjem raznovrstnih italijanskiti oblastnikov. Ob takih razmerah seveda ni vabljivo hoditi v Gorico na veliki sejem. Italijanski domač; trgovci v Gorici se priiemtjeto za glavo m mislilo, kakor strasno trpi goriSko mesto vsled zgrešene državne politike v obmejni deželi. Najbolj zadovoljni s sejmom so seveda gostilničarji. Živine je bilo zelo malo. Prodajala sc fe goveja živina po ceni 6 1 H kg, juli ffam J^»^ntiME_M^
prodajah po 120 L komad. Vreme Je bilo ve* dan neogodno.
— Promocija. Na vsenCilibču v Padovf le promovirsi doktorjem prava g. Franje TončiĆ iz Trst«.
— S nasilna bitem ie pretepel na Kor-isu pred kavarno >GaribaIdi< v Gorici fašist Gvido Nodus zdravnika dr. A. de Flor** ja. Ime:« sta neko častno atero. ki pa je bila te dni likvidiram. 2».to jc ta napad 5e toliko boli razburil soriško jiVhost. Nodus ie oni junak, ki je nekoč napadel tndl oo slanca dr. Besednjaka.
— Ponesrečil ta Je c* deželni cesti ari DivaCi 7lletni posestnik g. Fran Dovgan iz Dolenje vasi prt Senožečah. Na pot! \* Trst so sc mu spIa?Hi konji, padci ie z vn-za ln prišel pod kolesa. Dobi! jc tudi notranje poškodbe, katerim te podlegel v mestm* bolnici v Trsiu-
— Prva elvima poroka v KodOra se je VTšfla dne 50. m. m. Poročila se je županova frči ln oče kot župan je izvrJil uradno opravilo« predpisano po italijanskem zakonu. Tako te oče poročil svojo hčer.
Sokolstvo
— Ljubljanski Sokol Darila ga V.> klavžev večer se bodo sprejemala v petek 5. t. m. od 13. trre naprti v telovadnici v Karodocm doma 511/8
— Svečana zsobffubu no v m članov Se-fcola v Štepsnjl vest Agilno sok. društvo x Štepanji vasi je dne 1. dec. na slovesen način proslavilo praznik naSeg« nur. m drfsv-rega ajedinjenfa. Proslava, ki se vr^i^ v dm§t\-niTB domu. je bfla spojena .>» sveča-iio zaobljubo novih Jlanm* — Sokofcn. Slavnv^st je otvoril starosti br. Dricelj, ?;i fe Imel lep nagovor na navzoče ier je natts zaprisegel novo članstva. O pomenu narodnega njedinjenja Je predava! br. Korrrmc, ki ie podal nazorno sliko o zgodovini našega naroda. Njegov krasen, globoko zasnovan 30vot, je navzočim segel v srce. Po končan crn govora br. Kosmača so sledile. recitacije ln deklamacije, nakar ^e ie razvf!* r. e pri k! i ieti a zabava, pri kateri je sodelovaV) tudi pevsko druStvo Savas izpod Gelove*. Sokolski večer, ki jc p^mnol:! vrste so-koi^er«« članstva. Je rrstal vsem v leper* spotn-inc.
— Miklavfev večer Sokola na Wn
Je vrsi v petek 5. dec. ob pol 6. zvečer za otroke v spremstvu starlicv, ob pol 9. ave-£er za odrasle v S^kolskem domu na VKu. istotam se prevzemajo darila v petrf; od 2. —5. popoldne. Vstopnina prvič 2 Din x* oseb<-) drugič 5 D?::: r?!roci v spremsrvir rf'a-ri?cv prosti. 312/ri
— UobljtfD^ki Sokol p.<irec.i. kakor 2e obTp.vlieno letos ^vo? običajni Mik!av2e\-x»ečer dn- S. trn lr. dlcer za naraščaj ln če-co ob S. uri nopoldnc, v& uira^Ie ob 8. .rvečer; vi»t€>pna~.a popoldne Dhi 3; zveče; Din 8.— K^kor se :tam poroča, pride leto>;
M:ktav2   e  Lzre-i.K)   sijajnim   -vcprnst\cr; . tet bogatimi in mne^irni darili. 513u
— Sokolsko društvo v Soštaniu priredi v »ledeljo. ilr.ti .7 'iti. povodom svc^nii*-oddate telovadnice So;:ols.\esa dor::H s\r.-Jesra namcTJu lepo zasnovano akademijo s sfedečim sporedom: otvoritev telovadnice, zaobt.iubo članstva, telovadne ločke vse'^ oddelkov, koncertne točke krmservciori-stinje ^. J. Kolakove. orra^ntr^ ck)5la:!.' ir vrlegu pevskega kvarteta pKorrršija* ic Celja. Oskrba gostov je v rokah po^rt^avn--nfh narodnih dam. Ker se osebna vabita r?r botfo razpošiljala, ic tem notout vsakdo k h?p^ma intirrmcmu s!av.ia prisrčno vab!.:^. Odbor pričakuje solno iter:!ne g a obiska otl stran- someščanov, npu pa. ^!astl g orirotn r* c^od^e zveze na obe strani s popoldanskimi odroma večernimi vlaki, poedravi'1 v svoji sredi v čim lepšem številu t v.une-nje cosie, ki ao bili fia^emu Sokola vedn?* r^iklcsTr/eni in katere bi te£ko pogrešili na TSšem i;!avi70srnem dnevu, dnevu iskrenega vesel;:?, da so se uresničili smeli načrti za !u.str.; dom. N;»dcjarv"» se, da se bo na na-šem slavio b časrrrirn zastopstvom odlikovalo Celje. Pcirovče, Ž»t. Pavel, Brsslovče;' 2alcc. Polzela. Mozirje. Vransko. SJovecs gradeč, ostala drn^tva Celjske sokolske Čupe pa še ae posebej /:avodaj pomembnosli prvega sokolskega donta v ^em okraju, katerega najvažnejši ln najlepši del: telovadnica se Szroci svojemu namena na dan 7.
decembra! — Zdravo! — Odbor. 315« ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Šolske potrebščine zrn Miklarž« in BoHč 20 % popusta,
»Narodna knjigarna«v-
Turistika ln sport.
— Brakads t Zaloga. V ponedeliek 8. t. m. priredi lovska drufbn, ki ima v sa-kopu zaloški lov (načelnik dr. LovrenčlCV velfko brakado na zajce in lisice. Lovil se bo Kašeljskl hrib. Dobrodošel Je vsak lovec, ki je član -Skrv. lov. društva«. Posebej se nikogar ne vabi. Odhod te Ljubljene ob 7.50. Sestanek ob R zvečer v Zalo> ga pri Gradišku. Povratek ig Zaloga ob 18.19 Za jed In pijačo skrbi vsakdo sam. 533/s
— Kriza v beogradski »Jugoslaviji? V
beogradski »Jugoslaviji«, prvaku državo je nastala resna kriza. Prišlo je do spora med vodstvom kluba fa IgTalci ter so najboljši rgralci Jucoslavije, med lem! Jova-novič, Lnbufič. Petkovič, Ivkovič. l^trnvif me dru3» izstopili iz kluba.
— »Sport«. !z£2a Je sova iievrika beo-gradskegs »Sporta«, ki je posvečen pred^ vsem zlmskenra iportn ter pnnaia krasne slike iz nasUt krajev v zimi, tako posnetke Trigisva, Velike planine, Krvavca Itd. H* prvt strani ic slika Zdenka Svlgljs dvakratnega prvaka Jugoslavije, prvaka Slovenije tn Zagreba v smučanju. Nadatjo prmaJtf »Spori« slike agtednlh nailh športnih funt^ cljonarjev gg. dr. Cirila Žižka, Oorca. dr. Sonvana, htž. Mencmgerja. Bed jure. Ini?. Bio»>dka. dr. Ivana Jesenka tn ćr. List Je tehnično in vsebinsko na visini ter ga vsa* komor priporočamo. Cena ie 4 Dm za Ue-.vjkOjjkjoSJ^
Stran 4.
»S L O V J* K S K l NAROD«  dne 4 decembra 1924.
Stev. 277.
Dnevne vesti.
v Ljubljani, dne 3
Nemške tožbe.
