Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.303.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela Btran Din 2000.—, pol strani Din 1090.—, četrt strani Din 500.—, */• strani Din 250.—, Vi« strani Din 125.—< Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20,
Okoli UršcansUe presvetle zastave!
Zadnje desetletje se množijo pritožbe o tem, kako je današnja mladina nedisciplinirana, kako je ponekod po-surovela in podivjala, kako ne pozna ne pokorščine ne ozira na tiste meje v ravnanju in vedenju, ki so jih določili stari običaji, kako je brez življenjske resnobe, prešinjena samo s smislom za zabavo in veseljačenje. Register napak, ki se pripisujejo današnji mladini^ tem še zdaleka ni končan, pomnožili bi ga lahko še z mnogoterimi očitki. Ne maramo tega, kakor tudi nočemo preiskovati razlogov tega usodnega pojava. Ugotoviti pa moramo, da tisti, iki vali vso krivdo na mladino, ji dela veliko krivico. Ravno oni, ki trpko grajajo in strogo obsojajo mladino, bi se morali, ako so odkritosrčni, potrkati na prsi ter priznati: »Mea culpa (naša krivda)«! Mladina, ki se ji ne daja krščanska vzgoja in pravilna izobrazba, ne more kazati zglednih lastnosti duha in srca. Škof Slomšek, velik poznavalec in prijatelj mladine, je že leta 1837 zapisal ta-le opomin: »Ako se mlado drevesce ne požlahtni in se divjaku žlahtna mladika ne vcepi, tudi staro drevo žlahtnega sadja rodilo ne bo.«
Zgled Francije.
Da, požlahtnenje mladega drevesca! To je potrebno in na to se je zadnje desetletje precej pozabilo. Ne povsod. Smisel za vzgojno in izobraževalno delo med mladino ponekod raste. Francoski katoličani posvečujejo temu delu največjo pozornost ter zbirajo okoli krščanske prosvetne zastave vse vrste mladine: inteligenčno, delavsko ter kmetsko mladino. Ne zanemarjajo tudi telesne vzgoje. Pretekli mesec je, kakor smo poročali, nastopilo v francoskem obmorskem mestu Niči 15.000 katoliških telovadcev. Isti dan so se vršili telovadni nastopi in, obhodi katoliške mladine po raznih večjih mestih Francoske. In ravno katoliški mladeniči so najpogumnejši zastavonoše katoliške misli v Franciji. Iz njihovih vrst prihajajo najdelavnejši in najpožrtvovalnejši činitelji Katoliške akcije. Iz katoliške mladine bo prišla prerodovitev Francije in njenega življenja v katoliškem smislu. Jačje obrambe proti brezbožnemu framasonst-vu in socializmu ne more postaviti francosko krščanstvo, nego je organizirana katoliška mladina.
Belgija, Nemčija, Italija.
Svoje naloge napram mladini in njeni prosveti se tudi zaveda katolicizem v Belgiji, katera ima vzorno mladinsko organizacijo, ki je zajela vso dobro mladino. Belgijski katoličani bodisi francoskega bodisi flamskega jezika, si veliko prizadevajo, da so prosvetni krogi med belgijsko mladino čim najširši, hkrati pa polni dejavnosti. Za posameznega mladeniča in vsako mladenko gre, nobeden, ki je dobrega duha, ne sme ostati izven krogov katoliške prosvetne organizacije. Slične razmere vladajo tudi med Nemci, ki so znani kot vešči organizatorji. Širjenje strupeno protikrščanskega komunizma in nekrščanskega narodnega socializma jim danes nalaga še posebno dolžnost, da s pomnoženim trudom skrbijo za rešitev mladine. Če zajame mladino deroči val komunizma ali poganskega nacionalizma, je izgubljena za Cerkev. Znani so tudi napori italijanskih katoličanov za katoliško vzgojo in prosveto mladine, ki se vrši v o-krilju Katoliške akcije. Koliko težav jim pri tem dela italijanski fašizem, ki nastopa proti delovanju katoliških društev z vsemi sredstvi, ki so na razpolago državni oblasti, pa tudi včasih z nasiljem, je tudi splošno znano.
Mladinska prosveta v Litvi.
Ne bo odveč, da še omenimo zgled Litve, male države na zapadu Rusije (med Rusijo in baltiškim morjem). Litva ima framasonslco-nacionalistično vlado, ki je pred nedavnim nasilno preganjala katoliško duhovščino ter hotela zlasti zatreti katoliško mladinsko organizacijo, bodisi dijaško, bodisi kmetsko. Pa se ji to ni posrečilo. Oso-bito organizacija »kmetske mladine, ki nosi pomenljivo ime »Pomlad«, prav lepo napreduje. Pred mesecem je ta
Romunski ministrski predsednik Vaj-da-Voevod.
organizacija slavila 201etnico svojega obstoja, ki se je v vseh krajih slovesno obhajala. Proslava te obletnice bi s« bila razvila v veliko manifestacijo katoliške prosvetne ideje, da ni posegla vmes vlada, ki je prepovedala veliko zborovanje v mestu Kaunu. Se je pač zbala manifestacije 70.000-ere množice katoliških kmetskih fantov in deklet. Njen ukrep je bil udarec v vodo: katoliška mladina je sklenila, da bo vsak' tiste stroške, ki bi ;ih bil izdal za ta kongres, daroval za zgradbo veličastnega društvenega doma v Kaunu. Ravno tako smolo ima framasonska vlada z lastno mladinsko organizacijo, ki jo je ustanovila pred par leti. To je versko »brezbarvno« kulturno-telovad-no društvo »Mlada Litva«, ki je mišljeno kot nacionalistična vladina garda. Preprosto ljudstvo pa jo je odklonilo ter se drži katoliške mladinske organizacije, ki je glavna nositeljica vaške prosvete in trdna skala, ki se ob njej razbijajo valovi moralne gnilobe.
8 žrtev Drave v Mariboru. Dne 22. avgusta zvečer je zahtevala Drava v Mariboru osmo žrtev v osebi 171etnega Ivana Koba.
Ustreljen in ukraden. Med Prevaljami in Dravogradom je prekoračil jugoslovansko mejo posestniški sin Franc Genzi, da bi obiskal na naši strani zaročenko. Ker se je skrival po grmovju, ga je smrtno pogodil obmejni stražnik skozi glavo. Truplo so spravili v mrtvaš nico, a v noči so odnesli sorodniki ustreljenega v vreči na avstr. stran in ga doma pokopali
Ogenj ja uničil dne 23. avgusta ostrešje in nadstropje starega grada v Vuzenici. — Dne 21. avgusta je pogorela domačija Janeza Mau ka pri Sv. Benediktu v Slov. goricah.
Podonavskim državam hočejo poma gati. Dne 6. septembra bi se naj vršila v Stresi v Italiji konferenca, na kateri bodo zastopane države: Jugoslavija, Francija, Nemčija, Anglija, Italija, Če-hoslovaška, Avstrija, Švica, Romunija, Bolgarija, Grčija, Madžarska in Poljska. Na teh konferencah bo šlo za pomoč agrarnim državam, ki se že nahajajo dalje časa v hudi stiski.
Avstrijski vladi preti ostavka. Avstrijska vlada ima samo eden glas večine. Velenemški poslanec, ki je doslej dajal vladi v parlamentu večino, je odstopil in njegov naslednik bo baje proti vladi, kar se tiče obveznosti, na katere bi morala pristati Avstrija po sklepu zadnje vojnoodškodninske konference.
v Lauzani. Vlada bo morala ali odložiti glasovanje o takozvanem lauzanskem protokolu, ali pa odstopiti.
Bivši avstrijski kancler tir. Johann Schober umrl. V Badenu pri Dunaju je umrl dne 19. avgusta v starosti 58 let bivši avstrijski kancler dr. Johann Schober. Po poklicu je bil šef dunajske policije. Bil je dvakrat kancler ter večkrat zunanji minister in ikot tak goreč pristaš priklopitve Avstrije k Nemčiji. Enkrat je podal celo izjavo, da je treba Maribor vrniti Nemčiji. Cela Evropa se je dvignila proti njemu, ko je sklenil z Nemčijo nikdar uveljavljeno carinsko združitev. Prvotno je vodil krmilo avstrijske politike kot ne-vtralec, leta 1930 je osnoval takozvani gospodarski blok in dobil 19 mandatov. Začetkom letošnjega leta je bil izločen iz vlade in potisnjen v opozicijo. Pokojni dr. Seipel in Schober kot politika nista soglašala.
Popolna negotovost na Nemškem. Pri zadnjih volitvah zmagoviti vodja fašistov Hitler se je pri Hindenburgu pošteno opekel. Bil je uverjen, da mu bo predsednik Hindenburg kar na krožniku ponudil mesto kanclerja in povrh še tri druga najvažnejša ministrska mesta. Sestanek med Hindenbur-gom in Hitlerjem je bil zelo kratek, predsednik ni pristal na zahteve narodnih socijalistov in tako vodi von Pa-penova vlada državne posle naprej. — Predsednik nemškega državnega.zbora Lobe je sklical novoizvoljeni drž. zbor na dan 30. avgusta k prvi seji.
Pruski deželni zbor je sklican za i. september.
Razlastitev posestev, kojih lastniki so se udeležili zadnjega ponesrečenega monarhističnega puča na Španskem. Španska poslanska zbornica je sprejela vladni predlog o brezplačni razlastitvi posestev onih oseb, ki so se udeležile zadnje ponesrečene monarhistične vstaje.
Na Grškem se bodo vršile volitve 25. septehibra, novoizvoljeni parlament bo otvorjen dne 24. oktobra.
Evropske države in Združene ameriške se pogajajo za skrajšanje delovnega časa, ker hočejo na ta način olajšati brezposelnost in približati industrijsko proizvodnjo potrošnji.
{30 motornih vozil blagoslovljenih.
„Va praznik sv. Kristofora se je zbralo v Neulengbachu pri Dunaju nad 500 motornih vozil "seh vrst. Benediktinski opat dr. Springer jih je v svojem govoru priporočil varstvu sv. Kristofora. Sv. maše v cerkvi se je udeležilo toliko avtomobilistov, da niso imeli dovolj prostora v cerkvi. Po sv. maši je bil vsak motorni voz posebej blagoslovljen. Avtomobilisti, ki so bili navzoči, so bili iz Avstrije, deloma tudi iz Nemčije, Čehoslovaške in Ogrske. 40 vozil je last dunajske policijske-šport-ne zveze.
Grob don Boska. Ustanovitelj salezi-janskega reda, ki po sodobnih krščan-
Loterija družbe sv. Vincencija t i	Beogradu v korist
) zidanja rim.-hal. Katedrale v Beogradu
se končno zaključi 31. avgusta 1932
Veliki socijalni pomen in vzvišeni cilj te prireditve bo gotovo tudi Vaše priznanje želo.
1 Kupite tedaj zadnje dni pred žrebanjem
I srečhozatoeograž-I sho Katedralo
in Vaša podpora Vam zna prinesti obilo haska.
|	Dobitki:
2 X Din 2,500.000 ...	Din 5,000.000
K 2 X . 500.000 ...	. 1,000.000
10 X , 100.000 . ^ .	, 1,000.000
g?! ioo x . io.coo . . . . l.oooooo
skupno ... Din 8,000.000
Cene srečkam:
I	Vi_'It 'It
S	Din lOJ 50 25
IŽreftaaje 31. av& 1932 !!! Boftifo se povsod !!!
Centralna uprava: Beograd, Ulica
Jovana RistiCa 20. Prodajna podružnica: Zagret», Tvrd kova ulica 5.	£83
skih načelih prav plodonosno in blagodejno deluje za vzgojo mladine, je bil proglašen za blaženega. Vršijo se preiskave in vse druge predpriprave, da bi ga proglasili za svetnika. V ta namen se v redu samem in v tistih krogih, ki so redu blizu ter njegove visoke cilje podpirajo, prav mnogo moli. Sedaj se poroča iz Turina, da so grob blaženega don Boska pretvorili v oltar, ki' je prav lepo in umetniško okrašen z marmorjem in mozaiki.
Katoliške delavke. V Belgiji imajo katoliške delavke svojo posebno organizacijo, ki ima veliko članic ter prav dobro deluje. V glavnem mestu Belgije v Brukselu je bil nedavno velik kongres delavske mladine. Tega kongresa se je tudi v obilnem številu udeležila ženska delavska mladina. Iz poročila, ki je bilo podano, se razbere, da šteje organizacija nad 80.000 članic, ki so organizirane v 1800 odsekih in 72 pokrajinskih zvezah. Organizacija izdaja več časnikov in knjižic. Kako so te de-
lavke prošinjene s socialnim duhom, dokazuje tudi dejstvo, da so na tem občnem zboru zbirale za brezposelne. Če prav živijo delavke v prav skromnih gmotnih razmerah, vendar se je med njimi v to svrho nabrala znatna svota.
V Španiji vladajo svobodomisleci —
prav nesvobodomiselno. V mestu Va-lenciji je državni guverner kaznoval 2 ženski, ker sta v zasebni hiši obhajali devetdnevnico na čast sv. Antonu. Lep svobodoumnež! Ravno takšen svobodnjak je španski prosvetni minister, ki ne more videti nobene konfesionelne (verske) šole. Iz državnih šol pa je dal odstraniti vse s katoliškim duhom prošinjene knjige, češ, da so krivične drugovercem. Za to so mu hvaležni židje, protestante in mohamedani, ki nasproti katolicizmu ne poznajo nobene strpnosti, marveč kažejo samo — mržnjo.
Eden duhovnik, dva bcgoslovea. V
nekem mestu države Ne\v-Jork v Ze-dinjenih državah Severne Amerike je nedavno daroval novo sv. mašo duhovnik Anable. Ministrirala sta mu njegova dva brata, ki sta bogoslovca ter bosta kmalu postala duhovnika.
Romarjem k Mariji Pomagaj na Brezjah! Udeležencem proslave 251etnice kronanja podobe Marije Pomagaj na Brezjah je dovoljena na vseh progah dravske banovine od 1. do 7. septembra polovična vožnja do postaje Otoče ali Radovljica. Izkaznice je dobiti na Brezjah.
Ruša. Ruška nedelja se bo letos kakor vedno obhajala nedeljo po Mali gospojnici, to je letos dne 11. septembra, čeprav je Marijin god ali Marijino ime v koledarju še le dne 12. septembra. — Pretekli četrtek je prišla v Ruše dolga procesija mož in žen in mladine iz Rač pri Slivnici, prosit potrebnega dežja. Tako številne procesije že dolgo nismo videli v Rušah. Stiska je pač huda ia dobro ljudstvo si išče pomoči doma in na božjih potih. Ne vemo, kakšne namene ima Bog, ko nam nalaga toliko in hudo preskušnjo. Mi pač iščemo in prosimo in trkamo; le zaupanja ne izgubimo! '—i
Bog svojih zvestih še ni zapustil.
