43, štev,_V Kranju, dne 28. oktobra 1905._VI. leto. GORENJEC = Političen in gospodarsKi list. ====== Izhaja vsako soboto zvečer. — Stane za celo lelo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravn ištvo se nahaja v hiši št. 105 nasproti župne leta 1 K. Za dnuje države stane K o(>0. 1'osaniezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljali naročnina, reklamacije, narocbe brez istoduhne vpošiljntve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa d< pisi in novice. Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., če »e tiska enkrat, za večkrat primeren popust. nuj se izvolijo frankirali. — KokopNi se ne vračajo. rrrij-ni^rAj/^Mr*! ij^_ri\^r^li^~i/Vr^Tnj'''j^~ij*»ir~*ri"Li* \i * i/*r^"Tu*'Jii"'~i/*rJ~^*u *•"» * rrJ^>V*TrV^*V*lr*nrrJ^VVJVV^^ * 'i * <*V-^"V*T* f\ 'i' ' * Splošna volilna pravica.- Idealne, \sem ustrezajoče in vse zado-voljujoče volilne pravice ni. Sedanji sistem, ko so voli po kurijah, je pa posebno krivičen in tudi zastarel, ker je star že 40 let. in so se razmere od takrat zelo izpremenile. Delavstvo zahteva splošne volilne pravice, da bi volil vsak 24 let star moški, ki biva stalno v kakem kraju. Splošni volilni razred, kakršnega imamo od časa mini-tia Badenija, je !e karikatura občne volilne pravi e, ker sc volilni okraji preobširni in ker volijo v njem tudi volilci drugih razredov. — Kakor smo rekli zgoraj, idealnega volilnega prava ni, a še najmanj krivična je splošna volilna pravici. Pri nas čutimo le malo kr.vice z volitvijo po kurijah. ker imamo malo in lustrijskega delavstva. Diugače je tam, kjer jo razvita industrija. Industrija je šla večinoma iz mest na deželo. Na tisoče delavcev živi v kmečkih občinah. Oni so tisti element, ki daje kraju bogastvo, ki plačuje po indhektnih davkih največ v državno blagajno, ki plačuje krvni davek in kateremu prodajajo kmetje svoje pridelke, obrtniki pa svoje izdelke. Pri zakonodaji pa nimajo t; tisoči skoraj nikako pravice, ampak vso politično moč ima nekaj kmetov. Zakoni so veljavni za vse lju Ji. a vendar jih kujejo le zastopniki nekaterih slojev, do-čim drugi pri zakonodaji nimajo be*ede. Volilni cenzus se je neprestano nižal in znaša * Priobčili smo U priposlam nam članek, dasi s" žnjim povsem ne sirinjamo PODLISTEK, Matej Langus. Ob petdesetletnici njegove smrti. Dne 20. t. m. je minilo petdeset let, kar je umrl slovenski slikar Matej Langus. Ker zavzema mož v zgodovini slovenskega slikarstva odlično mesto, ker je bil nadalje naš ožji rojak — doma iz prijazne Kamne gorice — se pač spodobi, da se ga ob tej priliki spomnimo s kialkimi vrstami. Matej Langus se je rodil v Kamni gorici dne 9. oktobra leta 1795. V slikarstvu se je vežbal na Dunaju, v Rimu, v Neapolju in v Monakovem. Izza njegovega bivanja v Rimu se nam je ohranil spomin na tale dogodek: Nekega dne povabi kardinal, ki je bil pokrovitelj limske akademije, akademike na svoje po- sidaj H kron cesarskega davka. To je silno malenkostno in krivica je, da ima tak volilno pravico, ki nima skoraj nič, oni pa ne. ki plačuje vso druge davke, samo teh 8 K ne'. Omikai ci tudi pri seda'ijcin volilnem rodu nimajo kaj prida politi«' ne moči. ker jih uduši s svojim1 glasovi «mali mož*-, namreč osemki in«ki volilec. To vidimo zlasti na Dunaju, kjer je dovolj iuleligenco, a pri volitvah zmagujejo obrlniki, ki so najbolj dostopni demagogiji, a industrijsko delavstvo, ki je napredno, nima volilne pravice. S slovanskega stališča pasemo-ramo prav posebno ogrevati za splošno volilno pravico. Slovani tvorimo v Avstriji večino prebivalstva in bi potem piišli tudi do ogromne večine v državnem zboru. Sedanji državni zbor se je izkazal nesposobnega 7.a resno deli. Zastopniki vladajočih slojev so tratili Čas z brezplodnimi narodnostnimi boji. Treba je odpreti zbornico drugim, dosedaj nezastopanim slojem, da vlijo ti vanjo novih moči, da prineso novih idej. Delavstvo zahteva glasno na vseh koncih države političnih pravic. Z.žuljevo roko trka na vrata zbornic in govori zavedne in resne besede.* Zastonj je upiranje, prej ali slej se mu bo moralo ugoditi. Ne čakajte, da si vzame s silo, ampak dajte mu rado-voljno! Potem pa med ljudstvo, na delo! Inteligenten, dulaven in za blagor ljudstva vnet mož tudi pri splošni in enaki volilni pravici ne bo brez vpliva. seslvo pri Rimu. Ondi je imel vee kovačev, ki so kovali žreblj". Langus omeni, da zna tudi on delati žreblje. Pa piime za železo in kladivo, in v par udarcih je bil žrebelj narejen. Kardinal napravi opazko: «Ta žrebelj ni bil prvi.» Pravo je pogodil! Langus se je bil doma v Kamni gorici navadil kovati žreblje. Langus je bil jako marljiv slikar; pogrešamo pa pri njem sistematične izobrazbe in prave nadarjenosti. Njegove slike so dobre, a nedostaja jim pravega vznosa; barve nimajo prave moči. Število Languso^ih slik je precejšnje. Slikal je obok frančiškanske cerkve v Ljubljani, kupolo stolne cerkve, cerkev vŠmart-nem pod Šmarno goro in ono na Šmarni gori. Njegove so tudi nekatere al-tarne podobe v ljubljanski stolnici, Marijino Oznanjenje in božji grob v frančiškanski cerkvi Narodni boj v Tržiču. Nemško nasilje prodira od^ severa do sinje Adrije. V svesii si, da v množicah ne more naenkrat porušili trdnih stebrov slovenstva, zato pa si je postavila v svoj cilj, napraviti iz južnega Korotana iu zelene Štajerske most, kateri naj bi vezal morje, ki je bilo od nekdaj slovansko, s severo-nemškimi pokrajinami. Po skrbno določenem programu in po previdnem računu, postaviti hoče oholi Nemec po slovenskih krajinah trdne stebre za nameravani uio.4. Da so si izbrali Nemci za tak trden steber svojega nemškega mostu slovenski trg Tržič na Goienjskem, je vsakomur znano in marsikdo jo že obupal nal slovenstvom Tržičanov. Prišli so drugi časi. Mlajša generacija ne pozna samo ozkega tržiškega obzorja, pospela se je na lahnih perutih »Sokola« v take višine, da gleda ž njih celo svojo slovensko domovino. Iz te višine pa vidi iskrogledni »Sokol« vsako črno piko, katero zastavijo Nemci v osrčje slovenske naše domovine. Čast in sveta dolžnost vsakega Slovenca je, da varuje in ščiti vsako ped rodne mu materine slovenske zemlje in zatorej Dragi rojaki! Cuvajmo in ščitimo svoj slo-venskiTržičnaGorenjskem, kateri ne sme in ne bode nikdar postal st.ber za most, kojega hoče nasilno ne niš t vo postaviti med nemški m i krajinami do slovenske Adrije. Ako bi senamrečtozgodilo, izklju-vala bi siva vrana.nemška oči s 1 o - v Ljubljani ter slika Marijinega vnebovzetja v ljubljanski šentjakobski cerkvi. Nekaj podob je Izdelal po naročilu znanega našega misijonarja Pirca za Ameriko. Umrl je 20. oktobra leta 1855. Langus je bil tudi dober znanec Prešernov. Zlasti pogosto je posečal Prešeren Langusov atelije, ko je isti slikal podobo Prešernove oboževanke — Julije Pri-mičeve. To nam Prešeren sam pripoveduje v svojem lepem sonetu: Mure'kteri romar gre v Rim, v Kompostelj«, — — Imenovani sonet ima akrostikon: Matevžo Langusu, s katerim je nesmrtni naš Prešeren ohranil spomin na svojega prijatelja Langusa. Znano je, da so Prešerna njegovi prijatelji nagovarjali, naj se da slikati Langusu. A Prešeren jih ]e hudomušno zavrnil, da se bo dal slikati tedaj, ko bo ženin. vor)8tvu, ali pa bi slovenstvo uko-vala v verige, iz katerih se ne bi in o g I i nikdar osvoboditi. Posebno je sveta dolžnost vsakega Gorenjca, da varuje svoj svetovnoznani ponos, da varuje slovenski značaj lepe Gorenjske. V Tržiču na Gorenjskem se bije boj za obstoj slovenstva z vsemi silami. Sile uporabljajo osobito Nemci s tem, da hočejo uničili ali vsaj odstraniti sndi boja stoječe osebe. Naj bodo prepričani, da se to njim ne bode nikdar posrečilo, ker deviza dotičnih osebje: »Najprvo zmagati!* V to svrho pa neobhodno rabimo tržiški Slovenci zanesljivega zbirališča, katero si ho^mo šele ustanoviti in Ustvariti si hočemo svoj dom: »Narodni Dom." Kakor smo že poročali, dovolila je visoka deželna vlada v Ljubljani ustanovitev društva »Narodni l)om» v Tržiču. Ustanovni občni zbor za to društvo odredil je pripravljalni odbor na dan S. novembra 1905, ob 3. ari popoldne v Per-netovi gostilni v Tržiču. V veliko zadoščenj«; nosilcem slovenske misli bode, ako se ne samo Iraški, ampak tudi izvanhžiški Slovenci v ogromnem številu udeleže na ta velepomemben dan ustanovnega zbora društva »Narodni Dom». Dragi rojaki! Storite Tržiču in Tržičanom ter celemu slovenstvu na ljubo uslugo in pridite obiskat dne 5. nove m brat. 1. slovenskiTržič. V pojasnjenje bodi povedano, da so pravila društva «Narodni I)om» v Tržiču skoro enaka onim ljubljanskega »Narodnega Doma«. 0'an more biti, kder plača delež K 100 — ali skozi 10 let po 10 K ali 20 vin. na mesec. Deleži se obrestujejo pa s 3% obrestmi in se bodo plačevali članom nazaj. V trdni nadi, da nas izvantržiški Slovenci dne 5. novembrat. 