»Berlmer Lokar - Anzeiger« je 29. novembra t. 1. priobčil uvodnik »Deut-scher Trotz«. Dr. Kathe Schirma-cher pravi v tem članku: »So ljudje, ki nemške klubovalnosti v politiki ne marajo. Ako je ne potrebujemo, naj čitatelji sami presodijo.c Na to pravi: »Kar dela Ceh, to zna tudi Jugosloven. L. 1919. je oropal Avstrijo za dele Štajerske in Kranjske in takoj pričel z raz-nemčevanjem Maribora, Ptuja, Celja, Ljubljane in Kočevja. Tu je postal Slovenec »gospodujoč narod«. Uprava, uradni in učnr jezik, vse to je postalo slovensko, razlastitve, izgoni so bili i:i so še pojavi »slovenskega terorja*. Vrhu tega tu, kakor tam rop na posesti nemških društev. Najbogatejša društva so bila takoj 1. 1919. postavljena pod državno nadzorstvo, ker bi vendarle lahko zapravila svoje imetje. Koncem maja 1919. je bila večina teh društev razpuščenih, češ da nasprotuje njih obstoj državnim interesom. (Slovenec se pač zaveda, kako se je ojačil s pomočjo svoje društvene organizacije.) Pri razpustitvi glasbenih in pevskih društev zapadejo isti usodi ženska društva, gospodinske šole, telovadna društva, kazine, »nemške hiše« (ognjišča nemške kulture in družabnosti), dijaški domi. nemška gasilska društva itd. in njih dragocena poslopja, zemljišča, oprava, sploh vse imetje je prešlo v roke sovražnika in zatiralca. To se je zgodilo nad 200 nemškim kulturnim in družabnim društvom z imetjem od 80 do 100 milijonov dinarjev. Ukradli so nam tudi hranilnice, banke in gospodarske zavode. Ali je moral Nemec vse to trpeti? Dotične odredbe vsebujejo vse stavek, »da proti njim niso dovoljena nobena pravna sredstva.« Kdor je vkljub temu nastopil pot pritožbe, je ostal brez odgovora ...«
Tako toži berlinski list in pretaka solze nad usodo nemškega življa v Sloveniji In vendar se Nemcem ne godi nikjer tako dobro, kakor pri nas v Jugoslaviji. Svoje šole imajo, imajo svoje podance v parlamentu in cele naše oblasti so tako kulantne, da občujejo z nemškimi strankami deloma v nemške *n jeziku. Seveda Nemcem to ne zadostuje. Oni bi radi pri nas imeli isti položaj, kakor nred vojno, to se pravi — radi bi bili kakor nekoč, tako tudi sedaj »gospodujoč narod«, kateremu bi naj Srbi. Hrvati, predvsem pa Slovenci še mdnlje tlačanili. Toda ti Časi so k sreči že prešli in solnce je posijalo tudi pred jugoslovenski prag. Nemci, ki so, bili doslej pri nas navajeni, da so samo zapovedovali, se bodo pač morali uži veti v to, da bodo gospodarji svoje zemlje in svoje usode Slovani. Dovolj Oolgo so oni rezali Slovanom kruh, čas je že, da se sedaj vloge zamenjajo fn da tudi Nemci poskusijo, kako se živi ob drobtinab, ki padajo z gosposke mize.
Seveda pa Nemci nimajo prav nobene pravice, da bi se pritoževali, saj je notorično. da bi bili koroški Slovenci srečni, ako bi se jim vsaj približno tako dobro godilo. kaVor nemškim priseljencem v Jugoslaviji!
★   * ★
— Proslava narodnega ujedinjenia v Pragi. Naš konzulat v Pragi je priredil na narodni praznik službo božjo in recepcijo, ki so se je udeležili med drugimi šef generalnega štaba general M i t te 1 h a u s e r, praški župan dr. B a x a. pisatelj J. H o 1 e č e k, vseuč. prof. dr. Murko in prof. Franc S k r-b i n š e k , zastopniki zunanjega ministrstva fn ministrstva narodne obrambe, poljskega, romunskega in italijanskega poslaništva, bolgarska emigracija, praška jugoslovenska kolonija in njeni prijatelji iz češkoslovaških krogov, kakor tudi vsi uradniki našega poslaništva in konzulata. Po cerkvenih obredih, ki jih je opravil gen. inspektor vojaških grobov Cvrčanin, je nagovoril zbrane goste zastopnik našega poslanika Nastasijević. Spomnil se je v prvi vrsti žrtev za svobodo in se zahvalil bratskemu češkoslovaškemu narodu za zavezništvo in zvestobo v najtežjih časih. Kralju Aleksandru je bi-ba poslana udanostna brzojavka. Pri službi božji je pel ruski pevski zbor. Deputacija poslaniškega osobja je položila pred proslavo našega ujedinjenja venec na grob jugoslovcnskih vojakov, pokopanih na Olšanskcm pokopališču.
— Profesor Jovan Cvijić častni doktor pariške univerze. Iz Pariza z dne 29. novembra smo dobili to-le poročilo: Danes ob 15. popoldne je bila v veliki dvorani Sorbonne slavnostna otvoritvena seja pariške univerze v navzočnosti mnogoštevilnega profesorskega zbora, čigar Člani nosijo pri takih prilikah posebno svečano historično oMcko, ter množice povabljencev iz pariške družbe, posebno iz znanstvenih krogov. Seja je bila predvsem posvečena promociji sedmero znanstvenikov za častne doktorje pariške univerze. Med njimi sta bila dva Spanca, en Belgijec, en Nizozemec, en Amerj-kaoec'     AngUS in naš roja> profesor
. decembra 1924.
Jovan Cvijič, predsednik Akademije znanosti v Beogradu. Od redkih navzočih Jugoslovenov je imel priliko prisostvovati lepi slavnosti in Čestitat! ljubeznjivemu znanstveniku Va5 dopisnik. Promotor je v izbranih besedili orisal življenje in znanstveno delo Cvi-jićevo, njegove zasluge za poznavanie fizične geografije in etnografije Balkana, trpljenje njegovega junaškega naroda med vojno, plodovito znanstveno delovanje Cvijičevo pod okriljem pariške univerze v letih 1917 in 1918 ter toplo in trajno prijateljstvo, ki veže njega in njegov narod na Francijo. Navzoči so z glasnim odobravanjem -n živahnim ploskanjem odobravali promotor jeva izvajanja. Pri slavnosti je sodeloval oddelek glasbe republikanske garde.
— Jubilej »Češke besede« v Zagrebu. Te dni so zagrebški Cehi na dostojen način proslavili 50 letnico obstoja Češke besede v Zagrebu. Ustanovitev Češke besede pada v veliko dobo političnega preporoda na Hrvatskem leta 1S73. in 1874., ko so narodne stranke premagale madžarone in ko je začela za banovanja Ivana Madžuranića delovati Jugoslovenska akademija znanosti. V soboto 29. novembra je Češka beseda priredila slavnostno akademijo v Glasbenem zavodu. Med drugimi sta tudi pela Z i k o v a in R i j a v e c. V nedeljo dopoldne je bila svečana izredna glavna skupščina. Spominjali so se na skupščini ustanovitelja Besede In narodnega boritelja J. V. Frica. V imenu jugoslovenske akademije je zbor pozdravil g. Gustav J a n e č e k. Češko Besedo je iz Prage pozdravil tudi nestor češkoslovaških novinarjev ter soustanovitelj »Besede« Josip H o I e -ček. Skupščini so prisostvovali med drugimi generala Tucaković in V e z o v i Ć, dalje prof. Franjo 11 e š i Ć za Jugoslovensko - poljski klub in druge odlične osebe.
— Prosvetni oddelek za Slovenijo. Vodstvo prosvetnih poslov je danes prevzel g. dr. Pavel Pestotnik. Da bo ustreženo vsem potrebam, sprejema prosvetni referent zunanje stranke v decembru tudi ob nedeljah od 10—12.
— Jugoslovenski ples v Pragi. Češkoslovaška - jugoslovenska Liga v Pragi skupno z .Tugoslovenskim Kolom in čsl.-ju-goslovenskim narodnogospodarskim udruženjem priredi dne 27. januarja 1925. v dvoranah Občinskega doma glavnega mesta Prage prvi reprezentacijski jugoslovenski ples, ki Ima biti eden najlepših bodoče sezone. Pređplesni reprezentacijski večer, na katerem bo govoril minister dr. Hodža in zastopnik jugoslovenske vlade, se vrši 4. decembra.
— Demonstracije proti dr. Trumblču.
Iz Sušaka nam javliajo: Na čast bivšega zunanjega ministra dr. Ante Trumbiča je mestna občina prekrstila glavni trg na Sušaku. Jugoslovenski nacijonalisti so to smatrali za provokacijo ter so večkrat proti temu protestirali s tem, da so pocrnili Tmmbičeve napisne plošče. V nedeljo 30. novembra so jugoslovenski nacijonalisti vse plošče ostranili ter postavili nove z napisom »Karagjorgjcvičev trg«. Meščanstvo je ta čin simpatično pozdravljalo. Davidovicevi pristaši in radičevcl so začeli besneti. Ovadili so stvar policiji, toda policija je ovadbo odposlala z vsem aktom velikemu županu v rešitev. Jugoslovenski nacijonalisti so prepričani, da se dr. Trumbičevo ime nikdar več ne bo bleščalo na glavnem trgu.
— Italija namerava zgraditi most med Reko in Sušakom. Komisija za razgraničenje med Italijo in Jugoslavijo, ki se nahaja na Sušaku, je zahtevala od pristojnih oblasti, da čimprej porušijo barake, ki se nahajajo ob Rečini. Te barake se nahajajo na tistih mestih, kjer so se prej dvigali mostovi za pešce m za vozove, ki so vezali Reko s Sušakom. Komisija vtemeljuje zahtevo s pogodbo med Italijo in Jugoslavijo, glasom katere je Italija dolžna, da postavi nanovo tiste mostove, ki so jih porušili italijanski legionari!, arditi in fašisti.
— Jugoslovenski   Sokol v Zagreba.
Njegove prireditve na dan državnega praznika so hanaovci hoteli izpremeniti v krvave prizore. Prvi večer so z ene strani pripravljali napad na zgradbo v Bogovičevi ulici, kjer se je vršila sokolska svečanost (dr. Pivko je predaval), a čuječnosti varnostnih organov je stvar preprečila. Drugi večer so se zbirali v gostilni pri Črnem Orlu in se pijoč pripravljali za junaški čin, a prišla je policija ter jih aretirala; bili so med njimi večinoma ljudje z madžarskimi in nemškimi imeni.