*
Bomanle na gore.
Letos praznuje svatogorsko svetišče dvestoletni jubilej, odkar je bilo po mnogih prezidavah dograjeno v sedaj-no obliko. Prvotna Marijina cerkev, katera se omenja v zgodovini že leta 1265 (brezdvomno pa je že stala mnogo prej), je bila na mestu, kjer stoji sedaj ladja. Ker pa je bila ista prema-la, so pozidali novo, mnogo večjo, ter. leta 1611 prosili svojega škofa, ljublj. Tomaža Hrena, naj jo pride posvetit. Vedno naraščajoče število romarjev je zahtevalo nova razširjenja. Leta 1732 (torej pred 200 leti) je bila stavba najbrž končana, ker je s to letnico označena preklada vrh glavnih vrat.
Ta pomembni jubilej prekrasne bož-jepotne cerkve ne sme iti kar tako mimo nas. Proslaviti ga hočemo z mno-gobrojno udeležbo ob priliki velikega romanja v dneh 5., 6., 7. in 8. septembra t. 1.
FAVORIT,
ki osrečuje vsako damo -
... ki jI pomaga ohraniti polt čisto in lepo... kateri jo pomlajuje in polepšuje —je in ostane Elida Favorit milo. To izredno blago milo s svojim finim vonjem napravi negovanje lepote zares pravim užitkom.
ELIDA
MILO
Kdo prešteje vsa uslišanja in milosti, ki jih je svetogorska Kraljica skozi stoletja sipala na tem kraju trpečemu človeštvu. V času velikih stisk in nadlog je slovenski in hrvatski narod romal v ta prekrasni hram božji in bil tolikokrat uslišan. In letos, v času te grozne gospodarske stiske, kakršne ne pomni naš rod, poromali bomo zopet pred Njen prestol, da jo prosimo od-pomoči in usmiljenja. Naj ta jubilejna proslava zbere te dni na ta prijeten hrib mnogobrojno, tisočeroglavo množico, da dokumentira udanost in zvestobo nebeški Kraljici in njenemu Sinu .. .
Slovesnosti se pričnejo v pondeljek dne 5. septembra, ob 6. uri zvečer, ko je otvoritev tridnevnice s slovesnimi večernicami. Vse tri dni: 6., 7. in 8. septembra se bodo vrstile sv. maše od petih pa neprestano do poldne. Med tem bodo vsaki dan pridige ob 7. in ob 10. uri, ikakor tudi dne 6. in 7. septembra ob 6. uri zvečer pri slovesnih ve-černicah. Poskrbljeno je tudi za dovolj spovednikov.
Kako primerno in lepo bi bilo, ako bi se od vsake skupine romarjev našla pogumna oseba, ki bi, bodisi od o-nih, ki ostanejo doma, bodisi od svojih romarjev zbrala primerno svoto za nov, tretji svetogorski zvon, ki bi se nabavil kot darilo svetogorski Kraljici ob njenem jubileju. Svetogorska Mati božja vas kliče!!
Grozno licnrie w Slov. goricah.
Tako strašnega neurja, kakor je divjalo dne 16. avgusta zvečer nad velikim delom Slovenskih goric, še ne pomnimo. Okoli 6. ure zvečer so se začeli od severozahodne strani s kozjaš-kega pogorja valiti proti Slovenskim goricam črno-sivi oblaki, ki so drveli z velikansko naglico in zelo nizko. Nebo je čisto zatemnelo, vihar v obliki vrtinca pa je bil tako silen, da je lomil ne samo drevje v sadonosnikih, ampak so tudi stoletni hrasti in bukve po gozdovih padali kakor snopje. Mahoma je bilo sadje z bogato obloženih jablan na tleh. Odkrivalo je strehe hiš in drugih poslopij. Nato se je vsula suha toča, katera je po nekaterih krajih padala tako gosto, da niti skozi nisi videl. Še le na to je sledila ploha malo časa. In ko je zasijalo solnce, je bila večina Slovenskih goric — ugo-uobljena.
Pisec teh vrstic se je slučajno nahajal na vrhu Grušove (Ruperče) med Sv. Petrom in Sv. Marjeto. Z višine sem opazoval strašno divjanje naravnih sil. Kraji proti Jarenini, Št. Ilju, Mariji Snežni, Sv. Juriju v Slov. gor., Sv. Lenartu in dalje proti vzhodu so bili popolnoma zaviti v grde črno-sive oblake in hromenje viharja je bilo tako silno, da še kaj takega nisem slišal. — Čez malo časa je vrh oblakov zasijalo solnce, a pod solncem pa so naravne sile na nepopisen način uničevale slo-venjgoriškemu kmetu zadnji njegov up . . ,
Jablane so v teh krajih letos silno lepo obrodile. Tako bogate sadne letine že dolgo nismo pomnili. In sedaj je vse na tleh. Kjer ni bila toča, pa je vihar vrgel v par minutah vse na tla. Vihar je bil podoben vrtincu, ki je dvigal strehe najmočnejših stavb, ru-val drevje v sadonosnikih in gozdovih, prekopicaval kozolce in lažje stavbe in napravil skoro na celi črti od Št. Ilja — Jarenine — Sv. Jakoba — Sv. Lenarta tako razdejanje, kakoršnega še najstarejši ljudje ne pomnijo. Na tleh ležijo debele kanadke in druga žlahtna jabolka tako na debelo, da je zemlja v sadonosnikih popolnoma pokrita. Jabolka, ki dozorevajo še le ob koncu septembra, so na tleh in ne bodo niti za prešanje, ker še niso zrela. Edino bobovec in mošancelj sta se še za silo držala. Uničeni so tudi vinogradi.
Škoda je nepopisno velika. Kmetje obupujejo. Sadje je bilo letos edino njih upanje. Suša je uničila krmo ter poljske pridelke, a sedaj še, ta grozna nesreča.
Silovito neurje v torek ni obiskalo le zgoraj omenjenih krajev, ampak tudi Ptuj z obširno okolico vred. Tudi tukaj je ugonobila toča vse na polju se nahajajoče poljske pridelke, vinograde in sadonosnike. Nekaterim vinogradnikom je uničena dobra polovica pričakovanega pridelka. V ptujskem okolišu je posebno trpel: Mestni vrh, Dr-stelja, Janežovci, Vintarovci, Borovci, Prvenci, Sv. Marko, v Bukovcih je podrl vihar šest lesenih hiš, Spuhlja in Bestje. Škodo v ptujskem okraju cenijo nad 1 milijon Din.	F. Ž.
Dr. Anton Hrovat, ordinarij bolnice križniš-kega reda v Ormožu, je odssoten od 23. VIII. do 1. IX. 1932.	955
Prvi predsednik samostojne slovenske vlade umrl. Dne 18. avgusta je u-mrl v Podnartu na Gorenjskem Josip Pogačnik v starosti 66 let. Rajni je igral važno vlogo pred vojno v vrstah SLS. V dunajskem parlamentu je bil podpredsednik avstrijske poslanske zbornice in načelnik brambnega odseka. Cesar Franc Jožef ga je radi za slug imenoval za viteza. Po razsulu Avstrije je bil Pogačnik prvi predsednik samostojne slovenske vlade in prvi poslanik mlade Jugoslavije na Dunaju. Zadnja leta je preživel na svojem posestvu v Podnartu. Blagopokojni je bil sin premožnih staršev. Po končani gimnaziji je študiral pravo v Gradcu. Vsled smrti staršev je moral prevzeti domačijo, na kateri je znal tako lepo združevati zasebno ter javno delovanje v i^rid lastni družini, narodu, državi in Cerkvi! Ostani mu ohranjen med Slovenci časten in hvaležen spomin!
Duhovniške vesti. Dekanom sta ime novana dekanijsko, upravitelja: Franc Korošec, nadžupnik pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini za rogaškega dekana, in benediški župnik Franc Gomilšek za lenarškega dekana. 351etnico maš-ništva je obhajal g. Melhijor Zorko, župnik na Spodnji Polskavi.
Spremembe v kapucinski provinci]!.
P. Mavricij Teraš v Škofjo Loko. P. Viktorin Šivavec iz Celja v Studence pri Mariboru. P. Ciril Goričan iz Vara-ždina v Split. P. Janez Reberc iz Va-raždina v Celje. P. Evgen Merše iz Osi-jeka v Varaždin. P. Bonaventura Sa-vec iz Studencev pri Mariboru v Osi-jelc.
dreves. Gorelo je 400 kvadratnih metrov mladega borovja in bi bil uničil požar brez vešče gasilske pomoči celi gozd.
Hlapec utonil v Dravi. V Dobravi pri Marenbergu je izginil v valovih Drave hlapec Kristijan Bernekar.
Hlapec in konj g. Lauka iz Trbonj pri Muti sta utonila v Dravi.
Vlom. V nabiralnik župne cerkve V Slovenjgradcu je vlomil neznanec in odnesel iz njega nabrani denar.
Rogaška Slatina je slavila 2001etnicq obstoja zdravilišča z velikimi sloves« nostmi, katerih se je udeležil tudi lav< vladika dr. Karlin.	. .<
Gasilska slovesnost v Slovenjgradcu V nedeljo dne 14. avgusta so slavili1 gasilci v Slovenjgradcu 601etnico obstoja gasilnega društva z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne in društvenega praporja. Službo božjo na prostem in blagoslovitev je opravil z velikimi svečanostmi mariborski pomožni škof dr. Ivan Tomažič.
Smrtna žrtev neprevidnosti. Dne 14. avgusta se je pripetila v Dravogradu vsled neprevidnosti nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev v osebi 151etnega trgovskega učenca Antona Randla iz Št. Pavla pri Preboldu. Randl je videl v kovčeku trgovskega pomočnika samokres in bi ga bil rad natančneje o-gledal. Še le po daljšem prigovarjanju je trgovski pomočnik vzel revolver in ga pokazal učencu. Po neprevidnosti se je pa orožje sprožilo in krogla je zadela Randla v obraz in šla skozi možgane, da se je zgrudil mrtev.
Prostovoljno v smrt iz obupa. Posestnik Josip Žel iz Gačnika pri Jarenini se je obesil iz obupa, ko je videl po torkovem neurju uničene poljske pridelke in vinograd.
Smrt odlične slovenske korenine. V Moravcih pri Mali Nedelji je umrl dne 19. avgusta posestnik-prevžitkar Alojz Spindler, oče g. župnika pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Blagi slov. korenini svetila večna luč!
Večjo količino vina so odnesli vlomilci iz kleti posestniku Janezu Mla-kerju v Strmcu pri Leskovcu,
Tat in morilec. Orožniki so vtaknili pod ključ radi tatvin po ptujskem o-kraju 261etnega Huso Beganoviča, muslimana iz Tesliča. Zaprti tat je pobegnil iz zaporov in bo odgovarjal v Tesliču radi umora.
Obupen čin starega moža. Na Marijin praznik zjutraj so našli za vrtom hiralnice v Ptuju s prerezanim vratom 731etnega posestnika Franca Merca iz Nove cerkve v župniji Sv. Trojica v Halozah. Mere si je sam prerezal vrat z britvijo in so ga spravili v brezup-nem stanju v ptujsko bolnico.
Iz vlaka je padel dne 20. avgusta ob priliki vožnje iz Celja proti Laškem 511etni upokojeni celjski stražnik Anton Koren in se ubil. Korena je zadela najbrž, stoječega na pločniku, kap, in je na ta način došlo še do padca iz vagona na tračnice.
Konj je brcnil na Marijino gospojni-co na Spodnji Hudinji pri Celju petletnega Branka Ramšaka, sina delavca v cinkarni, tako nesrečno, da je u-
Po ponesrečeni revoluciji na španskem odžene policija v zapor one revolucionarje, ki so se hoteli polastiti prometnega ministrstva.
Novi gimnazijski ravnatelji. Na mariborsko klasično gimnazijo pride za ravnatelja g. Davorin Mastnak, dozdaj profesor v Celju. Na mariborski realni
gimnaziji postane ravnatelj g. Matko [eric. Na realni gimnaziji v Celju pa je imenovan za ravnatelja g. Fran Mra-vljak.
Kcnkurz Kmetijske ekspertne zadruge v Mariboru. Ker mi kot konkurznemu upravitelju te zadruge ni mogoče na neštevilna pismena vprašanja odgovarjati, opozarjam tem potom vsakogar, ki ima proti zadrugi kako terjatev, da isto prijavi v 2 izvodih Okrožnemu sodišču v Mariboru in jo kolekuje kakor je navedeno na konkurznem oklicu, ki (a je prejel vsak upnik. Prijave, poslane meni ali g. konkurznemu komisarju, se ne morejo upoštevati in radi stroškov tudi ne vra-tati. — Dr. Šnuderl Makso, odvetnik v Mari-ty>ru, konkurzni upraviitelj.
Dijakom mariborske klasične gimnazije. Prijave za sprejemni izpit v I. ;razred (5 Din kolek, navedba vzroka,
zakaj se učenec ni oglasil v junijskem roku, obenem krstni list in zadnje izpričevalo) se sprejemajo do 31. avgusta dopoldne do 10. ure. Nato se vrši sprejemni izpit. Vsi drugi izpiti (popravni in razredni) se vršijo po razporedu, ki visi v veži na črni deski, dne 29., 30. in 31. avgusta. Vpisovanje vsega dija-štva (davčna potrdila, denar za šolnino, vpisnino in zdravstveni fond!) bo dne 2., 3. in 5, septembra. Otvoritvena služba božja dne 8. septembra, začetek pouka dne 9. septembra.
Požar. Posestniku Klincu v Rogozi pri Šmiklavžu na Dravskem polju je uničil požar gospodarsko poslopje. Komaj so rešili gasilci hišo, katere so se že oprijemali plameni.
Komaj omejena velika požarna nesreča. Dne 15. avgusta je izbruhnil požar v borovem gozdu v Bohovi pri Mariboru. Na pomoč poklicani mariborski gasilci so komaj omejili ogenj z izkopavanjem jarkov in s podiranjem
Najhitrejšo letalko v Evropi Elli Beinhorn (levo) je prekosil zadnje dni glede brzine v zraku letalec Morzik (desno).
, J 0/53
Kako zdravi in veseli so videti Vaši otroci! Mati se veseli — ona ve zakaj. Snaga in pazljivo negovanje otrok Je njena glavna skrb. Ona pere vse te mnoge in razne otročje stvari z nežnim in dobrim milom, katero ohrani perilo čisto in sveže, a to je že 80 let poznano
ICHTOVO MIL
ZNAMKE JELEN
mrl otrok vsled prehude poškodbe v celjski bolnici.
