Štev. 81.
V Ljubljani, v soboto, dne 8. aprila 1911.
Leto XXXIX.
s Velja po pošti: as
2a celo leto naprej . K za pol leta „ . „ za četrt leta „ . „
za en meseo .....
za Nemčijo celoletno za ostalo inozemstvo
13-6-50 2-20 29--
35--
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naproj	. K 24'—
za pol leta „	. „ 12"—
za četrt leta „	. „ 61—
za en meseo „	. „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno K 1-80
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . , . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat......10 „
za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev
: Izhaja:;
vsak dan, tzvzemši nedelje in praznike, ob S. ari popoldne.
rts" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi nlloi štev. 6. ~£g Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št 26.511. — Upravnišksga telefona št. 188.
Današnja številka obsega 20 stran!.
Bosanski kmei - prosi.
V bosanskem saboru se je to dni sprejel zakon, ki urejuje prostovoljni odkup bosanskega kmeta od turških ag s posredovanjem vlade. To vprašanje, ki je dvignilo svoj čas toliko prahu v dunajski zbornici in ki hi kmalu ministrske sedeže Bienerthove vlado prevrnilo, je zdaj rešeno in sicer na način, za katerega so se poslanci S. L. S. zavzeli. V živem spominu so nam šc tisti burni prizori, proti bivšemu finančnemu ministru Bilinskemu, ki je zakrivil, da sc je bosanski kmet izročil židovski madžarski banki, ki bi ga v doglednem času na beraško palico pripravila. Da se ni takrat vsa slovanska opozicija pod vodstvom dr. Susteršiča s tako silo zanj zavzela, hi ostal bosanski kmet tudi v bodoče beden in odvisen, brez upanja v boljšo prihod-njost. Izmed vseh zakonov, s katerimi se je pečal dosedaj bosanski sabor, jo ta najvažnejši in največjega pomena za bosansko ljudstvo. Bosanski kmet ima sedaj priložnost, da sc postavi na. lastne noge in postane tekom časa gospodar v svoji deželi.
Postava določa, da so odkup izvrši v sporazumu lastnika zemlje in kmeta. Odkupovanje bosanskega kmeta, se je sicer žc pričelo izpočetka, ko je Avstrija Bosno zasedla. Vsako loto se jo odkupilo nekaj sto kmetov, a velik del teh je v nekaj letih prišel na boben, ker so jih tlačili dolgovi in visoke obresti, ki so jih morali plačevati raznim bankam in domačim oderuhom. Po sprejetem zakonu dobi kmet posojilo za celo odkupnino po najnižjih obrestih za toliko časa, dokler odkupnine v letnih obrokih ne plača. Posojilo bo. vračeval Bosanec z obrestmi vred najmanj 30 let, največ pa 50 let, in sicer pri davčnem uradu, pri katerem plačuje druge clavke. Vso zadevo bo vodila deželna vlada, ki bo reševala prošnje za odkup, cenila zemljišča in izplačevala posojila. Zakon določa nadalje, da se kmetu obroki plačevanja, v slučaju, da jih vsled raznih nezgod ne more o pravem času plačevati, podaljšajo proti temu, da plača zamudne obresti. Velika dobrota za kmeta jo tudi okoliščina, da so vsi spisi, prošnje, uloge, razprave, upisi v zemljiške knjige in prepisi, ki se tičejo odkupa, pro-
sti od vseh pristojbin in kolekov. Da pa dobi vlada potrebni denar, ki ga bo posojevala kmetu za njegovo zemljiško odvezo, bo izdala zemljiške obvoznice, ki bodo donašale take obresti, kakoršne bo kmet za posojilo plačeval. Za nakup teh obveznic se more uporabiti denar občinskih blagajn, raznih drugih korporacij in zavodov, ki stoje pod javnim nadzorstvom. Ravno tako sc smejo v tf^ namen uporabiti popularni varni denar in pa razni depositi, ki so deponirani pri vladnih uradih. Saborski agrarni odbor, ki je pretresa-val ta vladni načrt, je sprejel v zakon tudi neke spremembe v prvi vrsti na korist kmetu. Določil je namreč, da jc vlada dolžna posojila vsakemu izplačati, ako ni cena za odkup previsoka. Vlada samo določi ceno, potem ko je zaiSlišala posebno komisijo, v katero odpošlje lastnik zemlje in kmet, vsak po dva člana. V slučaju vremenskih nezgod se polletna vplačila prelože na eno leto; zamudne obresti pa plača vlada iz svojih lastnih dohodkov.
Kakor smo upravičeno svoj N5ns grajali, da je avstrijska vlada Madžarom na ljubo bosanskega kmeta z dovoljenjem raznih oderuških predpra-vic madžarski banki gotovi pogubi izročila, tako moramo danes pohvalno omeniti, da je vlada na pritisk osobito naših poslancev, ki so imeli vedno paz-no oko na bosanske razmere, storila v polni meri svojo dolžnost. Bosanski Srbi sicer nekaj regljajo, ker se ni uvedla prisilna odveza, po kateri bi bil lastnik zemljo prisiljen odstopiti kmetu toliko sveta, kolikor ga potrebuje. A pomisliti ie treba, da bi tak način odvezo napravil v Bosni pravo socialno anarhijo in gospodarsko katastrofo. Na eni strani bi bilo na tisoče turških ag kar črez noč. brez strehe in bi si iskali izven deželo svoj kotiček, na drugi strani bi pa bil tudi velik del svobodnih kmetov do vratu zadolžen in bi si ne znal pomagati iz tega položaja, v katerega bi ga. tak nepričakovani odkup spravil. Vlada jo imela te razmere pred očmi in zato si je izbrala. ta način odveze, ki nikakor ne oškoduje in pomaga kmetu polagoma korak za. korakom do njegove neodvisnosti in samostalnosti.
V zgodovini bosanskega ljudstva bo pa ostala S. L. S. gotovo v nepozabnem spominu.
Maroko.
V Maroku vlada sedaj popolna an arhija. Revolucionarno gibanje proti Muley Hafidu vedno bolj narašča. Ako se sme verjeti poročilom, ki prihajajo od Tangra, potem se bo Muley Hafid moral pripraviti na to, da bo naredil prostor kronskemu pretendentu Muley Izmallu. Jasen znak zmešnjavo in netočnosti poročil, ki prihajajo iz Afrike, jo gotovo brzojavna vest,, da so Fcz že zavzeli vstaški rodovi. Ta vest 110 odgovarja dejstvu. Karaktcrizira pa dovolj zadostno nevarno situacijo, v kateri se sultan nahaja. Medtem po so uporni rodovi, dobro organizirani poti enotnim vodstvom, vlada v taboru Mu-ley Hafidove vojske velika needinost, Makhze noče ubogati francoskih in-strukcijskih častnikov in hoče operirati na svojo roko. Tomu dejstvu jo pripisovali poraz, ki so ga sultanovo četo te dni nekoliko prod Fezom doživelo. Podpolkovnik Mangiu, šef francoskih instrukcijskih častnikov, jo odsvetoval Maklizu, spuščati so v boj. Ta pa. ni poslušal svarila francoskega častnika, temveč je šel z nezadostnimi vojnimi močmi proti vstašem, a je bil tudi pobit z velikimi izgubami. V Fezu jo. nastala seveda grozna panika, ko so jezdcci prinesli vest o porazu. V vsej naglici so zaprli mestna vrata, medtem ko so sovražniki zasedli osem strate-gično važnih točk okoli Feza.
Tako so, kratko rečeno, stale stvari. Položaj moremo imenovati kot zelo resen.
Vzrok vstaškemu gibanju mod rodovi 110 tiči toliko v tem, da sc rodovi branijo plačevati davke in desetino, ampak veliko bolj v neki na novo pojavi jeni, tuji, sovražni tendenci. Ako tudi pariško časopisje trdovratno vzdržuje svoja optimistična razmotrivanja, vendar se v francoskem časopisju opaža, skrita skrb za nadaljno stališče Francoske v Maroku. Predvsem .io vredno pripomniti, da so se v sultanovi okolici pokazali drugi vplivi. Njegov novi svetovalec E1 Glani je sovražnik tujcev. Ta zastopa lakozva.no nacionalno smer in noče nič vedeti o nasvetih Francozov. Baje se jo tucli nekoč izrazil, kot so poroča iz Pariza, da bi bilo francosko posojilo samo takrat dobro in sprejemljivo, kadar bi se-Francozc pognalo iz dežele.
Prod odločilnim bojem v ravnini Ras ol Mahata jo zmagala ta nova stro-
ja. Gaillard in podpolkovnik Maipgin sta bila proti sestavi operacijske čete. Sultan pa je pri tem vztrajal in boj se je končal, kot smo omenili, s porazom Muley Hafidovih čet.
Položaj v Fezu sani je nepovoljen. Trgovina in obrt počivata. Na tisočo delavcev mora biti brez posla; promet z zunanjim svetom je zelo otežkočen. Predznanilci sedanjih bojev so se kazali že takrat, ko so svoječasno poslali vojake proti Ma el Aininu, ki vživa v Maroku kot apostol nacionalne stvari glas svetnika. V onem trenotku, ko jc Muloy Hafid zašel v odvisnost Francosko, so mu je onemogočila tudi vsaka zveza z Ma el Aininom.
Kako so bo rešilo maroško vprašanje, so 110 moro še danes reči z vso gotovostjo. Bližnja prihodnjost bo prinesla odločitev, ali bo zmagala tujcem sovražna struja ali francoski vpliv. Za Evropo pa bo ostalo to vprašanje brez zaplotljajev.
Trike novice.
t Cestni odbor za tržiški sodni okraj obstoji iz sledečih članov. Zastopnika deželnega odbora sta: tovarnar Franc Ahačič in posestnik Jakob Pcrnaš od Sv. Ano. Zastopniki kmečkih občin: župana Golmajer iz Kovor-ja, Meglic iz Loma ter posestniki L. Aljančič iz Bistrice, Josip Ahačič iz Seničnoga in Jakob Božič i/. Hudega. Zastopnik trga: župan K. Mally; nadalje g. Fr. Dou, g. Fajgerle, oskrbnik baron Karol Bornovega posestva, in kot: virilist zastopnik predilnice. Razmerje jo: osem Slovencev proti treni Nemcem.
l Društveni znaki za somišljcnicft in somišljenike S. L. S. u. pr. brože, gumbi za manšete so dobe v prodajalni gospe Alojzijo Kokalj na trgu. Noben društvenik naj no bo brez njih!
I V našn hranilnico 'v kaplaniji) jo bilo od 1. januarja t. 1. do 31. marca vloženih 41.624 K 71 v, dvignjenih pa 12.654 K 54 v.
t .lavno predavanje na tiho nedeljo jc kljub lepemu vremenu 111 če tudi so liberalci ob isti uri priredili v sokol-skem domu dve burki, privabilo 300 do 400 poslušalcev. Predavatelj kaplan g. V. Čadež jc podal obširno zgodovino Tržiča iz časa francoskih vojsk počenši leta 1707., ko so Francozi prvikrat prišli v Tržič, do njih odhoda s Kranjskega leta 1813. Natančno jo opisoval do-
Mm ženo.