— Ponesrečene radičevske mahi ji a c 3; e na zagrebški univerzi. Včeraj zjutraj (v torek) je bila zagrebška univerza odprta kakor navadno in nekateri profesorji so prišli na predavanja. Radičevci pa so hoteli preprečiti delo na univerzi in zahtevali od nekega profesorja filozofske fakultete, pristaša separatistov, da prekine predavanje in on je to storil. Prišel je na predavanje tudi prof. Ilešič in dijakom, ki so se v velikem številu zbirali na hodniku, izjavil, da je njegova dolžnost predavati. In predaval ie pred dvorano, polno jugoslovenske omladine. Del jugoslavenskih dijakov ie pred dvorano med hrupom zadrževal demonstrante, da niso mogli vdreti v dvorano. Na koncu so jugoslovenski dijaki priredili prof. Ilešl-ču presrčne ovacije. Enako so pozdravljali prof. Skoka, znanega romanista, kl Je tudi predaval. Med tem je prorektor dal poslop* je zapreti m razglasil, da bo akademski senat na seji popoldne sklepal o nadaljnlh koncih,
— Iz prosvetne službe. Dosedanji prof. na dekliški realni gtmnazijf v Ljubljani dr. Ivan L a h je prevzet v državno službo ter Imenovan za profesorja na ženskem učiteljišču v Ljubljani. Prof. Adolf Robida, ki je bil dosedaj dodeljen ženskemu učiteljišču, se vrne na svoje prvotno službeno mesto na H. državni gimnaziji.
— Sprememba v državnem muzeju. Mi-nister prosvete je razveljavil imenovanje dr. Josipa Mala za direktorja ljubljanskega muzeja, ter ga imenoval zopet za arhivarja na rem muzeja, pri Čemer pa mu ostane skupina in kategorija, ki jo je dosegel z imenovanjem za ravnatelja.
— Inženirske Izpite so napravili gg. Simon O s e t In Matija B a n o v e c v Pragi, g Edo S e n i c a pa v Brnu.
— Obrtna zadruga v Kranju naznanja, da se vrši vajeniška preiskušnja v nedeljo dne 21. t. m. Ob 9. uri dopoldne v mestni dvoranL 510/n
— Darovi za Jugoslovensko Matllo. O. odvetnik dr. Natlačen je nakazal Jugoslov. Matici iz neke poravnave znesek Din 150. Pri proslavi ujedinjenja, ki jo je priredPa čitalnica v Poljčanah s sodelovanjem glasbenega društva »Zvon«, se je nabral za Jugoslovensko Matico znesek Din 300. Hvala!
522/n
— Podružnica Jugoslovenske Matice v Sevnici ob Savi priredi dne 8. t. m. ob 19. url v hotelu Triglav veliko veselico, združeno s koncertom, pri katerem sodelujejo mešani pevski zbori iz Sevnice, Šoštanja, Krškega ter moški pevski zbor in orkester železničarjev iz Zidanega mosta pod vodstvom gg. Friškovca In vojnega knrata Se-deja. Prireditve se udeleži cHo Posavle.
— Smrtna kosa. V Skopju Je dne 30. nov. na nvratai bolezni v cvetu mladosti umrl g. Maksim Strniša, podnarednlk ondotnega artilerijskega polka. Pokojn:k je bil simpatičen mladenič, ves vdan svoiemu poklicu. Imeli so ga radi tovariši zlnsti pa so ga cenili njegovi predpostavl'eni Zapušča mater, kateri je sedaj smrt ugrabila zadnjega sina. Blag mu spomin. — V sanatoriju v Celovcu je dne 1. tm. umrla gospa Terezlna Gornik, roj. K u b e 1 k a Iz znane ljubljanske rodbine. Pokoinico prepeljejo v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb v petek 5. tm. ob 15. iz glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ji ohranjen prijazen spomin!
— Iz raznih kraiev države. Med vožnjo Bijelo Polje-Mostar v Hercegovini, je zdrknil luksuzni avtomobil, v katerem se je nahajal samo šofer v 30 m globok prepad in se popolnoma razbil. Šofer je bil težko ranjen. — Pri Pančevu je tovorni vlak štev. 7012 na železniškem prelazu zavozll v poln voz koruze. Na vozu se je nahajal posestnik Jakov Lelnderberg. ki je vsled sunka odletel z voza in priletel naravnost na glavo. Bil je takoj mrtev. — V Beogradu se Je radi nesrečne ljubezni ustrelil Ceh Cmanuel Sanček, uradnik zavarovalne družbe »Slavije«.
— Afera poštarlce Slavke. Nekega dre se je poštarica Slavka Jankovičeva iz Beograda sprla s svojim gospodarjem, lastnikom hiše v Kičevski ulici št. 22. Ta jo je ovadil sodišču, češ da je vohunka, ker prinaša vsaki dan cele kopice pisem domov. Policija je uvedla preiskavo in je našla v sobici poštarlce Slavke mnogo pisem, deloma že uničenih deloma še celih. Med pošiljkami so bila tudi diplomatska pisma, tako pismo naslovljeno na kneza Arzena v Parizu, princa Pavla v Londonu in dr. Ugotovilo se je, da Slavka pisem ni odpirala, tem več jih je namenoma zadrževala. To je delala že več mesecev in sicer zato, da je porabila denar, ki ga je prejela v uradu od priporočenih pisem. Živela je v veliki bedi, kajti imela je samo 900 Din plače in si skušala na ta nedovoljen način pomagati. Slavka je bila izročena sodišču radi uničevanja in zadrževanja poštnih pisem.
— Avtomobilska nesreča. Včeraj zjutraj je avtomobil, ki vozi iz kolodvora v Škofji Loki po Selški dolini v Železnike in nazaj, pri Selcih tako nesrečno zavozil, da je prišel iz ravnotežja In se prevrnil. Avtomobil je bi! natlačeno poln. Nekaj oseb je bilo ranjenih od stekla, ker so bile vse šipe razbite. Voz sam je bil samo neznatno poškodovan.
— Iz čajnih mešanic znamke »Buddha« prioravljen čaj je strokovnjaško priznano najboljše sredstvo proti prehlajenju in presega po svoji kakovosti kakor tudi aromi vse druge čajne znamke. 511/n
— Bolni na želodcu- črevesu. Jetrih ter na mehurnem kamenu ter zlatenični dosežejo z rabo grenčice »Franz-Josef« redno probavljanje. 3623
Iz Li
— Napredni akademiki. Danes zvečer ob 20. se vrši v čitalnici J NAD »Jadran*, Tomanova ulica 3m, sestanek vseh naprednih akademikov. Dnevni red; Razprava o stališču, ki ga zevzema del Uubllanske akademske omladine napram dogodkom na zagrebški univerzi. — Akcijski odbor naprednih akad. društev.
— Društvo »Soča«, ki je že iz prošle sezone znano, kot eno izmed najbolj agilnih društev v Ljubljani, je pričelo tudi letos prirejati zaninrva predavanja v svojih proste riii pri sLevu«, ki so pokazala še večje zanimanje od lanskih. Tnteresanrnemu predavanju g. abs. iur. Stoiana Bajiča je v soboto 29. tm. sledilo nič manj zanimivo predavanje g. prof. Frana D o I ž a n a o vesoljnem potopu. Dolžan je znan kot eden izmed najbolj priljubljenih predavateljev, ki s svojo jasno in lepo besedo poslušalce vedno drži v kontaktu. Tudi to pot je pokazal, da se številno poslušalstvo ni varalo hi je za svoja krasna izvajanja žel vsesplošno pohvalo in ogromen aplavz. Izrazila se je želja, da pride g. profesor še med »so-čane«, kar je tudi obljubil, ker se je sam prepričal, da ima v tem društvu hvaležne poslušalce in da so predavanja vedno izredne dobro obiskana Po predavanju se je oglasn k besedi g. profesor Bačič, ki se Je v kratkih besedah zahvalil predavatelju za
. lepe besede ter predstavil mladega Istrana Janovskcga. ki nam Je a tugopolnim srcem
recitira! krasno pesmice o ujedinjenju in zasužnjenih bratih. Recitacija je segla vsem
do srca in se je videlo, da bi se taki samo recitaci.;.ski večeri ali pa slični s predavanji vedno dobro obnesli. Proslavilo je društvo s tem tudi praznik ujedinjenja, katerega, se je v kratkih, jedrnatih besedah spomnil istotako rojak iz Primorja Ivo B e rš č a k. V seboto 6. tm. predava pa o zelo zanimivi temi nadzornik g. Gombač. Vabijo se s tem vis-i Člani in prijatelji društva, da se predavanja udeleže.
— Čvskosiov. Obec« je v soboto priredila v restavraciji »Zvezda* prijateljski J večer povodom jubileja odličnih članov gg. Jaromira Hanuša. Avgusta Ludvika in J. Chvatala. Slavnostni govor je imel društveni predsednik g. Jan R u ž i č-
k a, ki je temperamentno očrtal delovanje vseh treh članov in njih zasluge za češko in obče slovansko stvar. Izročil je gg. tia-nušu tn Ludviku — g, Chvatal je bil službeno zadržan ln se ni udeležil prireditve — okusno opremljeni diplomi, ki Jih le podarila »Československa Obec« svojima odličnima članoma. Čestitkam g. Ružičke se je pridružil kot član • Jugoslovensko-češkoslo-vaške Lige« glavni urednik Rasto Pusto-s 1 e m š e k. Udeležba na tem večeru je bila Izredno velika, kar je dokaz velikega ugleda in simpatij, ki Jih uživajo imenovani gospodje no samo med svojimi rojaki, marveč v I.iuMJnni sploh.