Prijet tat. Zadnjič smo poročali, kako je izmaknil Dominik Koser iz Ga-steraja v Slov. gor. posestniku Pušni-ku iz Liboj pri Celju 1500 Din. Dne 17. avgusta se je priklatil Koser v Celje in se je hotel obriti za visokim plotom igrišča. Pri tem poslu ga je izsledil detektiv in ga izročil sodišču.
živega srnjaka je ujel za rogovje ob priliki boja dveh srnjakov v Pamečah pri Slovenjgradcu delavec, ki je sekal les za veleposestnika Antona Šavca. Ujeti srnjak je na vpogled pri trgovcu Šerbaku v Pamečah.
Smrtna nesreča pri kopanju. V nedeljo dne 14. avgusta popoldne je utonil v Preseki pod Mozirjem v rokavu Savinje 271etni posestniški sin Franc Rajšter.
Gospodarsko poslopje je uničil ogenj
v noči od 15. na 16. avgusta posestnici Heleni Čre.mošnik v Črnovi pri Št. Jan-žu nad Velenjem.
Radi slabega dimnika je pogorela s slamo krita hiša, last mladega posestnika Ludvika Kotnika na Dolgem vrhu pri Poljčanah.
Usodepoln padec z motocikla. V sredo dne 17. avgusta je padel na cesti pri Frankolovem z motornega kolesa 441et-ni fotografski pomočnik Jožef Podgoršek iz Ljubljane in si zlomil pri padcu levo nogo.
Osebni avtomobil je povozil in težje poškodoval v noči dne 17. avgusta na cesti pri Podčetrtku voznika Antona Rateja iz Dražje vasi pri Konjicah. Poškodovanega so oddali v celjsko bolnišnico.
Rdeč petelin. Dne 16. avgusta so preganjali podtaknjenega rdečega petelina z domačije posestnika Ogorevca v Globokem pri Brežicah. Z domačijo vred so zgoreli tudi vsi spravljeni pridelki.
Delavec utonil v Savi. V Zagorju je utonil dne 14. avgusta pri kopanju 22-letni Jožef Hribar, delavec v kamnolo-lomu, ki je ikomaj odslužil vojaški rok.
Savo je hotel prebresti, a je utonil. ,V Hrastniku pod Klembasom se je kopal 191etni hlapec Anton Jazbinšek, doma iz Jurkloštra. Fant se je hladil na plitvini. Ker ni znal plavati, je hotel Savo prebresti. Na sredini reke je zašel v tolmun in potegnili so ga iz vode že mrtvega.
Narednik ustrelil po neprevidnosti kaplara. Na strelišču v Ljubljani je zadel narednik Mladenovič dne 20. avgusta iz samokresa po neprevidnosti kaplara Mihajloviča v trebuh. Zadeti je umrl med prevozom v bolnico.
Utonil je v mestnem kopališču. Dne 16. julija je utonil v mestnem kopališču v Kamniku Peregrin Rode, avtobusni podjetnik.
Lokomotiva je smrtno zadela dne 19. avgusta v noči pri Ljubljani brezposelnega delavca Tomaža Praprotnika, ki je stanoval v Štepanji vasi.
Za las ušel smrti. Tehnik Jurkovič iz Zagreba se je peljal dne 15. avgusta zvečer v avtomobilu proti Kamniku. Na nevarni strmini, pod katero je 30 m globok prepad Bistrice, je odpovedala zavora. Jurkovič se je med ne-
ugnanim drvenjem avtomobila pognal iz avtomobila, se ujel za bukev, obvi-sel z malenkostnimi poškodbami nad prepadom, med tem, ko je zdrvel avtomobil v strugo Bistrice.
Pogorela je dne 19. avgusta domačija posestnika Janeza Goloba v Češnicah
Na
pri Novem mestu. Požar je upepelil: stanovanjsko hišo, hlev, svinjak, obleko in pohištvo.
Pri plezanju po skalah proti vrhu Brane v Kamniških planinah je padel V globino in se močno poškodoval zasebni uradnik Vinko Flerin iz Domžal.
Holandskem so izsušili po dolgih letih in trudapolnem delu Zuidersko morje. Letos so prvič mlatili na izsušenem ozemlju pridelano pšenico.
Planinca Ca|
il!!i!ll!!lll!!llll!!l!illll!IIII!!lllll!lll!ll!!!l!!!ililI!!lllll!!!lllllU[ Bahovec čisti kri, ker prodira skozi staničevje in jemlje strup iz sokov.
Zavitek Din 20*— v apotekah.	841
Ponesrečenega so prepeljali v ljubljansko bolnico.
Roparska deteljica pod ključem. Od
Višnje gore do Podgabra je bilo v zadnjem času izvršenih več tatvin, vlomov ter ropov. Orožnikom se je posrečila izsleditev tolovajske deteljice, ki je že pod ključem v Novem mestu.
Smrtna nesreča pri nabiranju pla-nlnk. Smrtno je ponesrečil pri nabiranju planink v Karavankah puškar iz Borovelj Hinko Kramner.
Utonil je dne 14. avgusta pri kopanju v Završniei pri Mostah na Kranjskem Anton Mežnarc, sin posestnika iz Vrbe. Ker je bil dober plavač, ga je najbrž zadela kap.
Smrtonosen udarec konjskega kopita. Dne 17. avgusta so mlatili pri An-drejčevih v Dolgem brdu pri Litiji z mlatilnico na gepelj. Sam stari gospodar, 70Ietni Valentin Prime, je vzel bič in priganjal v gepelj upreženega konja k hitrejšemu pogonu mlatilnice. Udarjeni konj je brcnil in zadel gospodarja tako močno v glavo, da je kmalu zatem izdahnil.
Profesor Piccard se vrnil v drugič srečno iz zračnih višin. Lani in letos se skoro neprestano piše o belgijskem profesorju Piccardu. Lani se je dvignil omenjeni v balonu 17.090 m visoko in je srečno pristal v tirolskih gorah. Odločil se je letos za drugi dvig v izredne zračne višine v takozvano stratosfero. Dne 18. avgusta se je dvignil prof. Piceard nekaj minut po 5. uri zjutraj v balonu v Diibendorfu pri Cu-rihu v Švici ter je srečno pristal ob 17.20 v bližini Cavallese, južno od Pe-sciere ob Gardskem jezeru v severni Italiji. Piccard bi bil ostal še dalje časa v zračnih višinah, a ga je zanašal zračni tok vedno dalje proti jugovzhodu, tako, da je obstojala nevarnost, da ga zanese na Jadransko morje, kjer bi Ijil pristanek težaven in nevaren. Piccard se jo spustil poprej na zemljo, kakor bi se bil, čs bi ga ne bil porival v nevarnost zračni tok. Po srečnem pristanku so gondolo zapečatili, da bi ostale merilne naprave nedotaknjene, dokler jih ne pregleda posebna komisija in uradno ugotovi vse zaznamke. Profesor Piccard je dosegel tokrat višino IG.770 m. Gondola ni trpela ob pristanku posebne poškodbe. Z vseh strani sta prejela Piccard in njegov spremljevalec Cosyn brzojavne čestitko k srečno uspelem poletu. Častitala sta mu pred vsem belgijski kralj in kraljica, predsednik Francije, Švice, Mussolini in drugi.
Frastz Jcžefova nrenčica čisti črevo, zboljša kri, pomiri živce.
SanatoriJ v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 23—58, lastnik in vodja kirurg dr. Čer-nlč. — Najmodernejše urejen za operacije. — Zdravilni aparati: višinsko solnce, diatermija, tonizator, žarnica »Hala«, enterocleaner. — Zdravljenje z radijem (pijača in kopelji). — Cene zmerne.	332
Dr. Krumbholz je opisal tale doživljaj iz b/azilijanskega pragozda:
Jaz in moj tovariš sva ravnokar zlagala spalni mreži, ko sva čula v neposredni bližini cmokajoč glas.
Ko sva se ozrla, sva zagledala kakih 50 cm visoko opico, ki je stala pokon-cu in je naju opazovala. Ni kazala nobene bojazni pred človekom. Krog pasu jej je bingljal kos motvoza. Ko je stala žival brez najmanjšega strahu pred nama, je mahala z roko naprej po goščavi, cmokala z jezikom in naju vabila, naj ji slediva. Iz obnašanja o-pice je bilo sklepati, da gre za. udomačeno žival. Ko me je še pocukala za hlače in me skušala naravnost potegniti za seboj, se nisva s tovarišem dalje obotavljala in sva jej sledila z obema indijanskima vodnikoma.
Skoraj eno uro smo se plazili skozi najbolj goste goščave pragozda, ki je bil poln najčudovitejšega rastlinstva in divjin. Zdaj pa zdaj je tekla opica pred nami, navadno pa je po opičji navadi se poganjala od ene veje do druge. S sekirami smo si morali izseka-vati pot, da smo mogli naprej skozi grmovje in močvirje, ki je bilo poraščeno z najbolj bujno razvitimi rastlinami. Žival se je neprestano ozirala, če jej sledimo. Pred nami so se skrivale kače, škorpijoni in orjaške žuželke, o-pice, papagaji in vsemogoči ptiči. Ko je slednjič goščava pragozda postala redkejša in so že lahko prodrli skozi vejevje solnčni žarki, smo se znašli na solnčni jasi pred iz lesenih palic spleteno kočo. Naš opičji voditelj je takoj zginil skozi luknjo pri strehi v notraj-nost. Trkali smo na vrata, klicali, pa nikdo se ni oglasil. Smo pač udrli vrata in zagledali nekaj strašnega. Majhna soba je bila vsa prepletena s pajče-vino in po stenah so tekali liki človeška roka veliki pajki. Iz enega kota koče nas je zrla nemo iz spalne mreže človeška lobanja. Ko smo si napravili na klice opice pot skozi pajčevino, smo zapazili v mreži okostnjak, ki je bil zavit v ostanke obleke. Pri nogah mrt-vaka je čepela opica — naša voditeljica. Poleg spalne mreže je visela rjava puška. Pod njo sta ležala na tleh dva revolverja in ostanki tašk za patrone, indijanska sulica, lok in pušice. Pri-prosto orožje si je neznanec sam napravil, ko mu je pošlo strelivo. Slednjič smo še odkrili pločevinasto škatlo, ki je bila poleg okostnjaka, in v njej je bila posušena koža kače in na to z ogljenčkom nekaj napisano v portugalščini. Črke so bile že precej nečitljive, a vendar se je dalo z dostav-kom manjkajočega prečitati to-le:
»Ravnokar me je pičila ena najbolj strupenih kač in dobro vem, da bom živel le še par minut. Ako me bo kedo
odkril v tej samoti, naj zna, da sem morilec ministra (ime nečitljivo). Za zločin sem se bridko pokoril in umiram popolnoma osamljen v divjini. Da pa sorodniki tudi po moji smrti ne bodo imeli radi mene kakih sitnosti, za-molčim tudi svoje ime.« Datum nečitljiv in podpis se je glasil: »Nesrečen študent.«
Udomačena opic^ nam je mirno do4 volila, da smo brskali po žalostni zapuščini. Ko smo pa hoteli sneti spalno mrežo s stene, da bi zakopali kosti nesrečnega neznanca, je začela cviliti na ves glas in nas je skušala ugrizniti, če se je kateri dotaknil mreže. Še le tedaj, ko smo pustili mrežo na prvotnem mestu, se odstranili iz sobe in zaprli vrata, se je opica pomirila. Ko smo se oddaljevali od kočure, je opica radostno cmokala in nam veselo o-znanjala, da še bo naprej stražila kosti in s tem svojega rajnega gospodarja . . .
SADJARJI! Brez denarja vam je mogoče nabaviti si samodeSue sadne škropilnico. Prevzamem v zameno jabolka. Pojasnila pri J. VI-demšek, Maribor, Kcroščeva ulica 36. 9J4
Si
Kmečko - delavska - nabavno - prodajna zadruga v Št. Lovrencu na Foh.
se bo ustanovila v nedeljo dne 28. av* gusta- ob enih popoldne v Društvenem domu. Na ustanovnem občnem zboru bo govoril g. nadrevizor VI. Pušenjak,1 ravnatelj zadruge državnih uslužbencev v Mariboru in g. inžener Lenarčič z Ribnice. Predvidenih je 17 občin, iki se bodo združile v zadrugo. Ljudstvo naj pokaže toliko zavednosti, da se sigurno obilnoštevilno udeleži ustanovnega občnega zbora!
Trošarina na ¥isio m iganfe.
Kr. banska uprava dravske banovine je razposlala vsem županstvom okrožnico o pobiranju občinske trošarina jia vino in žganja po 20. aprilu 1932. Iz okrožnice posnemamo:, Z zakonom o izpremembah in dopolni t vali zakona o državni trošarini z dne 18. 4. 1032,' Službeni list št. 337-33, je bilo ukinjeno pobi* ranje državne in banovinske trošarine na vino in žganje in sicer z 20. aprilom t. 1. Ker je država zase in za banovine nadomestila dohodke iz teh trošarin s pavšalnimi zneski, ki jih kot letne trošarinske takse pobira od točilcev in prodajalcev omenjenih pijač, je ukinila kot nepotrebno tudi kontrolo nad prometom teh pijač od proizvodnika do potrošnika.
Advokat
dr. A. ¥©rilč
v Celju
je preselil, svojo odvetniško pisarno iz Dečkovega trga štev. 3 v Prešernovo ulico štev. 15/1.
(nad trgovino Brata Šumer, nasproti Marijine cerkve).,	876
mr. bahovec


Občinska trošarina na vino in žganje z novim zakonom ni ukinjena. Prizadeta pa je z njim toliko, da je za dobo od 1. januarja 1933 dalje v nakladni stopnji maksimirana in da so nastale bistvene izpremembe v njenem pobiranju vsled ukinjene državne kontrole nad prometom teh pijač in vsled uvedene kontrole in trošarinske prostosti proiz-vodnikov. Radi ukinjene prometne kontrole je postalo pobiranje občinske trošarine znatno težje, ker se občina, odnosno organi, ki trošarino zanjo pobirajo, ne obveščajo več o v okoliš občine poslanih pijačah; na drugi strani si pa velik del občin ni znal nadomestiti ukinjene prometne kontrole s poostreno lastno kontrolo konzuma, ki edino more občini danes zasagurati pričakovani dohodek iz trošarin. Posledica obojega je, da se je tihotapstvo z vinom in žganjem razpaslo kakor Se nikdar prej dn da so dohodki občin od 20. aprila dalje silno padali.