Angleški spisal Daviš.
Lep mlad mož je bil Kitajec Ilopi. Njegova svilena obleka je bila, vedno izbrana in njegova kita, vedno vpletena s pisanim trakom, mu je visela do kolen. Rmoni. pas ga je povzdignil v vrsto sorodnikov nebeškega sina in mu nosil vsak mesec tri taelc in dva žaklja riža. Lep jo bil Ilopi, moder in cesarjev sorodnik. Vendar ga je preganjala nesreča, Ze šest žen mu je umrlo v kratki dobi petih let. Pri poroki in smrti jc dobil visoke, za take slučaje ocl cesarjeve blaga jne nakazane svote. Njegovo premoženje je rastlo z vsako novo ženo. Kaj čuda., če sc je oziral po sedmi ženi. Seveda je žensk tudi na Kitajskem dovet na vsak prst — ali Ilopi jc bil cesarjev sorodnik in za njega ni bila vsaka.
V tistem mestu je. živel premožen trgovec Pupu. Veliko premoženje 11111 je pripustilo, da jc živel le učenju, raz-lnotrivanju in svoji hčerki. Njegovi znanci so trdili, cla je zmešalo vedno iskanje književne modrosti Pupujevc možgane in ga zato niso smatrali za resnega človeka. Sicer bi sc moral Pupu odgovarjati nadzornikom javne
nravnosti zaradi tega, ker ni hotel clati hčerke nepoznanemu, neljubljenomu človeku v zakon. Šc nikclo se ni povzpel pred Pupujem do tako nečuvene novotarijo in vsakdo jo vedel, da 110 bo nič dobrega iz tega. Pupu pa jo ravnal po svoji glavi. Če so prišli snubači osebno, jih jo poslal k hčeri in ta je odločevala.
Čc so poslali snubači posredovalko z darovi, jo sprejel Pupu darove, a, odklonil snubače. Glas Soslijine lepoto jo privabil mnogo snubačev. Bila je vitka ko trst; njena nožica prava »zlata lilija«, ni bila daljša od sredinca njene roke. Njeno, kakor mandelovo jedro poclolgasto oko, niso kazilo vejice. Ustnici sta bili kakor dve debeli gosenici. katere je pripravil vešči kuhar v tolažbo nebeškega sinu. Lepo vezene obleke, umetno razčesani lasje, dragi nakit, so povečali Soslijino lepoto, pa tudi njeno prevzetnost. Nobeden snubačev ji ni bil všeč. Na vsakem je. našla njena hudomušnost napake. Mandarini in trgovci, posestniki riževih vrtov, čajevih nasadov, sviloprejnih tovarn -učeni in neučeni možje — vsi so bili odklonjeni od malo nagajivo trmoglavke.
Rmenopasi Ilopi je slišal v Sosli-jini izbirčnosti. Ogledal se je v zrcalu, pogledal obleko, postavo, kito in nastop. in bil je uverjen, tla zmaga.
UoteJ jc na vsak način .Sosli zase
pridobiti in si izbral kot moder mož prava sredstva v dosego svojega namena. Najprej jo iskal prilike, da so seznani s starim Pupujem. Dobil ga jc na trgu, vtaknil se v njegovo pogajanje za četrt ježevino in znal vplesti Pupuja v dolg razgovor. Od dobroto ježevino je prešel na okusnost podgan-ske pečenko, hvalil tolstega psa, pod-lasičino meso in svinjska rebra. Od jedi.j je prešel na nežnoroke kuharico in slavil Kitajke, umetnico v vezenju in kuhi. Tako jo prišel do slavospeva na prelepo Sosli... Pravil je Pupu ju, koliko zvezkov jo žo napisal o njeni ne-videni milini — in obžaloval, da jo tako kasno spoznal tako modrega moža, ki mu ni para v kitajskem cesarstvu.
Ščit modrosti ni nikoli tako debel, cla ga no bi prodrla sulica prilizovanja. Še tisti večer je delil Pupu svojo četrt ježa s Hopijem. Premeteni Ilopi si jo znal pridobiti popolno zaupanje starega, čudaka. Večkrat je obiskal Ilopi Pupuja in poizvedel za vse hibe njegove lope hčerke. Očetu jo zaupal svojo željo in težnje. Prišel jo dan, ko je Ilopi videl in zmagal. To se pravi: Sosli je videla . in Ilopi jo zmagal. Kako bi tucli ne?
Prijazno lice, mladega moža ni ka-zila ne senca brk ali brade. Njegova stekleničica je bila napolnjena z dišavo, ki jo bila nožni Sosli najljubša, njegova obleka jc žarela njej ljubih barv.,
njegova kretnja pri pahljanju s tenko pahljačo jo bila nad vse gracijozna in njegov noht na prstu dolg dvajset centimetrov.
Zagorele so poročne svetilnicc. Prinesli so nevesto v ženinov, s cvetjem okrašeni dom. Preteklo jc par tednov kot ura, kot hip ..., ker jo sreča hitra, minljiva. V teh dneh so nista mogla ločiti Ilopi in Sosli, v teli dnoli sta si dvorila \ postrežljivi ljubeznjivosti. Skregala sta so tudi, pa lo zato, ker sta silila drug drugemu lisičino, žabjo kra-čico ali kačja jetra.
Pa kruto življenje je klicalo Hopija oci ljubljeno Sosli. Šel je po opravkih otl prelepe in ko so jc vrnil, ji jc prinesel zavitek čaja.
»Imam v mestu prijatelja,« ji je rekel, »ki jc zelo dober vrtnar. Posebno skrb jo posvetil nekomu čajevemu grmu. Gnojil mu jo zemljo z golobjc-kom, rahljal 11111 - srebrno lopatico. Ko je natrgal prvi cvet. toga čajovega grmiča, jc poslal polovico svojega pridelka cesarju, polovico je podaril meni, svojemu najljubšemu prijatelju. Tebi, moje .dalo, poklanjam njegov dar. Ako me ljubiš, pripravi si ga hitro.«
»No,« so je smejala nagajivo Sosli iu skakala s pokvečonimi nožicami okrog moža, »najboljše gre tebi, moje solnce, i i moraš pokositi prvi.«
Preobračala je vole lističe čaja z cUdgonohliiui prsti iu sc začudila:
bo francosko vlado pri nas, njo dobro in slabe strani, pri čemur se je posebno oziral na tržiške razmere. Dalje je podal popis požara, ki je pred slo leti upepelil malone ves Tržič. Poslušalci so z napetostjo sledili popisu zgodovine svojih prednikov, ki v marsičem zaslužijo našo pohvalo in občudovanje.
t »Naprej« hoče nekaj popravljati r.ašo notico o L. Jazbecu. Mi ostanemo pri tem, kar smo pisali iu pribijemo še enkrat, da je Jazbec sam sprožil ponižno misel, du ho prišel v občinski odbor. Popravek v »Napreju« pa jc tako zmeden, da ga bp>z dvoma niti eden tržiških sodrugov ni razumel. Zato smo bili mnenja, da naj prihodnjič uredništvo »Napreju« take imenitne popravke dene med novice, ki so v tem listu pod skupnim naslovom »Zmes«. Bojimo se namreč* da ne bi kakemu trži-škemu sodrugu razneslo glave, ako bi se dolgo ubijal s tuhtanjem takih nerazumljivih popravkov.
Jeseniške novice,
j Skioptično predavanje. Jutri, v nedeljo zvečer ob 1 L> 8. uri priredi kat. delavsko društvo v »Delavskem domu« na Savi velezanimivo skioptično predavanje s 60 slikami. Potovali bomo v Ameriko, ogledali si mesto Bremen, kjer stopimo na ladjo Viljem 11., si ogledamo njene zanimive prostore ter se peljemo v New-York, odtod v Wa-shington, potem po pacifiški železnici v Čhicago, med Indijance in nazadnje stopimo k padcem Niagare (»Najgers-fols«). Kdor sicer rad živi v naši lepi domovini, pa bi vendar rad videl tudi novo domovino toliko naših rojakov, kako tja potujejo in tan^t živijo, naj se potrudi jutri zvečer v »Delavski dom«.
j Volivni imeniki za občinske volitve so razgrnjeni na vpogled skozi tri tedne v občinski pisarni na Jesenicah. Vsak naš somišljenik naj v tem času stori svojo dolžnost. Kliko pouličnih pretepačev, ki igrajo po Savi svojo vlogo, svobodomiselnih Humrovcev in futrovcev moramo poraziti, dn se zopet enkrat dvignejo Jesenice na nivo jiošte-nesjga dela in resnega narodnega in občinskega gospodarstva, ki ga je že pretekla leta začela na Jesenicah naša strajika. Kdor je za ta načela, naj gre z na.mi v boj, kdor pa drugače misli, na., gre svojo j>ot!
J Slučaj šumlnj je tako značilen znak surovosti nekaterih ljudi, da moramo zahtevati postavno obravnavo. Ako bodo merodajni faktorji izkušali ta dogodek potlačiti, bomo morali razkriti korupcijo tu in tam. Nekateri »gospodje« nas gotovo razumejo, drugi nas bodo pa takrat razumeli, ko bomo natančneje pisali. Kam pa pridemo, ako si bodo nekateri, ki hočejo biti »veliki«, dovoljevali tako zabavo, da bodo slabotne ljudi, kakor so tovarniške delavke, »v imenu postave« na resti bili z volovslcimi žilami, jih dajali trgati svojim psom ter jim tako z nasilno-umazano roko kradli zdravje! Časi Neronovi. so že davno minuli; nikar naj si torej kak Neronček v današnjih dneh ne drzne tako tiransko dvigati svoje glave in svojega biča. Mi bomo branili tudi najslabšo tovarniško delavko, da ne ho na cesti tepena z
volovsko žilo in frgana od psov, kakor se jv to zgodilo pretekle dni na StifVi! Poklicani organi se morajo takoj zavzeti za bolno, od volovskih žil raz-tepeno in od |>sa raztrgano tovarniško delavko Šumlo.j! Kri je tekla in kri zahteva sodbo! Sodi naj se »v imenu postave«, tej-sti j)ti nima nihče pravice »v itnenu postave«! Da se razumemo! Bomo videli, kdo bo tukaj imel zadnjo besedo!