1. v mno-gobrojnem številu poselite, kličemo vam: Dobro došli in na zdar! Imamo izpod Langusive roke malo risbo, predstavljajoče Prešerna. Ta risba je repro-ducirana v Prešernovem albumu (izda I A.Aškerc, I, 1900.) na strani 843. Škoda, da ni Langus napravil dovršene podobe Prešernove. — — Križem po Gorenjskem. Slike in utisi. IV. Dovje, v septembru. Jesensko solnce je prav prijetno pripekalo, ko sem stopil po precej strmem klancu na Dovje. Nebo je bilo popolnoma jasno, ih ko sem stopil na planoto pied vasjo, vzdi-gaval se je iz mojstranske tovarne sem črn, nezdrav dim, ki se je pa kmalu razgubljal, da sem mogel prav razločno opazovati snežne velikane pred triglavsko skupino. Tik pod sabo pa sem zrl skrbno obdelano polje, razdeljeno v posamezne terase, raz katero so uprav kmetje spravljali bogate jesenske pridelke. Pred cerkvijo, ki stoji še zunaj vasi, sem srečal sivolasega duhovnika, kateremu sem se spoštljivo odkril. Bil je župnik Aljaž, ki je šele pred malo dnevi zapustil do malega ozdravljen ljubljansko bolnišnico. Prijazno mi je odzdravil in me skrbno pogledal, ali ne tiči morda v meni kak vnet planinski prijatelj njegov, videč pa moj njemu povsem tuj obraz in mojo prav inalomestno obleko, na kateri ni bilo Naš tujski promet. V zadnjem Času se je vendar pričelo tudi pri nas delovati zela intrnzivno za po-vzdigo tujskega prometa, ki je ravno za našo deželo velikanskega pomena. Zali, da se je toliko časa ta narodno-gospodarska panoga toliko zanemarjala, da so nas marsikatere kronovine daleč prehitele ter v veliko škodo naše dežele povzdignile tujski promet, na zelo visoko stopinjo. Pogrešali smo pri naših časnikarskih sotrudnikili one vnetosli, ki jo imajo nemški časnikarji za povzdigo tujskega prometa, kar svedočijo stalne rubrike o tujskem prometu, ki jih imajo nemški listi. Mi smo se vedno trudili kolikor mogoče posvečati tujskemu prometu največjo pozornost ter storili v tej zadevi, kolikor so nam dopuščale naše skromne sile. A tudi med Slovenci se je pričelo konečno zanimanje za tujski promet, ki lahko postane za našo deželo bogat vir vedno naraščajočih dohodkov, ki bi lahko omogočil zanimanje naših deželnih financ, ne da bi znova obremenil davkoplačevalcev. Pred nedavnim se je osnovalo »Društvo za povzdigo tujskega prometa», ki pa je navezano na zelo skromna sredstva, s pomočjo katerih naj bi doseglo svoj cilj. O tem društvu je pisal «Neues Wiener Taglatt» pred nedavnim časom. V dotičnem dopisu se je trdilo, da procvitanje tega društva ni velike važnosti samo za našo deželo, ampak tudi za Dunaj in druge sosedne kronovine. Pisec piše: Kranjska ima poleg krasnih planinskih pokrajin z mikavnimi, divjeromantičninii jezeri tudi neko specialitelo, katere nima nobena druga dežela, namreč raznovrstne podzemeljske jame, za kateiih obisk bi se potrebovalo več dni. Tujcem bi bilo posebno pii-poročati Postojniško jamo in Škocijansko jamo pri Divači. Postojniška jama je sicer znana, a vendar ne tako, kakor bi morala biti. Cel jbrat se poznati nič turi^tovskega, je počasi krenil daije. Triglav pa Aljaž — ti dve imeni sta ne-razdružljivo zvezani z dovško občino! Brez njih bi gotovo Dovje in pa sosednja vas Mojstrana ne bili turistom •'anes tako znana kraja kakor sta sedaj. Na Dovjem sem se ustavil pri svojem znancu krčmarju Ivanu Janši. Jako začudil sem se, ko sem videl njegovo gostilno vso predelano s prav lično verando. Le škoda, da hiša stoji tako v zakotju, da nima pravega razgleda, in tudi vhod ni prav pripraven. Zato se pa sme ponašati gostilna z dobrim vinom, ukusno kuhinjo in pa mrzlim goškim pivom. In na take reči jaz kot potnik veliko dam. Pa še nekaj mi je s ponosom pokazal gospod Janša — novo vilo, nekak planinski hotel, nekoliko korakov od stare gostilne, s 10 sobami. Seveda je hotel bolj majhen, sobice tudi, ali zato prav lično opravljene in na vsak način lepa pridobitev za Dovje. Saj mi je pa tudi posestnik zatrjeval, da je letos vse poletje imel letoviščarjo, ki se niso m ogli naču-diti gorskim lepotam v okolici in se navžiti svežega, že popolnoma planinskega zraka. Vsa čast podjetnemu možu ! Drugače se pa domačini prav malo brigajo, da bi si pridobili kaj z oddajanjem stanovanj. Skoro vsaka hiša je enonastropna z več sobami, pa pripraviti jih za letoviščarje se je takorekoč šele pričel. Škocijan»ka jama ima sicer ves drug značaj kakor postojniška jama, posebno Mohoričcva in Mariničeva jama, katerih ni treba umetno razsvetljevali. Povsod -so velikanske divje ozke »doline« tesni, slapovi i. t. d. Zali, da so vse te krasote premalo znane in da je za njih obisk premalo udobnosti. A saj se da to vse izboljšati! Jame si lahko ogledamo v pol ali v celem dnevu (iz Ljubljane). Pomanjkanju hotelov se bode z otvoritvijo hotela »Union» vsaj deloma odpomoglo, ker bode imel isti kakih sto sob; ljubljanski grad je kupili mestna občina. Vrše se posvetovanja o prt-novljenju gradu in naprave vzpenjače, kar vse bode gotovo povzdigni'o tujski promet. Razgled z gradu je prekrasen in zelo obsežen. Kako krasna je Škocijnnska jama, svedoči sledeče: Pred nekaj leti je v to jamo napravilo izlet društvo »Deutsch-ost t. Alpen-vere'n». Pri ti j priliki je predsednik švicarskega planinskega društva navdušeno govoril o čudežih, ki j h je tu videl. Med drugim je rek 1, da bi si Švicarji čestitali, ako bi bila tako naravna čudesa last njihove dežele. Gotovo bi se tam sezidali hoteli, ki bi pospeševali tujski promet. Neki Amerikanec je menda hotel Postojniško jamo vzeti v najem, kar dokazuje, da je tu širno polje za tujski promet. Zali, da Kranjci in Avstrijci tega še vedno ne spoznajo. V resnici pa ta čudesa niso važna samo za Kranjsko, ampak za vse avstrijske dežele, osobito pa za tujski promet mesta Dunaja. Kdor hoče obiskati te jame, mora prepotovati druge dež"le in iti skozi druga mesta. Dočini je planine mogoče pohajati le v poletju, je mogoče v le jame I udi v drugih ktnih časih, da celo v najhujši zimi. Tisoči onih, ki imajo veselje do potovanja, ne vedo, kam naj se obrnejo v bodočem letu. Le malo jih je od teh, ki pridejo na Kranjsko, da vidijo naravna čudesa, kakršnih ni videti nikjer na svetu. In zakaj to. Zalo, ker množina niti ne ne ljubi nikomur. Doedaj tukajšnjemu kmetu pač še rodovitna zemlja in hosta donašata toliko, da se živi pošteno. Bog zna pa, kaj prinese prihodnjosl. Zida se sploh malo na Dovjem, po raznih bojih se je letos vendar doseglo, da se je šola vzdignila za jedno nadstropje, da imata sedaj oba razieda v njej prostora. Popoldne sem jo mahnil po precej blatni cesti navzdol v sosednjo Mojstrano. Hotel sem priti do cementne tovarne, pa mi radi velikega blata na glavni cesli, iz katerega sem z vso težavo vlačil svoje uboge čevlje in še bolj uboge noge, sploh ni bilo mogoče priti daleč. To večno blato v Mojstrani je mendi turistom še bolj znano nego Šmei čeva gostilna. Ubogi konji, ki.v enomtr vozijo cement iz tovarne na kolodvor, morajo trpeli peklenske muke na taki cesti. Res bi bilo treba ogromno troškov, da bi se cesta pošteno popravila, ali nemogoče ni! — Mojstrana je po večini delavska vas, saj je v vsakem kolu nastanjen kak tovarniški delavec. Pa tudi mnogo novih, povsem ličnih delavskih hiš opazujemo v kraju. Najbolj me je pa zanimal nov hotel, ki ga zida trgovec Pezdirnik in ki obeta biti precej moderno opremljen. Tudi staroznani gostilničar in gorski vodnik Šmerc si je letos postavil poleg stare novo enonadstropno hišo, v kateri je več sob za tujce-turiste. Vse- 1. priloga „Gorenjcu" ve u In Čudesa. Švica izda vsako leto za svrho povzdigo tujskega prometa za reklamo milijon frankov. To je svota, kateri se naravnost čudimo. Vse deželne zveze za povzdigo tujskega prometa v Avstriji, na Čelu ona na Dunaju, bi mogle v lastnem interesu poleg pripoiočanja lastnih znamenitosti omenjali tudi naravna čudesa Kranjske, trn večkrat se je govorilo o središču vs h deželnih zvez v Avstriji. Prepričani smo, da bi to središče tujski promet Avstrije lahko izredno povzdignilo, če bi opozarjalo tudi imenovane znamenitosti Kranjske, ki ga nimajo para.» Tuko dopisnik «Wiener Tagblalta». K lomu bi bilo še pripomnili: Kranjsko s svojimi jamami, posebno s Postojniško jamo je smatrati kot središče tujskega prometa avstrijskih dežel Pri Postojniški jami je država (erat) tudi soposestnica. Uadi trga jo uvaževati troje: deželo kranjsko, avstrijska mesta in kronovine I er erar. Z ozirom na zadnji, lo je na avstrijska mesta in kronovine ter državo ima dežela oziroma faktorji, ki deujejo za povzdigo tujski ga piometa posebno pravico do posebn in izdatne državne subvem i e za propag. ndo tujskega prometa. Švicarji se morajo posluževali že umetnosti, da prikh nejo nase ptujce, saj delajo že na mnogih krajih vzpenjače. Dežela Kranjska pa ima take špecijalitele, kakršnih ni nikjer. V Švici provzroča tujski promet kakih 120 mlijonov kron prometa. Kranjska bi morala razmeroma imeti: okoli 17 milijonov kron prometa, aku bi toliko storila za tujski piomet, kakor sloii Švica. Seveda bi morali vsi poklicani činitelji sodtlovati, da bi se doseglo lak promet. Predvsem je v to dolžnost df/ele, Iirej deželnega zbora. Subvencija države, ki znaša za celo Avs'rijo 70 tisoč kron, bi jedva zadostovala za Kranjsko, ako bi se hotelo delovali tako racijonalno kakor se dela v Švici, ga bi dala Kranjska v razmeri s Švico na leto 60 tisoč kron samo za ieklamo. Vspi h tujskega prorm ta bi prišel v kakor lep napredek za kraj, ki ima tudi kot luiislovsko zbiiališče golovo lepo bodočnost. Sivi klobuk. Dalje in kon-c. Golo\0 je nekdo holel napraviti da bi me zaprli kot lalu. Pa kdo? In čemu? Odločim se. da giem kljub včerajšnemu sprejemu Uuoj h komisarju. Zopet je bil zatopljen v časopis. Ko vstopim, pogleda kvišku in mu Lkoj spojna. Ko mu pokažem dragotine. me ostro pogleda. Poizkušam mu razložiti dogodek v najboljši španjolščin . ki sem je bil zmožen. Pa na njegovem miganju z ramami opazim, da mi ne verjame niti besedice. Ne da bi mi odgovoril, govori s svojim tajnikom, ki mu reče, da sem gotovo edin on h bolnikov, ki imajo v sebi neko silo, kale ra j h sili, da kradejo in katero bolezen inunujejo zdravniki kleptomanijo. Po-bm se liho posvi lujela, če bi me dali zapreti ali ne. Slednjič mi pravi komisar osorno: •Idile, gospo I, in nikda- več ne prestopite tega praga 1» Srčno sem želel, da bi mi nikdar več ne bilo treba imeti ž njim opravka. Ves dan sem se izprehajal, da bi si pregnal glavoboli ki mi ga jo provzročil novi ta strah. št. 43 iz 1. 