— Mestno tržno nadzorstvo v LJubljani je revidiralo zadnje čase prodajalne in ob-rntovališča mlekarn, mesarjev, zeljarjev, pekov in drugih. V mnogih slučajih se je dognalo, da so bili lokali nesnažni in niso odgovarjali higijenskim predpisom, ponekod pa se Je prodajalo pokvarjeno blago. aH celo pod predpisano težo. Vse producente ln prodajalce se Je opozorilo, da morajo Imeti prostore čiste, jedilne produkte brezhibne, blago pa mora imeti predpisano te*o. MTe-ko se Je večkrat kemično preizkusilo in kemična analiza Je pokazala, da so nekatere prodajalke mleko ali posnele, ali pa zalile z vodo. Več prodajalcev se je ovadilo in strogo kaznovalo. Pregledala se je tudi vsa posoda, v kateri se mleko prevaža ali shranjuje ter se je Imejiteljem posode strogo naročilo, da morajo biti posode brez nesnage ln rje. nečiste posode pa se ie odvzelo. Mnogi prekupujejo živila in dražijo s tem cene živilom na trgu. Vsakega prekupčevalca, katerega se bo zalotilo, se bo ovadilo, blago pa konfisciralo. V interesu občinstva samega je, da pazi pri nakupu živil in jcstvln, da so fsta neskvarjena in Čista, prekupčevalce in nedostatke pa javi tržnemu nadzorstvu.
— V društva »Soča« predava v soboto 6. tm. v salonu pri »Levu« naš rojak g. višji nadzornik Franc G o m b a č o sledeči temi: »Potop!s vožnTe s kolesom« (bicik-liem) iz Ljubljane čez Koroško, Tirolsko, Gornjo Italijo v Francijo do Pariza, ter nazaj čez Alzacijo Loreno, Švico, Bodensko jezero, Insbruck Celovec v Ljubljano, (čez 3Qr0 km). Opis doživljajev raznih mest ljudskih običajev ter kmetijskega in kulturnega razvoja v posamnih državah in deželah. K temu zelo interesantnemu predavanju vabimo vse naše člane in prliatelje »Soče*. Začetek ob pol 21. zvečer. Vstop prost.
— Organizacija strojnih ln f»tavbenlli tehnikov poziva vse svoje člane k važnemu sestanku (novi obrtni red), ki se vrši dne 4. tm. ob 20. v društveni sobi in dne 7. tm. v restavraciji pri »Roži«. 524'n
— Razstava v mođnem samnu Mari'e Goetzl, Kongresni trg. Že nekaj dni je otvor-iera rava v modnem salonu Marije Gdtzl na Kongresnem trgu, ki razkazuje najnovejše modne kreacije letošnie zime in ki očara s svojimi pestrimi predmeti številne obiskovalce. Zlasti v večernih urah so prostori tega modnega salona natrpani ženskih obiskovalcev, ki občudujejo najnovejše kreac;je zapada in ki na tihem računajo s svojimi modnimi nabavkami. Bogata je razstava promenadnih in večernih klobukov, same aparine kreacije velikih modnih umetnikov Dunaja, Pariza itd. Zanimi/a je nadalje bogata razstava novosti, med temi pćhljač iz pravih nojevih peres, nakitov iz rojevih peres, ki spadajo k vsaki boljši večerni toaleti. Končno so nazstavljene razliČ-r.e vrste brokafov, šareni svilnati vzorci, cvetke, čepice. Novosti so klobuki iz prave kožuhovinc. Rastava se nahaja v zelo okus-opremljcnih prostorih in je prirejena s pravim velikomestnim okusom. Pojdite m oglejte si jo!
— Javni radlo-koncert Danes zvečer točno ob četrt na 9. se vrši v Unionski dvorani javni radio-koncert v korist Jugoslovenske Matice. Aparat je montirala tvrdka Štebl In Tujec ter ga predvaja g. Stebi sam. Pred začetkom koncerta pojasnjuje s krat-
kim predavanjem proi. Čadež. Na tem Inte-resantnem večeru bomo imeli priliko slišati koncerte iz Londona, Bruslja, Pariza, Mun-chena. Rima ter rszuiu nemških mest, kakor Hamburg, Frankiurt, Leipzig, Milnchea, Berlin itd. Konec koncerta je točno ob 10. uri zvečer. Vstopnice se prodajajo cel daa v Matični knjigami in od pol S. dalje pri večerni blagaiiu pred Unio^ko dvorano. Sedeži od    Diu navjgor. 520/n
— Odbor Udruženja vojnih invalidov, vdov ln sirot, podružnica Ljubljana namerava za Božič poleg revnih otrok in sirot, ki so že priglasili, obdarovati po motnosti tudi svoje r*vne invalide in vdove. V to svrho «e po7.ivi;aio člani in članice, ki želijo bit; deležni tega obUarovania, da se zslase v društveni pisarn; Sv. Pura vojašnica med uradnimi urami in sicer v času od 2. do 10. decembra, ti. 513/n
— Razglas naredbe o poblianju pijančevanja dobijo ljubljanski gostilničarji p;i Zadrugi Gosposvetska cesta St. 16; cena i dinar za izvod.
— Rccitecijski večer ££. Antona Pod« bevška iu Karla Kocjančiča se bo vršil dn^ 15. t. m. ob 20. v dvorani Mestnega Jama.
_ Miklavžev večer priredi šentjakobsko gospodarsko napredno društvo v petek 5. decembra v Kazinski dvorani. Od 6. do 8. ure je istotam Miklavžev semeni, kjer bo vsak lahko kupil izredno originalna darila za one. ki jih misli obdariti po Miklavžu. Sijajen nastop Miklavža, ki ga poda Šentjakobski gledališki oder. )c točno ob pol 9. Poset Miklavža po hišah po mestu letos izostane. Po obdaritvi vseh, ki jim ie Miklavž naklonjen, le ples. Vstopnina le 10 Din. 318/n
— Pri Miklavževem večeru -Splošnega ženskega društva* dne 6. decembra v Kazini sodeluje iz posebne prijaznosti gdč. Pezika Thalerjev a. dalje obče povabljeni »Slovenski kvartet (gg- Banovce. Pečenko. Završan. Zupan) ter orkester 2 e 1. d r u § t v a »Sloga , ki bode izvajal sledeči program: Jos. Kuhat: W!!-sonova koračnica. M. Vacck: V miru, over-tura. R. H. Grosse: Silhuete- valček. M. Stole: Verdiana. potpuri. Iv. p!. Zaje: Večer na Savi. M Stole: Naše Tatrc. potouri. Oschert:  Pilador, koračnica. 514'n
— Velike tatvine pri tvrdkl F. Urbane. Pod tem naslovom smo priobčili pretekli teden vest o tatvini manutakttirnega blaga pri tvrdki F. Urbane v Ljubljani. Poročal! smo tudi, da je bil v zvezi s tatvino aretiran tudi trgovec Fran Roth iz Novega Vod-mata pod sumnjo, da je kupoval ukradeno blago. O. Roth je bil v prvem hipu res aretiran, vendar se pri hišni preiskavi ni našlo niti krpice ukradenega blaga, nasprotno le g. Roth pri sodišču s fakturami dokazal pošteni izvor vse svoje zaloge in je bil tudi takoj Izpuščen Iz zapora.
— Najmodernejše kroje po meri in mod?!?h razpošiHa in irdelnie od ministrstva za trrjovino in obrt koncetlfonirann kroina šola, Ljubljana, Židovska ulica. — Za učener izven tečaja vedno posebni pouk! — Daie pojasnila krojačem m šiviljam trstmeno in pismeno o strokovnih vprašanjih krojn^tva.
.504 n
— Ohrtna zadruga lesnih strok v Št. Vidu pri LJubljani razglaša, da bodo vajeniške oziroma pomočniške preiskušnje za zadružne pripadnike prve dni meseca prosinca I925Č Reflektanti naj vlože pri zadružnem načelstvu nekolkovane prošnje, katerim Je priložiti dokaz o redovito prestani učni dobi. krstni list in eventualno šolsko izpričevalo, najkasneje do 21. t. m. Dan preiskušnje se vsakemu posamniku naznani pismeno. B e r 1 i č Rok, zadružni načelnik. 503'n
— Cene so padle// v modni trgovini I. Kette, Ljubljana. Aleksandrova cesta. — Oglejte in prepričajte se o ceni v izložbi in na razstavi v trgovini! — Izvanredna po* nudba za Božič! — Ne zamudite prilike! Ščitite vaš žep!!! 4°1 n
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: JOSIP ZUPANČIČ.
IZJAVA.
Neka Mara Krže ir Črnomlja se skli* cuje. da je pri meni uslužbena in dela pri raznih šivi j ah itd. dolgove.
Izjavljam, da imenovana niti ni in tudi ni ni!:dar bila pri meni uslužbena. Prizadeti naj se torej ne obračajo na mene, a vsak nov slučaj naj se prijavi policiji.
F. Šibenik. Ljubljana. 7378
Kruta nsnda mi je zopet ugrabila ljubega zadnjega sina oziroma brata 7c81
ermsa
pctfnarednika artit. polka
kateri je podlegel dne 30. nov 1924 zavratni bolezni v 22. letu, daleč od nas v Južni Srbiii.
Pogreb se je vršil v Skopim. Maše zadušnice se bodo brale pri oo. frančiškanle in pri Sv. Krištofu.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Ljubljana, 3. decembra 1924.
Globoko žalu ota mati Frančiška Sterniia
x otroci.
t
Gospodarstvo.
J. Zadravec:
V vprašanju reorganizacije našega obrtno-pospeševalnega zavoda.