i Glas iz občinstva. Ne vemo, ali so še na kakšni šoli take razmere kakor na Jesenicah, ali ne. Dasi starši jako radi pošiljamo svoje otroke v šolo, ker jih kot delavci res doma navadno nimamo mnogo rabiti, se vendarle sern-intja dogodi, du iz gotovih vzrokov otrok mora zamuditi šolo. Tedaj pa se ubogemu delavcu naprti globa 16 do 20 kron! Od česa naj potem številna delavska družina ob današnji draginji živi skozi celi mesec? In učiteljstvo priporoča tako visoke kazni! Ko pa gre ubogi delavec prosit, naj se mu kazen zniža, ker je ne more plačati, pa mu prešerni učitelj zabrusi v obraz: »Pa v Savo skočite!« Začeli borno šteti ure, ki jih je učiteljstvo samo — vsaj nekateri -- po lastni krivdi zamudilo pri šolskem pouku, pa bi morala globa znašati Vsaj polovico njih letne plače, četudi se jim globa odmeri nižje nego delavcem. Kadar bo pa tako jutraško učiteljstvo še zahtevalo povišanje plač, pa naj mu tudi ljudstvo odgovori: »Če ne moreš živeti, pa v Savo skoči!« — Več revežev.
j Občni zbor hranilnice in posojilnice na Jesenicah se je izvršil preteklo nedeljo v splošno zadovoljnost. Računski zaključek izkazuje 450.099 K 7 vin. prometa, kar je veliko, če pomislimo, cla naše delavsko ljudstvo ne operira z velikimi denarnimi vsotami. Čistega dobička ima zavod preteklo leto 1476 K 61 vin., kljub temu da je razdelil nad 400 K podpor za razne "dobre namene na Jesenicah. Hranilnica uživa pri ljudstvu največji ugled, saj dobro ljudje vedo, cla je v tem zavodu najbolj varno shranjen njih prislužek, ker je zavod z neomejeno zavezo, torej je pri vestnem poslovanju, kakršno je gotovo tukaj, izključena vsaka nevarnost.
idrijske novice.
i Konec rekurza. Idrijska občina je vložila, kakor znano, štiri pritožbe na upravno sodišče. Nasvet je izšel od liberalnih juristov. Občina od vseh pritožb drugega ni dobila, nego račun precejšnjih stroškov. Uspeha ni nobenega. S prvo pritožbo so hoteli naši na-proclnjaki dognati, da nima deželni odbor nikake pravice do kontrole pri občinskem gospodarstvu. Upravno sodišče jih je zavrnilo, kar je umljivo samo po sebi. Z clrugo pritožbo so hoteli doseči, da bi starodavna kapela sv. Janeza razpadla, če bi se morda celo nc prelevila v kratkem času v kako zganjamo, če ne morda celo v javno stranišče. Seveda so tudi v teh željah popolno pogoreli. 4. aprila sta se vršili kar dve obravnavi o pritožbah idrijske občine pri upravnem sodišču. Ob deseti nri so presojali o znani izjavi naprednih občinskih odbornikov pri seji radi zgradbe javne čitalnice, pri kateri
seji so izjavili napredni občinski odborniki, da so solidarni z županom glede postopanja pri omenjeni zgradbi. Tista izjava, da so solidarni, ima seveda tudi te posledice, cla so odgovorni obenem za škodo, ki jo je imela občina, ko je županstvo gradilo na občinske stroške čitalnico. Stroški znašajo 8193 K 62 h. Deželni odbor je razsodil, da mora županstvo ta znesek vrniti občini. Ker so pa napredni občinski odborniki ižjavili, da so solidarni z županom, morajo tudi pomagati županu pri povračevanju. S tem pa niso zadovoljni, zato je občinski odbor sklenil, cla se občina pritoži na upravno sodišče, katero pa je pritožbo zavrnilo. Ob 12. uri dne 4. aprila sc je vršila pri upravnem sodišču razprava o četrti pritožbi proti razsodbi namreč deželnega odbora z dne 3. marca 1910, s katero -sc je ugotovil mestni občini proračun za leto 1910. Vsled pritožb c. kr. rudniškega ravnateljstva, Os\valda in tovarišev in pa Janeza Kavčič je deželni odbor razsodil: 1. za vzdrževanje mestnih poslopij 12.000 K se zniža na 2000 kron. Županstvo jn-avi, da je v znesku 12.000 K obsežen tudi strošek za streho na občinsko hišo št. 509. Ker ima predvsem občinski odbor v seji sklepati o tem, če in kako naj se popravi hiša številka. 509, sc je moral gornji znesek znižati na toliko, kolikor utegne letos veljati vzdrževanje ostalih mestnih po-slopij. 2. Znesek 1000 K za nakup zemljišč se je črtal, ker v proračunu ni nobene navedbe v tem, katera zemljišča se nameravajo kupiti. 3. Podpora ubogim idrijskim dijakom na visokih šolah v znesku 3000 K se je znižala na na 2000 I\. Sedaj podpira občina sedem visokošolccv in daje štirim po 30 K, trem pa po 20 K na mesec, skupaj 180 kron na mesec, torej v desetih mesecih 1800 K, potemtakem bo letos mogoče izhajati z zneskom 2000 K. i. Znesek 8485 K za povrnitev službenih pristojbin in za nagrado učiteljstvu na podržavljeni idrijski realki se je črtal, ker se mestna občina Idrija nc nahaja v takem gmotnem položaju, da bi mogla nakloniti učiteljstvu to darilo, in tudi sicer ni posebnega ozira vrednih razlogov za to. Prizadeto učiteljsko osobje po sporočilu županstva v času, ko je bilo v službi idrijske občine, ni plačalo nobenih pristojbin od imenovanj na službena mesta. Dejstvo, cla je prizadeto učiteljstvo plačevalo prispevke za pokojninski zaklad, ne pride v poštev, ker je bilo prevzeto od države s pravico do pokojnine in mora občina plačevati pokojnino vdovi ravnatelja Pirca in vzgojnino hčerki v znesku 1800 K in 360 K, torej 2160 K na leto. 5. Povišek plač mestnim uslužbecem v znesku 540 kron se jc črtal z ozirom na še veljavno službeno pragmatiko, ki določi v členu 2„ da ima o nje izpremembah sklepati občinski odbor in da mora ta predmet biti obsežen v dnevnem redu dotično seje. Upravno sodišče jc potrdilo omenjene odločbe deželnega odbora, le prvo odločbo glede hiše štev. 509 je razveljavilo radi pomanjkljivega postopanja. Pogoreli so torej napred-njaki s »odrugi vrpd tudi pri tej pritožbi. Zakaj razveljavljenje odločbe glede, čitalnice nima posebnega pomena. Liberalci so prvi trenutek, ko so zvedeli za razsodbo, zagnali krik: zma-
gali smo, čitalnica so bo zidaTa na oh. činske stroške, v ponedeljek sc začne Moravče graditi. Da pa nc bodo prišli napredni prijatelji v novo škodo, jim svetujemo, da preberejo, v kakšen namen jo županstvo naznanilo, da hoče porabiti proračunjenih 12.000 K. Na kaj pa naj postavljajo streho, čo ni zgradbe? Je bil pač že odgovor župan, stva na deželni odbor prav pomanj. kljivo postopanje, ko je govorilo o strehi, ko še okvirno zidovje ni bilo dovoljeno.
i Posledice razsodbe upravnega S(H dišča so vsakemu jasne. Občini bo tre-ba vrniti dobrih 8100 K, morda še obresti enega leta, kar bi sc razdelilo na občinske odbornike, ki so izrekli, da so z županom solidarni. Ne motimo se, Če mislimo, da prizadeti »solidarci« niso mislili na nasledke, ko so izrekli svojo solidarnost, ampak jih je zmotilo le vedno zatrjevanje liberalnih juristov in nejuristov, da ne morejo nikdar trpeti škode, če odobravajo nepostavno delo županstva. Zato jia tudi pričakujemo, da se bodo naprednjaki bolj izkazali moža, kakor tedaj, ko je bilo treba »soliclarcem« plačati po 8 K 11 h komisijskih stroškov. En sam libera-len magnat bi bil lahko odrinil tiste krone, a tega ni nihče storil, marveč so pustili po hišah rabiti. Liberalni za-pcljivci naj sedaj store svojo dolžnost, da res ne bo treba odbornikom-dela cent plačevati.
i Boj s sapo. Liberalni in mokraš-ki listi so pisali še ne pred dolgim ča* som, da sc za klerikalce nihče več nc zmeni, da jih že ni več, kolikor je pr0 stov na roki, sploh da. so v zadnjih »cugih«. To je bilo veselja in ponosa med bralci »Naroda« in »Napreja«! Kdor pa zdaj pogleda v to časopisje, zapazi na mah, cla sta »Narod« in »Naprej« vzela najhujše sablje in topove ter sekala in streljala po »klerikalcih« kakor cla bi jih bilo listja in trave, tako cla je te morije samih liberalcev m mokračev strah in groza. Po čemu to-raj tak ropot proti tistim, ki jih že ni več. Lepaki, ki vabijo idrijsko ljudstvo na liberalnomokraške shode, se glase: »Za Vašo glavo se gre«. In govori na shodih, ti so šele. Navadno je 1, točka »klerikalci«, 2. točka Osvald, 3. točka »klerikalci« itd. Vsak pameten Idrijčan sc mora temu ropotu smejati ker na celem Kranjskem veje zdrav, čil duh in cela Kranjska misli, da sodi in dela vse drugače s svojimi uglednimi možmi, nego naša od par falira< nih študentov vodena liberalno-mo-kraška manjšina. Prav nič se ni torej čuditi, da je poslanec Gangl, potem, ko je bil že na zemlji nebesa obljubil in čul, cla je Idrija »klerikalcev« že očiščena, stavil v deželnem zboru tisto ne-umno resolucijo, da naj se Idrija loči od Kranjske, ker je ni vredna. Toliko je pa resnica, da združena protiverska garda še ni dobila pravega smodnika za »klerikalce« in ga ne bo.
Ali ste pridobili »Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike!
»Kako čudni so res ti lističi . . . Veš dra.gi, kaj je najbolj čudno na tem čaju? To, da je čisto podoben navadnemu ... In kaj pomeni beli prah na njem?«
»Sladka Sosli, to je neka mana, katero izhlapuje tu rastlina. Piti moraš to posebno pijačo — sam ti jo pripravim ... Če mi prošnjo odbiješ — vem, 1a me ne ljubiš.«
Hopi so jo obračal okoli lične mizice Za čaj. Prijetne so bile njegove kretnje, krasna njegova kita, imeniten njegov noht. Vendar je gledala Sosli s poclol-sratini očesom po strani na marljivega soproga. Njena roka je jemala igle iz las in prebadala. v obleko všite ptiče in cvetke ... Stotero marnj ji je prišlo na misel, ki jih je slišala pred poroko o smrti njenih prednic.
V lični posodici je ponudil Hopi Svoji žen k i dehtečo pijačo. A ta se je branila. Nastal je navadni prepirček, ki jo izbruhnil v resni prepir. Sosli ni hotela pokusiti iz trmoglavosti prva, Hopi pa je zahteval ravno tako trmoglavo, da mora. Sosli je vstala in izlila čaj in poparjene lističe skozi okno. Nikclo naj ga nc pije, ker je bil vzrok prepira.