1905. korist celi deželi, zatorej bi deželni zbor lahko brc/, vseli pomislekov dovolil izd. tno svoto za povzdigo tujskega prometa. In še drug faktor je, ki je zelo važen in na katerega U< de treba vplivati z v-emi močmi. To j« južna železnica. Treba jo bode pripraviti do tega, da bode promet omogočila in podpirala, saj bode lo tudi njej sami na kori-l. Zares neumljivo nam je, zakaj južna železnica, ki jo Opatijo Inkorekoč ustvarila, postojniško in škocijanske jamo no upošteva in svojega prometa ne prilagodi tem la/.ineram. Opatijska okolica je nado-mestljiva. im en o v a n i jam i pane. Čudom se moramo čudili, da južna železnica niti najpreprostejše udobnosti ne pripravi obiskovalcem teh jam. saj nc napravi niti preproste verande na per mu postojnskega kolodvora in no preskrbi zadostnega števila železniških voz o svečanostnih prilikah ob pohodu postojniško jame. Južni železnici ne pridejo niti na misel abonma vozni listki, kakršni so vpeljani v Švici. To so po našem mnenju stvari, za k dere naj bi še niši poslanci z vsemi silami zavzeli. I *ri deželnem zboru so so konstituirali razni gospodarski odseki. Enema pa pogrešamo in ta je: odsek za povzdigo tujskega prometa, ki naj se čim preje izvoli. Po našem mnenju to niso idealni načrti, ker temelje na številkah. Ta zadeva je tako vitalnega pomena za našo dpželo kakor malokateia, ker ima naša dežela dve tako privlačni ločk'. kakor nobena diuga. Ne moremo si kuj in ne šteje naj se nam v zlo, če se nam zde naši ljudski zastopniki premalo podjetni, da ne ust\aiijo prometa, ker računajo le z že obstoječimi dej-tvi. Naše mnenje jo, naj se deželni zbor z vso lesriostjo loti akcije za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem. Nedavno je bilo v železniškem ministrstvu pod predsedstvom ministerijalnega svetnika dr. Rčlla posvetovanje, pri katerem se jo letos prvikrat ra govarjalo o zalevah, ki so v zvezi s povzdigo tujskega prometa. Posve- Ko pridem zvečer domov, potegnem iz svojih začaranih žepov — osem denarnic, dve listnici in štiri uro. * * * . - . Moj um bi toga ne mogel dlje časa prenesti, ko bi k sreči ne bilo sedaj nekaj mirnih dni. Vreme so je piemcnilo, veter je pihal krog ušes, deževalo je neprenehoma. Ceste so bile prazne, in. kdor je bil na cesti, je hitel, do ušes v plašč zavit. Tej okolnosti sem se imel zahvalili, kot sem pozneje zvedel, da sem prihajal štiri dni s praznimi žepi domov. Štirje dnevi so torej m nuli, ne da bi se bila copernija ponovila. Poslajal sem pogumneji in priprav ljal sem se, da bi šel še enkrat na policijo, da bi se odkrižal denarnic in drugih stvari. Ko je bilo peli dan zopet lepo vreme in ulice polne ljudi in se zopet izprehajam po mestu, mi pade iz žepa dragocena uia,ko potegnem svojo, da pogledam nanjo. Nekdo mimoidočih, ki jo je videl pasli, jo pobere in mi jo poda z glolokim pokloiom. Ura je imela gib španske kraljevo hiše. To je bilo preveč! Uboga moja glava! Moj položaj je bil »testen. Bil sem sum v tujem mestu in sem komaj znal deželni jezik. Teden dni me žo preganja skrivnostna, temna moč. Ona rokn, ki se me je dotikala, je mo- lovaija so se udeležili odposlanci finančnega ministrstva, namostništva Tirolske in Pred-arlske, dunajskega magistrata i. t. d,, kakor tudi odposlanci mnogih prometnih uprav, edino zastopstvo komisije postojniško jame ni bilo navzoče. Koncem tega posvetovanja se je temeljito razpravljalo o vprašanjn, na kak način pridobili sredstva, ki so potrebna za večje akcije v svrho povzdigo tujskega prometa. Pričelo se je razmotrivati o idpji. hi li ne kazalo v ta nnm n u Trsi i posebno naklado, morebiti v zvezi z ono za doneske k trgovinski zbornici? Ali ne bi bilo mogoč-:, da bi ravno Kranjska prva sprožila to velev..žno akcijo ter bi so posvetovala o tem činu samopomoči in ga izkušala izvesti? Ako se Se ministrstvo bavi s takimi mislimi v povzdigo tujskega prometa, koliko bolj je v to poklicano deželno zastopstvo, osobito ono Kranjske kir od drugod ni upali zboljšanje blagostanja. Tujski promet je dandanes velik narodnogospodarski činilelj, katerega važnost narašča od dne dn dno. in da se do3ežej j v resnici veliki uspehi, morajo sidelovati združene moči pod uradnim vodstvom, no pa društvo, ki razpolaga z najpriinilivnejšimi sredslvi, katera si mora šele priboriti z velikimi težavami. Novice iz selške doline. — Obilo snega je padlo po vsej dolini. Po hribih ga je bilo gaziti či'z pas. Tako zgodnjo zime nismo piičakovali, zato imajo ljudje šo zelo mnogo poljskih pridelkov na njivah. Da bi le kmalu olhz I sneg, da bi mogli spraviti vse domov. — Umrla je v-torek zvečer po kratki bolezni 38letna,gospa Mmija Podobnik, soproga vrlega g. 'Ivana Podobnika, sodarskega mojstra na Bukovici. Vsak, kdor je poznal blago ženo, obžaluje njeno prezgolnjo smrt. rala bili posebno spretna in bil sem v njeni oblast1, če bi se ji zljubilc, me dati zapreti. Obtožnih dokazov sem imel dovolj pri sebi. Ni mi bilo mogoče, iznebili se teh reči. Da bi jih nesel h komisarju, na to ni bilo misliti. Z nikomur nisem mogel govoriti, nikogar vprašali za svJ, ker. bi tni nihče ne bil verjel. m. Moj služabnik, ki je menda - opazil ,moj položaj, me vpraša, če nisem bolan. «Nič mi ni,» mu odgovorim, «le nervozen sem, to jo \se». Pa bral sem mu iz oči, da mi ne verjame. Pogledam se v ogledalu in se ustrašim svojega bledega obraza. Ko je bilo v hiši že vse tiho in je slu-žabi ;k spal, prižgem vse svetilnice in sveče, kar sem jih imel v sobi, kot bi mi mogla luč razrešiti uganko. Vzamem iz listnice bankovce, iz denarnic zlato in srebro. Vse skupaj je znašalo "pettisoč -eststo frankov. Sedem ur je ležalo na moji mizi. Zdelo se mi je potrebno, jih naviti, da'bi fiutilnjih utripanje, kot sem poprej hotel1 polipa i bankovce in zlato ter srebro. Tako čudno še mi jo vae zdelo. O, da bi lazumel vse to!'Pa če še bolj napenjam um, nobena misel ni prava. Bilo mi je vse nerazrešljiva uganka. ; . , Ali .sem blazen? Ponovim parkrat na glas: »Blazen sem! Blazen seny!» Hodim — dirjam po sobi gor in dol. Grozna resnica: Blazen Mil.-i je vrla gospodinjil, skrbn;i mati svojih osmem otrok in zvesta družica svojemu soprogu. Z g. Podobnikom obžalujemo vsi njegovo nenadomeslno izgubo. Naj ji bode žemljica lahka! — Kapela na pokopališču v Selcih bode izgotovljena kmalu, pričakujemo tudi, da bode dal župnik Rožnik ja«ne in javne račune o njej! — Razpisana učiteljska služba na Bukovici ni bila nikomur oddana, ker ni bilo nobenega prosilca. — V Zalem logu bodo nastavili v II. polovici tega šolskega leta učitelja, ki bode hodil tudi poučevat dvakrat na teden ekskiiremlrio šolo v Davči. Samo dobiti bode težko učitelja, ker učiteljev manjka. — Ko ns uma rji v Železnikih so poslali neko izjavo v «Slovenca», kjer so umivajo, du so nedolžni, če je konzum poginil. Sedaj vale krivdo na druge. Zares smešno je. ko se zamorec umiva, da bi bil bolj bel. Ej. Rénove. Št «jnar in drugi možakarji, pustite to pranje, saj vas poznajo vsi Zeleznikarji, kakšni tiči ste! — V Bukovšci poučuje v šoli krepostni župnik gospod More. Organsta so djnli od šolske službe v penzijon. Kakor znano, se pri organistu niso otroci nič naučili, pri župniku se bodo pa še manj, ker ima s svojimi hišnimi otroci dosti posla in skrbi. — V Železnikih bi radi vedeli, kje je tisti denar, ki je bil nabran za bandero svi-tega Frančiška. Če Rénovée ne ve. koliko se je nabralo, mu pa mi obudimo spomin, da je bilo nad f)0 kron. Le na dan ž njimi, pošteni Rénove c! 1 Tržiške novice. — Ustano v itevdruštva »Narodni d o m» s sedežmi v Tržiču je dovolilo deželno prtdsidnštvo za Kranjsko z razpisom z dne to osem dni. Komisar je imel prav. Vse te reči sem ukradel! Kje? Kdaj? Komu? Kaj vem? Ali monm vedeti, ako sem nor? Blazen! Blazen! Blazen! Tiktikanje srebrnih ur je bilo straho\ito v tej tihoti. Ropot je postajal vedno hujši, videl sem, kako so pokrovi odleteli kvišku, ure so oživele, dihalo... Mešalo se mi je. Vzdignem roko in tolčem s pestjo po njih, dokler zadnja ne neha tiktakati. Kaj se je dalje godilo, ne vem. Ko se drugo jutro zbudim, sedi služabnik pri moji postelji. Pripoveduje mi, da je čul ponoči kričanje in da je precej tekel v mojo sobo, kjer me je našel pri mizi nezavestnega in s krvavimi rokami. Par ur spanja, za katerega sem se ime I zahvaliti omedlevici, me je zopet okrepilo. Vedel sem, da bi ne preživel še ene lake noči. Jeden vlak je odhajal ob desetih. Sedaj je ura sedem; ukažem toraj služabniku, naj hitro napolni kovčege in zaboje, sani pa odidem, da si priskrbim vozni list. Nisem še storil deset korakov, ko mi nek civilni policaj položi roko na rame in mi veli, naj grem ž njim. * * * Nisem hotel vzbudili pozornosti in rečem mu, da hočem iti ž njim. Ko me pripelje k nadkomisarju, zakliče mi la z veselim obrazom: K. oktobra 1905, št. 8f>77/pr. Dne 4. novembra t. I. se bode društvo konstituiralo in upamo, da bode lepo napredovalo. Narodni dom v Tržiču je namenjen vsem slovenskim društvom Iržiškim brez razlike. Bodočnost v Tržiču je v Narodnem domu. Dokler nimamo Slovenci v Tržiču lastnih prostorov za predavanja, zabavne večere in osobito za telovadbo, toliko časa boljših Časov ne moremo pričakovati. Trdno se zanašamo, da nas bodo podpirali do uresničenja našega smotra ludi izventržiški Slovenci: kamen do kamna palača. — T r ž i š k a