14. številka. r.- Trst v ponedeljek dne 19. januvarija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" vhajfc enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri popoludne . Naročnina znaša: 16 celo leto........24 kron t& pol leta...........12 „ e& četrt leta........ 6 „ ca en ........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČbe brez priložene naročnine ne uprava ae orira. Po tohak«rnah v Tn»tu *e prodajajo posamezne 'tevilke po 6 utotink (3 nvč.l; leven Trna pa po 8 Htotink (4 nvč.) Telefon Atr. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za već kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravuistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredniitvo ln tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo ln sprejemanje Inseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. uadstr. lidajatcij in odgovorni urednik Fran Godnik. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Delavsko gibanje. v. Oe si hočemo pojasniti vzroke, zak*j je ave-tr j-ski parlament tak. kakorš^n je, zakaj je Djedova ses ava taka, da tako malo odgovarja interesom delavstva, zakaj tako malo odgovarja aktuvein m m >dernim potebam — de nočemo izvedeti to, potem se moramo obrniti zopet d > njega, o katerem smo govorili v zadnjem članku, do — avstrijskega zistema ! Avstrijski parlament je zato tako malo — recimo — >ljudsk: parlament«, ker bo mu sestavo določali ljudje, ki so imeli pred očmi tradicije avstrijskega zistema. Tiet monstrum, katerega scer nazivljamo Schmerhngov volilni red, ta spaka prekanjene in z«vratne vol.In« geometrije, non na č<;lu znamko geimanizatorične tendenee. Ko so določtlt temeljna načela še sedaj veljavnemu volilnemu zistemu, jih je vodila edino le misel, kako 1 > i tudi v konstituci-j j c d e 1 n i h oblikah ohranili Ii e-j gemonijo nemške manjšine nad avstrijskimi narodi. Zato pa av - j srrijski parlament ni ljudski parlament, ampak je le spočetek avstrijskega zistema, meso od niega mesa, kri od njega krvi! Duh kont-tilceijoDelne države bi zahteval da se v parlamentu zrcali razmerje moči živih organizmov, ki delujejo in snujejo v dtživi. Ali pn nas ni tako, kajti ob roj stvu tega parlamenta so kumovale tradicije, ki temel 4 v minolosti in ki morejo pr čako-vati bi dočn< sti le po dogodkih katastrofi nega značija za n^.šo državo. Tudi dogodki od ministerstva Bideni-jevega sem pa do danes so zelo | onem v tem pogledu. Zastopniki nemške manjš ne so strahovali in *trahujejo dane* vlado, in so terorizirali ter teror zirajo daneB ves parlament. Seveda m( ramo slušati dan na dan krik nemšk h listov, kako da Čelr strahu ejo j arlament, ali resnica je le ta, da j* («a hip mirujoča) obstrnkcija ofie jelnega zastopstva češkega naroda in izlasti tudi delujoča ob-strukcija rad kalniii življev v ten zadnjih dneh le odpor proti faktičnemu pritisku, proti temu, da je nemška stran strahovat«a parlamenta in p r o f o s vsaki vladi! Kakor je oSždovat', da parlament ne more priti do d Via, kakor morajo posebno delavski in sploh širši sloji obžilovati, da ta parlameat ne more priti do p'odovitega delovanja na polju socijalne i o gospodarsko politične zakonodaje, istotako neutajljivo je, daje ta odpor potreben! Aut — aut! (-e od tega parlamenta že radi njegove sestave — in to ravno pov-darjt poziv avstrijske strokovne komisije, ko govori, da v tein parlamentu vladajo izkoriščevalci— ni ničesar pričakovati za ljudstvo, potem m >ra biti onim, ki se hočejo boriti za interes ljudstva, v prvi vrsti ležeče na tem, da se parlament s tako fctavo umakne dru gemu z drugačno sestavo ! V to pa treba odpora v parlamentu, treba dokaza, ki pailament s takimi podlagam; — dovede ad absur.ium. Parola irora biti torej : V e n z drugačnim v o 1 i I u i m r e d o m, d a dobimo drugačen parlament! Oe pa nočemo takega odpora, take radikalne kure, potem pa ne smemo tožiti, d a od tega parlamenta ni ničesar pričakovati! PODLISTEK. 11 Na rojstni zemlji. Spi »al Ksa ver-Šandor-Gjalski ; prevel M. C. Ne samo da se uju je duš vzbujalo nežno in hrejeneče spominjanje na dni, ki jih je nekdaj doživel tu, amj ak tudi te sence, to starinsko p«h stvo, visoke j roetrane sobe, de bele stene in globoki koti — vsa ta slika je delovala, da je bil prijetno občarao od tega in da je nahaja1 neke posebne lepote v vsem. Občutil je neko posebno željo po tem jedno-j stavnem, cd vfakega bi up* in nemira v človeški družbi oddaljenem življenju. Ia bil je eedaj trenotek, ko se je v njem probu lila neka kal možkega instinkta po svojem domu in lastnem ognjišču. Misel mu je po etela do Vere in sanjarskim blaženim nasmehom je ; gledal v duhu krasno deklico. No, spona. n na 1 Blanšo mu je razpo lil bujno tliko in bilomu je z'-pet boln'j in težko pri duši »Da ni^em tedaj s edil svetnim mislim in svetnim razlogom, ampak slušal le glas svojega srca — bi sedaj gotovo srečneji poleg Bianše užival blaženstvo svojega lastnega doma ! Ah — a sedaj — kako da bi smel jaz le misliti na Vero, ravno na nj > — sestro one, katero Politični pregied. V Trstn, januvarja 1903. Državni zbor. Premirje ob-stru k c i j e. Znamenita seja nfš^ga parlamenta, ki j-i pričela v č.trtek ob 11. uri zjutraj, je v