I. Višina občinske trošarine.
Uvodoma omenjeni zakon maksimira za dobo od 1. januarja dalje občinsko trošarino na vino na 50 Din od hI za vaške občine in na 100 Din od hI za mesta, občinsko trošarino na žganje in na špirit pa za vse občine na 5 Din od hI. Na to opozarjamo že sedaj z naročilom, da se ta omejitev pri sestavljanju proračuna za leto 1933 vpošteva in da se v občinah, ki imajo sedaj uvedeno višjo trošarino, ta takoj s 1. januarjem 1933 pobira samo v maksimirani višini. Znižanje na maksimirano višino nastopi samo po sebi, torej tudi v primeru, da občinski proračun dne 1. januarja 1933 od nadzornega oblastva še ne bo odobren. Iz tega sledi tudi, da bodo morale te občine točilcem vrniti razliko v trošarini od zalog, od katerih je bila plačana višja trošarina.
Do 31. decembra 1932 pa pobira občina trošarino v oni višini in na one predmete, kakor ji je bilo dovoljeno po odobrenem občinskem proračunu za leto 1932. Za letos torej ni v tem pogledu nobene izpremembe.
II. Trošarinskl obveznik.
Občinska trošarina se pobira od onih količin trošarinskih predmetov, ki se v okolišu občine potrošijo. Proizvodnje in trgovskega prometa ne sme zadeti. Kot konzumno dav-
Temeljita nega zob pomeni:
odstraniti zobni kamen z rednim čiščenjem zob s
Sargovim Kaiodontom!
Le Sargov Kalodont vsebuje proti zobnemu kamnu delujoči suSforicinoSeat po Dr. Braun!ichu.
X

m
Proti lobnemu kamnu
ščino jo nosi (končno plača) vedno le potrošnik, to je oseba, ki je pijačo povžila. Trošarina bi se torej morala pobirati od potrošnika v trenutku dejanskega povžitja. To oboje pa je tehnično neizvedljivo. Prvič je kontrola dejanskega povžitja nemogoča ter neumestna, radi česar se mora trošarina pobirati že prej in sicer v zadnjem Stadiju trgovskega prometa, ko pijača preide iz trgovskega prometa v potrošnjo, ali z drugimi be-
sedami: ko se za potrošnjo pripravi. Drugič pa se v nadrobnem prometu od potrošnika sploh ne more pobirati, radi česar se v tem primeru pobira že od točilca, ki pa jo nato z vračunanjem v prodajno ceno prevali na potrošnika.
Pijača je za potrošnjo pripravljena: pri to-čilcu v trenutku, ko nastavi sod za točenje na drobno, pri potrošniku na debelo pa že v trenutku, ko vnese pijačo v občino (jo prej-
Pametna misel.
V vojnih časih je 1-mel kmetič svoje posestvo nedaleč od meje. Vedel je, da ga bodo sovražniki posetili čimprej in premišljeval je, kam (bi skril svoj denar. Prišla mu je dobra misel. Na vrtu je izkopal po noči globoko jamo in je vrgel vanjo vrečico z denarjem. Nato je jamo zopet zasul in zemljo zravnal. Nedaleč od hiše pa je izkopal še drugo jamo, vrgel va-hjo en zlatnik in jo zopet zasul in zravnal.
Kmalu nato so pridrveli Sovražniki skozi ivas. Nekaj vojakov je prijelo kmeta in so mu zagrozili, du ga bodo nemudoma ubili, če
F. S. Segula:
(Povest iz časov Kristusovih.) 4	(Dalje.)
4. Brez usmiljenja ločeni!
Drugega jutra — je bil četrtek pred velikonočnimi prazniki, po našem računu leta 31 po Kristusovem rojstvu — je rabi Jehuda rano zapustil svojo hišo. Ni pogledal k ženi, ni se poslovil kakor navadno.
Okoli tretje (po našem devete) ure predpol-dne se je začelo pred njegovo hišo zbirati in postajati nekaj ljudi. Polagoma je množica naraščala ter postajala glasna, nekateri so celo s pestmi grozili proti vratom. Ni trajalo dolgo, in prikorakal je po cesti mož z dolgo bambusovo palico, odznakom mestnega redarja, ter stopil v hišo. In zopet ni dolgo trajalo, pa sta prihiteli ven dve ženski postavi, ogrnjeni v modroplat-neno obleko ter z belimi rjuhami črez glave. Ko ji ljudstvo zagleda, zažene divji krik (»Lepi-a —
lepra!«) ter podi v nasprotni smeri kakor smo včeraj prišli, tje proti izhodnim mestnim (»Štefanovim«) vratam. Preganjani, Rahela ter njena 141etna hčerka Miriam hitita z glasnim ihtenjem naprej. Še le pri mestnih vratih je obstalo ter se začelo vračati razkačeno ljudstvo, deloma tudi po pravici razkačeno, ker nevarnost nalezljivosti je zlasti v mestu res velika.
Ubogi gobavi revici ste plaho stopali po strmi cesti prdti potoku Cedronu. Dospevši do starega mosta, sta krenili — ne črez most! — na desno po pešpoti kraj potoka v dolini Jozafat. Mimo groba Absalomovega ter drugih praznih grobišč sta dospeli slednjič v Naselbino gobavih, na tisti kraj, kamor se je celo človeška milosrčnost le s strahom podajala, ker le zdaleč so dobri ljudjo postavljali gobavcem darove na zemljo.
Ni dvoma, da je rabi Jehuda bil sam izdal oblasti svojo ženo s hčerko vred. Strašno je pač moralo biti sovraštvo do Jezusa, tega novega preroka! Kakor pa je bilo takrat, tako je ostalo do današnjega dne. Dediščina starega farizejstva? Če leže na kako dušo tista tema, ki je sovraštvo

lae od trgovca) v svrho neposrednega kon-«uma.
Trošarinski obveznik postane torej točilec na drobno ob nastavitvi posode, potrošnik na debelo pa ob vkletenju.
Za točenje odnosno prodajanje na drobno as smatra v smislu trošarinskega zakona oddajanje trošarinskega predmeta v količinah j>od 50 1 vina ali pod 25 1 žganja naenkrat.
Za trašarinsko obveznost ne igra nobene Vloge, ali ima točilec obrtno pravico ali ne. Trošarino mora plačevati in trošarinski pred met prijavljati vsakdo, ki toči ali prodaja na drobno, torej tudi oni, ki bi točil kupljeno pijačo doma ali krošnjaril z njo ali jo kakorkoli spravljal v potrošnjo. Enako je obvezen plačevati občinsko trošarino vinogradnik od vina lastnega pridelka, ki ga toči na drobno (pod vejo).
Za prodajalca alkoholnih pijač v (originalno) zaprtih steklenicah nastane trošarinska obveznost seveda že z vkletenjem (vskladišče-njem) pijače.
III. Olajšave in oprostitve.
Za vinogradnike je prinesel novi trošarin-aki zakon olajšavo, da se smatra za točilca na drobno šele pri količinah pod 5 litrov, kadar prodaja vino lastnega pridelka v svoji vasi, odnosno pod 10 1 v trgu ali v mestu. Za prodajo izven vasi pa nastopi trošarinska prostost šele pri količinah nad 50 1. Vinogradnik plačuje torej občinsko trošarino samo od onega vina lastnega pridelka, ki ga toči ali prodaja v svoji vasi v količinah pod 5 (10) 1 ali izven vasi (toda še v občini) v količinah po 50 1. Od vina, ki ga vinogradnik proda preko omenjenih količin, torej od vina, ki ga proda na debelo v svoji občini ali tudi izven nje, se ne pobere nobena trošarina. Trošarina se v teh primerih tudi ne pobere od potrošnika, ki je prejel vino neposredno od vinogradnika.
Dalje je občinske trošarine prosto tudi vino lastnega pridelka, kolikor ga vinogradnik potroši za svoj dom, in vino, za katerega veljajo ista načela kakor za vino lastnega pridelka, če tudi ni lastni pridelek, pač pa namenjeno vzdržavanju izvestne upravičene o-sebe, to je vino, ki ga prejema prevžitkar iz naslova prevžitka in duhovnik iz naslova berske obveznosti.
Končno je oproščeno občinske trošarine mašno vino v predpisanih, bogoslužju namenjenih količinah.
K olajšavam je prišteti tudi pod točko II. navedeno in s tem odlokom vsem obrtnim to-čilcem prvič splošno dovoljeno plačevanje trošarine šele ob nastavitvi posode. Ta olajšava sicer ni v zakonu izrecno predvidena in bo otežila kontrolo; kajti vse vino, ki si ga nabavi in vkleti gostilničar, je namenjeno potrošnji in postane torej trošarinski predmet že ob vkletenju. Vendar kaže radi krize ugoditi dolgoletni težnji gostilničarjev in posredno tudi vinogradnikov ter jim omogočiti nabavo večjh zalog vina. Zakonu pa ta način pobiranja ne nasprotuje. Za primer, da bi se ta olajšava v večjem slogu zlorabljala -ali pa preveč otežila kontrolo, se more vsak čas odrediti plačevanje od vkletene pijače.
IV. Prijavljanje in kontrola.
Prijaviti mora tako točilec in prodajalec na drobno kakor tudi potrošnik vsako od proiz-vodnika ali veletrgovca prejeto (vkleteno) količino pijač, torej vsako količino, ki jo je prejel radi točenja (prodaje) na drobno, odnosno (potrošnika) radi neposrednega konzuma. Isto prijavno dolžnost ima proizvodnik in trgovec, ki toči tudi na drobno, glede količin, ki so namenjene takemu točenju ali prodaji.
Prijaviti je torej vedno že ob vkletenju pijačo ne glede na to, ali je trošarina plačljiva že s tem momentom ali šele pozneje.
Odpadle pa so po novem zakonu vse prijave blaga, ki se nahaja še v trgovskem prometu. Proizvodnik torej ni več dolžan prijavljati gostilničarjem ali privatnikom od-premljenih količin, najsi bo to v svoji občini ali izven nje (razen ako gre za prodajo na drobno, kjer pa je itak on sam trošarinski obveznik).
Trgovec na debelo prijavlja odposlane količine le v primeru, da bi smatrala občina to za potrebno in bi to v svojem, ob koncu okrožnice omenjenemu pravilniku izrecno odredila.
Ponekod je razširjeno mnenje, da po 20. aprilu t. 1. organi finančne kontrole, odnosno občine sploh nimajo več dostopa do kleti in drugih shramb. Dogodili so se tudi primeri, da so posamezni neinformirani točilci zabra-
nili organom finančne kontrole dostop do svojih prostorov. Tako mnenje je seve zmotno; država je ukinila kontrolo proizvodnje in prometa, ker je ne rabi več, ni pa ukinila ali prepovedala kontrole, kolikor je ta potrebna za pobiranje občinskih trošarin. Pravica pobiranja trošarine od določenih predmetov je nujno združena s pravico kontroliranja konzuma teh predmetov do najmanjših količin.
Pri vinogradnikih, ki niso gostilničarji ali trgovci z vinom, je kontrola finančnih organov omejena izključno na točenje pod vejo in na slučaje kazenskega zasledovanja.
Plačuje se občinska trošarina normalno od litra potočene (za točenje nastavljene) pijače. Dopustno je pa tudi pavšaliranje. O tem, ali se uvede ta ali oni način, odloča občina sama*
Tihotapstvo se kaznuje.
Cene In scimslfa puročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 20. avgusta so pripeljali špeharji 21 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 12 do 13 Din, po isti ceni je bila tudi sla^ nina. Kmetje so pripeljali 19 voz sena po 85—' 100, 7 slame po 55—65, 5 voz krompirja po 1—• 1.50, 5 čebule po 2.50—4 (česen 7—8). Zelje glava 0.50—2, kumarce 0.50—2. Pšenica 1.50, rž 1.50, ječmen 1—1.50, oves 1—1.25, koruza 1.50, proso 1.50, ajda 1.25, fižol novi 1.50, luščen grah 6—7. Kokoši je bilo 110 komadov po 15—25, piščancev 1040 komadov po 18—45, 30 rac po 15 —20, 10 gosi po 30—40 Din. Celi orehi 5—6, lu-ščeni 16—20, zelena paprika 0.25, hren 7—9. Kislo zelje 4, buče 0.50—1.50, paradižniki 1.50 —2, endivija 0.50—1.50, glavnata solata 0.50— 1, gobe 1—2, borovnice 1.50—2, maline 2.50—3, grozdje 10—16, hruške 3—4, jaholka 1.50—3.50, breskve 6—14. Mleko 2—3, smetana 10—12, surovo masla 20—26, med 14—20, rane slive 3—5 Din 1 kg.
Mariborski svinjski sejem dna 13. avg. 1932.
Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 167 prašičkov. Cene so bile sledeče: 5 do 6 tednov stari 77 do 90 Din, 7 do 9 tednov stari 100 do 140 Din, 3 do 4 mesece stari 160 do 250 Din, 5 do 7 mesecev stari 300 do 350 Din, 8 do 10
do Jezusa ter njegovih ustanov, tak človek je kakor omamljen; niso mu svete niti najožje rodbinske vezi. Fanatizem ljubezni ne pozna!
5. V shodnici na Sionu.
Pred mnogimi leti, se spominjamo, je61eten deček z imenom Jehuda, sin v Naselbini gobovih v nekakem starem grobišču umrle matere, proč od nje zablodil proti zapadu v dolino Gehena ter gledal gor na Sion. Danes se taisti naš znanec iz mladih let, pa kot rabi Jehuda nahaja gori na Sionu. Morebiti ravno v istem starem grobišču,
—	ne vemo! — ali vsaj v njega bližini pa je ravno v tem trenutku našla svoje bivališče vnučka rajne gobave Betlehemčanke. In kdo jo je, mater ln hčer, pognal v ta strašen kraj? Opravičeno smo sklepali: En oče brez vseh očetovskih čuv-stev, rabi Jehuda! Morebiti gleda ravno zdaj tje raz sionsko ozidje proti izhodu dol v Naselbino
—	nemara ju celo vidi!? Ne, ne vidi ju. Je vendar le predaleč. Pa kar je glavno, njegova vest je mirna!
Sionska višina je dandanes jugozapadni, prvotni, najstarejši, »Davidov« del jeruzalem-
skega mesta. Dolga stoletja razvalina, se vzdiguje k novi slavi. Leta 1910 je bila tu posvečena prekrasna nova cerkev »Dormitio« (kraj smrti Marijine), nedaleč proč je starinsko poslopje dvorane zadnje večerje (»Coenaculum«); tam v bližini nekje pa je za časov Kristusovih stala »shod-nica na Sionu«. Poslopje ni kazalo nič kaj posebnega: ena sama velika dvorana, kateri je bil prizidan štirioglati stolp z ravno streho; tem večje razkošje je vladalo znotraj. Zlatih kipov in podob sicer ni bilo, ker jih je Mojzes prepovedal, da bi ljudstvo obvaroval malikovanja; pa svetel mramornat tlak je bil pokrit z mehkimi, preprogami neprecenljive vrednosti, stene pa so se ža-rile v krasoti barv in zlatega nakitja.