p o s o j i 1 n i c a je začela poslovati sredi pretočenega meseca. Z vesoljem konštatiramo, da nas naša pričakovanja niso varala, in upamo, da se bode razvila tržiška posojilnica v blagonosnn podporo Tržičanov in okoličanov. Seveda, Nemce zelo v oči bode posojilnica, istotako narodni dom. — Nemški tržiški z as to p pa naj si da diplomo v okvir, da je v tem pogledu ntknj zamudil Govorilo in nameravalo se je namreč že pred let] ustanovili posojilmeo v Tržiču. Takrat je bil «slavni« Rieger še ravnatelj šentansk ga rudokopa, kateri je imel svojo brato\>ko skladnico. Le-ta je posojala denar na hipoteke. Rieger kot ravnatelj rudokopa in takoreč načelnik bralovske skladnice šentanske je preprečil ustanovitev posojilnice, saj njemu in njegovim pajdašem ni bilo in ni in tudi nikdar ne bo na tem, da bi kaj storili v občno korist, kakor tudi Gassn rju ni bilo za občno korist, ko jo daroval 20.000 K za hiralnico v Tržiču, ker hirali bod i v hiralnici njegovi izmozguni delavci, vzdrževati pa bode morala hiralnico tržiška občina. Sicer se Gassner sploh zelo rad ponaša s svojimi dobrotami, katere imajo pa vodno svoj zasebni cilj, kal ere mu nesejo. Tudi se rad baha, da plačuje v Tržiču rtajveč davkov, kar pa ni resnično. Neresničnost njegove trditve in baba« rije mu je bila svoj čas javno dokazana. Mogoče pa se bode nam posrečilo, da bodemo Gassnerjev davčni stavek taktično toliko povzdigo li, da se bode vnaprej sni lo bahal. •Al A! Sedaj Vas imamo, prijatelj! Vidite, še se dobe premeteni ljudje na sveto ... Kako se pišete? Kje stanujete?« Spomnim se na hišno preiskavo in s težavo sem se premagoval. Odgovorim mu, kar mogoče min.o: «Poslušajte me par minut, gespod, primeril so mi je čuden prigodek in moram priti prej k sebi, da Vam morem povi dati po vrsti.» «Prosim, puslito svoje povesti! Vi ne veste, kaj vse to pomeija? Boste precej zvedeli. (J! Sedaj poznamo vašo novo zvijačo s sivimi klobuki.« • Zvijača s sivimi klobuki!* Kaka uganjka je zopet to, za božjo voljo!? Se se hočem izgovarjati in zinem nekaj tako neumnega, da plane komisar pokoncu in zarohni, da če se mislim norčevati žnjim, mo bo že ječa pripravila k pameti. Zastonj ga prosim, naj poizve p i francoskem konzulu ali pri policijskem komisarju, kateremu sem izročil one stvari, ki so na tako čuden način prišle v moje roke. Pa, ker nisem bil popolnoma vešč španskega jezika in vsled razburjenja, sem jecljal kot še nikoli in nisem mogel povedati ničesar pravega. Komisar migne in civilni policaj mo odpelje z revolverjem v roki. Korakala sva čez tri ali štiri mostovže, potem odpre neka vrata in jih zapre za menoj. Bil sem zaprt. Ker vemo, da bode Gassnerja navdajalo lo s posebnim veseljem, mu <*rage volje, pa če je tudi naš nasprotnik, obljubljamo, da se bodemo z njegovimi davčnimi zadevami prav temeljilo in intenzivno pečali. Ako dosežemo kake uspehe, nam bode Gassner gotovo hvaležen in n i Gassnerjevo hvaležnost računamo z vso sigurnostjo. — Velik a nskosloven-iko podjetje se snuje v Tržiču. Seveda se ne more ideja izvršiti kar čez noč; treba jo vprašanje še preštudirati in na vse strani preračunati, ker prvi pogoj pričelka je solidna podlaga. Le-to je treba pred vsem ustvariti, potem bode uspeh zagotovljen. Tudi k temu podjetju bodemo potrebovali izventržiške podpore, oziroma udeležbe. Želje, povzdigniti v Tržiču slovensko industrijo, rodile so so v pravem spoznanju, da bode naša stvar le takrat uspevala, kadar bodo ustvarjeno v vsake n oznu ravnotežje z Nemci. V pot'O v jemali je tudi delavsko vprašuje. Našo modo je, da mor." bili delavec svojemu delu piimerno plačan: kakor hitro je delavec delo. za katero je plačan, izvršil, bodi prost in svoboden v izvrševanju svojih političnih pravic. To edino pravično in človeko'jubno načelo, knjega pridpo-goj je zadostna naobrazba in vsled naobrazbe pridobljena samostojnost vsaki ga posameznega delavca in celokupnega delavstva, to nači lo. pravimo, našim Neme m ni pravo. Njim je zadosti, ako delavci znajo v njih stroko spadajoča dela, preveč pa jim je, ako so delavci splošno izobraženi. Nemci dobro vedo, da čim raste splošna izobrazba delavcev, raste tudi njih samostojnost v mišljenju. V prepričanju, da ližiško di lavstvo še daloko ni zadostno izobraženo, so je Goeken po znanem izdajal-stvu mogel že v naprej hvaliti, da bode pii prihodnjih občinskih volitvah tudi tretji razred njihov, češ, kakor bodo tovarnarji ukazali, tako bodo volili delavci-posestniki. No, mi upamo, da bodemo izpridili in skalili Nemcem lo veselje s tem, da smo pripravili* vsakemu delavcu enako delo, kakršn ga mu dajejo Sedaj sem premišljeval komisarjeve besede: »Poznamo vašo zvijačo s sivimi klo-buhi!» — Pa ros, jaz sem imel ludi siv klobuk. Kupil sem ga pred osmimi dnevi pri neki razprodaji. Stari klobuk mi je prejšni večer veter odnesel v morje. Pa ta sivi klobuk ni bil nič posebnega, bil je kot vsi sivi klobuki. Imel je široke okraje, kakršne nosijo Spanci. V kaki zvezi bi neki mogel biti z mojim dp-godljajem ? Poklical sem si v spomin vse, kar sem delal zadnjih osem dni, :n sedaj sem opazil več Čjdnib slučaj jv. Takp sem ravno tisti dan, ko sem našel v tipu prvo uro in prvo žensko denarnico, imel prvikrat sivi klol uk. One štiri dni, ko sem hodil domov s praznimi žepi, sem pokril radi slabega vremena nek star klobuk. Onega dne pa, ko sem sem zopet šel ven s sivim klobukom na glavi, sem pa zopet prinesel uro in lepoiije domu I In dalje? Dalje? Ko sem bil zatopljen v take misli, se odpro vrata in nadkomisar stopi v mojo celico, spremljan od francoskega konzula. Konzul se je opravičeval, komisar mi je molil roko, in civilni policaj mi je krtačil pajčovine s suknje. • Kako sitna pomota, častiti gospod!« je ponavljal nadkomisar. -Izkažite mi čast, Častiti gospod, in odpustite mi in bodite danes moj 2. priloga „Gorenjcu" št. 43 iz 1.1905. Nemci in s tem, da bodemo rospcšcvali omiko in itobrtlbo delavstva. V lom oz.iiu Ivi ntSfl ljudska in obrtno-nadaljevalna šola storila lahko mnogo, mnnfo, ako hi se zad< «lno zavedala svojih človeških In narodnih dolžnost1. Ker se pa lo žalostno ne izvršuje, je sveta dolžnost slaršev in obrtnikov, da svojim otrokom in učencem pojasnnjenm nnmon in naloge šole. da vcepljamo svojim otrokom veselje in zanimanje za izobrazbo. Društva pa naj med odraslimi s poučnimi predavanji širijo omiko med ljudstvom: dela je (tati za vse stranke, vsakdo naj stori svejo dolžnost, bodisi kato-liško-narodni ali i arodno-nap-i dni mož. smoter vsem nam je eden: zmaga domačega S'o-venslva nad prinesenim Nemštvom. Na zdai! Deželni zbor kranjski. I seja z dne 25. oktobra se je pričela pod vtisom agitacije iu demonstracije ra splošno iu enako volilno pravico. Socialno-demokratična stranka v zvezi s katoliško-naiodno stranko je že na predvečer p iredila po mestu demonstracijski obhod z bakljado, na dan otvoritve deželneg.' zbora pa sla se pred sejo predstavili d*e deputaciji. ki sla izročili deželnemu glavarju prošnje za uvedbosplošnein tajne volilne pravice. Socijalno-demokratična stranka je imela več kakor 0000 podpisov. Deželni glavar olvor: malo pred 12. u;o prvo sejo. pozdravi novega deželnega predsednika, Sehvvarza, in se spominja v svojem govoru umrlih dežel n h pos'ancev viteza Lan-perja in dr. Sehaffcrjn t r dolgoletnega bivšega poslanca Otona barona Apfaltrerna star. Petrin nadaljuje: D žel ni zbor čaka m logo dela, ludi mnogo zaostalega. Delovanje deželnega odbora je jako otežkočeno in ovirano, ker mamo imeli proračuna za 1. 1905. in zato je mogel deželni odbor plačevati le to, kar je d džan po veljavnih zakonih ali sklepih, drugega nič. Kdino izjemo je napravil, da se je udeležil dražbe zakupa užitnn. čeprav ni imel dovoljenja deželnega zbora. Pravi. da je važnih aktuvalnih polit čnih vprešanj ki se tudi v deželnih zborih proti esajo. Ogrska kriza m če svoje sence tudi na naše deade in daje povod. gost pri zajulrku ir. kozaicu dobrega vina. To so pač m srečni slučaji, ki se lahko primeiijo pii našem poklicu Tako častni1' den mož kakor ste Vi! Ves si m obupan!« Pelje ni< v svojo sobo :n mi ljubeznivo ponudi sedež. Jaz pa sem imel samo eno misel: Sedaj mi bo raziešena skrivnost. Prosim nadkomisarj: , naj mi hitro razloži ta osod -polni slučaj. • Hnzložitev je čisto lahka. Znano Vam je, da jo v vsakem velikem mestu mnogo tatinskih zvez. Zvedeli smo, da so se tatovi v Barceloni, da bi preprečil preiskave v sv«jih stanovanjih, zvezali z več ljudmi, ki prav pošteno izgledajo, kateri skrivajo ukradeno blago. Znamenje, po kalen m se spoznajo, je siv klobuk, ki je Vašemu z< lo podoben. Trak je na poseben nnčin zave/.an. kot slučajno ludi pri Vasem. Ti ljudje lorej se izprehajajo po najživabnejših ulicah, kjer se smučejo tatovi, in kakor hiti o k.iteii kaj ukrade, spusti v žep prvimi zave zniku, ki ga sreča; s kako spretnostjo to delajo, o tem bi vedeli Vi sami da se ž njo bavijn vsi deželni zbori. Proti madjarskim aspirarijam naj bi se združile vse deželo. Stvar je ž" tako dozorela, da se ja ogrska koalicija začela upirati kroni in vladi. Naj se hldi narodi združijo na koalicijo zoper Madjnre. Deželni predsednik izraža svoj ponos in svoje v* selje, da more zastopali vlado v de-ž Inem zboru Vojvodine Kranjske, ki zavzema radi svojo zgodovine, radi svojega poštenega, vrlega iu delav ega prebivalstva in radi svojih naravnih lepot in zakladov tako odlično mesto med kronovinami Avstrije. Prosi in ždi. da se d i jo posamične stranke vodili od najboljše volje za blagor prebivalstva in da se njihovo stremljenje