soboto ob 4. in tričetrt uri zjutraj bila vendar-le zaključma. — Vsled kompromisa so češki radikalci in češki agrarci slednjič opustli obstrukcijo in dovolili, da so se oni njih nujni predlogi, kater h niso odtegnili, na kratko razpravljali. Vsled tega je bila obstrnkcija končana v sobjto ob 2 in pol uri popoludne in je prisa potem v razpravo bruseljska slailkorna konvencija. V razpravi o tem zakonskem nač tu, govoril je prvi posl. K u 1 p, kateri je izjavil, da konvencija jtišča Angliji v sladkorni politiki svobodno roko. Bati da se je namreč, da Anglija ne bo nalagala glob na s premijami favorizirani sladkor, ki se jej bo dovažal iz lastn h kolonij ; sploh pa da je vsa konven-cja bila le paft za našo državo. Ta konvencija da daje naši državi dober pouk, koliko se more zanašat na zavezništvo z Nemčijo. Govornik je kazal tudi na nemški carioski tarif, ki ima svojo ost naperjeno proti naši državi. Pusl. vitez J a \v o rs k i je izjavil, da poljski klub določi svoje stal šče po tem kakor se razdeli k< nUngent. Govornik je našteval nevarnofrt', ki lahko nastanejo za Galicijo vsled sladkorne konvencije in je sem pahnil v nesreč«)? !« — In da bi ubegnil svojim mislim, se je povrnil k m zi. Tu je ujec Tornica dražil krojača Hanzla, kako ga je nekoliko dni poprej vzel seboj na lov na Zijce — in Hanzl je tudi res ubil zajci, a glej čudo — zajee »e je užgal in zagorel v platnenu ! — Nu — pripovedujte Haazl — kako je bilo to ! — ga je sil 1 Tom ca — Ali je bežal zajec — kako ste ga opazili ? To se mora vedeti — to je čudo — pisal bom Brehmu, kake zajce da imamo tu — No — no — miloBtljivi gospod — je odgovoril Hanzl dobrodušno — Vt veste najbolje, kakov zajee je bil to. Saj ste ga vi nastavili — vse mi je pripovedoval vrtoar, ki je koži napolnil s slamo... Vsa družba se je spustila v pmeh, najbolj pa ujec Tomici sam, ki je užival, kadar se mu je kaka šala p srečila. Mej tem je na uri odbilo dvanajsto. V ta hip je ujec Tomica prenehal šaliti se, na licu se mu je pokazal neki strah, in se je, gledaje na teto Brigito, prekrižal. Takoj je začel pripovedovati o duhovih. Gospa Blinje-vička in teta Brigita sti ae protivili temu. mahajoči z rokami, ali Zlat:ca, dražestnim na Bmeš'rom na licu, je prosila, naj puste, da povdarjil. da se v poljskem klubu ne d^bi niti enega glaBU za to predlogo, ako ne bo gotovo, da ne bo naoa sladkorna industrija trpela škode radi te konvenc je. Ko sta govorila še posUuec Peschka in Banvinski, je zbornica n« prelit g pos'anca JaWjrsKega izvolila odsefc 48 členov. Med doslimi spisi je med dragim bila tudi interpelacija posl. Elenbogena glede dr žavnih podpor onim, ki s» bili o lanskih f:bruvar8kih dogodkih v našem mestu ranjeni in zaostalim za onim;, ki so bili ubiti o tej priliki. Seja se je zaključila, kakor uvodoma omenjeno, ob 4. in tričetrt uri pop. Dogodki v državnem zboru. V soboto popoludne se je zbornica vendar pre-rila skozi goščavo obstrukcije čeških radi-kalcev do 1. točke dnevnega reda. Naj 3e že tako ali tako Bodi o opravičenosti te obstrukcije, ali to treba priznati, da se je Četa 9 mož hrabro borila proti vsej zbcrnici in da je storila skrajno, kolikor je možno pričakovati od fizičnih mo5i Človeka. Tri dni in dve noči bo stali neprestano v boju. Dobro na tem odporu čeških radikalcev je bilo to, ker je prinesel nemškim skupinam dokaz, da nimajo le oni privilegija za obatruiranje in da morejo tudi druge, manje skupine posluževati ee tega f-redstva. Sedaj vedo Nemci, da ne smejo misliti na monopoliziranje obstrukcije, da ne pojde torej, da bi pri drugih obstrukcijo proklinjali, sebi pa da bi si jo — re-zerviiali. Nemško liberalno listi bi hoteli sedaj lagati svetu kakor da bo nemške skupine izvo-i jevale Bog Te kako zmago. V resnici pa je ! za ustavljenje obstrukcije od strani čeških radikalcev le sad dogovora, za katerega sla se 1 posebno trud.la predsednik zbornice Vetter in načelnik kluba čeških velikašev, grof Silva ] Tarouca. * »b^trukcijonisti so fakt dao dosegli ta vspeh, da je ministerski predsednik Koer-ber vsprejel deputacijo agrarcav, kateri je podal mke obveze glede zahtev produ-centov sladkorne pese, katere zahteve so bile agrarcem v glavnem v povod ali vsaj v pretvezo za ol»9trukcijo. Po takem je bedasto govoriti o kaki zmagi Nemcev nad češko obstrukcijo. Saj povdarja »Alldeutscbe C^r respondenz« celo t), da konec obstrukcije pomenja umikanje Nemcev pred Čthi in vlado ! To da kaže eoaebno v tem, da so nemške skupice vladi na ljubo odklonile nujni prediog Veenemca Ste na. Poročevalec »Politike« zatrjuje, da seje bo »oncle« Tomica pripovedoval. Ta poslednji se itak ni oziral na opozicijo gospej. Pri povedal je vse polno tega. Teta Brigita si je stavila roki nt ušasi a radi tega je vendar verno poslušala, če tudi mu je posegala v beeedo, da mu nič ce veruje ter da so njegova pripovedovanja same laži, in vsaki treootek je postajala bolj bleda in je izgledala b )lj iu bolj prestrašeno. Kaj še le, ko je stari Blinjevič začsl pripovedovati svoje doživljaj**! — V sobi,, kjer spiš ti, Brigita — je dovršil slednjič in 1 ce mu je ugledalo resno in šaljivo —, da, v isti sobi je spala naša mati — in ni bilo le enkrat, ko mi je