Naš odlični gospodarski pisatelj K. dr. F. VVindischer je napisa! pod na« slovom »V resnih časih za smotreno ureditev obrtnega pospeševanja v Sloveniji«* članek, ki je z ozirom na nujnost in izredno važnost vprašanja obrtnega pospeševanja v Sloveniji vreden, da se ga z resnostjo poprime naša obrtna javnost, da se zanj zanima sleherni slovenski obrtnik, kateremu je strokovni in duševni razvoj našega stanu le količkaj pri srcu, članek, ki je vreden, da postane glasen memento našim državnim krmilarjem.
Po svoji celotni vsebini je članek prežet plemenitih misli za kulturni in gospodarski razvoj našega obrtništva, ki kot tako po neštetih dokazih tvori edino le predpogoj k uspešnemu razvitku naše industrije. S pomočjo obrtništva dvignemo interes industrije, to le onega činitelja, ki predstavlja zelo važen del našega narodnega gospodarstva.
Gospod pisatelj podaje že uvodoma konkretizacijo svojih dobrih načel s tem, da postavlja vprašanje, kako je — predno bo že prepozno — pospešiti tehnično izpopolnitev in duševno po-vzdigo slovenskega obrtništva, ki jc prišlo po nesrečnih posledicah dolgoletne vojne, ob površnosti našega obrtnega zakona, ob z obstoječimi razmerami ustvarjenim individualnim nezanl-manjem našega naraščaja, nadalje zbog premnogokrat pretiranega stremljenja po nagli osamosvojitvi, končno pa tudi zaradi naravnost kaznive brezbrižnosti naših vlad, — skoraj popolnoma do zastoja.
Naš obrtno pospeševalni zavod je postal prema veličini svojega namena pravo mrtvilo!
Naj si najdemo za njegov obstanek in razvoj Še toliko dobre volje in raz-umevanja, osobito s strani našega odličnega delegata g. dr. Mama, naj si temu dodelimo še toliko delavoljnih sosvetov in pomočnikov, — nič ne pomaga, ako moramo za ohranitev te važne institucije iskati denarnih virov večkrat tam ,kjer ne bi smeli, ako bi našli na strani naše vlade le količkaj dobrega razumevanja za pospeševanje našega obrtništva. Brez denarnih sred* stev, brez zadostnih denarnih sredstev stvari ne spravimo naprej, ali vsaj ne spravimo tako daleč, da bi mogli od nje pričakovati trajne gospodarske koristi.
Nikakor ne preziram dosedanjega delovanja omenjenega zavoda, nasprotno, čudim se, da se je s par revnimi groši, ki jih ima ljubljanski zavod na razpolago, moglo sploh prirediti nekoliko koristnih tečajev. Toda kaj naj to pomeni za tisoče in tisoče napredka željnih in potrebnih slovenskih obrtnikov, m Če smo iskreni, kako naj to koristi podeželskemu obrtništvu, ki nc pride sedaj niti v stike s to ustanovo, ker je niti naši mestni tovariši niso deležni v zadostni meri.
Vsako čakanje na zboljšanje razmer je brezplodno in združeno z nepopravljivo škodo. Čakamo že 6 let na izenačenje davčnih zakonov, na olajšanje tarif o v, na nov obrtni zakon, na noveliziranje krivičnih socialnih zakonov itd. Čakamo, čakamo, toda rešilni angel, to je naš delujoči parlament, se nam od nobene strani ne prikaže. Po mojem mnenju bo treba res poseči
• Glej »Slovenski Narod« z dne 21. novembra t 1.
Ed. Rlce Burroughs:
po samopomoči, in bodi vrag, da nas tudi v tem slučaja vlada ne bo razumela.
Sedanja politična situacija je taka, da nam je upati, da vzbudimo razumevanje za naše težnje, čakati na organizacijo zavoda za obrtno pospeševanje v Beogradu nam more resno škoditi, kajti ne smemo zamuditi niti minute. Inicijativa in podpora beogradske ga zavoda za pospeševanje obrti, ki ima po svojih statutih baje v mislih tudi ustanovitev filial po posamnih pokraji-nih, je še daleč, zelo daleč, in predno dobimo od tamkaj pomoč, se bojim, da bo že prepozno. Mi bomo zaostali in lep napredek iz prejšnjih časov bo splaval v žrelo preteklosti.
Bodočnost si bo pa zgradila naša konkurenca Iz Inozemstva, ki spričo razumevanja svojih velikih načel — deta, napreduje in se veseli natega mrtvila.
Rekel sem, da bo treba poseči po samopomoči In to samopomoč — zdi se mi — predstavlja edino le naša vrla in delavna trgovska in obrtna zbornica, ki ima vse predpogoje, da si ustanovi odsek za pospeševanje obrti In industrije, da z uglednim delom svojih budečih in vodečih Činiteljev vzbudi na merodajnih mestih zanimanje za interes našega napredka in da vzbudi razumevanje, da se mora tudi slovenskemu obrtniku po njegovi kulturni stopnji povrniti vsaj majhen del njegove davčne sile, ki jo doprinaša žuljavih rok državi.
članek uvodoma imenovanega gospoda pisatelja iskreno pozdravljam, tovariše pa prosim, da se oglase k predmetu!
•
— g Narodna založba v Ljubljani,
r. z. z o. z. v likvidaciji, ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 4. t. m. ob pol 18. popoldne v prostorih »Zveze slovenskih zadiug«. Na dnevnem redu ic poročilo likvidatorjev in nadzorstva, čitanje računskega zaključka, sklepanje o uporabi likvidacijskega preostanka in izbrisu rvrdke, ter določitev hranilca knjig in spisov;
—g Novosadska btaffoima borza dne 2. decembra. Na prod'ikrni borzi notiraio: nSenioa. baftka, 79 Ice težka. 2 55. 2 vag.. no 400 Din: ba?W». 76 kg težka, 4 vae. po 405 Dm; haSka 75H6 kg, 2 v-g„ po 400 Din: Vo» rut a, baška, 10 vag.. po 1R0—1*6 Din: baS^a 10 vag„ po 240 Din: sremt>a. 3 vs»<?.. 185 Din: sremsVa. za december. S v*g., 190 Dm: mokz »0«r, 595 Din. »Os«. 600 Din: »O«. 405 do 410 D?n* otrobi, ba*H. v jtitenih vrečah, 4 vag.. 170 Din. — Tendenca čvrsta za p5e* nico in moko. za kn-niro stalna.
—j? Hmelj. XXXIV. poročilo HmelUr. afcega dntitva ra Slo veni *o. — 2*tee. f*SR. 30. novembra 1924. V zadniem tednu mese« ca novembra se je pomnožilo povpraševanje po hmeliu na tukaiSnlem trg*! in r^di na kmetih ter se je prodalo 600—700 stotov po dviga jočih se cenah od 2600—2700 ČK za 50 Vg. Kupovali so ruzemsVi trupci v kririe doslih naročil. Za inozemstvo se je kupilo le nekaj malega. Za nosehno leno blago se je plačevalo rudi do 2750 čK. Cene so v pri« meni s predminulirn tednom nridobile dobro za 100 čK. ker se pod 2600 ničesar kupiti ne more. Končno razpoložen je fe zelo čvrsto, cene pa nomalem se dvigajoče. — Savez hmeljarskih druJtev.
—   Naclfonimt psvnjonl mm dunajskem
vzorčnem sejma. Uprava dunajskega vele-sejma Je sk'enfla. da se dovoljujejo posebno nacijonnlni paviljoni, v katerih se Izlo-žijo produkti iz ene države. V to svrho je zpsigurala v bližini rotunde v Praterju poseben prostor. Za posamne paviljone Je določenih 300 metrov v kvadratu.
—g Dobave. Direkclia državnega rnd-nffca v Brezi sprelema do 22. decembra ti. ponudbe slede dobave žebljev za trajnice, glede dobave svetilk za nUn, jrlede dobave 200 komadov In«*t in glede dobave MUJi iz bronca. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 22. dec. ti. pri ravnateljstvu drž. žeL v Lhibljanl glede dobave 65.000 kg pllnovega olja: pr! ravnateljstvu
državnih železnic ▼ Zagreba glede dobave rasam desk; ari ravnateljstva državnih ZeL
v Sarajevo glede dobave železa za zavore, pri upravi državnih monopolov v Beograda glede dobave špage. — Dne 23. dec tL pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajeva glede dobave bandaž za k>komottve. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
vizi jak« oblasti v Zagrebu direktna pogodi ba aa dobavo 260.000 kg pšenične krušne moke; dne 11. decembra t. L pa se bo vršila iatotam ponovna ofertaln* licitacija glede dobave 660.000 kg pšenične krušne moke. — Predmetni oglas s natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljeni interesentom na vpogled
To in ono.
Kake se oblači Anglež.
Garderoba količkaj situiranega Anglež ž a, ki se udeležuje tuintam rudi družabnega življenja, je bogata. Poleg večjega števila navadnih promenadnih oblek, obsega sport« no obleko, raket z enim ali dvema hlačama, smokfng :n salonsko obleko. Ostali svet kopira sicer vse to. toda vprašanje je, če se zna rudi tako okusno oblačiti in paziti pri tem na letno dobo. na okolico in družbo, kakor Anglež. Promenadno obleko bi lahko imenovali tt'di vsakdanjo obleko, ki jo nosi Anglež, kadar gre na sprehod ali v službo. To je navadna delovna obleka in zato barva ne ig>a nobene vloie. Za sprehod ali službo se lahko obleče Anglež po svoji volj! fn okusu. Glavno je. da mu dobro pristoja ln da ga ne ovira pH hoji ali pH delu. T"*Vo je namreč pripraviti Angleža do tega, da bi postal suženi mode. Stvar okusa m letne dobe je. da li vzame k tej obleki kravato te ali one barve, trdi aH m<*hki klob"k. ni< koli na ne čepice, visoke ali nizke čevlje. Tu lahko Anelcf po svoji vntji uvel*svi svojo individualnost in svoj dobri ali slab! okus.