ravna izključno po želji koristiti ljudstvu. Nato novoi'.voljeni poslanca iz velepo-sestva Fran Galle in grof Rudolf Margheri storila običajno obliubo, na kar predlaga poslanec dr. Majaron. da se voli ustavni odsek. Po nekaterih kontroverzah se izvoli 12 članov, in sie« r poslani i dr Ferjančič. G r n s s e 11 i. dr. Tavčar; dekan Arko. Jaklič, dr. Krek. dr. Schweitzer, dr. Šušteršič: grof Barbo, Luckmann,. baron Sclnvegel in baron Wurzbach. Deželni glavar pob m naznanja, da sla podana dva nujna predloga glede volilne reforme. Narodno-napredna stranka je po poslancu H i i b ar j u vložila nujni predlog v zadevi izp'emembe državni zborskega volilnega reda da se uvel avi polnopravnost vseh državljanov in odpravijo krivico sedanjega na privilegijih slonečega volilnega reda, po katerem se državni zbor no more smatrati za zastopstvo, ki bi odgovarjalo številni j.iko-.li posameznih na:odov. pozi vije se vlada, da kar najpreje mogoče predloži državnemu zboru načrt zakona o taki premembi dižavnozbor-skega volilnega reda. ki bode slonela na načelih splošne, neposredne, lajne in < nake volilne pravice, ker je le poVm mogoče pričakovati volilne reforme ludi za di žolne zbore na isli podlagi. Vsekakor pa vsak volilni red obsegaj najobsežnejše garancije za resnično svobodo volitev in zlasti tudi zoper zlorabo vere in cerkve v volilne namene. — Katoliško-uarodna stranka pa je podala po dr. Šušter-šiču predlog zatiran izpremembe deželnega volilnega reda. Utemeljevanji teh predlogov se odloži na prihodnjo sejo. povedati! Člani zveze se re poznajo vsi med seboj; s tem so lahko razloži pomola. «Vi ste prvi sivi klobuk, ki smo ga prij li... Upam, da bomo imeli v pr hodnje večje s.očo. Ne izdajte naše skrivnosti in . . . odpustil«' mi . . . _ V Bohinj in k bohinjskemu Jezeru! Potopisi in Zfj'> lavinski utrinki. Piše Franjo P—c. « H.ilji'. Prva in slara tovorna pot, kakor smo se že dovolj sami prepričali, je bila že za osebni promet kaj težavna, kaj šele za tovorni piomet. Vodila je vseskozi ob levem bregu Save in bila uprav lam, kjer smo si ogledali znamenite stopn re in napis, kaj viažje strma, posebno še spomladi izpostavljena plazovom. Pozimi se radi obilih skladov snega sploh ni bilo mogoče prenli skozi. Da se temu nevarnemu tovornemu prometu izogne, na to so mislili že 20 let potem, ko so bili napravili to tovorno stezo. Mullnerjev «Argo» Poslanec I. Hribar in tovariši nujno predlagajo v zadevi regulacije službenih prejemkov učiteljskemu o;obju na ljudskih šolah. Visoki deželni zbor skleni: 1. Pravična uravnava sedanjim razmeram neprimernih službenih prejemkov učite j kegn osobja na ljudskih šolah v deželi Kranjski smatra se za nujn". 2. Izvoli naj se posebni odsek dvanajstnrice. ki se naj v tej uravnavi posvetuje in še v tom zasedanju stavi (trii 1-nemu zboru svoje nn*ve|o. Poslanca I. H ri barja in t >vari*ev samo-stalni predlog v zadevi oprostitev od deželnih naklad onih poslopij, ki so trpela vsled potresa lita 1905. Visoki deželni zbor skleni: Deželnih naklad nproste se vsa ona poslopja in na isto dobo, kalera in kakor so oproščena v zmislu zakona z dne 2;5. junija 1906 drž. tak. št. BH, t dne 24. junija 1900 drž. zak. št. 100 in r. dne 2!. maja 190.") drž. zak. št. 89 od hišnnnajemninskega iu hišnorazrednega dn>kn. Poslanec dr Majamo je i svojimi tovariši vložil samostalen predlog po zmislu sklepa trgovske In obrt e zbornice, da naj namreč vlada čimpreje izposluje, da se davčne in pristoj bi nsko oprosti I ve. katere uživa Trst z okolico za nova industrijalna podjetja, raztegnejo na celo kranjsko deželo. Poslanec dr. Majaron je izročil peticijo trgovske in obrtne zboinVo za izpolnitev deželnega vodnega zakona v tem zmi-s'u. tla se obstoje im industrij,dnim podjetjem v ozira vrednih slučajih zagotovi potrebna vodna rezerva za razširjenje podjetja. Koneem se e je z galeiije priletelo v dvorano nekaj slo listkov z napisom: «Ven s splošno in enako voli no pravico!« Prihodnja seja bo dne S, novembra. Tedenski politični pregled. Protest proti državnozborski volitvi t celovško-velikovskem okraja se je vložil. Pri tej volitvi so se zgodile gorostasne nepravilnosti. Ako se ugodi popolnoma upravičenemu prote.-du. bi imel Grafenauer okrog iU) glasov večine in bi bil-potem tak m izvoljen on, ne pa Seifritz, kajli po postavi o dižnvnozborskih volitvah se uiumičeno protestiram glasovi prištejojo kandidat-i protestu-joče stranke. Kakor je lorej upati, so bo zmaga 189."). št. 4., nam na slrani 57. omenja neko listino dne 12. febr. 1579, v kateii prvi glavar Giovani Coronino nadvojvoda Ferdinanda dovoljuje, iln sme zgraditi cesto in na isti pobrati skozi 20 let milnino. Corrnim se zadovoljuje di, ak-.i že na drugače, je pripravljen zgradili ee-lo sam na svoje stroške s pomočjo tlako seveda in ako se mu pusti, potem nabiranje mlnine skozi 20 let. Prošnja mu iz neznanih nam vzrokov ni bila uslišana. Kajli še leta 17.S4 omenja le poti znani francoski učenjak llaimct, o katerem se trdi, da jo bil kot prvi obiskovalec ali vsaj kot raziskovalec na Triglavu. Koncem IS. stoletja šele pa so je ta prepolrebna ideja dejansko uiesničilu, torej ravno dve stololji pozneje. V t• J dobi namreč (o'»rog leta 1788) je prišel na B slrico za o-krbuika neki Andrej Koller ali kakor so mu zbok njegove male postave vobče rekb «Koljarček». To vam je bil mož, majhen sicer ali v soko nadarjen in pred vsem: imel je plemenito sico in blago dušo zlasti napram pri prostemu, tedaj še daleč zaosta- nemških nacijoualrev izpromonila v sra moten poraz. V koroškem deželnem zbora se je skv-nilo, da se na meščanskih šolah v Oe-lovru. Beljaku in Vclikovou uvede slovenščina kot neobvezni predmet. Ministrski predsednik Gantsch namerava kakor poročajo lisli odstopili, ako mu državni zbor ne da pooblastila izplačevali prispevke k skupnim izdatkom Trisiki namestnik princ Hohenlohe misli baje odstopit', ker ni mogel doseči sporaz-umljenja med istrskimi Italijani in Slovani. • Kdinost» pripominja: Princ Hohenlohe bi moral delati na lo, da bo sedanji deželni zbor razpuščen in da se v imenu pravice in vseh tlačenih uvede za deželnozborske volitve direktna, tajna in enaka vriilna ptavca. Potem bi videl princ Hohenlohe in hi videli tudi drugi, da večina drž. zbora ne bi imela nič proti temu, da se na slovenske interpelacije slovenski odgovarja. Na Francoskem. Ministrstvo Boiivierjovo se naslanja boljinbolj na socialiste. Dva soe -alistn sta dobila zadnji čas važni upravni dužbi. Zupan v l.vomi Angagneur je imenovan za vrhovnega guvernerja na Madagaskarju; ta je tretji socialist, ki pride na važno mesto. Revolucija se pripravlja tudi v Koreji. Odstraniti hoče sedanjo dinastijo in deželo osvoboditi japonske oblasti. V Seulu so zaprli že več oseh. Qrof Witte postane ruski minis'rski pre-zident. Car je že podpisal dekret. Podele se Witteju najobsežnejša pooblaščenja. Princi-pijelao je sklenjeno, izpremeniti postavo o državni dumi in razširiti volilno pravico. Še ta leden se pričakuje razglašenje tiskovne svobode. Revoluoija na Ruskem. Po deželi se širi agitacija proti udeležbi volitev v gosndarstvennajn dumo. V Jurjevu in Kremi nčugu so se kmetje že izrekli proti volitvi ter proglasili vsakogar za izdajalca in sovražnika ljudske svobode, ki bi se udeležil volitve, češ, da državna duma ni pravo ljud- I sko zastopstvo. Položaj na Ru>kem je obupen in govori se že o splošni državljanski \ojni. V raznih krajih v južnih pokrajinah se je M raj k že res izprenieiiil v revolucijo. Delavci si d. lajo lemii bohinjskemu ljudstvu. Pieuredil je stare fužine in plavže, preosuoval izdelovanje železa, popravil mnogo starih in napravil mnogo novih potov in kol«.vozov. Poprijel se je tudi zaspale Coronijeve ideje, izpeljati cesto čez Štenge na Bled in z združenimi močmi je to — smelo se sme reči — velikansko delotudi srečno izpeljal koncem 1H. stoletja. Potemtakem lahko (rdimo, da je postala cesta, po kateri sedaj brez vsake nevarnosti korakamo, tudi velikanskega pomena za ves Bohinj. O, da bi bila vsaj pred stoletjem preje izpeljana! Kajti, kakor bomo ravno pri razpravi o železarstvu videli, kom e njenega završetka je bil že začetek propada železarstva in blagostanja v Bohinju. In če smo preje vzkliknili, da bi bila cesta vsaj eno stoletje popreje dovršena, moramo glede železarstva v Bohinju ponovno vzkliknili: O da bi bil vsaj pred 200 leti prišel na Bistrico nadarjen mož, kak prvi Andrej Koller! _ Dalje prih. barikade iz zobčaste žice. Promet počiva na 17 železniških progah. Ker je dovoz žita I južnih pokrajin nemogoč, grozi nastali lakola. Štrajkujoči se no strašijo nobenega nasilja v dosego svojega namena lir imajo no-pienehoma krvave spopade I vojaštvom in policijo Moskva je samo še za nekaj dni preskrbljena z mesom, dočim ž mleka sedaj primanjkuje. Cene živilom so se zelo zvišale. Pretrgana je tudi poštna zveza z mestom. Oboroženi revolucijonarji so v Bigi oro pali in razdjah tri erarične žga ujame ter dva prodajalca umorili. Na peterburški unKnzi je bil dne 27. oktobra velik shod, katerega se je udeležilo 20.