pri-! povedovala, da se jej je tam prikazovala ' rdeča prikazen — neka ženska — in je iz te sobe odhajala v vse druge sobe, se zopet vračala, a povrnivša se, da je bila povsem bela... Vsi so že neštevilnokrati čuli to prav-lj co. Brigita sama jo je poznala že najbolje. Io vendar — bilo je tu Ji njo, i a žnjo vse druge, skoro strah. Vsi so bili tih . Vsa družba je bila kakor potlačena in čuti je oilo le tik takanje ure in tam nekje v tretji ali četrti sebi se je nekaj premaknilo iu na-vstal je neraztolmačljiv ropot kakor od ka- stvar uredila tak ), da ni ne premagovalcev ne zmagancev. Iste nemške stranke, ki so bile pjprej preponosne, da bi se sploh pogajale s češkimi radikalci, ho slednjič vendar celo v«pre;ele nekatere, četudi skromne pogoje Klofača in družbe. Prihodnja seja zbornice bo v grelo. Iz ogrske zbornice. V sobototni Beji ogrske poslanske zbornice vršila se je razprava o bruseljski sladkorni konvenciji. Po prečitanju poročila tozadevnega od-seka je posl. Komjatv v imenu Košutove stranke i izjavil, da ista odobruje predlogo, želi pa, da ; bi vlada pojasnila razmerje do Avstrije v I sladkornem vprašanju. Ćleu vladne stranke ' poslancc H i e r o n y m i, je izrekel željo, da bi se znižal užitninski davek v ta namen, da bi se domafii kom um sladkorja po-| višal. Trozveza umira. Najboljši dokaz, da 30 imeli avstrijski Slovani prav, ko so neprenehoma trdili, da trozveza nima nikake zdrave podlage in da se ne bo mogla dolgo časa vzdrževati, ker ni v narodih popularna, je pač ta, da so začeli Bedaj tudi resni listi v Italiji in nekateri nemško-avstrijski listi pisat', da se je začela zgradba trozveze majati ter da ne bo dolgo več trajala. Naj se hitro zruši, avstrijski Slovani se gotovo ne bomo po njej jokali ! Nemški prestolonaslednik v Pe-trOgradu. V soboto je bil v zimski palači gala-obed, prirejen na čast nemškemu prestolonasledniku. Carjeva napitnica bila je popolnoma kratka in brezbarvna, napitnica nemškega prestolonaslednika je bila nekoliko daljša in bolj ceremonijalna, a istotako povsem : brezpomembna. Priklopljenje Krete k Grški. Iz Petrcgrada poročajo, da se prihodnje spomladi Kreta priklopi Grški, kar da je zasluga Rusije, ki je posredovala pri drugih velesilah, da so privolile v to priklopljenje. J V ta namen skliče se v kratkem na Kreti narodno zastopstvo, ki proglasi neodvisnost otoka in njega priklopljenje k Grški. Poleg Rusije podpira to spremembo tudi Francija. Zagotovljeno je nadalje, da privole tudi druge I velesile, med istimi tudi Nemčija. Tržaške vesti. Pogreb pokojne ponesrečene havc, ki ee je vršil minolo Foboto ob 2. Per kega pada, ali kaj taeega — in vsi ozrli na ono stran. so se Nekdo gre 1 _ je šepnila Brigita poluglasno in nehote, in navstal je hip —hip otrpuenja, hip molka, in bilo je v sobi, kakor da se je med senee in polusence kraj pohištva ter pod temne oboke zavleklo nekaj tretjega, od česar je po vseh prostorih za-dahnilo oi strahotnega tajinstva. — Rdeče bela gospa! — je pretrgal To-; mica, smeje se, vseobči molk. Vsi so ga posnemali. Prejšnji trenotek je bil premagan in vsi 1 bo se morali sami eebi smejati. Družba je vživela še bolj in zopet je zaorila vesela pesem, kateri se je pridružil tudi stari Blinjevid — stara ilirska pesem, ki je ognenim akordom svojem slavila dom in rod in ženo iu ljubezen, in od katere eo se tresla fettkla na oknih, stari luster pod obokom, velike Čaše-dobrodošlice v visoki stari omari, a najbolj srce v Levu, ki je, kakor probujen iz dolgega spanja, gledil in poslušal nekaj, kar mu je bilo drago od nekdaj. Toliko mladi spomin«, kolikor vera v iJejale — vse — vse — kakor da 8e je hkratu visoko povzdignilo iz globoke notranjo-ti ter zasijalo s čarobno svetlobo pred njegovj duša. (Pride še.) uri pop. iz mrtvašnice pri sv. Jmtu, je bil krasen vkljub hudi zimi. Že ob 7,1. uri popoludne je bila kapela, v kateri je ležala na mrtvaškem odru blag* pokojnica, natlačeno polna Sv. Jakob-skih in mestnih žena, med katerimi je bila večina družabnic Marijine družbe, h kateri je pokojoica spadala. T«>ono ob 2. uri so naložili na lep sre-brno-črn dvoupre/en voz zemske ostanke žene. ponesrečene na tako tragičen način. Žal, da je bila najneugodnejša ura za nase delavce, ki bi bili ob ugodnejši uri gotovo prsi počastit spomin te uzor žene. No, vzlic temu je bil sprevod velikanski. Ob tej priliki je ;mel naš poročevalec priliko slišati neko ženo, ki je bila navzoča, ko se je dogodila pokojnici smrtonosna nesreča. DotiČmco je zaslišal neki c. k. redar, kateri sporoči stvar na više mesto. Ako je stvar taka, kakor jo opisujejo očevidci, bo morala železn;čna uprava plačati možu pokojnice precejšnjo odškodnino in bo trda pela onm, ki so — bodi po lastni nemarnosti, aii pa morda po dobljenih ukazih — zakrivili nesreči! Dogodki v Kifiuanjih. YTčeraj so imele Ricmanje zopet odličnih gostov. Došli so zjutraj po T. uri. nepričakovano. M smo izvedeli o tem obisku včeraj predpoludne precej zjutraj in s no nemudoma poslali t a svojega poročevalca, ker smo bili uverjeni, da mu bo beležiti marsikaj, kar bo v visoki meri zanimalo naše čitatelje. Isti nam poroča : Za rano včeraj, p redno je napočil dan, je kakih 70 orožnikov obkolilo ricmanjsko