Tukaj je bil za danes napovedan občni zbor farizejskega društva. In prihajali so iz vseh rodov in pokrajin Svete dežele možje resnih pogledov, z dolgimi in kakor oglje črnimi, pa tudi sivimi bradami, v plapolajočih svilenih kaftanih, z zelenimi in rdečimi svitki na glavah, in pa seveda s čopi in čopkami na haljah. Dostojanstveno so stopali v dvorano. Med zadnjimi je prihajal
jim takoj ne pove, kje ima denar skrit. Kme-tič se je delal, kakor da bi ga prijemal velik strah in je rekel: »Zakopal sem ga tam-le za hišo. Tam je denar, če ga niso vzeli že vojaki, ki so bili pred par urami pred vami tukaj.«
Vojaki so začeli ta* koj kopati in na dnu jame so našli zlatnik. Tedaj so mislili, da so prišli prepozno dn da je tisti zlatnik prvim iskalcem izpal iz vreče. Vzeli so zlatnik in so odšli.
Kmetič pa si je veselo mel roke.
Obrnjena zadeva.
A: Koliko si dobil od g. Kovača odškodnine, ker te je povozil njegov avto?
tednov stari 350 do 400 Din, 1 leto stari 460 do 600 Din; 1 kg žive teže 6 do 6.75 Din, 1 kg mrtve teže 9 do 10.60 Din. Prodanih je bilo 83 komadov.
MUŠTVi:
Proslava 701etnice smrti A. M. Slomška pri Sv. Urbana nad Mariborom. Kakor smo se javili, se vrši v nedeljo dne 28. avgusta pri Sv. Urbanu nad Mariborom proslava 70letnice imrti največjega lav. škofa in mladinoljuba A. M. Slomška. Ob pol desetih bo obhod s sv. ReSnjim Telesom, nato pridiga dr. Jeraja in »v. maša, med katero poje moški pevski zbor od Sv. Janža na Dravskem polju. Po sv. maša na prostem pred cerkvijo slavnostno zborovanje, na katerem govori predsednik KA g. Fr. Jerebič in drugi fantje. Vmes petje Slomškovih pesmi. Člani prosvetnih društev ter naših verskih organizacij, pa tudi vsi drugi dobro-misleči fantje, pridite, da se navdušite za lepe Slomškove vzore in ideje. Na svidenje! — Proslava se vrši v vsakem vremeu, V slučaju »labega vremena pri g. A. Jošt.
St. II] v Slov. goricah. V nedeljo dne 28. avgusta priredi Marijin vrtec v Slovenskem domu ob treh popoldne Materinski dan. N& sporedu je govor, igrice in deklamacije. Vsi prav Vljudno vabljeni, zlasti se matere.
Sv. Bolfank v Slov. goricah. Igralski zbor Katoliškega prosvetnega društva pri Sv. Bol-fanku v Slov. gor. priredi v nedeljo dne 28. avgusta popoldne ob treh v tukajšnji šoli dva jgrokaza: »Vaški skopuh« v treh dejanjih on »Pravica se je izkazala« v dveh dejanjih. Vabimo domačine in okoličane na čim obilnejši Obisk!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Katoliško izobraževalno društvo priredi v svojem Društvenem domu v nedeljo dne 28. t. m. lepo igro »Prisega ob polnoči«. Igra je vzeta iz kmečkega življenja, zato bo gotovo vsakega zanimala. Zato Iskreno vabljeni stari in mladi, ker vlak bode oašel v igri tudi zase lep življenjski nauk. — Torej na svidenje!
SlomSkcva proslava v 5t. Vidu pri Ptuju.
V nedeljo dne 4. septembra proslavi mladina te celega Ptujskega polja in Haloz 70ietnico smrti škofa 'A. M. 81omškft. Fantje, Claail fantovskih odsekov, Marijinih 'družb in prosvetnih društev, pa tudi ved drugi, ki »te dobrega srca, pridite v velikem Številu, da dostojno proslavite njega, ki Je mladino tako ljubil in Jo tako lepo učil. Ogreti in navdušiti se hočemo ob tej priliki za Slomškova načela in ideje. Na proslavi bodo govorili odlični govorniki iz Maribora. Točen program objavimo prihodnjič.
Polzela. Zaloigra »Kmečki punt« v petih dejanjih (10 spremembah)', eodšluje 65 oseb, prvič na odru. Napisal po oštriem izročilu naših pradedov Pongrac Turnšek. Igro pregledal dn slovnično uredil urednik in pisatelj F. 8. Fitižgar. Krstna predstava bo v nedeljo dne 4. septembra ob pol treh popoldne v Prosvetnem domu. Ker je to le poskusna vprizoritev in namerava avtor igro preurediti in skrajšati, se igra v nobenem slučaju ne bo ponovila. Cela predstava bo trajala do 4 ure. Zato prosimo točne udeležbe. Vstopnina: sedeži 10, 8, 6 Din, stojišča 4 Din, otroci 2 Din. .Vljudno vabljeni vsil — Odbor.
Prosvetno društvo v Šmartnem pri Velenju obhaja letos biserni jubilej. Več o delovanju bisernega jubilanta prihodnjič.
Pišece. Približal se je dan in to bo dne 28.
.	- V' Vi <	•'•
avgusta, ko bo naše katoliško prosvetno društvo nastopilo in se nam po daljšem odmoru predstavilo^^ Gogoljevo veseloigro »Zenitev«. Prireditev se začne ob treh popoldne v verandi g. Kostevca. Vstopnina zmerna. Vstopnice kupite ž« v predprodaji.
mim mi&m živali pol in smer ?
Jegulja.
A'ko doraste jegulja, potem se je o-prime z neugnano silo potovalni nagon. Iz kake podeželske reke jo žene v morje in po C^eanu v nepregledne daljine. Tedne in mesece plava jegulja neprestano po Atlantskem Oceanu, dokler ne doseže lepega dne cilja dolgo-
trajnega potovanja? del morja, ki ¿1 razprostim med zapadno indijo - An} Ulakimi in Bermuda otokj. tukaj \<§ Sejo Jegulfe jajčeca in fia jesen p<£ vrnejo milijarde jegulj, ki so se ¿brale Iz celega sveta | omenjenem morju, -4 vsaka nazaj t svojo dčmovino. Sedaj se le sledi pr&vo Čudd. Male jegulčice, komaj so sč izlegle in dosegle starost par tednov, preplavajo neizmerna, morja, dokler se ne zatečejo v evropr ske potoke in reke. Ko je dosegla "mlada jegulja svoj cilj v Evropi, je stara 4 leta. Kedo je kazal skraja nekaj centimetrov dolgi Livalici pot 5000 km? Kedo drugi, če ne Stvarnik!
f
Divje gosi.
»Vzemimo drug primer. V popolni samoti ob švedski obali je znani raziskovalec ptičev Bengt Bug toliko udomačil najbolj plašljive divje gosi, da so mu zobale iz roke. To je bilo na jesen in zimo prebijejo divje gosi v Afriki. Na spomlad se je nahajal omenjeni učenjak na ravno istem kraju, ko je zagledal lepega dne jato divjih gosi, ki so se bližale iz juga in so se spustile baš pri njem na zemljo. Začuden je ugotovil, da frfota krog njega onih 16 gosi, katere je minulo jesen krmil in so mu zobale z roke. Medtem so bile v Afriki, so preletele na tisoče kilometrov in so našle spet ravno ono mesto ob švedski, obali, kjer je delal z njimi profesor Bug pred meseci ikro-tilne poskuse.
Vse to bi bilo izključeno, ako bi ne spremljal ptico prirojen smisel za pravo smer.
Poštni golobi.
Mnogo več občudovanja nego švedska divja gos zasluži poštni golob. Če zapremo goloba pri potovanju po železnici v škatljo, bo ravno tako pogodil z vso sigurnostjo pot nazaj, kakor če bi bil sam potoval po zraku. V najnovejšem času so opazovali, da moti golobe in tudi druge ptice pri izberi prave smeri moč, katero širijo po zra-
B: Nič. Imel je pri sodišču tako dobrega odvetnika, da je samo tnalo manjkalo do dokaza, da sem jaz povozil avto in ne on mene.
Šolski spis.
Učitelj je dal učen-tem nalogo, naj vsak Izmed njih napiše šol-»ki spi»,» kakoršnega sam hoče, samo kratek mora biti. Kdor bo Imel najkrajši spis, dobi pohvalo. Mihec je napisal:
Dogodek na cesti.
En pes — dva fanta. En pes — en fant. En pes.
Ne razume.
Mali Anici so vselej pri mizi pravili da se e sme preobjesti, ker Ji to škodovalo. Nekoč je hotela Anica še
Gamaliel, oblečen v beli kaftan, z velikim rdečim pokrivalom na glavi: kapo, ki je segala vzadi črez tilnik, obrobljena z belo kožuhovino. Ob njegovi strani je korakal njegov ljubljenec rabi Je-huda.
Gamaliel se vsede, da bi predsedoval, njemu naproti se po preprogah razvrstijo v polukrogu zborovalci.
»Naš brat rabi Jehuda je naznanil besede življenja, in mi jih želimo sprejeti v svoja srca«, reče predsednik.
In Jehuda je vstal na svojem mestu v polukrogu ter govoril z naravnost satansko zgovornostjo; ogenj divjega sovraštva je švigal iz njegovih temnih oči. Enako so plamteli pogledi bojevitih poslušalcev, tki so z glasnimi vzkliki pritrjevali besedam govornikovim. Ker ta govor posebno jasno označuje mišljenje vodilnih krogov tistih dni, hočemo ga tukaj v kratkih potezah podati našim bralcem:
»Blagor ti, naš oče Gamaliel! Pozdrav vam, učeniki, cvet izraelskega duha! Sveti strah me snreletava, ko mi je govoriti v tako častitljivem
zboru! Pač ni težavno brati in razlagati postavo priprostemu ljudstvu, tukaj pa mi skoraj zmanjkuje pogum! Toda, bratje, poguma je treba, več poguma zlasti v naših dneh!
Žalostno je srce posebno onega, ki zna tolmačiti znamenja časa. Preslepljeno ljudstvo se obrača celo proč od nas, od svojih postavnih voditeljev. Pa ne samo ljudstvo, omahujejo tudi že taki, ki so bili naši najboljši. Kje je ravno danes rabi Nikodem, vedno mil, prizanesljiv tovariš, kje? In kaj je z Jožefom iz Arimateje? Očit od« padnik je — proklet njegov spomin! — odpadnih in privrženec sina tesarjevega, zapeljivca ljudstva, puntarja zoper nas!
Če bi se nam pridružil, bi lahko postal uče-nik in bi mogel mnogo koristiti svojemu narodu.-Pa kaj , , . pridružil? — Naslov in dostojanstvo si je vzel od nas — ljudstvo mu zaupljivo reče: »Rabi! Raboni! Mojster!« — on pa, kaj dela?. Očitno pred ljudstvom nas zaničuje, nas imenuje hinavce, pobeljene grobove — tako poročajo vsi naši bratje z dežele! — sebe samega pa napoveduje kot obljubljenega Mesija.
ku radijo- antene. Na Španskem so u-gotovili, ako je zašel golob v območje kake antene, ni mogel takoj leteti najprej v pravi smeri, ampaik je zadel na pravo pot še le tedaj, ko se je izmotal iz še nepojasnjene sile, ki ga je ovirala v bližini antene.
žuželke.
Zmožnost, najti pravo pot, če je še tako dolga in težavna, posedajo v veliki meri tudi žuželke in med temi predvsem čebele in mravlje. Pred nedavnim so preiskovali v Ameriki čebele glede zmožnosti: pogoditi pot iz daljave nazaj v panj. Panje so postavili na kraj, kjer ni bilo daleč naokrog nobene cvetlice. Čebele so letele tako ¡daleč, da so naletele na cvetje in so nato tudi našle nazaj v panj. Izračunali so, da so morale preleteti čebele enega panja, da so nanosile pol kile medu, 3000 milj. Vsaka čebela, ki je prispevala k tej pol kili, je letela 16 milj. Peščeni viharji so divjali, ko so jdelali omenjene poskuse s čebelami, a kljub temu so letele čebele do cvetk in zopet nazaj.
Mravlja si večkrat označi pot za po-vrat na ta način, da od časa do časa izloči na zemljo mravljino kislino, katero ovoha na povratu v mravljišče. Imajo pa mravlje tudi zelo dobro razvite oči, ki jim omogočajo, da zadenejo pravo pot.
Marenberg. Vam bomo pa spet sporočili, kaj je pri nas novega. Zadnji sejem je bil slab: malo živine, povpraševanja še pa manj. — Katoliškb prosvetno društvo je izgubilo zelo delavnega odbornika, g. Vinka Vorina. Odšel je v druge kraje si službe iskat. Vzorno je uredil knjižnico, za katero je žrtvoval zelo mnogo časa. Tudi kot igralec je bil zelo priljubljen. Znal se je vživeti v svojo vlogo in jo nepri-
siljeno podati. Želimo, da bi mu bdla tudi drugod sreča mila, da bo mogel svoje zmožnosti dzkoriščati tudi pri prosvetnem delu. — Drava je v zadnjem času postala nekam strašna. Teče mirno in ni narasla, saj je suša, pač pa ljudi nosi s seboj. Dne 12. avgusta je vrgla na marenberško zemljo že zelo razpadlo moško truplo, ki je bilo pokopano v MarenbergU. Dognalo se je, da je to 241etni Rajmund Sešel, pristojen v Dobrno pri Celju. Dva dni nato je odnesla Drava konjarja g. Langerja, ki je kljub svarilnim opominom zaplaval proti sredini Drave, kjer je našel smrt v njenih valovih. Na sledeči Marijin praznik Veliko gospoj-nico, pa je odnesla služabnika g. Lauka izTr-bonj s konjem vred. Oba sta utonila in hlapca še niso našli. — Dvestoletnico cerkve pri Sv. Treh Kraljih na Radiu smo praznovali kakor običajno na lepo nedeljo. Med procesijo je igrala radeljska godba, ki je igrala meseca julija ob priliki hirmovanja pri Sv. Lovrencu n. Junekom pri sprejemu graškega nadškofa. — Vsled srčne bolezni je umrl 181etni Valentin Veronik. Bil je od rojstva mutast.