2aket trna v sebi eefcej oficiielnc^s sM vsaj nanol oficijelnega. Zato en obleče urad' niV. ki ima onraviti s socijalno viSje sto* ječimi osebami, sef. ki se pogaja v varnih trgovskih poslih ari človek, ki nanravi ofici* jelni obisk, oziroma vr*i oficijelne tn slav* nosrne funkcije. AH AngW nima rad žaketa. m zat-o so le redki ii. ko ga mora ob*
lečf. 2a*-et ni tako prikladen Va^or prome» radna oblaka z ženi. kamor lahko vtakne pioo s toba'-om. novine tn dntge panirie, če treba na tudi s*»andwirh. Zato ga nih*e ne nosi. če mu vredna f»mkciiii ati izler^ne o1-«-litine te«a dirf»Wno ne nalaga »o. Kdor Hi se po*avil v angleSVi družbi v 7aketn sa-»*o zato. de naplavi vtis. bi v»bi»di! pri dr»gih kvečjemu pomilovanje. Telovnik k žaVetu mor« biM fz istega bl*0a kalor ža'-et in lzr*»» ran boli ali manj. kal*or nač zahreva moda In okus dotičnega. DisrfnVtivne pisane fe* lovnt'-e nosijo samo lal-«H in vztarjt. Hta* Ite k žakctti so pri Angležu vedno progaste. Vzorcev blaga fe za vsavo acz^no nobroi. al J gentleman si izbere v***fno solidno, trpež* no in ne nreveč kHčeCe blago.
K žaketu snada samo vem'ca po!iuf»nr>. nikoli pa ne kričeče harv». Pr! otVijelnuS no«e*»h ali slavnostnih pwiiVRh Je treba no«
cil»r»d^r. v vseh drvgfh sm«*a?th na nava* oVn trd klobuk. Čevlje nosi AngVf visoke ali nizke, kakor je nač: sezona. Vendar pa mora »o biti vedno črni
Gl<»de snorrnih oblek ne pozna Anglel posebnih obligatnih predpisov. Zanimivo pa je. da gentleman nikol! ne nosi športne ob* teke drugače, kakor na daljših izletih, ne potovanju ali pri športnih prireditvah. — Športna obleka služi Angležu izključno sa* mo za sport. K športni obleki spada pri Angležu navadno čepica ali mehki klobuk, često iz težjega blaga nego obleka. Imeti posebno športno obleko ne pomeni zanj luksuz, ker Anglež v sporta in negovanja telesa ne vidi luksu6a. Ni čudno, da to mnogi tujci presenečeni, kako se Anglež pri» pr«vl?a k večerji. Njegov poklic ga navadno sili. da ves dan ne pride domov. Ko se pa vrne zvečer domov, sleče obleko, ki jo je nosit čez dan, na kar se umije ali eventua*no tudi koplje, obleče belo srajco in smoking, ob slavnostnih ali ceremoniialnih prilikah pa salonsko obleko. Ce pričakuje k večerji go» ste. je smokfng obligaten. V mnogih rodbin nah je pa to že v navadi, tudi če ni povabljenih gostov.
Smoking je nekaka večerna promenad* na obleka. Anglež ga pa nosi tudi, če gre v kl"b. na koncert, v gledati&če ali sploh k večerni zabavi Mnogi tujci se čutijo v smo* kingu zelo praznično razpoloženi, do čim pri Angležu tega nikoli ne opazite. Anglež te počuti v smokingu kakor doma. K smoktm gu snada vedno črna kravata. Vsi trije deli obleke so iz težjega blaga, hlače mora to imeti na stranskih živih porte. Salonska ob*
Dobđvm moka. Dne 6. decembra t.    vdovo sploh ne obvesti o ničemur. Sklenfl L tn bo sklenila pri intendanturi Savske di« [ jc. d« se odpelje v Chicago* kjer se bo a
ozirom na svojo naravnost frapantno al!6> nost s pokojnem, izdal za Edmunda Morgan na. Odločil se je k temu tem lažje, ker ran je bila mlada vdova že od nekdaj simpatio* na. Prevara je izvrstno uspela.
Nad leto dni stt živela oba v srečnem znkonu in nič ni kalilo njunine zakonske srečo, dokler sc ni Harrv nekega dne strast* no zaljubil v neko mlado Newyorčanko. Ker ga na vdovo razen ljubezni, nI vezalo ničesar »postavnega«., se je Harrv naravno cutii prostega in skrivaj je poročil Newyot* čan'o ter si razdelil vlo<?o na ta način, da je bil s%*oji legitimno poroCenl soprogi Iju* beznjiv mož, dojim je bi! vdovi iz Chicaga namestnik pokojnega brata. Dva dneva v tednu jc običajno bival v Ohicagu. ostale dni pa v Newyorku. dokler ni njegova legi* timna žena prevaro odkrila ter ugotovil«, da ima v Običnu nasprotnico. Takoj jc vložila tožba ta ločitev zakoua radi biga mije.
2e prvi dan razprave je bil dan presenečenja. Vdova jc namreč izjavfla, da je obtoženec slepar, Id ni Hsrrv Morgan, za katerega *e izdaja, temveč je Frimund Mor* fian. Dozdevni Morgan ni nikoli bil v Pran= ciji, iz česar slodi. da se tudi ni tam smrtno ponesreči! — Proces se nadaljuje
leka (evening dress) sestoji is fraka, belega telovnika rn hlač, ki rmajo navadno dve porti. K beli srajc: spada po zadnjih preda pisih mode stoječ ovratnik z ostrimi koncL K uri te nosi kratka verižica. Po modi, ki jo je ovedel zadnje tedne neki kraljevski princ mora biti verižica tenka, zlata in brez priveska. K salonski oblek: spadajo nizki čevljiis pentljo.
Ledeni mraz
vam ne pride do Živega, če jte oblečeni v 9'jafno x*ms'<o suknjo, ki Jo dobite sa neverjetno nI*'*■> ceno pri tvrdfct « t
irgi Sckv.k t fjnbljini,
Senzadjonalen proces f Mewyorku.
Pred nekim sodi*čem v Nevryorku st vrti senzacijonama razprava, v čiie ospredju stoji Harrv Morgan, bogat veleposestnik :n veletržec. ki se ima zagovarjati radi dvo^ ženttva. Ne gre pa tu za pustolovščino sie* parjs ali prešernega lahkozivca. Ne. Harrv Morgan je sodnikom priznal, da so bili ver# ski motivi usmiljenje in sočutje pov>d. da je bil istočasno ljubeznjiv soprog dveh žen. Ker med obema ni hotel povzročiti ljubo* sumnosti. je sklenil, da ostane njegov dvoj. ni zakon tajnost njegovega srca. Zgodovina zakona zagonetnega bigamista tvori menda do sedaj najinreresantneiši in najromantični slučaj, ki se je anloh kdaj obravnava! pred ameriškimi sodiSči. Gre za sledeč dogodek:
Harrv Morgan je imel brata»dvojčka. ki mu je bil podoben na las. Ta podobnost je bila v otroških letih tako veli'-a. da je celo mati oba otroka zamenjala. Oba brata sta se prisrčno ljubila ter sta bila tudi dalje časa trgovsVa totrrdnika.
Kasneje se je Edmund poroči! z neko bogato devojko iz Chicaga, dočim je Harrv ostal samec. Leta 1922 je odšel Edmund na potovanje v Francijo, kjer se je pri avto* mohilskem izletu smrtno ponesrečil. L'mrl je v psriSki bolnM. PariSki sorodniki rod* bfne so obvestili Harrvja o bratovi smrti, niso pa sporočili vdovi vest o tragični smrti njenega moža.
fbogi Harrv. Cigar neprijetna naloga je bila mlado vdovo, ki je nad vse ljubila svojega moža, obvestiti o strahoviti nesreči. Je po lastni izpovedi prebil već noči bre? spanja: končno pa se je odločil, da mlado
■ Kako postopalo zamorci v .luinf Amki.
Angleški list: poročajo, da jc nastalo v južnoafriški Uniji med črnci nenavadno razburjeno gibanje radi nastopnega <jčajs-\reki kmetovalec holandskega pokoljenja je zajel v domači v.isi neko mlado zamorsko dekle, karero ie bilo od nje^a pobegnilo, ker Je jrrdo ravnal z njo. Ko Je deklico pripeljal nazaj, Jo je tako mučit, da je če; nekaj tednov umrla. Pretepal jo )e z bičem, ii ovil vrv okoli vratu in Jo pos*avi! k zida
v hlevu, tako da It napol visela. Deklico so našli mrtvo. No.^e so ji podgane že nekoliko objedle. To zločinsko postopanje Je pr;š'o pred sodnijo. aH ^roto, v kateri so sedeli samo beli možje, je obsodila zverinskega kmetovalca <ramo radi navadne teles-*ne poškodbe na >est tednov zapora. Zamorci besne radi tef^i. pa tudi beloženstvo jc skrajno ogorčeno nad tako obsodbo.
• Brzov'.ak Parb-Moskva- Iz Moskvi naznanjajo, da ]q prometni komisariiai sklenil postaviti direkten voz med Moskvo ln Varšavo, ki bo v zvezi z vozom VarSavs-Par*z. Zvem bo poslovala trikrat n= teden.