vas. K malo potem je prišel v vas gospod okrajni glavar iz K >pra, namestništveni svetnik SL-hfcfl snhauer Neys, z okrajnim komisarjem Gasserjem, s slugo okrajnega glavarstva in kovačem-ključtvničarjem, ki je imel seboj polno torbo žarnic in vetrihov. Popred že pa je prišel tjakaj tudi gospod župan iz Doline z občinskim slugo. Doznal sem namreč, cmanje itd. Zaačilno, zelo značilno je za vladaj< či zistem, da na tem početju prednjači isti »Piccolo«, ki je subvencioniran od države. Z druge strani pa si je vendar to okolnost tolmačiti s tem, da je isti »Piccolo* ob enem tudi glasilo irredente in mora torej v tej svoji dvojni lastnoBti iskati nekak kompromis med dolžnostmi na to in ono stran. Falz.ficiranju v »Piccolu« smo se torej nekako priučili, kakor ee človek sčasom priučuje na vsako zlo, da ga ne prepcaeča z ničemer več. Z rokama pa smo ploiknili nad glavo od samega začudenja, ko smo se morah te dni uveriti, da je tudi na nemškem jeziku izhajajoče glasilo c. k. vlade za naše Primorje padlo na nižino »Piccolovihc, čitaj : š k e plačala društva, v katerih so » i len dene stranke »neod rešeni h« majate z glavo v svoji neveri ? 9 t Vi morda No, če se hočete uveriti na lastae oči. vzemite lepo v roko »Triester Tagblattcod petka dne 16. februvarja leta 1903 po Kii-jtovem rojstvu ter prečkajte poročilo o sodnih razpravah. Tam boste čuii, kako je dobil toliko in toliko ječ3 neki .... IZ S. Griuseppe (11 Rusmagna!! Torej tudi nemško glasilo c. k. avstrijske vlada v Primorju je brisalo iz svojega repertorija naše starodavne slovenske — Ricmanje! Gospod Villari in kar mu jih je somišljenikov in sotrudnikov v imenu Dante Alighierija, pa ne pesnika, ampak društva pre3lavne irredente, morejo s — pa-trijotičnim zadoščenjem zabeležiti nov vapeh ter vsklikniti : E pur si muove! Da, giblje se, razvija se v našem Primorju. V kaki smčri? Da-li se zavedajo tega gospodje, v katerih imenu »Triester Tagblatt« čuva v naših pokrajinah — avstrijsko državno misel?! Ali pa morda ne?! Vsa kako se stvari razvijajo in prišli smo — kakor priča ta le slučaj — precsj daleč ! Slovenskim županstvom. Pišejo nam : Kakor znano, morajo po zakonu iz leta 1888 biti zavarovani vsi oni delavci, ki opravljajo razna težka in nevarna dela v mestih in tudi na deželi. Izvzeti so le zasebni sluge in služkinje in menda tudi kmetski hlapci. Za vse te zavarovane delavce je preskrbljeno za s učaj bolezni tako, da isti dobivajo primerno dnevno podporo, z iravnika in zdravila. V slučaju, da mora tak zavarovani delavec vsled težke bolezni v bolnišnico, je društvo, v katerem je dotičnik zivarovan, ! dolžno plačati bi Iniske Btroske za dobo 2, kako ravnajo občine v eličnih slučajih, toda bojimo se, da se tu premalo pazi in da take občine večkrat pla čujejo za stvari, ki so bile ža enkrat p'ačane ! Za vsak slučaj vršimo mi svojo časnikarsko dolžnost s tem, da opazirjamo na Btrogo pazljivost v Um pogledu. Tržaška mestna bolnišnica je ža opetovano terjala razne zneske < d kmetskih občin, vkljub temu. da so bili terjani zneski že davno poravnani ! Tudi je slučajev, ko je tržaška občina odrekla domovinsko pravico delavcem, stli-cuje se na to, da je zanje plačala bolniške troske deže'a, v katere spadajo dotični delavci, dočim sov resnici te tro- bili dotični k i zavarovani Naša županstva naj uvedejo nekako kontrolo nad terjatvami za bolniške stroške in mi smo gotovi, da se jim to dobro — izplača. Sreea t nesreći. V soboto zjutraj je šla gospa M., soproga vr'ega narodnega ve-letržca, k vodnjaku, da tam pokaže novi služkinji, kako treba zajemati vodo. Okolo vodnjaka je bilo v noči zmrznilo in ko se je gospa nagnila nad vodnjak, jej je spodrsnilo, zgub la je ravnotežje in padla v vodnjak. Služkinja, ki je prestrašena stala ob vodnjaku, je klicala na pomoč, ki je tudi prišla — hvala Bogu ! — še pravočasno. V tej nesreči pa je bila sreča ta, da gospa M. zna plavati in se je s pomočjo plavanja obdržala na površju vode. Sreča je bila tudi ta, da ob padanju v vodnjak gospa ni zadela na nobeno stran in da ee ni nič i poškodovala. Umevno pa je, da prestani strah in pa mrzla voda v tej hudi zimi nista ostala brez učinka na stanje gospe in da je ista nekoliko oslabila, t )da upamo, da ne bo zlih posledic. Nesramno je, kakor piše o tem dogodku včerajšnje večernje židovsko glasilo z Gol-donijevega trga, češ, da se ne ve, je-li gospa M. ponesrečila, ali pa namenoma skočila v vodnjak. To je najgrja židovska infamija, ki je že v navadi temu umazanemu glasilu vselej, ko gre za ka*o slovensko stvar ali osebo. Mi izražamo naše prisrčno veselje nad srečno rešitvijo vrle narodajakinje niše. P. S. Pred zaključkom l;sta smo doznali v svoje iskreno zadoščenje, da je sta-nje g. M. krenilo povsem na dobro in da ni nobene nevarnosti več. Le Čakajte ! Kakor doznajemo iz gotG-vega vira, je med našim ljudstvom mnogo takih, ki so bili svoječasno vložili prošnje za pridobitev' domovinske pravice v Trstu, a so te prošnje, ko jim je magistrat vrnil nepotrjene — lepo shranili ! Od več strani se nam poroča, da se med prostim ljudstvom siri govorica, češ, da ni treba prositi za domovinsko pravico, ker da bo v kratkem magistrat pris ljen vsprejeti vse one, ki