(HK) oseb. Govorniki so razglašali, da se sedaj more izčisliti položaj le, če ljudstvo zagrabi za orožje Socialni dem ikratje razširjajo v tem oz ru oklice. Hevolucijonarji se hočejo polastili tiskarn, d.i izdajajo časopise brez cenzure. — Strajk se jo rašz.iril tudi na trgovine. V glavnih delih mesta so zaprte vse trgovine in zaloge. — Med štrajkujočimi železničarji je nad pol milijona uradnikov. — Tovarne imajo premoga le za en mesec, drv pa je v mestu le za 1(1 dni. — Vse lekarne so zaprte. Promet z Rusijo je popolnoma ustavljen. Nemške železnice sploh ne sprejemajo pošiljatev na Rusko. Stavka železničarjev na Ruskem narašča od dne do dno. Doslej stavka nad 40.000 oseb. Delavstvo hoče nadaljevati boj za politične pravice in politično svobodo ter za splošno in enako direktno volilno pravico do skrajnosti. Novičar. Osebna Test Pravi učitelj na tukajšnji I gimnaziji, g. Makso Pirnal, je imenovan profesorjem. Visok gost T Kranja. Deželni šef in korni poveljnik Bosne in Hercegovine, feld-cajmajster baron AI bor i se je dne 2f>. t. m. mudil tu. da se udeleži lova tukajšnjega trgovca g. Edvarda Dolenca. Pa lov se vsled visokega snega, ni vi šil in baron Albnri se je na to odpeljal na Dunaj. Javni Shod se vrši v nedeljo ob polše-slih v gostilni < pri Jahaču* v Kranju z dnevnim redom: 1.) Konstituiranje shoda; 2) razgovor o obrtno-nadaljevalni šoli in času pouka: 3.) slučajnosti. Odbor. Učiteljske vesti. Gospod Anton Mahkota, učitelj v Cerkljah, je imenovan nadučiteljem na dvorazrednici v Voklem; učiteljicam v Vok-lem je imenovana gosp. Stanislava Mahkota, sedaj v Zalogu. — G. Anton Kos, dosedaj učitelj-voditelj v Voklem, je imenovan v Za-lilog. — Okrajni šolski svet radovljiški je dovolil g. nadučitelju Josipu Mediču na Jesenicah šestmesečni dopust in nastavil kot su-plentko za ta čas gospico Ivano Orel. V Ratečah pri Kranjski gori so se vršile volitve v občinsko starešinstvo dne 25. oktobra. Zupan m je izvoljen g. Ivan Jalen, posestnik hotela; prvim svetovalcem Jožef Petrič, drugim pa Andrej Vole. Izžrebanje porotnikov. Z Gorenjskega so za prihodnjo porotno sezijo izžrebani naslednji gg. porotniki: Anton Belec, posestnik v St. Vidu nad Ljubljano; Franc Demšar, posestnik iz Zalega loga; Ivan Gregorec, po- sestnik in gostilničar v Malem Meogišu : Jurij Krašovec, trgovec na Savi; Mihael Ku-novar, gostilničar in poscslmk v Dravljah; Leon Lavrič, trgovec v Škofji Loni : Gašpar Lavtižar, trgovec v Kranjski gori; Alojzij Pavlin, vinotržec v Podbrezjah in Ivan Spa-lek, tovarnar na Perovem pri Kamniku. Na praznik Vseh svetnikov popoldne poje čilalniški pevski zbor na kranjskem pokopališču po dovršenih cerkvenih obredih tri žalostinke. Koncert t Narodni čitalnici kranjski. Dne 20. t. in. ob S. uri zvečer so priredili koncert bivši član ljubljanske slovenske opero Potočka in njegovi tovariši češki glasbeniki Skala (viola), Forman (cello) in Wünsch (gla-sovir). Vspored je obsegal tele točke: 1. Smetana: Overlura k operi Poljub 2. Lortzing: Arija iz opere Waffenschmied. 3. Gottermann Le de;ir, cello solo. 4. Halóvy: Arija iz opeie Židinja. 5 a)Grieg; V jutro; b) Suite: Azova smrt; o) Peer: Pies Anitie; d) Gjnt : V dvorani gorskega kralja. 0. Herbert: Seronada, violin-solo. 7. Wagner: Spev iz opere Tannháusor. H. Sinding: V pomladi, fantazija za glasovir. 9. Narodne pesmi. 10. Smetana : Poipuri iz opere Predana nevesta. — Najbolj so ugajale pevske točke, katere je pel Potočka; spretnega igralca pa celo se je pokazal Forman. — Koncert je bil iako slabo obiskan; komaj tretjina seiežev jo bila 7&e-denih. Ni čuda, da je poten nekdo navzočih vzkliknil: Mraz mi je, ako pogledam po občinstvu. Mislim, da je bil tudi igralcem mraz pri pogledu na prazno dvorano. Pa pravijo, da je v Kranju mnogo takih, ki ljubijo in goje glasbo. Morda ta večer nas je prepričaj o nasprotnem. Ali pa je morda sneženo vreme zadržalo glasbeželjno občinstvo ? Umrl jo tukajšnji po«estnik in mesar, g. Janez Sumi. N. v m. p! Umrl je danes ponoči splošno čislani in priljubljeni Sokol br. Feri Sajovic, ki je že pri ustanovitvi .Gorenjskega Sokola* neumorno deloval ter mu bil pivi načelnik. Zadnji čas je bil stalno v Ljubljani, vendar je bil član našega «Sokoia» ter vedno po možnosti delal ž njim. Ta mu izkaže jutri pri pogrebu ob 4. uri popoldne zadnjo čast. Želeli je, da se udeleži kolikor mogoče največ bratov v kroju. Zbirajo se ob 3. uri po-poldne v društveni telovadnici. N. v m. p! Glas iz občinstva. Sedaj ob zimskem času bi bilo jako umestno, da bi merodajni faklorji večkrat pogledali na savski most. da no bode treba občinstvu gazili po nepreglednih mlakužah, kakor prve dni minulega ledna. Ali bi ne bilo dobro, ko bi se napravilo na mostnicah več lukenj, da bi se voda lažje odtekala. Visok Sneg je zapadel dne 25. in naslednjo dni tudi po ravnem. Napravil je silno mnogo škode, zlasti na polju, pa tudi drevje stoka pod veliko težo tako naglo zapadlega snega. Tombolo priredi gosp. FerJ. Sekovanič, restavrater in posestnik na Bledu dno 29. okt. t. I. v prid pogorelcem v Ratečah. Začetek ob štirih popoldne. Dobitki za tombolo se hvaležno sprejemajo. Poštna zveza Bled - Lesce. V zadnji seji trgovinske in obrtne obrtne zbornice je g. L. Fürsager predlagal, naj se zbornica zavzame za to, da se vse poštne pošiljal ve, katere bodo, ko steče nova železnica, oddajali vlaki južne železnice v Ljubljani, kakor ludi vsa pošta iz Dolenjske. Notranjske, Kamnika, Ljubljane in nd Ljubljane dalje cele Gorenjske do Lesrc, ki so namenjene za Bled kakor dosedaj I udi v bodoče vozi ir, Lesec na Bled in ne z vlaki na stari progi Ljubljana-Jesenice do J' ic iu od tam po novi progi do novo blejsko postaje Bled-Rečica. Predlog je bil soglasno sprejet. Mlinar in njegova hči v Kranju, v torek, dne 11, t. m., to je predvečer Vseli svetih, se uprizori v dvorani »Narodne čitalnice* v Kranju bdejanska žaloigra 'Mlinar in njegova hči*. Začetek točno ob S. uri zvečer. Vstopnina: Sedež: za člane slovenskega bralnega društva 00 vin., za nečlane 1 krono: stojišče 40 vin. — Ista igra se ponovi v nedeljo dne f>. nove mbrat.l. ob 4. uri popoldne. — Pri obeh predstavah sodeluje si. meščanska godba na lok. Slovenski Sokoiski koledar* za leto 190(5. založi telovadno društvo »Gorenjski Sokol * v Kranjo ter že danes opozarja Sokole in vse prijatelje Sokolstva nanj. Koledar izide sreli meseca decembra in bode obsegal koledar za I. J 906. razne poučne sokol-ke članke in statistiko sokolstva ter bo stal trdo vezan 1 krono. Stavbena kronika v kranjskogorskem Okraja. Vedno naraščajoč piomet s tujci, hiter razvoj industrije zlasti na Jesenicah in na Javorniku. zraven pa še gradba nove železnice so bili glavni povod, da je bila stavbena delavnost v kranjskogorskem okraju tudi v pretekli sezoni zelo razvita. Razen javnih želi zničnih in obratnih tovarniških stavb xse je to leto dozidalo zlasti v Bel i peči dve lični vili, in sicer ena za tovarniškega ravnatelja, drugo je pa na višino nad Fužinami sezidal ljubljanski tovarnar Samassa; tudi je župan Malh* prezidaval svoji dve hiši in napravil prijazen v rtič. V Kranjski gori je posestnik Alojzij Klofutar postavil večjo hišo. ki je namenjena za lelovisčarje, sedaj pa popravljajo tudi uradno poslopje. Na Dovjem je gostilničar Janša sezidal manjši holel, isto-tako je gostilničar Skunmvec (Šmere) v Mojstrani napravil novo večje poslopje za tujce; Irgovic Pezdirnik tudi v kratkem dozida svoj novi bolel; tudi nadučilelj Lavtižar je svojo hišo v Mojstrani vzdignil za eno nadstropje. Razen tega je pa v Mojstrani zrasfo več delavskih hiš; ravnolako ne sinemo prezreti nove tovarniške kantine. Na Jesenicah omenimo le večje stavbe trgovcev Moriča, Počivavška, F. rjana in Haiiptmnnnn di loma ob preloženi cesti blizu kolodvora. Zlasti Po-čivavškov hotel nasproti novemu kolodvoru je prav lepa stavba, ki ima tudi veliko dvorano za koncerte, kar se je dosedaj na Jes -nicah zelo pogiešalo. Gospa Mežikova je napravila enonadstropno hišo za prodajalno. Na Savi je kranjska obrtna družba naplavila dve impozantni stavbi: uradno poslopje s pošto ter tovarniško restavracijo. Obe zgradbi sta popolnoma moderno opremljeni s centralno kurjavo, elekLično razsvetljavo i. t. d. Načrte za uradno podopje je izdelal arhitekt dr. Fabiani. Pozabili ne smemo prijazne nadstropne hiše družbe sv. Cirila in Metoda (otročki vitec) ter velikega pozidanega poslopja trgovca Ivana Ferjaua. Delavske hi*e pa rastejo na Savi kakor gobe po dežju. Tudi na Javorniku se je precej zidalo. Omenjamo le enonadstropni hiši gostilničarja S. Jelenca in P. Koniga, dalje gostilniški stavbi Marije Brega nI in Ivana Slrausa. ki so bile deli nn končane že preteklo Iclo. Ravnateljstvo poštno hranilničnega urada hoče, ustrezajo želji, ki se j.