Sosli je napravila navadni čaj, ki p!a pa pila v medsebojnem soglasju. Drugi večer je nalila možu čaja, a ta je opomnil, da ni takega, okusa, kakor oni, ki ga pripravi njegova predraga solnčnica. Zaklel je. ilopi in želel, da usahneta korenina in »vm ... Žena sc j;- sniciala;
»S srebrno lopatico je rahljal zemljo in z golobjekom mu je gnojil tvoj prijatelj in tj želiš, da usahne dragoceni grm?«
Mož je preblcdcl in vzrojil: ■ »Na kaj me spominjaš?! Bolje, da molčiš . . .«
Pa Sosli je prijel krč od smeha.
»Kaj nisem rekla, da ga pokusiš ti prvi? Premagala sem te. Sinoči sem ga izlila v ponvo i>od oknom — nocoj sem ga pa segrela . . .«
Hopi je postal grozen. Njegovi ustnici sta se tresli, kita se je ježila. Strmel je v žoho ... Votlo se mu jc utrgalo iz prs: »NesreČnica ... Zastrupila si mi; . . .«
»Zastrupila?« se jc zasmejala Sosli. »Kaj ne, moje solnce, tisti beli prah... Ali mana vendar ni strup....«
»Gori! Gori!« jc kričal Hopi in tekel ven. Divjal je po hiši, razbijal, dokler ga niso umirila zunanja in notranja sredstva treh zdravnikov. Po dolgem spanju se je zbudil in zagledal dobro ženo, ki je sedela ob njegovem vzglav-ju. Prosil jo je odpuščanja radi svojih nepremišljenih besedi.
»Premočan je bil tisti čaj, ojiojil me je kakor staro riževo vino. V tej pijanosti sem mislil, da si me zastrupila. Odpusti mi in ne pravi očetu o tem ... Prijatelju pa pišem, da . naj poseče tisti grm . . ,«
Hopi je bil trdne nravi, premagal je učinek strupene pijače, premagal zdravila treh kitajskih zdravnikov. Sosli ie bila žena. ljubita in veruvuht je
slepo. Očetu, ki se jc veselil uspeha svoje teorije, ni hotela skaliti mirnega življenja in izpostaviti posmehu znancev. Sosli je molčala, le včasih, ko sc jc sladkal mož okoli nje, je preble-dela . .. Lc včasih sc je prebudila iz groznih sanj — menila je, da blišči bodalce v roki moža, menila, da ji zavijajo krepki prsti vrat... Domislila se je, da dobiva Hopi kot ud cesarjeve rodbine velike svotc o pogrebu in poroki . . .
Zviti Kitajec ie slutil ženin sum. Pa zazibaval ga je s sladkimi besedami in snoval novo nakane, kako bi sc rešil sedme žene. Da lc ne pove očetu ničesar . . . Ugonobiti jo mora hitro, tako da ne paclo najmanjši sum nanj . . .
V znani kitajski igri je videl Hopi način umora, katerega se je sklenil po-služiti. Kupil si je besnega psa in ga zaprl v prostor, kamor ni stopila nikoli »zlata lilija«. Služinčad ni videla in ni vedela, kaj je pripeljal v velikem zaboju. Kupil je dve obleki različnega blaga, a iste boje. Obleko iz drage svile je spravil, v obleko iz priprostega. platna je nabasal slame in v nedra je vložil sveže kosti. Psa je naučil, da si je poiskal kosilo. Pes je vrgel vselej slamnato punco na tla iti ii strgal drobovje, da je prišel do kosti. Nato ga, je pustil Hopi tri dni brez hrane. Četrti dan je podaril svoji ženi tisto svileno obleko in jo prosil, da naj jo obleče takoj v znak, da. jo je razveselil. Sosli je pregledala, preiskala vso obleko. >ič sumljivega ni našla, loroj se ie
oblekla v njo. Hopi jc bil jako vesel... Seveda. Obžaloval je samo, da ga kliče opravek od njegove solnčnice in prosil, da ga počaka na vrtu. Hodeč skozi dvorišče na vrt naj se pa varuje odpreti zaboj, ki je na dvorišču. »Ključavnica je sicer strta., vendar Konfucij te obvaruj, cla bi jo odprla!«
Kaj more biti v zaboju? Kak dat za ljubljeno ženo — ali kaka zanjka smrti ... O Hopi! šc enkrat naj te dobim, izročim te očetu ... Sosli jc premišljevala. Vzela je iz kletke pisano srako. Klepetavko je ljubil njen mož nad vse. Verjel je, da se mu posreči vsako delo, da mu služi sreča, dokler mu služi sraka.^Sosli je ljubila moževo srako — zato je mislila, da bo varoval čudodelni ptič tudi njo nesreče. S srako v roki je šla na dvorišče. Tam jc stal zaboj, ključavnica jc držala slabo, Sosli je dvignila previdno pokrov — pa izpustila ga naglo... Z groznim lajem je bil skočil sestradani pes proti njej. Sosli je tekla... Za hip je zadržal pokrov psa, ki je bil zagledal obleko, v kateri je slutil svoje, kosilo... Pa le za hip in že je planil ven ... Sosli je zavila naglo sraki vrat in jo vrgla psu. Planil je rta srako — Sosii pa hitela skozi vrata.
Zvečer se je vrnil Hopi iu našel ženo na vrtu. Pravila mu .ie, da je izginil njegov srečonosni ptič da sc boji nesreče. »Stala sem pri kletki in ponudila živalici sladkor. Pogledala rnc je žalostno — postajala prozorna in izginila. - Ah, dragi Hopo. nekaj pride
Ljubljanske občinske oalifoe in S. L. S.
Včeraj se jo vršil shod pristašev S. L. S. v Ljubljani, sklican v to svrho, da se postavijo kandidati za občinski svet. Dasi je bil shod brez kakršnekoli velike reklame sklican in je bil dan v tednu, se je velika dvorana »Vniona« do zadnjega napolnila.
Shod je otvoril dr. Š u s t e rš i č in Izvajal sledeče:
Današnji shod se je sklical, da se pogovorimo o notranjih zadevah stranke in sicer se gre za volivne predloge S. L. S. za bodoče ljubljanske občinske volitve. Prej pa moramo ugotoviti nekatere načelno važne točke, ki se tičejo razmerja bodočih, od S. L. S. v ljubljanski občinski svet izvoljenih sveto-vavcev do stranke.
Izvršilni odbor S. L. S. se je o tem temeljito posvetoval in sklenil sledeče predloge:
1.	Občinski svetovavci S. L. S. imajo osnovati v občinskem svetu lasten klub Slovenske Ljudske Stranke. (Bravo-klici!)
2.	Ta klub, v katerem se odločuje z navadno večino glasov, je v vseh gospodarskih stvareh in v vseh ljubljanskih zadevah popolnoma avtonomen (Odobravanje), v političnih pa je vezan na pravila stranke; zlasti je, kar se tiče izvolitve župana, vezan na sklepe izvršilnega odbora S. L. S. (Odobravanje.)
3.	Občinski svetovavci S. L. S. imajo za eno svojih najvažnejših nalog v bodočem ljubljanskem občinskem svetu smatrati boj zoper vsako korupcijo. (Živahni bravo-klici in veliko odobravanje.)
Ena najnevarnejših vrst korupcije je, ako občinski svetovavci sami zajemajo iz sklede, zraven katere sedijo. (Pritrjevanje.) Korupcija najgrše vrste je, če so občinski svetovavci obenem % tudi dobavitelji občine, ako občinski svetovavci dobivajo obenem zaslužek od občinskega sveta. (Tako je!) Zato stoji izvršilni odbor S. L. S. na stališču, da imajo vsi bodoči občinski svetovavci S. L. S. najodločneje in z vsemi sredstvi nastopiti zoper to, da bi kak svetovavec imel zaslužek od občine. (Veliko pritrjevanje.) Tako se bo enkrat naredil konec neznosni korupolji, ki je vladala na magistratu pod liberalnim gospodstvom.
Dr. šusteršič da potem te predloge na glasovanje. Vsi predlogi se z velikim navdušenjem in živahnimi živio-klici enoglasno sprejmejo. Dr. šusteršič nadaljuje:
Zdaj se pa gre za volivni predlog naše stranke. Pri sestavi tega predloga je izvršilni odbor imel samoposebi umevno nelahko stališče. Ozirati se je namreč bilo treba na najrazličnejše želje in potrebe, na to, da so v volivnem predlogu zastopani po možnosti vsi volivni okraji in vsi stanovi. Pri tej priliki razloži govornik temeljna načela novega volivnega reda: da po tem volivnem redu posamezen kandidat nič ne šteje, ampak le stranke, ki postavijo liste, na katere jo vsak volivec, ki hoče s to stranko voliti, absolutno vezan; od vsake liste jih je razmeroma izvoljenih toliko, kolikor odgovarja številu oddanih glasov; nadomestnih volitev ne bo, ker ima vsak izvoljeni
kandidat svojega namestnika, oziroma namestnike, in se občinski svet vsaka tri leta popolnoma na novo izvoli. Potem pa preide govornik na listo S. L. S. in poudarja, da se je izvršilni odbor po možnosti oziral na vse potrebe in željo. Nato prečita govornik listo 1. razreda:
I. Volivni predlog Slovenske Ljudske Stranke za I. (prvi) volilni razred:
1.	Ivan Kregar, hišni posestnik, pa-sar, predsednik deželnega obrtno-po-speševalnega urada in podpredsednik trgovske in obrtne zbornice, Elizabetna cesta 3.
2.	Dr. Detela Fran, c. ki-, vladni svetnik in gimnazijski ravnatelj v p., Sv. Petra cesta 97.
3.	Bahovec Josip, trgovec in posestnik, Sv. Jakoba trg (3.
4.	Rojina Anton, mizar iu posestnik, Kolodvorska ulica 8.
5.	Srebot Ivan, črevljar in posestnik, Ravnikarjeva ulica 15.
6.	Večaj Alojzij, pečar in posestnik, Veliki Stradon 9.
7.	Škof Franc, posestnik, Karunova ulica 12.
8.	Lampert Martin, prevoznik, trgovec in gostilničar, Kolodvorska ulica 31.
9.	Leskovic Franc, posestnik, Sv. Florijana ulica 1.
10.	Toman Feliks, kamnosek in posestnik, Resljeva cesta 30 .
11.	Kump Matija, c. kr. stotnik v p., Mestni trg 23.
12.	Pust Franc, tesarski mojster in posestnik, Streliška ulica 29.
13.	Simončič Leopold, mokar in posestnik, Sv. Petra cesta 44.
14.	Sedmak Josip, posestnik, Vr-liovčeva ulica 11.
15.	Zoreč Franc, trgovec in posestnik, Sv. Martina cesta 23.
16.	Zalar Rudolf, zeljar in posestnik, Cerkvena ulica 11.
17.	Sušnik Ivan, stolni kanonik, Pred škofijo 17.
18.	Peterca Franc, posestnik, Dunajska cesta 41.
19.	čeč Karol, faktor in posestnik, Gruberjevo nabrežje 6.