Rnše. Tri starčke smo v preteklih dneh pokopali: Prvi je bil Jurij Pajnik, ki je dolgo v-rsto let delal v bivši tovarni za vžigalice. Dosegel je starost 84 let in bil rojen v viharnem letu 1848. Drugi je bil Anton Marinčič, ki je prišel semkaj kot slovenski begunec iz Italije. Tam je imel lepo posestvo, tu pa je živel od dobrote drugih, predvsem od zaslužka dobrega sina. Pokojni Marinčič je bil rojen celo leta 1845, dosegel je torej 87 let. Tretji je Iv. Pšun-der, posestnik v Rušah in član gasilskega društva ruškega od časa njegove ustanovitve do svoje smrti. Zato so mu tudi domači gasilci priredili lep pogreb in ga z godbo spremljali do groba. Povabili so tudi zastopnike sosednih društev, ki so prišli v častnem številu. Saj jim je bil pokojni Pšunder zvest tovariš celih 42 let. Odlikovan je bil s srebrno kolajno za zasluge in bil v spomin 401etnice imenovan za častnega člana domačega društva. Na grobu se je od pokojnega tovariša poslovil društveni načelnik.
Št. Peter pri Maribora. V Ilrenci je umrla vdova-posestnica Jožefa Krive» Pokopana jo bila pretekli torek. Težko preizkušeni ženi in materi bodi žemljica lahka! — Za pogorelce v Središču se je nabralo 121 Din. Naj bi se
Sentpeterčani tudi prihodnjič, ko se bo pobiralo za bedne brezposelne rudarje, izkazali usmiljenega srca. Zapoved ljubezni naj nam bo sveta. Vse, kar bomo iz ljubezni darovali, nam bo po drugi strani z vrhano mero povrnjeno. — Pred kratkim je priredila Sadjarska podružnica sadjarsko predavanje. Predaval je priznani strokovnjak g. Aplenc iz Maribora. Udeležba je bila povoljna. Le mladina je pokazala premalo zanimanja, kar je pokazala z malo udeležbo in pa s predčasnim odhodom. Zapomni si, mladi rod: Kdor je modrim ukom gluh, je svoje sreče podaruh. — Romanja na Brezje si brez Šentpeterčanov skoraj ne moremo misliti. Zatorej eo se tudi zadnjega romanja v precejšnjem številu udeležili in se vsi zadovoljni in hvale polni vr-< nili. — Zadnjo nedeljo popoldne po večerni* cah je imel č. g. Kokošinek iz Maribora predavanje o evharističnem kongresu v Dublinu na Irskem. — Suša se vedno bolj čuti. Otave ne bo, pa tudi drugi pridelki mnogo trpijo vsled suše. — Dovoljenje za tombolo prosvet-. nega društva »Skala« še vedno ni došlo, u-pati pa je, da rešitev v kratkem dospe in da se bo napovedana tombola vršila prihodnji mesec. — 701etnico smrti velikega Slomšeka bo proslavilo prihodnji mesec prosvetno dru-> štvo »Skala«, na kar se Sentpeterčani že da-, nes opozarjajo. Spored bo nad vse zanimiv.
Št. Peter pri Maribora. Na zadnji Marijin praznik so se stepli fantje, ko so se vračali iz vinotoča. Da je moral igrati nož vodilno vlogo, je samoobsebi umljivo. Dva, in sicer Ferk Anton in Likavec Vincenc, sta dobila težje poškodbe, ložje ranjen je ostal Simonič Ivan. Dva se zdravita v bolnici, tretji pa je v domači oskrbi. — Vihar, kakoršnega še n» pomnimo, je divjal v torek dne 16. t. m. popoldne. Na sadnem drevju in sadju je napravil ogromno škode. Več kot polovica sadja, med tem mnogo še nezrelega, je vihar natresel. Tudi v gozdovih in po koruznih poljih je škoda občutna — 801etnico svojega življenja je praznovala te dni gdč. Poschl Terezija, posestnica v Trčovi. Za vsako dobro stvar vnete in požrtvovalne žene se tudi Sentpeterčani s hvaležnostjo spominjajo. Ob njeni 80-letnici ji je posal tudi škofijski ordinariat priznalno pismo za velike zasluge na polju karitativnega dela. Želimo dobri ženi in blagi
Ah, ta tesarjev sin iz Nazareta, ponajvečkrat gologlav in bosonog,"takšen Mesija! Ah, slepota ljudstva, ki mu zaupa! Bratje! To je moje trdno prepričanje:
Prvič. Tesarjev sin iz Nazareta ni, ne more biti naš obljubljeni Mesija; ker ta se bo prikazal kot mogočen kralj, ne pa kot ubog delavec.
Drugič. Bo prišel Rešenik Izraela v pomoč le svojemu ljudstvu; ne pa ajdom (gojim), Samari-tanom in cestninarjem, ki jih zbira novotar iz Galileje.
\ To sta moji trditvi. Poslušajte dokaze!
' Naš največji video Izaija nam v svojem preroškem duhu kaže Mesija tako-le: »Ljudstvo, ki po temi tava, bo zagledalo veliko luč; prebivalcem dežele smrtnih senc izhaja solnce; ker otrok nam je rojen, sin nam je darovan, na katerega ramenih je vladarska moč. Na prestolu Davidovem in v njegovi deželi bo stoloval ter jo s pravico močno storil in resnico na vekomaj.« — Odpadnika Nikodem in pa Jožef, ki nista sicer tu pričujoča, ali verujeta preroku? In če še verujeta, zakaj se v ponočni dobi na skrivaj shajata
z novotarjem iz Galileje, ki se druži z ajdi? Mari bodo gojimi (Rimljani) izročili njemu, vladarsko moč in oblast, ki so jo vzeli nam? Varata se!
In prerok Jeremija napoveduje: »Glej, prihaja čas, govori Gospod, da bom vzbudil Davidu potomca; kot kralj bo vladal, ki bo moder ter bo sodil pravično na zemlji. V tistih dneh bo odrešen Juda, in izraelsko ljudstvo bode v miru počivalo.« — Kot kralj torej bo vladal in svobodna bo zemlja judovska! Učeniki postave, ali vsaj vi močno verujete prerokom? Da. Potem pa proč s tesarjevim sinom! Pravi Mesija bo le z našo pomočjo mogel kedaj zasesti Davidov prestol!
Daniel, mladenič s preroškim duhom, nam odkriva sledeče: »In videl sem nočno prikazen; glej, prišel je eden iz oblakov neba, kakor pravi Sin človekov, je prišel pred Starodavnega, pripeljali so ga pred njega! In dal mu je čast in oblast in kraljestvo, da mu služijo vsi narodi, rodovi in jeziki. Njegova čast je večna, ki mu ne bo odvzeta; njegovo kraljestvo je nerazrušljivo.«
(Daljs prihodnjič.)
jesti in ko so jo zopet svarili, je rekla vsa nevoljna:
»Vedno mi pravite, naj se ne preobjem, a nikoli pa, da se naj ne preumijem.«
Stava.
Učitelj (boječemu u< čencu) pri telovadbi:
Torej, skoči čez vrv, Pogum, bo že šlo!«
Učenec: »Si ne u-pam, ker ne pridem prek!«
Učitelj: »Poskusi!«
Učenec: »Stavim, da ne pridem prek!«
Ljubše mu je.
Mihec je padel na cesti. Priteče gospa in zakliče: »Mislila sem, da je moj Lojzek.«
Mihec: »Meril bi bilo tudi ljubše, da bi bil on.«
dobrotnici še mnogo let srečnega in zadovoljnega življenja.
Kanmica. Za tvoje dolgoletno zvesto sodelovanje s kamniškimi ognjegasci so bili odlikovani s srebrno kolajno naslednji naši možje in fantje: Šare Martin, železničar v p., Lepe-nlk Valentin, zidar, Krojs Vinko, tesar, Leks Miha, viničar, in Has Jurij, posestnik. Celi teden težko delati v svojem poklicu, ob nedeljah se vaditi in uriti za samaritansko službo v prid ogroženega imetja in življenja ter vsak trenutek, po dnevu in po noči, pripravljen biti bližnjemu na pomoč in to čez 30 let, to pač res ni malenkost in popolno zasluži javno pohvalo in oblastno odlikovanje. Na take žup-jljane, ki tako nesebično vršijo dejansko krščansko ljubezen do bližnjega, smo upravičeno ponosni, jm čestitamo ter jih pozdravljamo: »Na pomoč!« — Kolikor le mogoče 6lovesno emo obhajali prvo avgustovo nedeljo spomin na nekdanji prenos našega lepega Marijinega kipa na velikem oltarju iz Marij. Celja v sedanjo Perkovo hišo. Prvo septembersko nedeljo bomo pa na jednak način obhajali spomin prenosa tega kipa iz Perkove hiše na sedanje mesto nad tabernakljem naše župnijske cerkve. Bog povrni mons. Vrežetu, profesorju v Mariboru, ves njegov trud, s katerim nam Vselej rad pomaga poveličevati naše cerkvene 'slovesnosti I	t	■
Sv. Urban nad Mariborom. Malo težavno je priti na naše višave. Pa povem ti, če si se enkrat okorajžil ter stopil sem gori, se ne boš Jtmalu mogel zadostno načuditi lepi cerkvici Jn krasnemu razgledu, pa tudi lepim imenitnim domovom, n. pr. Matičičevemu, Grmove-inu, Brecljevemu, Robičevemu, Slugovemu in Hauptmanovemu ter drugim. In za tu gori je nam že zadnji »Slovenski Gospodar« za zadnjo avgustovo nedeljo, to je za 28. avgust, na-enanil slovesno proslavo 701etnice smrti velikega mladinoljuba in narodnega probuditelja škofa A. M. Slomška. Priredi jo Prosvetno 'društvo v Kamnici obenem s fantovskim taborom, na katerega so vabljeni vsi dobromisleči fantje, zlasti člani fantovskih odsekov in pro-Bvetnih društev ter verskih organizacij iz sosednjih župnij. Ob pol desetih bo procesija, potem pridiga in slovesna sv. maša, po službi božji pa fantovsko zborovanje na prostem.
Podova pri Račah. Malokdaj ee oglasimo •V vašem listu, ali dolžnost je naša, da se ijavno zahvalimo tukajšnjemu šolskemu u-pravitelju in njegovi soprogi, ker sta nam s Šolsko mladino priredila toliko zabavnih ter podučnih iger. Zanimiva igra je pa tudi bila od odraslih fantov in deklet, namreč »Pri kapelici«. Treba je bdlo dosti žrtvovati pri vajah, za kar hodi izrečena najlepša zahvala. Tudi naše Gasilno društvo dobro napreduje, nabavilo si je moderno motorno brizgalno, katera deluje dobro. Za blagoslovitev se Se ne ve. Le tako naprej, gasilci ter bodi vaše geslo: Ne samo to, kar veleva mu stan, kar mora, to gasilec storiti je dolžan.
Sv. Miklavž na Dravskem polju. V nedeljo dne 28. avgusta, popoldne ob dveh, se vrši v gostilni g. Brusa zborovanje Pogrebnega društva iz Pobrežja pri Mariboru, katero namerava tudi v naši občin ustanoviti podružnico tega človekoljubnega društva Vabljeni na to zborovanje vsi brez razlike stanu, ki še niso zavarovani za slučaj smrti pri kaki zavarovalnici. Tudi kljub veliki gospodarski stiski bi si moral vsak pošten človek pravočasno poskrbeti za dostojen pogreb in sicer za mali mesečni prispevek. Pridite!
Jurovce pri Ptuju, Prostovoljno gasilno dru-Jtvo Jurovec pri Ptuju priredi y nedeljo dne
28. avgusta pri g. Gustavu Penu veliko alav-nost: blagoslov motorne brizgalne in gasilskega avta
Sv. Boliank pri Središču ob Dravi. Po daljšem poletnem odmoru se' vrši v nedeljo dne 28. avgusta v šoli prvi »Gospodarsko prosvetni dan« s predavanji o važnih gospodarskih vprašanjih. Med drugimi predava tudi srezki kmetijski referent iz Ptuja. Predavanja bodo po rani in po pozni sv. maši za moške in fante, popoldne po večernicah pa za žene in dekleta. Tem bo govorila voditeljica gospodinjske nadaljevalne šole gospa Vadnjalova. Udeležite se teh odličnih predavanj vsi, ki vam Je pri srcu napredek domačega kraja in našega naroda. — Še nikoli ni bilo tako pomanjkanje vode pri nas, kakor letos. Vsi studenci in mlake so suhe kakor v puščavah. Niti za kuho ni vode dovolj. Tudi jesenski pridelki slabo obetajo.
Sv. Jakob v Slov. gorisah. V torek zvečer okoli 6. ure je v teku 20 minut postal naš viničar in kmet oropan vsega upanja na dohodke v jeseni. Strašen vihar in še strašnejša toča sta nam uničila vse sadonosnike. Milijonska škoda na sadju, sadje je bil edini in naš zadnji up v teh strašnih gospodarskih razmerah. Vinogradi so po večini goli in rjavi, kakor na pomlad. Pridelek bo slab in zelo majhen. Nešteto dreves je izruvanih, strehe razkrite. Njive je uničil naliv in toča, preti nam naravnost lakota. Ljudstva se loteva obup. Ali bomo našli kje pomoči in razumevanja?
Sv. Trojica v Slov. goricah. Kar pretreslo je nas, ko smo v prejšnjem tednu slišali in brali v časopisih, kako ogromno škodo je napravila toča in neurje po naših severnih, zapadnih in južnozapadnih župnijah po njivah, sadonosni-kih in hišah. Ravno isti dan, namreč v torek dne 16. avgusta, smo imeli od naše cerkve veliko procesijo k Sv. Trem Kraljem in tam peto sv. mašo, kjer smo prosili potrebnega dežja, obenem pa tudi, da hi nas Bog varoval toče in neurja. Mogoče je nas Trojičane ravno ta skupna molitev obvarovala hude ure. Druge ško-,de pri nas vihar ni napravil, kakor to, da je polomil kako staro drevo ter oklestil precej zelenega sadja z drevja, iz zapadnega cerkvenega zvonika je tudi vrgel na tla težek lesen in z bakrom obit pokrov, ki je zapiral dostop k najvišjim linam. Toče in hudega vremena, reši nas, o Gospod!