< ponovno javila v deli žniških krogih, ol 1. novembra 1906 naprej misli proslejše zaznamovanje čekovnih računov s številkami na la način, da se bo v prihodnji izpnščala številka «S,, stoječa na Rteata stotisočic, in pa naslednje številke, ako so le ničle. Navajal se bo toraj n. pr. dosedanji čekovni račun štev. S(K),007 odrihdob pod številom 7. čekovni račun štev. 000.086 pod številom 2;">. čekovni tačun štev. K00.94H pod številom 948. čekovni račun štev. *01.023 pod številom 1.02.1. či kovni račun štev. 820 '.30 pod šlevilkom 20.130 Potemtakem bodo imele prejemnice-položnice in čoki, katere bo poštno-hranilnični urad v prihodnje izdal, ter istolako tudi tiskovine, računs-i izpiski in drugi dopisi skrajšano število računa ter si bo v slučajih, v katerih bi se to radi razlike od hranilnega prometa potiehno zdelo, pristavljala besed* «Scheckverkehr» (čekovni promet) ali pa «Seh». Samop sebi se razume, da pridržo prejemnicc-položnii e in čeki. ki so že izdani, svojo veljavo; pošlno-hranilnični urad jih bo navajal tako, kakor da bi bili že s skrajšanim številom o nač' ni. P. n. imetniki računov se pozivlj j", naj se tudi za svoje strani v prometu s poštno-hronilničnim uradom, posebno na klirinških čekih poslužujejo skrajšanega oznamovanja števila računov. Z družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je sklenila pivovarna G. Auerjevi dediči v Ljubljani*, kakor je bilo žo objavljeno, jako ugodno pogodbo glede družbinega piva. Ker pa imenovana pivovarna ni imela namena delati konkurence pivu ostalih domač h slovenskih pivovaren in ker bi bilo v korist naši družbi, da se sklenejo enake pogodbe tudi z ostalimi slovenskimi pimamami — je pivovarna G. Auerjevili dedičev v Ljubljani radovoljno dovolila, da sme družita sklenili tudi z Delniško družbo združenih pivovaren v Žalcu in Laškem trgu slično. pogodbo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 21 oktobra 1905. V Nevljah pri Kamniku so minelo nedeljo blagoslovili novo šolo. Za plesalke. Za leto njo sezono mso obleko z občkami več v modi. V modi so kratke obleke z visokim pasom. Za zasebno šolo v Mekinjah pri Kamniku je cesar daroval u/šulinkam v Ljubljani 1000 kron. Na naslov slavne g 1 a v. I o h a č n e tovarne v Ljubljani. Piejeli smo naslednji dopis: Slavno tmdnišlvo »Gorenjca«! Dovolite mi skromen kotiček v Vašem cenjenem listu Tekom letošnjega leta dovaža slavna glav. tobačna tovarna v Ljubljani — mogoče samo nam Gorenjcem — Feiner Her-zegovina Rauchtabak po 34 vin. tako res iz-borne kakovosti, da bi bilo mesto zanj edino le v — pipL Ker -umiramo pušilci to «na-vada — železno srajco» za že itak pr« obči i'en davek, dovoljujem si pohlevno javno vprašanje: zakaj ni kvaliteta omenjenega tobaka nič več taka kakor jo bila in k-j jo vzr< k temu zagonetnemu nedostalku. Hud pušikc, a ne hudega tobaka. * * * Vinska letina v jasni Istri jo bila posebno na obrežju morja končana ob suhem vremenu. Sredi meseca septembra je osnažil obilni dež grozdje od žvepla, galice in prahu, tako da isto, prej skrčeno od velike, skoro mesec trajajoče suše, seje napolnilo s svežim, od IS do 22" „ sladkorja telitajočim sokom, lako da je vino v vseh \ii optadih, kjer jo bilo pravočasno in obdno škropljeno - izvrstno. Kar se množile' vina tiče, ga je ti«tjino manj kakor lani: zatorej seje cena fincuKi, sladkemu vinu zvišala. Kupčija z grozdjem je bila živahna, ker je došln mnogo kupcev iz drugih kraj' v kjer je bodisi, da je toča ali peronospera vslrd deževnega vremena v vinogradih naprarila veliko škodo. J. P. Odbor društva svobod, slov. akad. 'Sava* na Dunaju se je sledeči1 konstituiral: Predsednik iur. Fran Roš: podpred. lil. F. rd.■ Mamil; tajnik lil. Rud. Južnič; blagajnik fil. Ra-dovan Matjašič: knjižničar eksp. ak. Melhior Tomcc; aihivar lil Ergen Vavkcn: gospodar mod. Janko Praznik: n.uueslnika iur. Otokar Sej In iur. Ignac Pihani; rerizorji lil. Ivan Svetlin, lil. Milan Serko in lil. Josip Cerk. V odsek za vseslovenski leg.timaebski list so voljeni sledeči: lil. Evgen Vavken, fil. Rado Pavlic in iur. Olokar Baš. Pila kri svojega mola, Pied porotniki v Rovinju so je Aršila obravnava proti 21 letni Antoniji Celic, kmetici iz poljske okolice, in njunim dvema bratoma. Ubila je dne 2. avg. t. I. svojega moža in pila njegovd kri. Pri tem sta ji pomagala brala. Vdova je iz-povi dala, da se je omožila z r.jnim možem, k« je bila stara 14 let; to pa razuzdanec in surovež jo je kmalu zapusti1. Z no je hudo pretepal in ji celo svetoval, naj postane prostitutka. 2. avgusta je zahteval od nje 300 kron. Ko mu jih ni hotela iziočiti, je šel v spalnico, prebrskal vsi p'edala in ko je našel eno samo ki ono. ji je baje prelil s samokresom. Nato se je ona vrgla nanj in ga obdelavala s samokresom, steklenico in kamni. Obdolženka pravi, da ga je ubda ona sama, ne pa brata. Potem je dejala, da je trikrat p la njegovo kri in pri tem občutila slast, ki jo ni zapustila dva dni. Brata sta so izgovaijala s pijanostjo. Pri mrliču so konštalirali 40 ran. Obdolženko preiščejo še psibijalii. Nova srca za stara. To je najnovejša novost ameriških zdiavnikov.Gutherie inCarell, vseučiliščna zdravnika v Cikagi, sta napravila namreč poskus, stara, obrabljena srca nadomestili z norimi. Poskus se jo posrečil le deloma, vendar upala zdravnika, da pride čas, ko bo mogoče izživljeno, o nem ogVc Človeško srce nadomestili z mladim, krepkim sicem žive opice. Na ta način, pravila zdrHv-nika, je zagotovljena piihodnjost človeškemu življenju, posebno pa še takrat, kadar bo mogoče tudi druge dele telesa kol pljuča, jetra, obisli, roke, noge in celo glavo nadomestiti z raznimi telesnimi deli kake živali. Upali,, smemo torej, da bodo imeli Američani v kratkem kozje n ge. opičje roke, pasje glavo, prašičevo srce, ligrova pljuča, levova jelra in oslovsko pamel! Zamenjani otroci V nekuii vetjem ameriškem mestu je bil ples, katerega sV je udeležilo mnogo žen, ki so po ondbtrii1 navadi prinesle seboj svoje male otroke. Da bi gospem omogočili plesanje, ponudilo se je nekaj ljubeznivih gospodov, da b"do pazili na male. Prešli sta d e, tri. štiri ure, a gospe se niso vrnile k svoji de i, ampak plesale naprej. Ljubeznivi gospodje so se naveličali dolgega varušlva, zato so poslali' gos|>eiii sporočilo, naj nehajo plesali in pi-vzamejo otroke. Gospe so pa odgovor.le, da hočejo plesati do ra- nega jutra. Zdaj so sklenili I otroci N H1.liČP' vali. Otrokom so zamerili obleko in odšli vsak na svoj kraj. Ko so se zjutraj |OSpc naplesale, pograbila jo vsaka om ga otroka, ki jo imel tako obleko kot njen. Strašno presenečenje se jih je pa pola-tilo, ko ni imela nobena svojega olroka. Bilo je obilno vrvenja in popraSevanja. ptvdno je vsaka d >-bila svojegi olroka. -Ljubeznivi« gospodje si pa ne upajo dan a m več pred oči. Književnost. NlSi Zapiski št. 10. in 11. Ti dve številki sle izšli pod naslovom: Prešernov spomenik. (Uredil dr. I va n Prijatelj.) Vsebina: Ivan Cankar: Se en simbol. — Ofon Zupančič: Vis-ä-vis. — Dr. Ivan Prijatelj: Prešernov spomenik v Ljubljani. Intervjavi z arhitektom 1. Pleč.ikom. prof. Pabianijem, slovenskim izvršujoči m umetnikom, dunajskim kiparjem X- om. pn f. Halhau-kim. prof. Hellmorjem in prof. Kundmannom. — Josip Regal i: Zajč v Prešeren kot mo-nument. — Dr. Ivan Prijatelj: Drama Prešernovega duševnega življenja (pn daval v •Akademiji« na predvečer odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani dne 9. s> ptembra 1905.) — Kl bin Kristan: Krst pri Savici. — Albin Prepeluh: Prešeren j- ljudski pesnik. — Dr. L.: Aforizmi. -- Dr. Ivan Prijatelj: Od uredništva. — Sodelovali so pri tem zborniku naši najboljši beletristi in znanstveniki. — Prvi štirje članki se bavi o s Prešeinovim spomenikom. Zlasti zani-aiv je pogovor, ki ga je imel Prijatelj z arhitektom J. Plečnikom. — Nastopni č.anki posegajo v Prešernovo pesniško delovanje. Naravnost epohalna je Prijateljeva razprava: Drama Prešernovega duševnega življenja. Tako globoko-umno nam še ni nihče osvetlil Prešernove notranjosti, nihče tako kiitično pojasnil razni r in miljeja. v katerem se je gibal Prešeren in kateri ga rezultat so njegove poezije, pa tudi njegovo zasebno življenje. — Brez dvoma trdimo, da je danes najboljši poznavalec našega pesnika-prvaka dr. Ivan Prijatelj. — Kdor se hoče poučili o pravi umetniški vrednosti Prešernovega spomenika, kdo ■ hoče spoznati Prešernu «glavo in srce*, ta sezi po tem zborniku in ga čitaj bežno in prennšlj. no. Slane samo HO vin. (za naročnike »Naših zapiskov* 48 vin.) in obsega 48 strani. Družba sv. Mohorja v Celovcu je razposlala za leto 191)0 svojim naiočnikom la-le književni dar: 1. Zgodbe sv. pisma, 12. snopič. 2. Dušna paša, molitvenik. 3. Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini. 2. snopič. 4. G o sp o dar s k i nauki, 1. knjiga. 5. Slovenske Ve čem i ce, 57. zvezek. 0. Koledar za leto 1900. O posameznih knj gah izpregovorimo na kratko v prihodnjih številkah. Slovenska Matica izda za prihodnje leto naslednje društvene knjige: 1.) Zbornik za leto 1900, VII. zvezek; Urednik L. Pintar. 2.) Letopis za lelo 1900. 3.) Jos. Apih: Začetek osvojenja slov. kmeta. 4.) dr. K. Slrekelj: Slov. narodne pesmi, 10. snopič. 5.) Tolstoj« Govekar: Moč teme. (III. zvezek cikla «Iz svetovne književnosti.«) 6.) dr. J. Vošnjak: Spomini, II. del. 7.) Knezove knjižnice XIII. zvezek. Gospodarstvo. Tedenski sojem v Kranju dne 23. t. m. Pri grm In se jo 40 glav goveje živine, ."> le-lela, 75 prašičev. 19 ovac in kozlov, ■>()'.• buš. 50 kg pšenice K H-25. prosa K 7\>0, rži K 7'—. ovsa K 7—, ajde K 7 . ližol ribničan K IS*--, koks K 13 75 i.ot«mska srečka < n" HI, ktobra t 1 Gradec: 3 23 7 H 70 IX št M »4. len! i Pri mestni klavnici v Škof ji Loki se odda mesto kiavničnega paznika z mesečno plačo 40 K, prosto kurjavo in svečavo ter s prostim stanovanjem, obstoječim iz kuhinje in ene velike sobe. Prošnje s spričevali in rojstnim listom je vložiti pri podpisanem nradn do 10. novembra 1.1. Mestno županstvo v JSkofji Loki dne 23. oktobra 1006. Tužnim srcem jtvi) mu vsem Sorod' njkom, prijateljem in zn neon, je prn minul po dolgi, mtiém l><>lezni danes oh Oh pol IS, uri po noči. p.evidcn s sveto tajstvi za umirajoče, v 30. letu svoje dol>e na.* ljubljeni sin, brat. ,-vak in stric Feri Jajotfic piokurist ljublj. kreditne banke. Pogreb ran. k'ga bode v nedeljo, dne 2!l t. m. oh 4. uri popoltidne. Maše-zadusnice se bodo brale v lukaj-šnji župni cerkvi. 1'okojnika priporočamo v I l.ig spomin. 181 V Kranju, dne 88. vinolo a 1905. Ferdinand in Ivana Sajovic. ►t»ri*i. — Mirni Pire roj. Sajovic, Karla. Nuša, Hani, sestre. — Janko Evgenij, Gvi-don, Jožko, Stanko, bratje - Ciril Pire, svak. — Nečaki in nečakinje. t Ivana Šumi naznanja v svojem ime nu in v imenu svojih osmerih neduletinli olrok potrtim sr em »sem sorodnikom, prijaleljt-m in znancem pretuzno vest, da j • priljubljeni toprog, oziroma oče. gospod Janez Šumi mesar in pose-tnik po kratki, a jako murni bolezni, previden s sv. zakramenti za uinir. joče, v četrtek ob 6. uri zverer v 42. letn svojega življenja mirno v Oo podu zaspal. Truplo predragega pokojnika se. bede il;ines v soboto, dne 28. t. m., ob 3. uri popoludne pred bilo žalosti št. 103 blagoslovilo in odtod preneslo na t ikajsnje pokopališče. Sv. maše-zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Kranju. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. 180 V Kranju, dne 28. oktobra UI05. Zahvala. 174 2 Za ran g* dokaze i-kre ega sočutja povodom smrti na e -k mu Iju'diene supiiig». oziroma matere i. t d . go