20.	Kalan Andrej, prelat, Poljanska cesta 34.
21.	Pezdir Matija, posestnik, Karolinška zemlja 7.
22.	Mesar Ivan. posestnik, .Sv. Florijana ulica 23.	*
23.	Terdina Ivan. izvošček in posestnik, Slomškova ulica 21.
24.	Velkavrh Pavel, mokar in posestnik, Rimska cesta 3.
25.	Kranjc Andrej, kramar in posestnik, Trnovska ulica 13.
26.	Kante Kajetan, posestnik, Karolinška zemlja 5.
27.	Povše Franc, posestnik, deželni poslanec, Komenskega ulica 11.
28. Dr. Pegan Vlad., odvetnik in deželni odbornik, Hrvatski trg 4.
29.	Jarc Evgen, c. kr. profesor in posestnik, Sv. Petra cesta 62.
30.	Dr. šusteršič Ivan, odvetnik in deželni poslanec, Miklošičeva cesta 6.
Vsi kandidati so z velikim navdušenjem enoglasno sprejeti.
Glede liste II. razreda poudarja dr. Šusteršič uvodoma, da sc je v tem razredu, v katerem je jako močno zasto-
pan uradniški- stan, izvršilni odbor predvsem oziral na uradništvo. S. L. S. sc očita, da ni prijazna uradništvu, kar pa jc seveda navadna liberalna laž. Naša stranka zavzema glede uradni-štva isto stališče, kakor ga zavzema za ljudstvo, to jo, da ima ljudstvo dobrega uradnika j a k o r a d o! (Zelo veliko in živahno pritrjevanje.) Da pa ovržemo vse predsodke, ki v enem delu uradništva v tem oziru proti nam vladajo, smo sklenili na prvo mesto v II. razredu postaviti za kandidata tistega, ki bi ga morali uradniki sami izbrati, ako bi sami volili, namreč načelnika ljubljanske organizacije uradnikov (Živahni bravo-klici), to je:
II. Volilni predlog Slovenske Ljudske Stranke za II. (drugi) volilni razred:
1.	Lilleg Makso, c. kr. višji davčni upravitelj, Slomškova ulica 12.
2.	Novak Tomaž, posestnik, Stranska pot. 7.
3.	Štrukelj Josip, c. kr. višji poštni oskrbnik, Prešernova ulica 11.
4.	Ložar Jernej, krojač in najemnik gostilne, Komenskega ulica 12.
Jevc Ivan, posestnik, Črna vas štev. 34.
6.	Jeglič Janko, mestni nadučitelj in posestnik. Ilirska ulica 27.
7.	Zupančič Josip, c. kr. fin. prok. oficijal in posestnik, Galjevica 5.
8.	Pencrov Ivan, podobar, Kolodvorska ulica 20.
9.	Dr. Dolšak Fran, zdravnik. Stari trg 1.
10.	Weibl Josip, ključavničar, Slomškova ulica 4.
11.	Saclar Adolf, mestni učitelj, Ivorytkova ulica 18.
12.	Zajec Albin, c. kr. rač. oficijal. Poljanska cesta 11.
13.	Trpin Matevž, podobar in slikar, Elizabetna cesta 3.
14.	Dr. Pogačnik Lovro. deželni zadružni komisar, Janez Trdinova ulica štev. 2.
15.	Jevnikar Alojzij, posestnik, Poljanska cesta 4.
16.	Trink Alojzij, mizar in posestnik, Linhartova, ulica 8.
17.	Močnik Ivan, c. kr. žgal. načelnik v p., Turjaški trg 1.
18 Tomec Franc, pozlatar, Streliška ulica 10.
19.	Milavec Ivan. izdelovalec orgel j, Razpotna ulica 8.
20.	Meden Ivan, odvetniški uradnik, Bleivveisova cesta 16.
21.	Rus Franc, društveni tajnik, Turjaški trg 1.
22.	Podboj Ivan, trgovec in posestnik. Sv. Petra cesta, 101.
23.	Wissia.k Alojzij, želez, premik, mojster. Resljeva ccsta 27.
24.	Dr. Mantuani Josip, c. kr. profesor in muzejski ravnatelj, Sodna ulica 12.
25.	Rakovec Ivan, tisk. upravitelj, Kopitarjeva ulica 6.
26.	Remec Bogumil, c. kr. profesor in ravnatelj slovenske trgovske šole, Hrvatski trg 3.
27.	Kralj Anton, tajnik »Zadružne Zveze«, Čopova cesta 10.
28.	Kastelic Josip, krojač, Vodnikov trg 4.
29.	Dr. Žitnik Ignacij, stolni kanonik, Pred škofijo 6.
30. Dr. Lampe Evgen, deželni odbornik, Semeniška ulica 2.
Tudi ta lista se sprejme z velikim in splošnim odobravanjem soglasno.
Kar se tiče lil. razreda, se je S. L S. predvsem ozirala na delavski stan (Veliko odobravanje), ki ima v bodočem občinskem svetu zastopati velike in važne interese, in smo na prvo mesto postavili načelnika največje slovenske delavske strokovne organizacije, predsednika Jugoslovanske Strokovne Zveze (Živahni Živio-klici), to je:
Ili. Volilni predlog Slovenske Ljudska Stranke za III. (tretji) volilni razred:
1.	Dr .Zaje Ivan, zdravnik, Frančiškanska ulica 2.
2.	Kos Fran, delavec, Rožna ulica štev. 3.
3.	Štefe Ivan, časnikar, Kopitarjeva ulica 2.
4.	Šcrjak Jernej, trgovski poslovodja in posestnik, Sv. Florijana ulica štev. 11.
5.	Marinko .losip, c. kr. sodni sluga, Prisojna ulica 7.
6.	Ivoleša Anton, žel. sklad, paznik, Jenkova ulica 14.
7.	Tertinek Fran, žel. pristav, Čopova cesta 10.
8.	Jeglič Ant., prisilne delavnice paznik in posestnik, Stara pot 4.
9.	Bizjak Peter, mizarski pomočnik, Rožna ulica 17.
10.	Globelnik France, strojni pomočnik, Komenskega uilca 5.
11.	Pavšek Makso, tovarniški delavec, Karolinška zemlja 2.
12.	Fras Ivan ,deželni sluga, Pred škofijo 13.
13.	Tomažič Ivan, strojnik, Sv. Pe-tra gesta 72.
14.	Krušič Karol, livar, Grubarjevo nabrežje 6.
15.	Lukman Alojzij, inkasant zavarovalne družbe »Foniks«, Sodna uli ca štev. 1.
16.	Jereb Valentin, kamnoseški pomočnik, Veliki Stradon 7.
17.	Žnidaršič Anton, ključavničarski pomočnik, Kolodvorska ulica 8.
18.	Poženel Franc, strojnik, Razpotna ulica 8.
19.	Kunstelj Andrej, paznik prisilne delavnice. Cesta na Kodeljevo 3.
20.	Lenčič Anton, postrešček, Dunajska cesta 8.
21.	Savenc Josip, mizarski pomočnik, Karunova ulica 4.
22.	Burkeljc Alojzij, želez, pisarn, sluga, Hrvatski trg 4.
23.	Golmajer Jakob, sluga slovenske trgovske šole, Kongresni trg 2.
24.	Korenčan Lorcnc, krojaški po-močnikT Tržaška cesta 4.
25.	Zabukovec Vinko, sluga, Dunajska cesta 32.
26.	Golobič Matija, tovarniški delavec, Prečna ulica 4.
27.	Palovec Lovro, tovarniški delavec, Rožna ulica 27.
28.	Gostinčar Josip, posestnik. Kar-lovska cesta 13.
29.	Ogrič Josip, tovarniški ključavničar, Rimska cesta 2.
30.	Dr. Krek Janez Ev., profesor bogoslovja, deželni poslanec, Prisojna ulica 8.
nad tebe... Pa glej — morda jo je odnesel besni pes, ki se jc priklatil na dvorišče in ki sem ga dala ubiti, da odvrnem nesrečo od tebe. Pes je bil tako sestradan, da ti skuham samo juho iz kosti. Pečenke, mastne pasje pečenke, ne bo . . .«
Hopi je bil obupau. »Ah!« je zastokal, »raje bi bil izgubil devet, žena!« Strah se ga je polotil, da se ne reši več nobene žene, ker je izginila sraka v navzočnosti Soslijini. Vendar je poizkusil še enkrat.
Večerna senca je padala na bogato obdelane njive. Sosli jc sedela na verandi, kadila pipico in vezala čudovite cvetlice v modro svilo. Hopi pristopi k njej in vzklikne: »Pri Konfucijevih nohtih! Ti si bolna, sladka Sosli. Tvoja barva je rmena kakor barva mojega pasu. Stojiš pod neugodnim vplivom Saturna. Suho in mrzlo je prevladalo v tvojem temperamentu. Idi, idi v svojo sobo, zastri okna, ogiblji se rmenega, posebno otožne bele barve se ogiblji. Grem, da ti ne škodi barva mojega pasu. Pojdi, moja solnčnica, v posteljo, jaz hitim, privedem ti najboljšega edravnika.«
Odšel jc naglo. Sosli je gledala za njim. Kaj ji je pripravil ljubeznjivi .nož? Morda jo čaka kak pes v sobi... Žalostna jc sedela na verandi, dokler niso zagrnile sence hiše in polja.
Sosli je stopila v obcdnico, prižgala
luč. Pogledala se je v zrcalu. Njena barva je bila sveža, cvetoča. Sosli se je nasmehnila pikro ... Vzela jo ostanek jedi iz omarice, šla k vratam svoje sobe, odprla previdno in pomolila jed. Ni bilo psa, da bi havsnil po njej. Kaj drugega tedaj. Sosli je stopicala po sobi, dvigala preproge, svetila na vse strani. Ničesar. Tu ni bilo smrti. Pa v postelji? Dvignila je odejo, a vrgla jo je naglo nazaj. V mehki postelji sc je zvijal gad . . .
»Spečem mu ga,« si jo mislila Kitajka, »Hopi ljubi tako kačjo pečenko.«
Poklicala je. služabnico in poslala po mlado podgano v gnezdo. Na nogo živalice je privezala kamenček in jo spustila nato v široki ozkovratni vrč. Vrč je primaknila k postelji. Živalica je zacvilila, gad v postelji se je premaknil in se spustil v vrč... Bilo je kasno, ko se je vrnil Hopi — brez zdravnika. Ko je zagledal na verandi čakajočo ženo, se je ustrašil in za-klical:
»Pomagaj, Konfucij! Zakaj nisi šla v posteljo. Šo bolj si pormenela, ubo-žica. Čing-puja pa nisem dobil doma.«
»Kako bi ne počakala tako dobrega moža? Napravila sem ti juho, da se pogreješ, moje solnce, utrudil si se iskajoč zdravnika. Ne grem v kraj, dokler no večeriaš.«
Peljala, ga. je v obednico. Na mali mizi je stala luč in ko sta sc vscdla, je postavila služabnica pokrito skledo pred Hopi j a. Tisti hip se je premaknila Sosli tako nerodno, da jc prevrgla luč in ko je skočila za lučjo, tudi mizico. Skleda je padla Hopiju v naročje, prijel jo je, cla vlovi svojo večerjo in grozno zakričal.