so tu nad 10 let, in to brez vsake prošnje ! Take govorice širijo po mestu oni, kateri imajo korist na tem, da bi se vlagalo čim manje prošenj za dosego domovinske pravice; in te ljuci poslušajo tudi mnogoteri naši ! Mi pa ponavljamo, kar smo že opetovano pisali : kdor ima pravico zahtevati domovinsko pravico, naj ne odlaša, ker je gotovo, da bo prej sedanji zakon o doirovinstvu uničen, nego bo tržaški ali kateri drugi magistrat silil kog"a — naj postane občan ! Da bi pa kdo silil občine v splošno vsprejemanje 10 Utnih prebivalcev —tega ne učakamo mi ! Požurite se, dokler je čas — to bo najboljše in najgotove^še! ! Centralblatt fiir die Eintragungen in das Handelsregišter (Osrednji list za uknjiževanje v trgovinski register). Z zasno-vanjem tega organa, ustanovljenega od mi-nisterstev za trgovino in pravosodje z začetkom leta 11)02, je bilo ustreženo dolgo gojeni želji trgovskega in kupč'js-kega sveta, ker so v tem organu združene vse objave trgovinsko-sodnih uknjižeb za skupnost kraljestev in dežel, zast »panih v državnem zboru. Tako je omogočeno vsakemu interesentu, da je obveščen o VBeh uknjižbah. V olajšanje porabljanja je dodan listu polleten alfabe-tičen seznam imen vseh firm, gleie katerih so se v minulem semestru vršile uknjižhe. List prinaša tud: pregled uknjižeb in izbrisov pridobninskih in gospodarskih zadrug in otvorjenih in odpravljen.h konkurzov. »Centralblatt«, ki je zapričel sedaj svoj drugi tečaj, izhaja vsaki petek v založništvu c. k. dvorne in drž. tiskarne na Dunaju. Naročnina znaša 4 K za vse leto. Sirite narodne pesmi! Že tretje leto sem nas vrli pevski društvi »Slava« in »Velesila« oskrbujeti z vrsto lepih in lahkih narodnih pesmic. Tema dvema narodn ma društvoma gre zasluga, da se mej našim ljudstvom mesto tujih popevk uvajajo d-viln« -tvari vr^ii* sled«**** dr**WrHua.'*ain : v Skednju št". 30. in 31, hišna oprava; v Rojanu št. 292, hišna oprava; v ule Lava-t )io šf. 2. in v ulici Ciserraa, 2 ogledali; v ulic: Giulia čt. 4~>, oprema v za'o^i, železna blagajna in razno; v ulici Arcata št. 2, oprema v zalegi in razno ; v ulici Fon-tanone št. 20, oprema v zalogi i a razno ; v ulici Ac(|uedotto št. 44, hšaa oprava ; v ul. Rapicio št. 3, ura; v ulci Giulia ši-. 3, 118 parov Čevljev; v ulici Vienoa št. 7, železna blagajna. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 2-5, ob 2. uri p jpoludne 0 0. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7G0'5. — Danes plima ob 3*13 predp. in ob 2-f>4 pop.; oseka ob 1012 predpolu Ine in ob 7*33 popoludne. Društvene vesti. Na plesnem venčku »odbora tržaških g"USpa« so intopnino prfp'ačali sledeči gg. : Matejčič 9 K, H. 7 K, obitelj Bartelj 4 K, Horak 3 K, ob telj dr. Rvbaf, N. N„ P., obitelj Kožir, dr. Ćerne, obitelj Štuler, Jane iz Divače, obitelj Pavlovič po 2 K, Lavrenčič, dr. DoUnc, Dekleva, Delak, Posega, Konjedic, Štrekelj, Pretner, Toroš, Candolini, Muha, Vidmar, Jung, Z\vitter po l K, Dekleva 2 K, Vladko 3 K ; ker se niso udeležili plesa, so doposlali : Ivan in Milka 20 K, Janko K. 10 K, Duška M. 4 K, dve Šmerdolini 2 K, Jesenko 10, obitelj Pavlovič 2 K, Ida Gombač 2 K, Anton Šutej 2 K, Ignac Saga 5 K, Plesničar 2 K, Mlci Pož in Saj l> K, Zafrel 2 K. — Prelepa hvala ! Obrtnijsko. konsumno in posojilno društvo t Skednju bo imelo svoj letni občni zbor dne ti. februvarja 1903 ob uri predpoludne v društveni goaJlni gosp. Ivana Sancina po dom. R >šo št. 39-r>. Dnevni red : nagovor predsednika, poročilo tajnika, poro* lo blagajnika, razni nasveti in predlogi. Odbor. Za >Božićnico« so prispeli še sledeči p. n. g. : Ć. g. M«e*rol 3 K ; č. g. M. škabar 4 K : Ne meoovana 10 K, gd*. Marija Kovač 4 K, g Ič. Josipina Delkin 4 K : g. M. Ka-muščič 2 K. B.g povrni tisočero v<>em radodj-rnim srca m. Blagaj ništvo. Ženski podružnici sv. Cirila in Me todija je podaril naš m«cen in rodjljub g. Josip Goru p, veleposestnik na Reki, za tržaške slovenske š de 200 K. Bog živi še mnogo let našega dobrotnika ! Telovadno društvo »Tržaški Sokol« naznanja svoj m člen« tn in drugim prijateljem plesa, (>0 kror. Ko so bančni uradniki v naglici prfgieilali pr.dptsa C>-»china in Dussich na Č«-ku, in sta se j1 m dotična pod-pisa z 'ela avtentična, so Ka' č ču izplačali dotično »veto. Kaw-č se je na to povrnil in izn čil L°nhardu onih 2000 kron. V petek zjutraj pa se je izkazalo, da je bil podpis tvrdke < s< li na in Dussieh na zgorajimeno-vanem čeku ponarejen. Tvrdka je to golju-njo ovadila pol ciji, katera ie potem zasl šala Leni arde. Ta je priznal, da je bil ček ponarejen, a je trdil, da je falsifikacijo zakrivil njegov pr ncipal Troha. Pozneje je bil zaslišan tudi Troha, a ta je odločno oporekal vsem < bdolžitVKm. Ko so pa pregledali njegovo stanovanje, n šli fo v njem f>togra-fične aparate in vse dr°ge priprave za t'0 let v eni tovarni. Dne 31. marca t. L bo mine 50 let, odkar dela še vedno čvrsti Viljelm Strel v ljubljanski Samassovi tovarni. Vesti iz Štajerske. — Kakega kalibra je znani »Sta- jerc« — o tem pr.