— Nevarna ropirska tolp« prijeta. V
zvez! z roparskin, napadom, izvršenim n» seljake v bližini NaSiSn je bil v Valpoven. prijet Dahnatlnec Josip Kitlina. Povodom niesrove aretacije so prisil na sled nevarm* roparski tolpi, ki Je zadnje čase ropala po Slavoniji. Orožniki, k; so prijeli od sodlSčfl nagrade, da se jim omogoči uspešen lov za zločinci, so v Djirrdenovcn prijeli dragega člana te bande. Tolpa Je izvrstno organizirana, oborožen z vojaškimi puSkarrd in najde povsod zavetišče. Prijeti roparji so priznali, da je njihova družba izvrsela 1* r^arskih napadov, sleparij in tatvin. Obstoja sum. da so roparja identični z napaJaT-cT. ki so lzvr3ili roparski umor v Cepicr«* pri Osljeka.
737;
22
Tarzanu ti srn
POGLAVJE VIL Sovražniki vsepovsod.
Končno je Ajaks vendarle opazil da Jacka ni. Vrnil se je, da ga poišče. Ni šel dolgo, ko sredi pota zagleda Čudno postavo, ki se je premikala proti njemu. Spoznal je v njej sicer svojega mladega prijatelja — toda, kako je to mogoče?
V rokah je držal dolgo kopje, preko hrbta mu je visel podolgasto ovalast ščit. Take so nosili divjaki, ki so ju zasledovali. Preko ramen in okoli kolen je bil opremljen z oklepi iz svinca in železa. Okoli pasu je nosil širok usnjat jermen in za njim dolgo, ostro bodalo.
Ko je deček zagledal opico, je skočil hitro proti njej, da se pohvali s svojim činom. Ponosno je razkazoval Ajaksu vsak posamni del svoje nove bojne opreme in pri tem razkladal podrobnosti svojega junaškega črna. Ajaks je začuden gledal in poslušal.
»Ubil sem ga z golimi rokami m z zobmi!« je pravil. »Hotel sem, da bom njih prijatelj, toda oni so hoteli biti moji sovražniki. In sedaj, ko imam orožje, pokažem tudi drznemu Numi, kaj pomeni biti moj sovražnik. Samo belokožci m velike opice so naši prijatelji, kaj ne Ajaks. Samo te
bova iskala, drugih se hočeva izogibati, ali pa jih ubi jeva. To sem se že naučil v džungli.«
V velikem polkrogu sta obšla naselbino, nato pa nadaljevala pot proti obali. Deček je bil na svoje orožje in opremo sila ponosen. Neumorno se je vadil v metanju kopja, in tako je dosegel nenavadno izurjenost in ročnost. Tudi Ajaks ga ie vedno učil novih stvari, da tako zanj v džungli ni bilo več nepoznanih ali skritih stvari. Cela džungla je postala odprta knjiga, iz katere je dečko znal jasno in hitro čitati. Stvari, ki so bili civiliziranemu Človeku nepojmljive ln popolnoma nerazumljive in celo domačinom le delno, so bile za nadarjenega dečka priprosta in jasna stvar.
Hitro se je privadil, da je najrazličnejše zveri in živali razločeval že po duhu, ki so sca izhla-pevale od sebe. Znal je določiti, v katero stran ali smer se zver potika, alt se bliža ali oddaljuje. Na prvi pogled je mogel določiti število v daljavi prežečih zveri, točno je uganil oddaljenost do njih.
Veliko takih stvari ga je naučil Ajaks, mnogo več pa se jih je naučil sam, zakaj od svojega očeta je podedoval izredno ostre misli, smisel in razumevanje za skrivnost narave. Komaj je prišel ln že se je zaljubil v to življenje. Neprestani boji z brezštevilnimi divjimi zvermi, ki so prežafc in čakale nanj ob najrazličnejših potih in krajih, so zahtevali od njega izredne bistrosti, previdnosti in odločnosti. Vse te okolnosti so v Jacku izklesale značaj nenavadnih lastnosti. Postal je najizrazitejši človek prirode. Pa dasi je jtrastao
to divje svobodno življenje, se je vendarle zavedal težke moralne odgovornosti za svoj beg v divje kraje daljne Afrike, s katerim je svojim dragim povzročil toliko Žalosti m gorja. Njegova čista m globoko udana ljubezen do očeta in matere je kalila zadovoljnost njegovega življenja, za to ni mogel občutiti prave sreče, zato je tudi življenje v džungli zanj pomenilo dolgo verigo težkih, žalostnih dni. Iz teh notranjih razlogov je z vso strastjo težil za tem, da pride na obal, odkoder bi mogel brzojavno stopiti v stik s svojimi roditelji in jih prositi za primerno svoto denarja, s katero bi mogel nastopiti pot nazaj v London.
Prepričan je bil, da bi se mu v Londonu posrečilo preprosirJ svoje stariše, da bi mu dovolili nekoliko mesečno bivanje na očetovih afriških posestvih, o katerih le zvedel le mimogrede, čisto slučajno, ko je ob priHkl prisfuškoval nekemu razgovoru. To življenje bi bilo veliko veseleiše in srečnejše.
Tako je bil zadovoljen sam s seboj in hitel z Ajaksom proti obali. Navžil se je do popolnosti vsega razkošja divje svobode in njegova vest je ostala mirna in čista, zakaj zavedal se je, da je stori! in da deli vse, da bi ae le vrnil k svojim roditeljem. Z nemirno nestrpnostjo je hrepenel po obali. Upal je, da se tam sestane z belokožci, z ljudmi is njegovega rod«. Hrepenel je po njih družbi ker stalne družba stare, tujnalajfi zoprne in opise ga> le Jrfnuala,
Nastop z divjimi, črnimi domačini mu Je Šel vedno rojil po mislih in v srcu. Saj se jim je pri-; bližal z vso udanostjo svojega srca in z vso do-! brohotnostjo svoje duše, proseč jih prijateljstva Ini prijaznih besedi. Bil je prepričan, da bo prijatelj-: sko sprejet.   Toda zgodilo se je nasprotno. Njih odkrito sovražno razpoloženje m kruto ravnanje je v njegovi mladi duši zapustilo težke, boleče rane. Nič več ni videl v črnih ljudeh svoje brate; gledal je nanje z istimi mislimi in čustvi, kakor na' vse divje zveri, katerih je mrgolelo po džungli in katere je moral brezusmilieno moriti in uničevati, ako si je hotel ohraniti življenje. Kakšna raz-' lika pa je bila med njimi in krvilačnimi zvermi v džungli? Samo ta, da so bili oni oboroženi in d* so hodili po dveh nogah, zveri pa po Štirih.
Tako so minevali dnevi, deloma na potovanju, deloma na lovu in v plezanju. Dečkove mišice so se razvijale v žeiezno moč. Njegova okretnost in prebrisanost je bila dan za dnem popolnejša in je vzbujala začudenje celo pri Ajaksu, ki je bit drugače čudovito brezbrižen. To je dvigalo dečkovo samozavest in ponos. Videl je, da so sile njegovih rok strasne in nepremagljive. Postajal ie zopet lahkomiseln m nepreviden. Ponosno je hodil po džungli, z glavo po konci Norčeval se je iz vsake nevarnosti, ki mu je grozila. Medtem, ko je Ajaks, kadar je začutil dnh Nitme, hitro skoči* na drevo, se je Jack kralju zveri in puščave roga! naravnost v obraz in ponosno ter prezirljiv« * hodil okoli niega*- kakor da bi «.a hotet preistositt*
"IlObleka
o
*• .S
■v o c
y «^ "O
ir*^ nj > «s
2 e o
^. *~ c
—C
J
a
> o o.
>
■a "a u
s .s s
E
o
<u
<: o
<
>
*-' CJ
a a.
Zahvata!
Podpisani LEOPOLD ERJAVEC, gostilničar v Vižmarjih pri Št. Vidu sem kupil peč na/nove/še konstrukcije, peč za kurjenje žaganja. Tem potom izrekam, največje zadovoljstvo in pohvalo g. Alojziju Vrabcu, klev. mojstru, Ljubljana, Dunajska cesta 52. 7380
obledeli iz* gleda kakor IlOVd
je kemično čišcena in pol barvana v      88 T/-
I. kemltai tisti laicl in barvani
ako
10S. REICH
tOVS
Poljanski nasip 4.
i Selenburgova 3
r
Vsem
59 T
ki hočejo piti dobro kavo, priporočamo na5o izvrstno pravo domaČo
kolinsko cikorijo.
Strešno lepenko lesni cement i
dobavlja aajceaeje t vsaki ainczfai
Jos.R.Puh, Ljubljana
Gradaška nL 22.
Telefon 153
Zahvala.
7377
Ob prebridki izgubi naše nepozabne, iskreno-Ijubljene hčerkice-sestrice
Julke
so nam nesete vrste blagih src lajšale n*so bol.
Najiskrenejša hvala njim, duhovščini, Mariiini družbi in pevskemu zboru, kakor tudi vsem spremljevalcem na njeni zadnji poti.
Videm pri Krškem, dne 1. decembra 1924.
Globoko žalujoča ostala rodbina Planine.
5 „ELEKTR1T" ploSče ca brušenje la* m a'ata. mazalice, pile. Asbest, Kl n^erit, transmisije, Jer-menic za oo^on stroiev. Vse tebnič. potrebščine.
P. n. *
Vljudno naznanjam svojim cenj. klijentom in p. n. občinstvu, da sem otvoril v L i ubi jaci na Dunajski cesti 33 (Skladišče Balkan)
svojo posredovalno pisarno
za sprejemanje vsak vrst tiskarskih, kniigoveikih, kartonaikik, rsstrirskik in ostalih v paplrogrsfHm stroko »padajočih naročil,
katera izvršujem lično, solidno fn po zmernih cenah. Naročila dobavHam na dom v Ljubljano franko vseh stroškov. Na poklic po telefonu it. 13.2 13 alt 368 pridem osebno k
strankam.   Uradne ure so: od 9-12 in 3-5.