žni), ta naj kupi pri meni dežnik po nizki ceni. — Sprejemam tudi popravila. Pavel Bizjak, Kranj št. 10:2 1*8 I nasproti «Gnlarja». = Kmetovalci! zzz MASTIN za prašiče, p jske, kr.ive. teleta, vole, ovce, konje, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Tnikoczyjev kranjski ledilni prašek za prašiče. Natboljši zdravi dodatek L krmi, ki se uporablja kot dietetično redilno sredstvu. Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvišje medalje na razstavah vLondonu, Parizu, Himu in na Dunaju. 148-20 1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po pošti 5 zavojev na naslov : Lekarna Trnkoczy, Ljubljana. Dazperevalci dobe popust. 6R 32 o s 09 » "O o P» ET _. CT -1 ». C 3 B *1 o «3- o» 8» CA SI' P1 »c 'S" _ 1. s SS o O 3 CD b * S o' * ü o< S »r-- < O TT r-r-"Ö CD 0) O < C g ore 2 o BT» Tt B j sa 2 "o c o -■ " 3". a> O 3 • cr o 5 — w Sf *jj> ï? «2. < rt - — = R g" S >-> s. a C5 3 C „ B * *"** i =• p" < TT 5. 73 N — X — !/> -î N 3 — Jf - a o » ST g - ~. g a to Ki 9 S 52 Z: ° = n 5 Í sr II. •* o C-_ CL m p Jk. i, r- — S ^ — - p S — p oq p ■— te "C o r o- a p S <*3 r- c CD CO o p) - co et _. — Pa Í5 C », 3 2» Bk - — S. rv Z. - s 5 p ¿ g 3 v, : - =■ 3 .= Í2Ü -. - — 3 < «. A ^ g -o » o rr ^ 3 o. c s g t - = c O » — ^" JS — 3 sa 2. S3 ^ - _. _ o 3 ? ~ 5 5 s- o 5 3-3 o r -b - rr o 3 Čltaj! Naroči! Ne bo ti žal! i"* • 'nui "*»<*• )•*!• m »"* x^r"*! -rln.i W n * fit r n"-nf rumri «~» « 03 CO 00 s i Ï2 % h- 9 ■t (D N 0 5 -o o s* 9» tO - «5. • S g S- 8 S. O Q. 10 »i 10 s 3 »9 ° S a S < 91 § 1 I i i i i 104-73 lovarna za stroji;, železo in kovino-livama v LJubljani priporoča kot posebnost žag« in vse stroje za obdelovanje lesa. f ra n e i s - I n r b i n e osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesa In o-genera • t o r* s k i plinski motor i, naj-cenejša gonilna sila 1 do 3 vin za konjsko silo in uro. Šivalni stroji ir. kolesa Tovarniška Minira 121 M [van Jax-tt v L.jii I »'majska cesta 17 Najbolje za zobe. MUM se y lekarni g. K. Savnika Kramo. priponi.-« «\<>jf iiKJU.Ij |«4mmM 5iv^liie stroje in kolesu Mfiiki <nj Najcenejša in največja domača '£? eksportna tvrdka. Razpošiljanje švicarskih ar na vse kraje sveta! H. SUTTNER, urar in trgovec, Kranj Koške ure 2 3naravne velikosti. ¿1. 502. Nikelnasta a ker-remontoar-Rns-ko|u, trpežno kolesj-, gld. 2 45, enaka iz plaveča srebra (rld. 3 95, ista z dvojnatini trjiin srebraim inof.oim pokrovom gl.8*60 in na|irej. Št. BOS, Prava srebrna cilinder-reniontoar, trpežno kolesje in molni pokrovi, vi. 485. ista z dobrim anker -kolesjem jrld. 6Mb in naprej. 114-16 Priporočam svojo izborno zalogo najfinejših nalančnili švicarskih UT, kakor najbolj sloveči 11 znamk safhausen, Omega, Roskopf, Uranija i. t. d. Zlatnina in srebrnina, kakor nakraski, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tndi urarje in zlatarje glavnih mest. Ravno je izšel najnovejši veliki cenik, kateri se pošlje zastonj in pošt-nene prosto. Izvrstna prilika potovanja v Ameriko je danes čez jCamburg z najnovejšima parobrodoma. s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. So več. povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta : i mori L Q 090 čevljev dolg, 74 širok, l: nlllbllM 53 glob., nosi 22.250 ton, drugi: 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes v«liki parniki. ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. - Vožnja preko oceana traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg - Amerika Linie Jr. Seanig, Cjubljana, tntm «$u n. Posamezne McVilkc .Gorenjca' prodajajo po 10 vin. v Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 8; ŠkOfji Loki g. M. Zigon, trafika,glavni trg: Radovljici g. Oton H o m a mi, glavna trafika; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; HrnŠiCi g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. G robote k, trgovec; Kamniku g. Marija A ž m itn. trafika. Resi pri g", dr. E.Globočniku ¥ Kranju Zobovja, tudi ne koie-da bi se odstranile nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu m cementu kakor tudi vse sobozdrav-niike operacije izvršuje tu apecijaliat. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. J krojaški mojster Radovljica it. 41 Jesenice št. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in Innskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek, lstotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega izdelka ter sc sprejemajo tudi popravila. 80 19 0128 izdeluje in pri porota Vydrovo žitno kavo. Juhni pridatek znamka «Vydra». Juhne konsei ve (prahove, letae, gobove in riževe). Oblati (specijalileta : 'Defsert délirât» in masleni oblati). Šumeči limona dni bonboni «Ambo«. Dišava sa pecivo «Buhtin». NAPRAVITE POSKUSI Kolekcija vseh teh izdelkov S K 20 vin. in poštnina. 161 — R J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove vilice št. 4. Stavbeno-umetno ii KoistruKciisio klločtvBtčarstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd. Špucijaliteta: 103-69 valjični zastori (Rollbalken). 5 lavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril V Tržiču b. Jt. 142 zraVen hotela KadecKy Polrudil se bodem ustreči cenjenim odjemalcem z najboljšim blagom in naj-nižjmi cenami, popravila izvršujem točno in ceno. Za mnogobrojni obisk se priporočam z velespošlovanjem 175- Rudolf Rus, drar. spisala M i n k a Vasi reva v založništvu Lavosl. Schwentner-]a v LJubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po polti 6 K 55 h. Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za janje najokupripravlsnejših jtdi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica a svojega strokovnjaskega sta lisca, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjgah nenavadne opreme, in konecno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nit dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—52 r. Pod tem naslovom osnovano društvo je namenjeno kupovati za malenkostne doneske članov raznovrstne srečke in premijske obligacije, ista upravljati ter od morebitnih večjih dobitkov porabiti eno polovico k razdelitvi med svoje člane, drugo pa v korist bodočega slovenskega (hrvat.) vseučilišča v Ljubljani. Iz društvenih pravil, odobrenih že tudi z razpisom c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 16. junija t. 1., št. 7681, dovoljujemo si navesti sledeče točke: § 1. Nada, narodno srečkalno društvo, ima svoj sedež v Ljubljani. i 2. Namen društva je kupovati za doneske članov take v Avstro-ogrski dopuščene zadolžnice, ki se izžrebajo s premijami ter razdeljevati morebitne dobitke po določbah teh pravil. § 3. Društvo je osnovano, kad3r se vpiše vsaj 1000 deležev po, 1 K na mesec in obstoji iz toliko odsekov, kolikokrat tisoč deležev je vpisanih. Ti odseki se zaznamujejo kot vi\ v 1 j ti i odbori Ivan Hribar, župan ljubljanski. Aleks. Hudo vernik, c. kr. notar; Robert Kollmann, vdetržec: dr. Vai Krisper, odvetnik; dr.Josip KuSar, odvetnik; Josip Lenče, veleposestnik; Ladislav Pečanka, bančni ravnatelj; Ubald pl. Trnk6czy, lekarnar; Alojzij Vodnik, hišni posestnik. 176 5 Pariz 1900 • .Grand P rix" Najvišje odlikovatje. ^ Singerjevi šivalni stroji. Original Singer šivalni stroji « v v k... imkiji in inedoi. Original Singer Šivalni stroji <>»irji.nivi,)viuni^liH)biatoviAčih. Original Singer Šivalni Stroji toneprelc^rjiVIgledotrnetnostiIn zmožnost i. Original Singer šivalni stroji posebno pripravni u moderno umetne vezenje. Brezplačni poučni kuni M vse domtča šivanje in za moderno umetno vezenje Svila /.a vezenje \ vseh barvali v veliki izbori v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo. Singer Co. šivalni stroji, deln. družba Ljubljana, sv. Petra cesta št. 4. 7-21 Ijnoljana (Kolizej) Iv ANG na Marije Terezije cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle \lala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Špecijaliteta : Gostilniški stoli. Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld Modroci iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej, Divan z okraski. Špecijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično in v I. nadstropju. Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, ceic garniture. Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Varstvena znanka. Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen4. Ono je Bja?* zajamčeno čisto ~fag in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobili zares jamčano pristno, perilu neškodljivo milo. naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119-6Ü ime „Sehicht" in varstveno znamko „jelen". Dobiva se povsod! wh JURIJ SCHICHT m (C«sKo) največja toVrna jVoje Vrst« na eVropsKcm Kontinentu. CČesKo) ,T '«Ji kon.orrij »Gorenj ca » Odgovorni urednik Andrej Sever. Lastnina in Usek Iv. Pr. Lam prêta v Kranju.