ča nast >pr»o dejstvo: Vsi nemški listi so priporočali to slovensko glasilo štajerskih nemškutarjev: Sam pa je delal ob koncu leta največe obljube. S temi obljubami je opravičeval povišanje naročnine na 2 K. Sosebno je obljubil povečanje formata. Prišlo je novo leto, prišla je povišana naročnina, prišel je čas, da se spolnijo stor jene obljube in da se list pokaže v veČem formatu, prišla je tudi prva številka »Šta jerea« v — starem prejšnjem formatu. — »Stajerc« je jednostavno lagal, da bi lovil naročnike ! — Takega kalibra list je ta »Stajerc«. — Celjsko vprašanje je stopilo zopet v ospredje diekuzije. Te dni smo bili navedli razne izjave; izlasti pa napad na po-slar<*a Berksa v »Slov. Gospodarju« in obrambo v »Domovini«. S predmete m se bavi tudi »Su Isteie-risehe Presse«. Mariborski list črta najprej paralelo med Kranjsko n Spodnje S ajersko. Nemci na Kranjskem tvorijo 5°/0 prebivalstva in imajo pet srednjih š >1. Slovenci pa tv< rijo 32°/n prebivalstva v deželi in imajo le dve spodnji g'mn ziji, ki pa le deloma rdgovarjati zahtevam Slovencev. Nem«: na Kranjskem žive le rsztrešrno, Slovenci na Štajerskem so avtohtoano prebivalstvo. Prvim pa gre vlada povsodi na roko v pogledu šolstva. Y Celju Farnem tvorijo Slovenci 25°/0 prebivalstva. Ker | a imajo Nemci že spodnji in viši g'mnazij, bi bilo vlad; v d )lžno-t, da da Slovencem v mestu vsij en sp »dnji gimnazij. Ali vlada noče te g mnazijalne ras rede iztisniti iz me-«tfl, kjer isti ne bi mogli vspevati. — Rečeni mariborski list kliče : Samostojni slovenji gimnazijalni razredi morajo ostati v Celju, ker bi ne mogli vspe-vati v nobenem drugem kraiu. Ker pa ti razredi niso namenjeni le za mesto Celje, ampak tudi za več nego polovico slovenski ga preb'valstva na Spodnjem Štajerskem, in ker ima to prebivalstvo, kakor vsak drugi narod, pravico do popolnih učiln e, pa je slovenski spodnji gimnazij v Celju čim prej sj remen ti v viši g'mnzz j. Razne vesti. Kaj je renegat ? Na ti vprašanje odg >-varja v »Siidsteierische Post« neki »Veritas«: Lopov, ker nima čuta za lastno čast. Lažnji-vec, ker je zatajil svoje rojstvo. P. hlepnež, ker za denar ali službo prodaja svoja čast. Ti izrszi so trdi. Ali so pretrdi? Ne. Prosimo za nekoliko boljših. Znamenje časov. Novim škofom v Kra ljevem Gradcu je dol če n kanonik princ Hohenlohe. Za Brvnichom — Nemec ! To je znamenje časov. Zver v vojaški uniformi. V Ridens burgu je bila te dni razprava proti podčastniku Grossu, ki je grdo ravnal z vojakom Provve om. Ta je prosil, da bi smel za eno noč iz vojašnice. Ker pa mu ni-o dovolili, iz šel je brez dovoljenja. Naslednjega dne ga je dal podčastnik po vojakih grozno izšibati. Potem je vojake zapodil ven in je velel siromaku, naj se s'ečj do golf ga. Ta ni hotel. Na to ga je začel podčastnik ma hati s sabljo. Sedaj se je udal siromak. Kaj se je godilo potem, o tem ne govore novine, ker pravijo, da ni za javnost. Podčastn;k je dobil leto in pol ječe — vojak pa je zgub I svoje zdravje in ni več sposoben za službo. To pa se ni dogodilo med Culukafri, ampak v — Nemčiji, kjer razpečavajo najde bele j > kulturo na debelo in ca drobno. Mraz na Španskem. Iz Madrida javljajo : Po vsem Španskem vlada najhuji mrs t. Na severozapadnem obrežju vihrajo meteži, mnogo ribiških čilnov se je potopilo. V Madridu kaže termometer 10 stopinj Celzija pod ničlo, na ribnjaku Buen retiro se drsajo po ledu, kar se ni zgodilo že deset letja. Včeraj je zmrznil neki mož na javni ulici. V Teruelu so opazovali 14 stopinj mraza. Celo v Sevilii in Valenciji je hud mraz. Loterijske številke, izžrebane dne 17. januvarja : Dunaj 31 87 84 64 2*i Gradec 74 33 46 24 34 Iz odborove seje »Slovenske Matice« dne 27. decembra 1902. — Navz »či: predsednik H. Schreiner ; odborniki : dr. I. Bezjak, V. Bežek, J. Dimnik, Fr. Finžgar, Fr. Gabršek, Fr. Hubad, Andr. SmekoviČ, Al. Strmšek ; ekspert: dr. J. Tominšek. — G. predsednik pozdravlja polnoštevilno zbrane odbornike. Overi se zapisnik zadnje seje. Tajnik Gabrš-k poroča o kurentnih stvareh, o novih poverjenikih in o društvenik'h. Do-eedaj je pristopilo k društvu blizu 1200 Členov. Nekateri okraji so letos polnoštevilno zastopani. — Blagajnik g. Senekovi3 poroča o denarnem stanju. D hodkov je 8310 K 35 st., stroškov pa 3302 K 10 st. Razpoložljivega denarja pa 4113 K 25 st. — Tisk društvenih knjig za 1. 1902 se je nekoliko zakasnil. Kuj ge izidejo meseca f-bruvarja, in 8'cer: Pedagoški Letopis 12 tiskanih pol. t čne slike 8—9 pol. Realna knjižnica 7 pol. Imenik se bode tiskal zdržema, krstna imena pa tako, kakor jih pišejo č'ani sami. Drugo leto morajo biti knjige vsaj do glavnega zbora o Božiču razposlane. Zato se načrte za učae slike razp šlje takoj po novem letu. Rokopise bode pošiljati do konca maja gosp. predsedniku. Za 1. 1903 se d* loč;jo sledeče knjige : 1) Pedagog ški Letopis 1903, 2) Učne slike (nadaljevanji), 3) Realna knjižnica (nadaljevanje) in če m* goča, še 4. knjiga, najbrže Sehre nerjeva »Duševna andiza« z dodatkom o f»rmalnih stopnjah. — Društvo se obrne na pristojoo mesto s ponudbo, da je pripravljeno sodelovati pri končni ureditvi slovenskega pravopisa. — Mat;ca izda »Spominski list« za učence, ki izstopijo iz šole. — Razgovarjalo se je, kako bi bilo posp< s vati knjižnic j za mladino, zlasti g!