Sv. Bolfank v Slov. goricah. Postali smo napredni. S 1. junijem t, 1. je prevzelo mestno avtobusno podjetje v Ptuju prevoz pošte Ptuj — Juršinci — Sv. Andraž — Sv. Bolfank — Sv. Urban — Ptuj in scer z dnevno odpravo iz Ptuja za označene pošte po dvakrat na dan. V Ptuj odpravljajo pa imenovane pošte svoje pošiljke enkrat dnevno in sicer za nas zjutraj ob 7. uri. Popoldne pa je prevzem pošte za nas ob pol treh. Istotako ob nedeljah. Vsaj malo lažje bo z novim dohodkom podjetje izhajalo, kakor je dozdaj, ker omenjena proga za osebni promet ni bogve kakor rentabilna. Siromak nima denarja in gre rajši peš; kmet pa ima konja in voz in se lahko sam pelje; letoviščarjev je malo, ali skoro nič, le ob sejmskih dnevih je nekaj več prometa. Pač kriza povsod! — Končno enkrat so vendarle postale besede dejstva Od domače hranilnice in posojilnice že lani kupljena mostna tehtnica se je te dni približala končni dovršitvi. Postavljena je v središče trga na križpoti Sv. Lenart — Ptuj in Sv. Andraž — Sv. Bolfank. Primernejšega mesta se v celi župniji ne bi našlo. Te dni je bila končno izročena prometu. Kmetovalcem bode zdaj v veliko olajšavo, ker ne bo več treba
goniti živino na tehtnico v oddaljene kraje. Celokupno delo in stroške pri gradbi tehtnic ce je prevzela v svojo režijo domača kredit« na zadruga, namreč posojilnica. Stavbni prostor za postavitev mostne tehtnice pa sta dai la brezplačno na razpolago zavedna farana1 Franc in Marija Horvat, posestnika pri Sv< Bolfanku, za kar jama gre Javna zahvala! ^ Letina kaže srednje. Najbolj smo prizadet^ po veliki suši, ki traja že celi julij in polo« vico avgusta. Otave bo malo, kakor že dolga leta ne. Veliki del travnikov so kmetje že*pofl pasli. Za živino pa ni kupca in četudi se kaj proda, se proda po tako sramotni ceni, dši nazadnje ni živine dn ne denarja. Davki, dajatve in druga bremena pa eo ista, kot v doi hrih časih. Posebno poglavje zase pa so naši; kmečki dolgovi. Čimprej bo izvedena konver« zacija teh dolgov, tem bolje. Naj ne ostane; samo pri golem popisovanju, ampak vsi me« rodajni, za to poklicani krogi naj čimpreje pospešijo rešitev tega prevažnega in nujnega Vprašanja. Čimdalje~ še bo odlagala rešitev, tem večja bo škoda. Kmetu, ki Je stejjer države, naj se prvemu pomaga in stavba žave bo stala na trdnih tleh!
Eukovci-Košaki. K dopisu v »Slov. Gospodarju« od dne 10. t. m. št. 10 pripominjamo sledeče: Dopisnik pravi, da so se pogreba u-morjenega Kosa udeležili mariborski in po-brežki gasilci in vpraša: čudno, da se niso udeležili tudi bukovski, pri katerih je bil rajni član. Mi pa odgovarjamo, da zato, ker do-tični gostilničar, pri katerem je bil Kos u-služben, je lahko obvestil mariborsko in po-brežko gasilno društvo, bukovskega pa je po-: zabil, ali pa ni hotel, in tako nam ni bilo popolnoma nič znano o pogrebu, tisto pa itak znamo, da umorjence navadno pokopljejo po obdukciji takoj in to brez pogrebnih svečanosti. Zato svetujemo dopisniku, naj drugič sam sebe vpraša, če je vse prav storil, potem napada druge z vprašanji, ker mi bi se pogreba itak radi udeležili, če bi nas bil kdo obvestil, ker rajni Kos je bil vzoren gasilec in naš tovariš. Bog mu daj mir in slava njegovemu spominu! Namesto pogrebnih stroškov pa mu je društvo dalo služiti na Velike gospojnice dan sv. mašo, katere se je v uniformi polnošteviino udeležilo. Za društvo:; Jože Bezjak 1. r., načelnik.
Ljutomer. Tukaj obhaja v nedeljo dne 28. t. m. svojo 901etnico rojstva bivši krojaški mojster g. Ivan Sagaj. Jubilant je rojen dne 28. avgusta 1842 ter je obhajal s svojo soprogo pred petimi leti biserno poroko. Želimo, da še doživita svojo železno poroko. Jubilant je ¡le za svoja leta precej čil ter ga vidimo pogosto s svojimi kratkimi koraki korakati po mestu in okolici. Naše iskrene častitke!
Sv. Tomaž pil Ormožu. Na praznik Velike gospojnice dne 15. avgusta se je vršila pri nas ganljiva slovesnost zlate poroke gg. Jakoba in Marije Ritonja, želarjev iz Rucmanec. Nekaj izrednega je bilo za nas to zato, ker je preteklo že 23 let, odkar ni bilo pri nas sličnega dogodka. Bil je res lep prizor, ko sta se sivolasa jubilanta pripeljala v krogu svojih šte« vilnih, že vseh dobro preskrbljenih otrok k župni cerkvi, da se zahvalita Vsemogočnemu za vse prejete milosti tekom 50 let. Ni bila šala, vzgojiti 13 otrok, kar priča, da sta imela siva starčka celo življenje en sam velik delav« nik, ko sta se trudila za vsakdanji kruhek toliki družini. Ni jima bilo življenje posuto z rožicami, vendar sta čila in zdrava doživela-visoko starost, ker sta razumela lepo krščansko geslo: Moli in delaj, in tudi po njem uravnavala svoje življenje. Redke so danes tako
številne družine, ker svet ne mara za Boga in hoče vse le lahko in prijetno, življenje. Zato pa so tudi redki zakonci, ki se ne ustrašijo dela in truda, ter prav razumejo besede Kristusove: Kar ste storili mojim najmanjšim, ki sem vam jih poslal, ste meni storili. Plačilo takim gotovo ne izostane. Ze v tem življenju so srečna tako zakonci, če si lahko mirno rečejo: Storila sva vse, kar sva mogla. Vsi so dobro vzgojeni in preskrbljeni. S sv. Pavlom lahko kličeta tudi naša jubilanta: Dokončala sva! Odpusti, Gospod, svoje zveste v miru. Tudi mi ^ima kličemo: Slava in na mnoga leta!
Sv. Tomaž pri OrmGžu. Tudi pri nas se je
nabralo zadnji čas precej novic, dasi bolj žalostnih. Kljub poletnemu času in ob lepih pekočih dnevih imamo precej bolnikov v župniji. Med njimi je tudi naš, širši javnosti dobro znani vlč. g. duhovni svetnik in župnik Matija Zemljič. Že tri tedne je minilo, kar se je zatekel v ormoško bolnišnco in se podvrgel dvakratni težki operaciji. Kolikor je tedaj znano od merodajne strani, se baje že počasi obrača na bolje in je že upanje, da se fio kmalu vrnil med svoje ljubljene in vdane župljane. — Tudi bela božja poslanka je imela v zadnjem času pri nas obilno košnjo in jiih je veliko poklicala s seboj v drugo življenje. Dne 16. julija je Vsemogočni nenadoma poklical s tega sveta dobro znano in obče priljubljeno Marijo Plohi iz Zagorja. Zadel jb je inr|v'oud. Kmalu nato pa so že zapeli zvonovi Jožefi Šef iz Koračic in Jožefi Pin-tArič iz Lahonec, ki se je v trenutni živčni razburjenosti sama zastrupila. Obžalovala je sicer* svoj Čin in se lepo spravila z Bogom, toda smrt je končala mlado življenje. Po dolgi mučni bolezni za vodeniko je bila re-sfna vsega zemskega trpljenja in gorja tudi Marija Lesjak iz Lahonec. Pred enim tednom smo pokopali mlado ženo Jozefo Petrena, staro komaj 31 let. Dva dni nato pa smo že šprefnijali na zadnji poti na farni mirodvor povsod spoštovano Marijo Petek iz Savec. ifila je mati desetih otrok, ki jih je vedno vzgajala v krščanskem duhu dn jih tudi res dobro' odgojila. Kako je bila priljubljena pri vseh, je najlepše pokazal njen pogreb. — To so torej naše novice glede umrlih. Pa tudi o |i'vih bi se še dalo kaj povedati, čeprav nam huda suša včasih grozi, da nam uniči vse pogoje za življenje, ki nam je v današnji krizi <žš itak od vseh strani ogrenjeno. Da nas vsaj nekoliko vzdrami iz vsakdanjih skrbi, pripravlja katoliško izobraževalno društvo lepo Žaloigro »Prisega ob polnoči«, ki jo bo vpri-¿orilo že koncem tega meseca na prenovljenem odru.	>
i Ormož. Neizprosna smrtna kosa je pobrala po komaj dveh dneh bolezni mladega, med vsemi Ormožani priljubljenega Vinkota-Ko-larja, S sočutjem nad njegovo nesrečo, ker ¡je bil brez desne roke, ga je vzljubil vsak, kateri ga je spoznal. Kot 211etnemu ključavničarskemu pomočniku mu je v »Kovini« v Mariboru odtrgalo desno roko tik ob ramenu.
Pri obledeli, sivorumenkastl barvi kože,
motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, Želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni Zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josei grenčlce«. V zdravniški praksi se »Franz Josef voda« radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih ¡pojavov bolezni. »Franz Josefove grenčica« se ;4oly v yseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	8
Zadnji dve leti je hil uslužben kot pomočnik v trgovini Gospodarske zadruge v Ormožu. Z neverjetno spretnostjo je z levo roko delal vsako delo v trgovini, tako da mu je kot poštenemu in zvestemu uslužbencu vodstvo neomejena zaupalo. Veliko je pripomogel dobri mladenič skupno s poslovodjem, s katerim sta si bila kot brata, do sedaj dobro uspevajoče zadruge, katera se mu je sedaj oddolžila s krasnim vencem. Ohranimo v spominu tega vzglednega mladeniča, kateremu naj podeli Bog večni mir in pokoj, a žalujočim ostalim naše sožalje!
Šmarje pri Jelšah. Mrgolelo nas je ob naših praznikih v Šmarj u in pri Sv. Roku in vendar je bilo vsepovsod vse v najlepšem redu. Ne da bi s tem hvalili sebe in svojo ljubezen do romarjev, ampak omenjamo to v pohvalo vseh pravih častilcev Matere božje in sv. Roka, ki so nas obiskali od blizu in daleč ter so se tako vzorno obnašali. Naznanjamo njim in njihovim znancem, da obhajamo drugi veliki shod pri Sv. Roku v nedeljo Marijinega sladkega imena dne 11. septembra. — Te dni se je raznesla pretresujoča vest, da nam je tam nekje ob avstrijske-madžarski meji smrt nenadoma pobrala našega splošno priljubljenega rojaka Štancarjevega Tončeka iz Sotenske. Vemo le, da je bil vseskozi priden sin in tako navdušen vojak, da je takoj po "končani vojaški Službi vstopil k naši žendarmeriji, kjer je že 4 teta svoje dolžnosti zvesto vršil. Pri kopanju je baje pregloboko zabredel in utonil. Jokajo starši in vsi njegovi domači z bratom dijakom gimnazijskim osmošolcem vred, pa tudi vsakdo drugi se posolai, ki je poznal vrlega mladeniča. Bog mu daj večni mir! — Ce pri nas umrje mož, začnejo zvoniti z velikim zvonom; smrt mladine naznanja mali zvon, srednji pa pove, da je umrla žena. V zadnjem času se oglaša le srednji in se je o-glasil tudi ravnokar, ko to pišem. Kdo pa zopet? Dobra Novakova mama v Stranjah so v svojem 85. letu zatisnili trudne oči ter šli za svojima v vojni padlima sinoma in za mlado pred dvema letoma umrlo sneho. Z očetovsko skrbjo in z vročo materno ljubeznijo je gledala blaga stara mamica na svoja dva vnuka in tri vnukinje, ki so vsi v strogo krščanskem duhu vzgojeni in z nami vred toliko lepo molijo za svojo dobro babico. Bog ji daj večni raj!
Sv. Peter pod Sv. gorami. Pred leti je božje ropnež oropal tukajšnjo župnijsko cerkev cerkvenih posod. Vsi smo tedaj mislili, da bo preteklo precej časa, predno bo ukradeno nadomeščeno z novim. Tem večje je sedaj obče veselje župljanov, ko smo dobili novo cerkveno posodo, zadnji čas lep ciborij ter krasen kelih, delo mariborskega zlatarja K. Tratnika. Kelih je natančen posnetek ukradenega keliha, lastnine svetogorskega svetišča. Č. g. župniku, ki je na tih in skromen način proslavil 251etnico plodonosnega in ne-utrudljivega dušnopastirskega delovanja v naši župniji ter ob tej priliki daroval presv. daritev prvič iz novega keliha, smo hvaležni, da je v času obče gospodarske in denarne stiske, brez prispevanja župljanov omislil to prepotrebno cerkveno posodo. Bog ga nam o-hrani v vinogradu Gospodovem še dolgo vrsto let! — V splošno zadovoljstvo smo čuli raz prižnice pohvalo in zahvalo, ki jo je naslovil knezoškofijski ordinariat v Mariboru na Janeza Štefančič, ki neumorno nad 30 let v čast božjo vrši nelahke posle cerkvenega ključarja pri podružni cerkvi sv. Križa in z vzglednim življenjem kaže ostalim župljanom, kako naj
»Domoljubni pevcc«, zbirka ljudstvu priljubljenih pesmi, broširano 3 Din, vezano 5 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
svoje delovanje usmerijo v obči blagor. Slav-ljencu, ki je dolgoletni naročnik našega lista, čestita tudi »Slovenski Gospodar«!
Pišece. Smo tički pri nas. Počitnice obhaja« mo in smo na »Slovenskega Gospodarja« žij skoraj pozabili. No, pa so prileteli k nam »Trojčki«, in nas razgibali. Pa pravijo, d4 hi tudi brez teh tičkov lahko živeli. Poljubljati se tudi brez njih znamo. — Sicer pasmo, pred kratkim poromali na Brezje. Kar 23 na« je romalo. Pa bi nas šlo še več k Mariji na Brezje, ko ne bi za romanje zvedeli tako pozno. So pa nekateri sklenili, da gredo na Bre-zje gotovo prihodnje leto, če bo vozil romarski vlak. — Prisrčno slovesnost je dne lt. t. m. v krogu svojih domačh obhajal naš č. g. župnik Franc Toplak. Dne 11. t. m. je namreč preteklo 20 let, ko je prvič stopil k oltar« ju božjemu. G. slavljencu želimo, da bi ša doživel vsaj 20 let tako plodovitega življenja.
—	Vinska letina prav dobro kaže. Bog nas varuj le toče ali kake druge nadloge. Tudi kupcev nam pošlji, Gospod, da bomo svojo dobro kapljico tudi spravili v denar in se tako rešili vsaj deloma gospodarske krize. '—* Umrla sta pred kratkim pri nas g. Janez Zmavc, star nad 70 let, in otrok Radanovič.