Sosli je vedela, da ugaja njenemu možu kačja juha —- toda bila jc pozabila skuhati gada ... V tmini je hotela ubežati, pa besni soprog je letal za njo, udrihal po njej, dokler ni padel v krčih na tla.
Sosli je ušla k očetu. Pupu jc javil zeta oblasti. Vešči zdravnik je ozdravil Hopija nasledkov gadovega pika samo, da ga je prihranil še groznejši smrti. Prišel je ukaz iz jasnega cesarjevega dvora, da se naj raztrže Hopi od divjih psov. Deset njegovih sorodnikov naj mu sledi v smrti. Da pa se druži milost s pravico, naj sc nedolžni samo zadavijo. Vsi Hopijevi služabniki naj dobe dvesto udarcev s palico. Novotarski Pupu dobi petsto udarcev in leseni ovratnik skozi tri mesece.
Skozi tri leta pa naj izostane vsaka podpora cesarjevih oddaljenih sorodnikov — prvi mandarin naj se obesi v lastni hiši, ker je vsak odgovoren za dejanja svojega bližnjega.
»Kuku pa je tu, de tebe ni nckol h Lah u Gradišč?« naguvuru me je u nedela pr Štrause pr Bužim grobe ta mal Jaka, kc ma ukul kazine kojnske fige in druga nasnaga u evidenc.
»Kua pa. čin delat u Gradiš pr Lah? Vin mama u našmo ferkelc tud tak, de se člouk na zagifta prec. iz ta permu glažam. Pa tud predeleč m jc ke.«
»Toj prjatu Žane z Iblane je pa kuhan in pečen pr Lah. Kedr sm šc ke pršou, usoli sm pa narajmu tam.«
»Moj prjatu Žane jc pa iz druzga ferklca duma, zatu mu jc Lah bi ua
Tretja lista se soglasno z velikim navdušenjem sprejme.
Dr. Šusteršič nato nadaljuje:
Kandidate smo torej postavili, glavna stvar pa je sedaj, da bodo tudi izvoljeni. Zato je treba, da ne gre samo vsak od vas, ki ste danes tu v tako velikem številu zbrani, sam volit, ampak dolžnost vsakega izmed vas je tudi, da do dne volitve, 23. aprila, pridno agitira in čimveč svojih znancev in prijateljev pridobi za našo listo; zlasti pa je na vas, cenjene volivke, da agitirate, kar se le da (Živahni klici: Bomo!). ker gre se za sveto stvar! (Klici: Tako je!) Do »'3. aprila, to mora zdaj biti naše geslo, ni nobena stvar tako nujna in važna, kakor agitacija za S. L. Š. (Veliko odobravanje.) Agiti-rati, agitirati in agitirati! to je zdaj naše najsvetejše opravilo. Paziti bo treba na nasprotnike, ki bodo poizkušali na vse načine pridobiti in pri-slepariti zase glasove. Zdaj so, tako sem izvedel, naročili toliko kuvert, kolikor jc sploh volivcev v Ljubljani (Veselost) in bodo vsakemu volivcu zaprte kuverte z liberalnimi kandidati vsiljevali, da bi mačka v žaklju kupili. (Klic: Maček je za liberalce!) Poglejte natančno glasovnico, preden jo denete v kuverto! Noben človek nima pravice v vaše kuverte nos vtakniti. Če bi vas kak liberalni agitator nadlegoval, mu pokažite, cla bo pomnil!
Kandidate je naša stranka postavila strogo po demokratičnih načelih, kar priča, današnji shod. (Veliko pritrjevanje.) Nasprotniki tega niso sto-riii. Tako namerava naša stranka sploh v vseh vprašanjih, ki bo o njih sklepal bodoči občinski svet, nastopiti, in zato je agitacija za vas tem lažja. Za posamezne kandidate se zdaj sploh ne gre, gre se le za stranko: ali volimo s S. L. S. ali z liberalno ali socialno-demokratično. Vaše zaupanje ima S. L. S. (Viharno pritrjevanje in ploskanje.) Zato nobeden ne bo tako nespameten, cla bi poslušal neumno govorjenje plačanih liberalnih agitatorjev ali pa da bi se kaj oziral na to, kar se bodo liberalni časopisi clo dne volitev lagali in obrekovali. Kako neumen je človek, ki na to kaj da! (Klici: Bes je!) To je papir in tinta! Zato se nobeden ne bo dal zbegati, ampak se danes trdno zaveda: Jaz sem pristaš S. L. S. In za to stranko grem v boj! (Burno odobravanje.)
Zato na delo, v boj, na zmago!
Tem besedam načelnika S. L. S. je sledilo dolgotrajno navdušeno ploska-aje in pritrjevanje, nakar se je impo-zantni shod zaključil.
DrZavnozborsko volivno gibanje.
Iz Zadra se poroča, da so izjavili dosedanji poslanci Perič, Ivaniševič in Smodlaka, da ne sprejmejo nobenega mandata več. Perič radi visoke starosti noče več posegati v politiko, dr. Smodlaka se pa hoče posvetiti izklju? no odvetništvu. Na njegovem mestu bo kandidiral župan Mihaljevič.
š Kandfdatje Štajercljancev. V slovenjebistrlško-konjiškem okraju bo na program ptujskega »Štajerca« kandidiral Ludvvig Kresnigg, znani krč-mar, renegat in večni kandidat s Čreš-njevca. Govorilo se je tudi o Štigerjevi
poka. Kua pa je pr Lahe kej tacga, de b mogu tud jest ke liodet, Jaka?«
»I, muska mama tam. Bcrt je pu-Stavu not za naša zabava en kostn, ke muska špila, pol en gramofon, ko tud muska špila in učaseh tud za en groš, 5e ga skus ena šprajna vajn vržeš, sera ukrogla. zapoje--<-.
»Prava reč! Tu mama tud u naš-mo ferkelce -----«
»Čak no, de izguvarim. Za ub ne-deleh iu pr^znkeh je pa zadn čas bert aajeu tud enga prefesarja, de nas zabava in pridga ket kašn raztrgan doh-tar; pa še groša nam ni treba vajn metat, ampak sta iz birtam tku zglihala, :le dubi useli pu litra vina al pa dve kruglce pera in pa en ta mal golaž, Kedr nastop in tu mama tak špas, de je za počt, pa še nč nas na kusta.«
»No, tu jc že neki. Pa kej pametn-puve tist prefesar?«
»Pe na! Kua če pametnga puve-dul ? A misleš, de mi zaiu h Lahe u Gradišč hodma, de b pametn ratal? Na oodna »itn! Če čma mi kej pametnga slišat, grema u cerku k pridg, ne pa h Lahe. Mi grema zatu ke, de mama kašn špas.«
Kua vam pa pol prpouduje, de je tku .špasn?«
»1, use sorte! Učeri na Marijin praznk je prpoudvou neki ud eneh me-(jonu, zravn je pa take k silite rezu, kokr de b mu edn dau kuprive za pu-duhat.«
»T 'd meliohu d v Lahe guvort. tu
kandidaturi, a mož je že prestar. — V niariborsko-ljutomerskem okraju bo proglašen za kandidata »neodvisnih kmetov« bivši zemljiški knjigovodja v pokoju, Senekovvitsch. Košar iz Gaste-raja v Slovenskih goricah je baje odklonil ponujano mu kandidaturo, istotako nekdanji »vzorrodoljub« Kram-berger iz Gočove. — V ptujskem okraju bo prevzel težave nemškutarskega kandidata pek Ornig ali pa Bepa iz Črne gore, tu pa samo »pro forma«. Javna tajnost namreč jc, da. obstoji že sedaj kompromis mecl Plojem in Štajecijan-ci. Kaj pa, če se opečejo oboji!? — Kandidata postavijo Štajercijanci tudi v slovenjegraškcm in šmarskem okraju. Kdo bo šel po kostanj v žerjavico za renegate, se še določi.
š Slovenska liberalna stranka na štajerskem jo sklicala za velikonočni ponedeljek sestanek zaupnikov, kjei se bodo postavili kandidati za bodoče volitve. Govori se, cla dosedanji poslanec Roblek ne bo več kandidiral. S. K. Z. je odklonila predlog društva »Sloge«, nc postaviti dr. Ploju protikandidata.
š Odbor katoliškega konservativnega kmečkega društva za štajersko
se je v svoji zadnji seji bavil s prihodnjimi državnozborskimi volitvan^, Prijavile so se sledeče kandidature: Mihael Schoisvvohl, dekan Franc Pri-sching, Filip Geissler, Janez Toma-schitz, Franc Huber, Alojzij Schvvei-ger, Franc pl. Morsey, Janez Krenn, Franc Wagner, Ferdinand Berger in Franc Hagenhofer. — Glede skupnega postopanja s krščanskimi socialci v mestih in trgih so se sprejeli tozadevni sklepi soglasno. Odbor se je načelno izrekel za kompromis vseh meščanskih strank proti socialni demokraciji. Omenimo naj še, da se dosedanjega zastopnika 14. volivnega okraja viteza pl. Pantza ni vzelo v kandidatno lsito.
Razdelitev goveje živine po znižani ceni v letu 1910. Deželni odbor kranjski je nakupil v letu 1910. 217 glav plemenske živine, in sicer: Na K r a n j s k e m 3 bike montafonske pasme za 735 K, 6 bikov murpoljske pasme za 1757 K 98 vin., 10 bikov pinegavske pasme za 3850 K in 1 bika simodolske pasme za 307 K; na Tirolskem 24 bikov simodolske pasme za 12.520 K; na Pred-a r 1 s k e m 10 bikov montafonske pasme za 6165 K; na S o 1 n o g r a š k e m 27 bikov pinegavske pasme za 13.315 K; skupaj 81 bikov za 38 679 K 98 vin. — Na Kranjskem 10 krav, oziroma telic pinegavske pasme za 3600 K; na Tirolskem 55 krav, oziroma telic simodolske pasme za 39.382 K; na P r e d a r 1 s k e m 38 krav, oziroma telic montafonske pasme za 27.728 K; na. S o 1 n o g r a š k e m 33 krav, oziro-da telic pinegavske pasme za 19.162 K; skupaj 136 krav, oziroma telic za 89.872 kron. — Skupna nakupna cena za bike in krave znaša 128.551 K 98 vin. — Od 81 bikov razdelilo se jih je le 64, medtem ko jih ie 17, v vrednosti 5703 K, ostalo na dež. pristavi v Goričanih, in sicer iz vzroka, ker so bili za plemeni-tev še premladi. Ostalo plemenske živali so se razdelile po posameznih poli-
more bt pa res špasn. Kua je pa še kej druzga puvedu?«
»Pol je prpoudvou, de je zatu tku drah mesu u Iblan, ke ga tucl klere-kalci jeja. Je reku: če b klerekalci na jedi mesa in drugeh takeh dobreh rči, pa b lohka mi pu cen in pa dobr živel. Zato pa — je reku — dol s klerekalcem. vn s klerekalcem!«
»Pa je kej douli guvuru tku?«
»Še precej en čas je žlebedrou in iz rukam upletu ukul sebe, kokr kašn kojn iz repam, kedr sa muhe le preveč nadležne. Pol, ke mu jo kelnarca pr-nesla golaž in ga. pustaula. pred nega na miza, je pa jejnu, kokr de b udrezu. Jest na vem, ai mu je biu perejon pre-mejhn, al mesu pretrd. Kratk in mal: prefesar je jejnu guvort in začeu tiste kite iz zosa puberat in žvect, zatu je začeu pa gespud placrešpchtar burke ugajnat, de sma' se tku smejal, de sm mislu, de uma usi pupokal.«
»Ja, kaj tud placrošpehtar zahaja h Lahe u Gradišč?«
»Kukupade! Sej placrešpchtar je ja derehtar, al predsednk ud ušli teh kumedjontarju, ke hodja pu uštarijah Idi zabavat; pol more bt ja zraven, de vid kuku se kej ta al pa un zadrži, in če upeša, pa de mu prskoč na pumuč.«
»Aha, zdej te Šele znstopm! Ti maš tiste naprednakarske shode u misleh. Oh. ti s tud ena čenča!«
»Čenča gor al dol; špas je pa le, pa noj se žo temu špase reče tku al pa tku.«
»Pa se t lub liodet tu DuSluSal in
tičnih okrajih, kakor kaže sledeči izkaz: Metlika 1 bik za 670 K, 1 krava, ozir.