< de prirodopisne, zemljepisne in zgodovinske snovi, katero bi bilo zbirati i z si >venskih pisateljev ali jo prelfgati iz tujih jezikov. Definitivno se bode o t«-m sklepalo v pr.hodnji seji. — S<-hreinerjeva »Vadnic*« je izšla v Temp-skega založništvu ; g. predsednik obžaluje, da je vsled že prej skienjene pogodbe ni mogi-1 izdati potom »Šolske Matice«. — Mct ca založi »Nazorni nauk« v 1. in 2. š>lskem 'etu, ki ga izda ljubljansko učiteljstvo. — Letf šnje k» jige se p šljejo naučnemu mini-sterstvu v pregled s prešnjo za podporo. — Društvo se je letos obrnilo do raznh slovenskih hranilnic in pos jilnic s prošnjo za podporo. Ker u^peh ni bil velik, se bode zana-prej osebno vplivalo nanje. — Založnik Hobel se bode opozoril, da Orožnov »Zemljepisni atlas« ni porabljiv za štajerske šole, zato naj mu doda še zemljevid Spod. Štajerskega. — Pri tej priliki omenja g. predsednik, da si okrajni zemljevidi, kakršne izdajajo nekateri okraji, nezmisel, ker zemljepisne tvarine ni omejevati po polit čn h ekrajih, ampak po prirodnih enotah. — Slednjič se nezna >ja, da je še vedno mogoče pristopiti k društvu za 1. 1902 z letnino 4 K. Tudi iz 1. 1901. so še dobiti knj'ge za navadno letnino 4 K. Odbor. Brzojavna porečifa. Štrajk krojače v. DUNAJ 18. (B.) Na velikem zborovanju, ki se je vršilo predpoludne, so vojaški pomočniki v kocfecijski branši zamožke obleke proglasili štrajk. Smrt umetnika. PRAGA 19. (B.) Včeraj je umrl znani slikar Emanuel Liska, profesor na tukajšnji šoli za umetno obrt. Spomenik nemškemu odposlanca v Pekingu. PEKING 18. (B) Danes po tu na slovesen način razkrili od kitajske vlade postavljeni spomenik nemškemu poslaniku pl. 1 Ivettelerju (ki je bil o znanih dcg)dkih j umorjen). Slavnosti so se udeležili mnogi kitajski dostojanstveniki, členi diplomatskega ! zbora, vsi častniki poslaništvene straže in . nemški častniki in uradniki iz Tienčina. Princ Cun je v svojem govoru, s katerim je izričtl spomenik, izvajal, naj bo spome.nik narodu v svarilo, znamenje prijateljskih od-nošajev m« d obema deželama in simbol miru. Zastopnik Netrčije, baron Goltz, je rekel v svojem odgovoru, da je spomenik posvečen nemški dr živi, kakor trajen dokaz jeze, ki jo je ol čutil cesar kitajski radi umorstva Kettelerja. S postavljenjem tega spomenika je Kitaj zadostil svoj: obvezi, ki si jo je naložil sam po dogodkih i. 1900. Spomenik naj bo sveta feimbol želje kitijske vlade, da bi se prijateljski odnošaji s tujimi vladami povspesevali in ohranjali. Dogodki na saksonskem dvoru. MENTONE 18. (P.) Saksonska prestolonaslednika je do=pela semkaj. MENTONE 19. (B.) Prestolonaslednica saksonska in G ron sta se nastanila v »Hotel de Aoglais«. Govori pe, da mislita en mesec o3tati tu. Zopet požar v Borislavu. LVOV 19. (B) Kakor javljajo iz Bj-rislava je danes predpoludne zopet nastal požar v rovu EtDa. G.ireče surovo olje se razliva v reko Tvsnienica. Akcija proti Venezueli. K ARAK AS 18. (B.) V soboto o poludne je skužala cemška vojna ladja »Panther« izsiliti si uhod v morje Maracaibo ter je začela streljali na trdnjavo San Carlo, ki je ob uhodu v kanal. Trdnjava je odgovarjala in je po enournem streljanju prisilila vojno Lidijo opustiti ta namen. Guverner trdnjave poroča, da trdnjava ni trpela škode. Ko je vfst o tem doap la v Caracas, je ljudstvo prirejalo man feMafije. fh iMsailer Levi Mijjii | © TOVARNA• VI« Te«, vegal Vit UnKa««3 3) S> Sf j Plazza Rosarfa *t : cJJ I (šolsko noslopi^ Pr?» la ^ftjveijb tovarna pckUirt 7M> rrst. TRST ZALOeH: © m & © i (S & VrJIV, -b<* t*p<-arij, irci! lr «Ilk. nfijt MriK'j* id.' po poscsuih načrtih & Ce»« brti konkuranoa (S 1L0ITS0TAI1 Zlili lisrou 18 PttUD & Predmet1 uoscavo de na pa obro 1 a (i iotozuoo fraoKO (šolsko poslop-«! ^ In Via Rlbarg« 41. 2i T&lafon it. 67 0. --- Sf Sf Vi m Književnost in umetnost. Ruski svet slovenskim slikarjem. Ob drugi slovevski umetniški razstavi je bil slučajno v L'ubljani tudi V. N. Korabljov, uredn k »Izvestij« »Slavj. B'ag.itvor. Ob-sčestva«. V tem listu je napisal tudi nekaj vrstic o slovenski umetniški razstavi. Splošno je še precej ztd »voljen. Sklepa takole: >[z srca želimo slovenskim slikarjem široke popularnosti in vspeha. Samo to moramo pripomniti : Će hočejo, da bo njihova umetnost mlada in s reža, naj se nikar ne poganjajo za novimi strujami, ki se pojavljajo zdaj tako številno v zapadni umetnosti. Naj svo,o novo zgradbo zidajo ra š: na narodni temelj. Želeti bi bilo, da bi rusko občinstvo ob pe-lerburški razstavi leia 1904 imelo priložnost spoznati bližje slovenske urcetnibe.« Po »Slovencu«. Svoji k svojim ZALOGA n s pohištva« XKKttXKKKKXXKK*KX X X X X X X X X X X X X X dobro poznane to?ame mizarste zadruge y Gorici (SoUan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej yinton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) it. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorste dežele. Solidnost zajamčena, kajti les ae osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobM, derni sestav. Konkurenčne cene. V Album pohittev brezplačen. P * * i X P * * lx xxxxxxxxxxxxxxxx Rujansko posojilne ir. kensumno društvo Tpiftana zadrnra x ©meje»iin pon»štf»» v Romanu pri Trstu. VABILO občni zbor, ki w *»<» Trši I v nedelje, (ine 1. februvarja t. I. ob 3. uri pop. v prostorih društvene krčme se sledečim dnevnim r«'dst naručitelja. Cene brez konkurence Za obilne naročbe s«* toplo priporoma svojim rojak«o vršil v nedeljo, čne 1. februvarja t. I. ob 9. uri predpoludne v novih društvenih prostorih h sledečim dneviim rel<*n: 1. \«^iv( r predsednika: 2. Poroč lo tiijn ka ; t). Porr č lo bi; g j'i ka ; 4. K' zn; Dfih\eti iu predi« g?; f>. Sprememba pravil ; <». VoJirev nov ga cd'»ora. K » bilni udtležbi ul udno v:il»i Odbor. Hiša na prodaj. Primerna na h p« m kraju v bližini S*. JiMa je taloj na prodaj. Pobliže »r i/ve v naši tiskarni, ulica Carin t ia štev. 11 Svilene plinove MREŽICE!! ROITA^^ w dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA NEPKEGORLJTVE LUČI F. RCZZO, ul. S. Antonio V trgovini z manifakturnim blagom tvrdke Giuseppe Bolle ulica ftaova, nasproti palači Salem se prodaja 1 zimska maja za ženske po ne. 50 _ ^fe^I „ „ „ moške ,, „ 55 Hiša na prodaj pri t^v. Iranu št. H*v5. ali r*z"a sla rovanja se dajajo v Dajem Prodaja iranifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabra št. 2. m po*lrnžuiea „^lla citta 6i £on5ra" ulica Poste nuove Št. 9. (Bruneijeva hiš* Velika zaloga izgo tovljeni h oblek za mo&ke in de^ke Velik izltor oblek za moške od gld 6.50 do 24, za dećke od gld. 4. do 12. suknene jope ▼ vehfcem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne in podrite jope z ovratnikom od astr&hana od gld. 5 — 14, ravno take pod-ite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32 Jopi* za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 230 — 4.50, finejše od gld. 5—9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.oO — 10. Haveloki za moške in dećke po ujnižiih cenah. Hlače od moleškina izlodjeva koža) ca delavce izgotovljene v lastni predilnici ua roko v iv ruii7,Lt. Crtane močne sraj e za delavce gld. 1.20. Velika zaloga cnovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki «e izgotovi i največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnic ▼ nlici Popte nuove ne zprejemajo izlelovanja obleki po meri ter se še posel no vdobiva vsake vrste oblek v razi h risameah in merah za moške in dečk e. tymm slovenske gismdiiji Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-Jtfetodijevo i*" cikorijo. Paglianova pijača • • • prof. Ernesta Pagfliano • • © nečak pokojnega profesorja Hieronima Pag-liano je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi iSg4 in na higije-nieni narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Ogil»ajte »e vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Naročbe je nastavljati na tvrd k o prof. €rnest pagliano, ffapolj, Salata San Jt/farco štev. 4. iVs oo o g oo oo oo oo 88 §8 raznih del. „gržaška posojilnica in hranilnica^ naznanja, da odda pri svoji stavbi Piazza Caserma št. 2 mizarska, kleparska, ključavničarska, stekiarska. pleskarska in slikarska dela kakor tudi postavo strehe iz lesnega cementa Ponudniki naj se oglasijo do 31. t. m. pismeno v pisarni ulica S. Francesco štev. 2. kjer se dajajo pojasniia v stavbinskih zadevah od 11 —12 dopoludne. ©O OO oo OO oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo C££SS£CS88C88cSGGOOSSG8Sgco Obujala! Pri Pepetu Kraševcu traven cerkve sv. Petra (Piazza Koeario pod ljud. Solo Bo&ata zalosra raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrže takoj. Pošiljutve so pošt-iine proste. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter ne z vrbuje z največjo točnostjo in natančnostjo po kon-*curenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič revij. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. pi iv. avstr. Lloyda. Prodaj alnica tir J. JCaslinger ; zaprisežen izvedenec in urur o. kr. priv. .užne železnice Via delle Poste (Palača Galatti) nasproti štev. 12. Velik izl»or ur vneli vrst-. Popravo se izvrše v katerimikoli tnu» ž:ni in kateresil>r>di V!8te, %akor kronometri itd. z vso na anfino-tljo in toen« t»'j » na jamstvo. Brezkonkurenčne cene. Pekarna in slasčičarna Antona Peternel v nI »p? Solitario št. 25. Podpisani pH|M>roea cvn'o pekarno in slapoiearno, v laterej se dobiva trikrat- na dan svež knili in slasti'*« vsake vr te. Prodaja todi : vfakovr2t'>e moke iz ekih mlinov po najnižjih erndi, in pristni najfineji refo.šk v steklenicah. Sprejema se tudi doma" kruli v pecivo. Udnni A. Peternel. Velik izlicr foštaoja oavaiiieia, modrega, nflečep, veto izdel. Fiket tel iti *MMMXK*K*H**XMHH**UUM*XHMHK*XXXX n x u X X X X X X U. dr. Ant. Zahorsky Trst. ul. Carintia S ordinuje rd i)—12 predp. ■> 2—1 } o.»<»L is O B U VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Rihorgo št. 2s po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste i obuvala za moške, ženske in otroke, j Isti popravlja male stvari brezplačno j ier sprejema naročbe vsakovrstno obu-| valo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Pehar. ,____ Kaznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Toeil bom izvrstna iu pristna vina. in sicer dalmatinsko vino po 32 avčistrski refošk po 36 nvč.f belo vipavsko po 40 nvč. Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Pran Valetič. Poiiiovpiaćanž akcijski kapital k 1,000,000 Kupuje in prodaja v«e vnrte rent. zastavnih pisem, prijoritet, kom mulnib obligacij, »reć-k,