—	Društvena knjižnica nudi vsem članom katoliškega prosvetnega društva lepe knjige za čitanje. Člani in članice, le pridno segajte po njih! Ze danes pa vas prosvetno društvo vabi na veselo prireditev »Ženitev«, ki bo t kratkem.
šaleška dolina. Uganka. V časniških poročilih beremo, da dosežejo na sejmih v Ljubljani in Kranju voli ceno 5 do 5.50 Din, pri nas so 2 do 3 Din. Pa je meso v Ljubljani po 8 Din, pri nas pa po 10 Din. Ali hi nam hotel kdo to uganko rešiti v prihodnji, številki »Slo* venskega Gospodarja«?
Vprašanja in odgovori
H.	F. v L. Moj nečak ima 3 leta učne dobe, 3 leta pomočniške, ali lahko dobi obrtni list in kako? — Lahko, vloži naj prošnjo na srez-ko načelstvo Maribor levi breg.
K. J., V. Ali so sedaj na ban. vinarski šoli nove odredbe, da moram plačati za sina? —
Da, nove odredbe! Banovina je tako odločila, ne g. ravnatelj!
I.	V. v C. Ali dobim kje podporo za odpravo uši na sadnem drevju? — Dandanes težko.
J. H. v L. Ali svoje štajersko vino tudi v Ljubljani lahko prodajam po 3 litrov? — Seveda lahko. Prijaviti morate financarjem ter plačati trošarino.
K. Z. v M. n. Ali smem kot samouk samostojno izvrševati obrt? — Ne dobite obrtnega lista! Brez tega pa delati ne smete, razen zastonj! Ako vas kak mojster prijavi, pa se vam morda učna doba izpregleda, vršite še pomočniško, pa boste čez leta samostojen, sicer nikoli!
A. B. v 6. Kje se dobijo srečke za zidan]» katedrale v Beogradu? — V Zadružni gospodarski banki v Celju in Mariboru.
J. O. v S. Ali ima sosed pravico ml branlH živino napajati tam, kjer Jo že 40 let napajamo? — Ako ste to skozi 30 let nepretrgoma mirno vršili, smete tudi sedaj, kljub sosedovi prepovedi.
Širite „Slov. Gospodarja"!
Vsem, ki so spremili drago nam mamico
Jožefe Krivec
ZAHVALA.
k zadnjemu počitku in se je spominjali v molitvi, izrekamo tem potom iskreno zahvalo, tudi našemu vlč. g. župniku za njihov govor, ki so ga držali pri grobu naši dragi mamici. Bog plačaj vsem!
Sv. Peter dne 16. avgusta 1932.
Globoko žalujoči vsi ostali.
O
o o
0
1
t o o o *0
NAZNANILO!
81. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Marčiča v Slov. Bistrici staroznano
USNJARNO
katro bom vodil dalje ter kupoval vsakovrstne surove kože, kakor tudi smrekovo skorjo in hrastove ježice. V delo prevzamem vsakovrstne kože proti plačilu. Na prodaj imam različno usnje najbolje kakovosti. Celi obrat bom vodil na najsolidnejši podlagi, tako da bode vsakdo lahko zadovoljen. Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen obisk:
FRilliC ER3S0EC, usnjnrna in prodajalna usnja
Slov. Bistrica, Pohorska cesta 62.
Patentirani
DomaČi iztfeleh!
je edina priprava, ki
Novost za sadjerejce!
„siidobir
1.	OmOgOČI obiranje sadja v vsaki legi, tako, da se odlrga s pecljem vred in nepoškodovano;
2.	prepreči odpadanje sadja pri obiranju radi tresenja vejevja;
3.	OiUVU kulture pred poškodbami in se odlikuje ter izplača radi svoje priročnosti in
Izredne porabnosli.
Cena za komad franko Maribor: Kompl. brez droga Din 60'-, z 2 m dolgim drodom Din 64'-, z 3 m dolgim drogom Din 66'-Zavojnina se računa po lastni ceni.	Zastopnik! se sprejemajo.
Dobavlja imejitelj patenta:
Valentin Stampach, Maribor, Gospojna ulica 7
Naročilnica.
GRAZER HESSE
od 27. Avgusta do i. septembra 1932.
Jubileina razstavo Živine
od 27. do 30. avgusta.
Razstava perutnine
od 1. do i. septembra.
Glavno zastopstvo za sejmske Izkaznice: Bančna hiša Bezjak, Maribor, Gosposka uL 25.
884
Spodnještajerska ljudska posojilnica ne posluje 19. in 20. t. m. radi prezidave poslovnih prostorov.
Dva dijaka nižje gimnazije se sprejmeta na celo oskrbo in pomoč pri učenju pri nizki ceni. Maribor, Mlinska ulica 31.	964
Lovska puška in harmonika B. Es. As. na prodaj. Studenci pri Mariboru, Radvanjska cesta 32.	970
Učenca z dobrim šolskim spričevalom in poštenega sprejme takoj umetni mlin Anton Lah, Zg. Polskava. 971
Podpisani naročam.......................... komadov „Sadobirja" po povzelju.
Moj natančen naslov:
Ime in priimek:--------------- -------------,
Kraj:.........................................................................................................
ifakl in starši di
Bliža se zopet začetek šole. Skrbi imate, kako boste oskrbeli šolske potrebščine. Da vas ne bo preveč skrbelo, vam sporočamo, da boste dobili vse šolske potrebščine v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru,
cesta 5, Aleksandrova cesta 0, Valvazorfeva cesta 30
po tako ugodnih cenah, da boste tudi v tej krizi zmogli nabavo šolskih potrebščin. - Mlipiiffe VSC
šolske potrebščine za sreanfe In llntiske šole tam, kjer so res po ceni, to je v
Letos mineva 70 let, kar je utihnila beseda Slomškova. Toda njegova beseda mora živeti med nami, njegov lik mora svetiti pred nami, kakor lik našega voditelja prave narodne prosvete. Zato se vršijo letos po vsej Sloveniji proslave, v šolah, v društvih, tudi v ožjem krogu družine,
posebno na pobudo Cerkve.
Ob tej priliki Vam nudi Tiskarna sv. Cirila razne pripomečke za proslavo in lastno uporabo;
Za gg. fSHftG¥3BŠh£:
Slomšek, Pridige, osnovane, vezane Din 20.—.
Za šole in društva:
Veliko stensko sliko Slomška, delo domačega umetnika akademskega slikarja Mežana, natisnjeno v štirih barvah, po Din 10.—. Na razpolago so tudi razglednice: Slomšek, Slomškov rojstni dom, Slomškov grob, stolnica mariborska na Slomškovem trgu, po Din 1.—.
Za cerhev:
Slomškove blagoslovne pesmi, ki jih je naš slovenski narod v lavantinski škofiji ohranil v lju-skem cerkvenem petju do danes, so zbrane v knjigi (z notami): Jezus blagoslovi nas! Cena partituri je Din 5.— (posameznih glasov ni na razpolago).
Za ¥§aH® družino pos. za mošhe člene:
Slomškov molitvenik: Življenja srečen pot. Rdeča vezava Din 14.—, zlata vezava Din 20.—. Molitvenik obsega tudi kratek življenjepis Slomška. Ta molitvenik je bil natisnjen prvič leta 1837 v Celovcu, torej pred 95 leti. Po prvi izdaji je bil še štirikrat ponatisnjen. Pa so vse izdaje pošle. Zato je Mohorjeva družba leta 1893 izdala ta molitvenik kot knjižni dar. Od tedaj je zopet pošel, dokler ga ni izdala Katoliška knjigarna v Gorici in ga za prodajo v Jugoslaviji odstopila Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Silvin Sartienfto, SlGsnšeh:
Slovenski pesnik Silvin Sardenko je letos poklonil Slovencem življenjepis Slomška v pesniški vezani besedi in zelo lični knjižici. Cena knjigi Din 25.—.
Gotovo smo Vam ustregli, ker smo Vam nudili pregled tega, kar boste gotovo potrebovali za Slomškovo proslavo v jeseni. Vse naštete knjige nredmete naročite v
Tiskarni sv. Cirila v Plarlborn.
ca Dravske banovine Maribor
aribor	Podružnica: Celfe
v lasliil novi palači na ©glu	nasproti pošte, prej Inlnošfa-
Gosposhe-Slovenshe tiSice.	ks	fersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
HALA OZNANILA
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manj-6i zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah, i— Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor.
Upravništvo.
Sprejme se mlinarskl vajenec z vso oskrbo. Jakob Marinič, umetni mlin, Slaptinci, Sv. Jurij ob Ščavnici.	880
Kupujem jabolka, plačam vedno najvišje cene. Anton HrastelJ, trgovec, Sv. Lenart v Slov. goricah.	922
Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. Nastop takoj.	953
Motor na plinsko olje, 8 konjskih sil, prevozni, skoraj nov, se poceni proda. Naslov v u-pravi lista.	957
Dijaka ali dijakinji se vzamejo na stanovanje 'in hrano. Pomoč v nemščini. Maribor, Marijina ulica 24 I.	961
Lepo posestvo 5 oralov, 15 minut od Jarenine, je z vsem letošnjim pridelkom ugodno na prodaj. Maribor, Vilsonova 13.	960
Vrtnarski vajenec se sprejme. Stanovanje ter hrana v hiši. Urbanek, vrtnarstvo v Mariboru, Kralja Matjaža	959
Gostilno vzamem na račun ali tudi v najem v bližini Maribora. Naslov v upravi lista. 954
Za sadje in grozdje izvažat izdeluje zaboje: Lesna zadruga v Slov. Bistrici.	941
Iščem viničarja s 3 do 5 delavnimi močmi. Franjo Peitler, posestnik, Limbuš. 934
Sprejmo se vajenka, stara 15 do 17 let, iz dežele in iz poštene hiše, hrana in stanovanje v hiši. Šivilja Ivana Domajnko, Koprivnik št. 5, p. Sv. Marjeta ob Pesnici.	952
Vzamemo na stanovanje in v oskrbo, dijakinje in učenke. Informacije dobite v sirotišču čč. šolskih sester, Maribor, Meljska 74. 951
Službo dobi kmečko pošteno dekle. Brecelj, Maribor, Koroška cesta 49.	958
Pridna kmečka dekla se išče v župnišče. Naslov v upravi.	962
Iščem mesto majerja ali viničarja. Naslov v upravi lista.	967
Dijaka niž. gimnazijskega razreda sprejmemo na vso oskrbo. Pomoč v hiši. Maribor, Beograjska ulica 50.	968
Cerkveno predstojziištvo Sv. Jurij ob Pesnici proda zadnji in predzadnji letnik pristnega vina.	969
Zelnate glave kupi Lovrec, Marbor, Koroška cesta 31.	970
Smrekov brusni les za papir, 10—30 cm debel, 2—7 m dolg, nekaj 100 kub. m, kupim za tekočo dobavo. Plačilo takoj pri prevzemu. Josip Novak, Slov. Bistrica.	972
Dijake sprejmem v celo oskrbo. Prijatelj, Maribor, Koroška cesta 17,	969
Za dobavo krompirja želim stopiti v zvezo s kmetovalci na progi Šoštanj—Prevalje. B. Batič, Celje, Ljubljanska 14.	966
Sadno mline, najboljše in najcenejše, kupite v strojni delavnici Leopold Perdih, p. Loka pri Zidanem mostu.	964
lic mic liiis
za obleke, 688
platno za perilo, železnino in okove za stavbe se kupi najugodnejše pri
Frastc; Kolerič,
trgovska hiša Apače	Apače
m:. - ■ ■J' .c •>!• '»«•'	:•„.
□□□□□□□□□□moaaanGGoacjaaLiacicncioD Društva sv. A rte
(Marljanske kongregacije za žene) imajo zdaj edini in najboljši pripomoček v molitveniku:
S veta mati Ar&a.
Cene od 32 do 52 Din. — Pet različnih vezav.
Tiskarna sv. Cirila, Maribor.
E B B E B E E S E E B E B E B E
B
p
ZJ
B
S
najboljše in najvarnejše pri
Spodnješfajershi ljudski posojilnici v Mariboru
.¿i» . .. .i i-	.......c
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresii za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev. -^jj
Za varnost hranilni!? vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po njel
B 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
S
ESBSEHBHHHBSHSSSEBESaESESSEEaSSEEEHHEEESSSraEESHHH
Vel. 23-26	Vrsta 2851-05
Otroški čeveljčki iz laka ali rujavega boksa. Izdelani fleksibel z usnjatim po: .latom. Vel. 27—33 Din 69.—, 35—38 Din 89.—.
Za živahne dečke smo izgotovili visoke čevlje s trpežnim gumijastim podplatom. Neobhodno so potrebni za vsakdanjo nošnjo.
Vrsta 3222-00
Trpežni polčevlji iz dul-boksa z močnim gumijastim podplatom in peto.
USNJENA OBUTEV ZA VSO DRUŽINO
Sli«»« ZA POLOVIÍNO cm
Polletni proračun za vsako družino.
59,-
Polletni proračun za uradniško družino.
Praktične in udobne sandale z podplatom in peto iz krupona. Za malo denarja mnogo zadovoljstva.
Proračun za družino, katere člani hodijo celi dan.
Vrsta 3162-00
Polčevlji iz finega laka z usnjenim podplatom in peto.
Vrsta 2642-05
Polčevlji iz finega rujavega boksa z usnjenim podplatom in peto.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar y Mariboru, s
Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč y Mariboru,
Snažite čevlje z našo kremo, 1 škatlja D 4.-.
flanela l...i 4.—.	Lufov vložek Din 5.—.
Izdelujemo obutev s pomočjo najmodernejših strojev z rokami jugoslovenskih čevljarjev in iz usnja iz jugoslo-venskih tovarn. Odstranjujemo nezaposlenost - zatiramo krizo.	OBIŠČITE NAŠE PRODAJALNE!
Vrsta 1937-22
Vrsta 0167-00
Moški polčevlji iz črnega ali rujavega boksa z prožnim gumijastim podplatom.
Čižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober materijal jamčimo. Za delo na polju in vsaki štrapac.
Udoben čevelj široke oblike iz močnega boksa z gumijastim podplatom, ki izdrži trikrat toliko kot usnjeni podplat.
Vezalke 1 par D 1.—. Žlica in kljukica D 4.^
Vrsta 9S7.,;-in
Eleganten, udoben in lahek čeveljček iz bar-žuna z visoko peto. Iz satena za isto ceno.
Vrsta 3945-03
Za gospodinje: Za vsakodnevno uporabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji.
Čevlji iz rujavega boksa. Praktični in elegantni. Ravno takšni iz laka za nedeljo in praznik za ceno Din 129.—.
Vrsta 2945-12