telica za 7S0 K; Kamnik 11 bikov za 5750 K, 12 krav, ozir. telic za 6630 K; Kočevje 5 bikov za 3000 K, 4 krave, ozir. telice za 2430 K; Ribnica 9 krav, ozir. telic za 7380 K; Kranj 6 bikov za 3440 K. 7 krav, ozir. telic za 4004 K; Škofja Loka 2 bika za 1150 K, 5 krav, ozir. telic za 2848 K; Tržič 1 bik za 410 K; Mokronog 11 krav, ozir. telic za 7180 kron (od teh se je oddalo 7 za celo nakupno ceno 3945 K); Litija 3 bike za 1870 K, 2 kravi, ozir. telici za 1150 I\; Višnjagora 1 bik sa 100 K; Ljubljana (mesto) 1 krava, ozir. telica za 720 K; Ljubljana (okolica) 4 bike za 2485 K, 32 krav, ozir. telic za 20.357 K; Vrhnika 8 bikov za 4497 K, 9 krav, ozir. telic. za 6310 K; Cerknica. 2 kravi, ozir. telici za 1300 K; Idrija 1 krava, ozir. telica za 860 K; Logatec 3 biki za 1736 K, 10 krav, ozir. telic za 6860 K; Novo mesto 4 biki za 985 K, 2 kravi, ozir telici za 1440 K; Trebnje 1 bik za 320 K, 3 krave, ozir. telice za 2450 K; Žužemberk 2 bika za 707 K 98 vin., 5 krav, ozir telic za 3718 kron; Ilirska Bistrica 5 krav, ozir. telic za 3645 K; Postojna 3 biki za 1377 K, 3 krave, ozir. telice za 2140 K; Senožeče 2 bika za 942 K, 1 krava, ozir. telica za 420 K; Vipava 4 biki za 1942 K, 5 krav, ozir. telic za 3850 K; Radovljica 3 biki za 1295 K, 6 krav ,ozir telic za 3400 K. — Skupaj 64 bikov za 32.976 K 98 vin., 136 krav, ozir. telic za 89.872 K.
Vstala v Albaniji.
Sedanja vstaja v Albaniji je zato zanimiva, ker se bijejo Turki in vstaši ob črnogorsko-turški meji. Kraj Tu-zi, ki je zdaj ob albanski vstaji tolikrat imenovan, je le nekaj tisoč korakov oddaljen od črnogorske meje. Prezreti se tudi ne sme, da je pozval že pred dobrini mesecem črnogorski kialj črnogorske rezervnike pod orožje. Splošno se sodi, da bi Črnogorci radi dobili nekaj turške zemlje. Srbi pa celo sodijo, da pripravlja Čmogora večjo akcijo proti Turkom, vsled česar bodo pričele tudi srbske čete živahneje delovati. Belgrajske »Beogradske Novi-ne« celo poročajo iz Carigrada, da je ruski poslanik Carikov nevoljen, ker je Turčija prijazna trozvezi in da dela na to, da sklene Turčija zvezo balkanskih držav in se ji pridruži. Če bi tega Turčija ne storila, bi svetoval Čarikov balkanskim državam, naj obračunajo s Turčijo in bi Rusija s svojimi prijatelji in zavezniki preprečila vsako vmešavanje v boj na Balkanu.
O bojih albanskih vstašev s Turki so došla. sledeča poročila:
Pri Tuziju poraženi Turki.
Iz Cetinj se poroča, da je trajal boj med vstaši in turškimi vojaki pri Tuziju dne 6. t. m. od ranega jutra do poznega večera. Boj je bil hud in strasten. Turki so streljali iz topov. Vstaši so zopet osvojili Dečič in vse postojanke pri utrdbi Šipcanik. Turki so se morali umakniti v utrdbo.
Turki zasedli črnogorsko mejo.
Drugo poročilo iz Cetinja pa slove o ravno prej navedenem boju: Boji za Šipcanik in za goro Dečič so se bojevali z menjajočo srečo. Turki so te posto-
že dupoune gnar zapraulat pu uštarijah, in tu zdej, ke je taka dragina?«
»Prsmoda! Sej iz tem mi glih dragina pregajnama, je reku prefesar pr Lahe in placrešpehtar mu je tud pu-trdu.«
»Tok ti misleš, da se iz pjančevaj-liam dragina pregajna in udpraula?«
»Jest na vem, al prefesar je tku trdu in on more že vedet ket prefesar, ke je zatu tle, de druge navedne Idi, kokr sm jest, pudučuje. Neki more bt pa že res na tem, zatu ke jest tu sam pu seb vem: kedr se ga mal bi nale-zem, useli puzabem na usa dragina in tud pumajnkajne in dragina kvarterju s dost h src na ženem, ampak se kar zavalim kam u trava, pa je ush skrbi konc. Veš, pa tih bod ud tega, de na uja tega mitlna preke clragin tud kle-rckalci zvedl. Prefesar in placrešpchtar sta praula., de sa pousod klerekaln špejoni, ka špejuneraja, kuku b se ud nh iipvadi dragina progajnat in me-ljone šparat.«
»Nč se na boj, Jaka! Tiste meljo-ne, ke jh u ta placrešpehtar in prefesar pršparata, jm ni nubedn fouš. Buh nej jm jh pužegna.«
»Pst, pst! Če ud vouka guvariš, pa vouk pride!« zašeptou m jc Jaka na ušesa in se h men stisnu. »Viš, tamla pa. gresta! Uba sta: placrešpehtar in prefesar. Buh ve, Če ja uta not zavila in začela tucl tle pr Bužim grobe špase ugajnat?«
Placrošpehtar in prefesar sla ja res naraunast zavila b Š transe: na ud
janke zopet zasedli tako, da na potu iz Tuzija v Skader ni več Albancev. Turki so zasedli s pehoto in artiljerijo črnogorsko mejo, da onemogočijo Albancem beg v Črnogoro. Po boju, ki je trajal cel dan in med katerim so cel čas pokali topovi, se je, posrečilo Turkom, cla so potisnili Albance, ki so metali tudi ročne granate, v notranjo deželo. Kljub temu je pobegnilo veliko Albancev v Črnogoro. Ker nimajo Albanci svojih bolnišnic in nc ranocelnikov, prinašajo ranjence v črnogoro tako Turki kakor Albanci.
Boj pri Kastratiju.
Iz Skadra se poroča, da so izgubili Turki v zadnjem boju pri Kastratiju 15 mrtvih in 200 nevarno ranjenih. Več tisoč Albancev je zbežalo na črnogorsko ozemlje.
Boj pri Mojkovacu.
Vstaši so se zbrali pri Dinozeju.
VstaŠke čete so se zbrale tudi v majko-vaški okolici. Proti njim odposlani turški oddelek so presenetili z napadom. Turki so imeli znatne izgube, a končno so le pognali Albance v beg Vstaši nameravajo napasti Kolašine.
Po svetu.
Kako nastajajo mode. Zanimivo
je, kako so nastale razne mode na Angleškem, odkoder so se prenesle skoro po vsem modernem svetu. Vzemimo n. pr. modo zavihanih hlač, ki je nastala nekega dne pri dirkah v Askotu. Princ Edvard, poznejši angleški kralj, je bil posetil konjarno. Da si ni onesnažil hlač, si jih je zavihal. Prišedši iz ko-njarne ie bil pozabil zravnati si hlačni-ka. To je zadoščalo: pol ure pozneje jo na stotine gigerlov nosilo zavihane hlače, dasi je sijalo toplo sobice in ni bilo niti sledi kakega blata. Tucli sedanja angleška kraljica - mati je večkrat nehqte vplivala na. modo., Nekoč je odvzela malemu, takrat sedemletnemu, vojvodi York palčieo iz rok, ker je svojim sestricam nagajal ž njo. Obdržala je palčieo v roki tudi pri promenadi v parku. To je zadostovalo: najelegant-nejše mis so začele pri promenadah nositi palčice v rokah! V Londonu je običaj, da se nosi palico samo podnevi ker je tudi kralj zvečer ni nosil. Ko je leta 1895. vladala na Angleškem agrarna kriza, je nastala moda, da se je elegantni svet vozil izključno samo v vozovih tretjega razreda; seveda so bili vsi oblečeni po najnovejšem kroju Kmetje so debelo gledali, ko so se v njih družbi vozili bogatini, lordi, vojvode in finančni knezi. Slična moda je zavladala na Francoskem drugega dne po izbruhu nekega velikega financijel-nega. kraha. — Najbogatejši ljudje so hodili kakor reveži na nekak »golaž« in so sc oblačili v ponošene obleke.
Mažari za svoje časnikarje. Mažar-ski časnikarji so te dni slavili 301etnico svojega časnikarskega pokojninskega zaklada. Ob tej priliki je imel odboi pokojninskega zaklada sejo, v kateri se je konstatiralo, da ima omenjeni zaklad danes 2,700.000 K imovine. V teku 30 let se je izplačalo pokojnin do 300 tisoč kron, za odgojo sirot umrlih časnikarjev 200.000 K, poleg tega pa so se tudi podpirali bolni in potrebni časni-
špasu ni blu nč za videt, ampak usedla sta se u on kot za miza in placrešpehtar je iz rinka putrku na en prazen glaš:
»Kelnarca! Pu litra ta bulšga pu osmnajst, pa en perejon pohanga argentinskega kiclna in dva pešteka!«je puklicu in začeu tku gledat ukul sebe pu ldeh, de sm res mislu: zdejzdej u ustou in začeu spet dragina pregajnat, pa ni blu nč, sam puprasku se je za ušesni in začeu spet zamišlen gledat precl sebe.