Josip Krmpotić, Vir-Domžale
Tiskarna • Knjigoveznica  - Rastrirnica - Kartonažna tovarna in papirna industrija
.^>-^>->r-^r-i-r^---»-Tr-or      ^rrxTr<^ j-r.-rm^rvvvr.rr^ yvi-*.n-«-«-<-i *-tt-_-«- rT^r~r^rn-v-rv-Mir.<t... » » 00000000000080— MBBPCJB—OBGCg
Za Miklavža so BIZJAKOVI KEKSI
7324
najprikladneiSe in najcenejše
darilo!
Gosposvetska cesta 7
trs 2
V globoki žalosti sporočamo, da je naša srčnodobra nepozabna soproga
ozir. sestra, svakinja, teta, sinaha, gospa
Terezlna Gornik
roj. Knbelka
dne 1. decembra 1924 v sanatoriju v Kiagenfurtu bogu vdano preminila.
Zemeljski ostanki draee pokojnice se prepelieio v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb v petek, dne 5. t. m. ob treh popoldne z glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križa, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku
Njena sična dobrota in nezmerna liubezen pa bo globoko žalujočim preostalim kot zvezda-vodnica in opora za bodočnost
Klagenfurt-Ljubljana, dne 3. decembra 1924.
7385
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Globoko žalujoči ostali.
iva
naj ss peS3o» 1 dinar. Plačuje se
IHHL1OGL
Deklica
marljiva sc sprejme za predtisk in entlanje. — Stalno moto. — Matek & Mikcš. Ljubljana, po= leg hotela >trukelj- 73S4
Delniška družba išče za ljubljansko podružnico popolnoma verzirano
stenotioistinjo.
— Znanje srbohrvaščine, slovenščine, kakor tudi nemščine v £ o v oru in pi= savi neobhodno potrtib* no. Dobro plačilo. — smene ponudbe pod »Ve* lerrgovina I 73S3« na upr. »Slov. Naroda«.
I    Xurm I
Kupim vsako
množino desk
vseh dimenzij, tramove, bukove testone in plohe kakor tudi drugi les. — Ponudbe pod »Les« na Anončni in reklamni za* vod »APOLO«, Ljublia* na. Stari trj* 19,'H. 7362
I    prodam (
Proda se
prostovoljno tri zcmlii-ške parcele, travnike, dva travnika. Rakova Jelša na Barju. Prvi je v \ i>ki gmajni in leži ob cc-ti. ki pelje v Trnovo, drupi je na koncu viške gmaj= ne ter deveti proti Trno* vemu, tretji na Brezovici pod Plešivicami (blizu KuŠljanovega gradu\ — Natančneje sc poizve pri Josinu Mraku, Vič št. 21.
Tiskara,
sastoieča sc iz 2 brzotis skarskth stroja tvornice »Modlmg« (1 stro i a 50 50 rabljenoc ali u vrlo do* brom stanju, 1 stroja 42 52 posve nov) 1 Amerikan* kc, 1 velike-;! stroja za rezanje. 1 stroja za hef« tanje. 1 stro-a za perto* riranje tc 3 elektromotor ra. snabdjevena sa svim potrebnim slovima, tU skarskim materiialom tc nužnim potrepštinama — prodaje se jeftino uz vr* lo povoljne uvjete. -— ■».Slaven* d. d., Ilica 52, Zacreb. 122 T
Tudi v sobote
SLOVENSKINAROD"
v več>i nakE~di in obsegu. Največ kupuje-jo l:ud;e za božične oramlke in Novo leto. Zato naj trgovci ne oozauro inaerlratl v ,Slo»2nskem Narodu* k ter* je instrenom zagotovljen popolni uspeh!! Inserate in oglase za sobotno Številko spre;enn uprava do sobote do IG. ure dopoldne.
Znanja želi
z boljšim gospodom od 35 do 45 let — ločena go* spa — DopiM pod ^Stlc-ni dom/73M* na upravo -Slov. Naroda«.
Cona matih oglasov
vsaka beseda 39 para. — Nalrr.en|o
pa Din 3-—
Perje,
kokošje, račje in nosie, puh, oddata vsako množino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako» vce 52. r
Vsakovrstna naroČila
strojno pletenje
5C sprejemajo. Točna po--t-ežba, solidno delo. — Zclj irska ulica 11 I. 7381
»VTeriheim«-
bla^ajne
priporoča — Liubljanska korrerc. družba, Ljublia^ na, B!ciweIsova cesta 18
3476
Ko'esarji pozor!
Pošljite stara dvokolesa v popolno prenovo, t majs branje z opnjem in po> nikljanje. — Na željo >e dvekolesa tudi shranijo čez zimo. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvoko» les in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska ee» sta št. 4 114.T
Pohištyo !
Kdor si želi nabaviti krs>* no in trpežno pohištvo p<» zeto ugodnih cenah —■ prodaja i>.to Matija An« dlovic. Vidovdanska cesta št. 6 (nasproti hiralnice1).
Okraske in svečke
za božično drevo. faaHcB narejene in v polah, oo» Učne in novoletne rai-glednice, pismeni, ubran (krepni) in s\ileni paptr, nudi nu debel'-* in drobno r.aiccneie — L. PE* VALKK.. Ljubljana. ?/u dovska ulica. 132 T
Ob 25 letnici!
Pri "Soincu''  ra vodo. K Widmayer — prinor«"n:aTn kot nainrimcrnci>a dar! la Z8 >\:'-vl;iv/ i in Bo/iC: vse vrste perila, volneno pleteno   hlae^. manufak turo. veneke ra neveste, opravo za novorojenčki, abt.iht  (peče, edina /.. Cja"),    kravate. no^aviie itd. Pri večjem odjemu primeren popust. 7223
Darujmo za sokolski Tabor!
< OJOTJLPJULPJLP^
Kie bi kupi! za Miklavža?
Vsekakor v trgovini DOLENC, Sv. Petra c. 8
v Ljubljani
kjer je na razpolaeo raznih igrač, mo?k?h *rajc, kiavat,
volne in parfnmov ; \'se p© zmernih cenah. 6910 Pojdem torej tja! 5
□mTnnnnnnrr1— »« s" ■   i nrrkj
1
H ZAKOTrllK CLiajska cesta 46
Telefon 379    mestni tesarski mo;sier    Telefon 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lerene stavbe, ostreSja za palače, hi5e, viie, tovarne, cerkve in zvonike;   stro-i,   razna Ua, stopnice, ledenice, paviljon!, verande, lesene ocrraje itd. Giadba lesenih mostov, jezov in mlinov
Parna žaga« 28 Tovarna furnirja.
Že za 48 dinarjev
en meter dobrega LODNA en meter dobrega SEVJOTA en mviter dobrega SUKNA
98-T dvojne Širine dobite prt
LENASI & GERKMAN, Ljubljana.
Sfinctorium Dr. R. SzefiB
za odrasle I djecu« — Abbszla (Italija).
Dietno liječenje za debljanje i krepljenje. Pnorazredn zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju žila. — Prem-ene (S ofi-wechsel) sa ženske i živčane bolest!.    Djeca od 7 godina primaju se i bez prahve. 69 T
Mto termalno hopallfte LaŠkO
je otvorilo zimsko sezono. Uradno konstatirana visoka radioaktivnost naravno topleea vrelca 38 Vi0 C. Zdravi reumo, ishias, ženske bolezni in nervozo. Popolna oskrba po zmernih cenah v kopa'iščnem domu. Za sobe in kopeli 50% znižane cene. Zdravilišče je 138-T oddal'eno   5  minut   od kolodvora L*ško.
Na drobno!
Na debelo!
Vsled pomanjkanja prostorov razprodana plamen papir v mapah in kasetah kakor tudi druga razna M klavževa In božična darila po Izdatno znižani ceni. Oglejte si izložbe   in   cene.    S spoštovanjem
slikarski raoisfer v Maribora,   Stolni trg si. 2.
prevzema vsa v njeeovo stroko spadajoča dela in jih točno in dovršeno izvr5n*e. Krasne kolekcije vzorcev za stenske in stropne dekoracije. Kaizmožnej&a delavnica  za moderno   đekorac'tiske slikarije.
Slomškov trg 2 Slomškov trg 2
M =
Tovarna vijakov
Splošne stavbene druibe
Mariboff AleKsandrava cestći 12*
Vijaki la les vsake vrsto in vsako velikostii sekovico sa pločevino is Železa* bakra, medenine In aluminija«
Vinko Weixl, Maribor
veletrgovina«
prve vrsti nova reba posve zreta
dobiva se svuda
Prva hrvatska tvornica sa- g lame, =u5ena mesa i masti ^|
M. Gavrilovlć a sinovi d. d.
Geneialno zastupstvo za Sloveniju:
R. eunc in drrug
Uubliana, Celje. Maribor
v/ ^
M.G.S 10
TRGOVSKA BANKA d. d.. LJUBLJANA
POPRUZNICEi
Maribor, Kamnik, Konjice, Novo mesto, Ptuj, Rakek, SlovenjgradeCf Slovenska BI« trie a
C v lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 19,000.000--
:-: Inrsuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje :-:
Brzojavi i Trgovska Telefoni: 139, 146, 4S8
EKSPOZITURE s
Logatec Provalje
lastnin« in tisk »Narodne tiskarne«.
09
04112928