»Kua se pa ti dons zmeri čohaš? Cela pot te že upazujem. A maš uši?« prašu je prefesar placrešpehtarja in se ubliznu, kc je slišu ud pohanga argentinskega kiclna in dveh pešteku.
»Jest nč na vem, kua je tu. Udkar se ulačem pu use sorte pajzelneh tle pu Iblan in klerekalcem kaša piham, me use srbi in grize.«
»Ti, tu je pa frdohtn! Kua pa, Čo s res kej nalezu?«
»Nemugočga ni nč dondons. Med puslušauci na našeli .prjatelskeh' pu-govoreh se vidja učaseh že lak junaki, de vem, de sa bli ta nar mn že pu ene šterkat pu nadoužnem zašit, Buh vo kulkat pa pu zaslužcjn in na nahtere teh prjatelskeh pugovoru se je nabral tulk tem neb ekseste.nc, de sma mogl pr belino dneve luč pržgat; mene pa kt nekdajnega žvinskega dohtarja se že tkualtku žvalce raj primeja, ke veja, do jh znam pehondlat, kokr na drugcli na vn dneh Idi«
17278114
kaiji. Pokojninski zaklad plačuje lepe pokojnine. Tako bo šlo letos 15 časnikarjev v pokoj, kojib vsakdo bo dobival 2400 K letne pokojnine. Pokojninski zaklad ogrskih časnikarjev je dobil preteklo leto poleg vplačane članarine nad 60.000 K darov. Kakor je razvidno iz izkazov časnikarskega zaklada, so ustanovili zaklad s svojimi doneski vlada, mažarski bogataši, industrijci in trgovci. Ob priliki jubileja dobiva zaklad velike darove. Že prvi dan jubileja so darovali: Ogrska hipotekama banka 4000 K, »P. Lloyd« 4000 K, baron I,. Solymossy 2000 K, budimpeštanska električna centrala 4000 K, trgovski minister Hieronymi 4000 K, zavarovalna družba »Riunione Adriatica« 4000 K itd. Enake vsote so došle od neštetih podjetij, bank, zasebnikov, poslancev, pa tudi državni zbor namerava dati svoj oboi, da podpre svoje časnikarje.
Plačilo za proticerkveno politiko na Francoskem. Nasilno francosko vlado, ik se je znala tako lisičje izviti rešitvi socialnih vprašanj s tem, da je v francoskem ljudstvu zbudila kulturni boj proti cerkvi, doleti gotovo plačilo. Z milijardo zaplenjenega cerkvenega premoženja ni nič in delavci so začeli zdaj ropotati proti prostozidarstvu in kapitalistom. 4. aprila se je vršil v Parizu velik delavski shod, na katerem se je ostro napadalo prostozidarstvo, kapitalizem, posebno pa Rotšild. Na shodu se je sprejela resolucija, ki pravi, da so se proletarci odločili živeti od boljše hrane, kakor je protiklerikali-zem. Kakor se kaže je »farška kost« ki jo je vlada ljudstvu vrgla, že do kosti oglodana.
Mizerija v združeni Italiji. V Rimu So se vršila pretekli četrtek in petek velika delavska zborovanja proti naraščajoči draginji. Delavci so naredili po mestu velike obhode, v katerih so nosili table z napisi: »Boj proti draginji!« »Proč s špekulanti!« Na zborovanjih se je povdarjalo, da so se živila za 50 odstotkov zvišala, med tem, ko se je plača komaj za 5 odstotkov izboljšala. Med tem ko praznuje Italija SOletnico svojega združenja z velikim pompom, ki bo požrl milijone in se odeva. s sijajem noč in dan, pa ljudstvo v Rimu strada. O Italia unita!
Katoliški duhovnik pregnan v Rusiji. Iz Varšave poročajo, da je ruska vlada izgnala za tri leta Arhangelsk rimsko - katoliškega duhovnika Gero-simovica zaradi njegove propagande v korist Poljakom.
Grozno maščevanje nad policistom. Iz Varšave poročajo dne 29. marca, da so si teroristi zopet novo žrtev izbrali med ondotno policijo. Policista Karkova, ki je pred kratkim naznanil oblastim neko zborovanje teroristov, so našli pred par dnevi ponoči grozno razmesarjenega na neki varšavski ulici. Imel je prerezan trebuh, oči iztak-njene in ustnice skupaj sešite. V čelo je imel zabit žebelj, na katerem je vi-
»Ti, če je pa tku, se nam u pa treba enkrat mal uprat.«
»Pral se uma pa pu vulitvah, ke ti bi čas.«
Tku sta se puguvarjala prefesarin placrešpehtar tulk časa, de sta s z argentinskem pohanem kiclnam usta za-mašla.
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
Mojem prjatlam.
PrmejŠ, kuku je Miha Plut; zdej zadne čase name hud: ta narrajš b me pužeru; ke mam pa jest preveč kusti, on pa u zubeh mučan prou ni, h me lož na meh uderu.
'Če me zagleda tam al tle, u nem tegota kar zavre, in jeze kar zapiha. Nuge se zašebeja mu, izadere sc ket kakadu ta Rožnkauken Miha.
'In Ribnkar, ta mož kusmai, zakleu sc jc tucl tauženkat, de ukul me u prnesu. On scer ni glih tku napčn fant, če prou je Plutu adjutant, pa jest se ga um že utresu.
Na me je hud tud tist bau-bau, kse u »Jutre« večkrat name sprau, pa brez pusebne sreče. tTud ta b m rad kar urat zaviu, sevede, če b jest. purman biu, tku pa sam sebe uleče.
3ost mam kurajža, jest mam šnajd; če rečeni sam: »fantički, ha jel!« šli uja, ket de b pihtiu. Kaj šc le z niin b biu tekat, če b pršou tkula ud uzad pa prou pušten zakihnu
Boltatu Pepe.
sel kos papirja $ sledečim napisom: »Oči ne smejo vidoti, hinavska usta ne govoriti. To naznanjamo z lastno krvjo izdajalca vsem zasledovalcem, ki bi hoteli nas izdati. Vsem grozi enaka usoda. Zveza maščevanja.« To besedilo je bilo napisano s krvjo umorjenca. O živinskih morilcih ni sledu in vlada med policisti vsled tega zločina lahko sumljiv strah, ker jih istotako lahko zadene roka »Zveze maščevanja«.
Poročna darila milijonarjev. V San Franciscu sc je pred dnevi z velikim sijajem praznovala poroka multimili-jonarja Crockerja s Heleno Travin, hčerjo tovarnarja sladkorja Williama G. Invina. Svatje so bili skoro izključno sami milijonarji in gotovo, da so vsi poslali nevesti lepe darove za poroko. Oče je daroval hčeri za 4 milijone dolarjev vrednostnih in državnih papirjev, medtem ko je ženin kupil svoji bodoči ženi krasen kinč biserov in sijajno veliko posestvo na deželi. Od svoje matere je dobila nevesta lu-ksuriozen avtomobil, gostje pa so darovali male spomine v obliki dragocenih biserov, draguljev, dragocenih starih porcelanskih stvari in drugih umetnin. Mladi mož, ki jc bil tako srečen, da jc dobil to nevesto, razpolaga s 40 milijonov premoženja.
V Londonu zginevajo konji. Iz Londona poročajo, da bodo do poletja izginili z londonskih cest vsi konjski omnibusi ter se umaknili motornemu prometu. Omnibusno podjetje, ki je imelo prej 23.000 konj, ima sedaj samo še 2000 konj. Za časa kronanja kralja bo podjetje dalo omnibuse v najem družbi za ogledovanje dekoracij in iluminacij ter je določena, cena 5 gvi-nej (125 K) za vsak omnibus.
Bonaparte igra Napoleona. V Man-chestru prirejajo te dni gledališko igro, ki je naslovljena »Bonaparte« ter je junak te igre slavni Napoleon. Igra sama kot taka nima nobenega literarnega pomena, vendar pa je jako dobro uspela. Vzdok temu uspehu pa ni bil toliko v igri kot v igralcu junaka Napoleona I. To glavno vlogo je namreč igral pravi in živi Bonaparte, sorodnik, četudi daljnjj, velikega cesarja. Ta Bonaparte je pravnik enega Napoleonovih bratov in gotovo je prvič v zgodovini, da je Bonaparte. na odru predstavljal velikega Bonaparteja.
Koliko je veljala ena tiskarska napaka. 200 let je že od tedaj, ko je nek angleški tiskar izdal prevod sv. pisma. Ob tej priliki se mu je dogodila tiskarska napaka, sedma božja zapoved se je namreč glasila v tem sv. pismu: »Poželi imetja svojega bližnjega.« Danes bi popravek napake ne veljal mnogo. Stran, na kateri je bila ta napaka, bi se nanovo natisnila. Takrat pa je bilo drugače. Izdajatelja je obsodila oblast vsled te napake na 300 funtov šterlin-gov globe, t. j. 7500 Iv in uničili so mu vsa natisnjena sveta pisma. Od one naklade je ostal samo eden izvod, ki je sedaj v britskem muzeju.
Strahovi v grobnici. Iz Bukarešta poročajo 29. marca, da je na tamkajšnjem pokopališču krasno izdelana grobnica že izumrle patricijskc rodbine Popeanu. Grobnica je sezidana v obliki kapele in desno ter levo dolgega hodnika, na čegar koncu je oltar, stoje krste umrlih članov rodbine. O tej grobnici kroži že dalje časa med ljudstvom vraža, da v njej straši in cla se ponoči med 12. in 1. uro vsakemu, kdor pride v grobnico, ki je vsakomur pristopna, pokaže menih z dolgo, valovito brado ter zvabi obiskovalca z ne-odoljivo silo za oltar in izgine ž njim za vedno. Na ta način je izginilo že več oseb, pripovedujejo ljudje, ki so šli vsled radovednosti v grobnico. Pred par dnevi se je govorilo v neki družbi mladih ljudi o tej pravljici in kmalu je došlo do stave. Dijak Varnas se je namreč ponudil, da gre ob kritični uri v grobnico. Prijatelji so ga morali čakati pri velikih železnih vratih. Pretekle pa so četrt ure in cele ure, toda Varnas se ni povrnil iz grobnice. Prestrašeni so pohiteli mladeniči k policiji ter vso stvar naznanili. Ko jc policija udrla v grobnico, našla je Varnasa ležati na tleh pred oltarjem, in sicer mrtvega. Došli zdravnik je konstatiral, da ga je zadela srčna kap, bržkone vsled prestanega groznega strahu, ki je nastal vslecl domišljije.
Žalosten jubilej. Iz Brna se poroča: N' torek se je na poti iz Vranove avtomobil stavbenika. Matejke na nekem ovinku zaletel v drevo ter se razbil. Potniki poročniki Leopold Novotny, njegova žena 211etna Marija, žena stavbenika Matejke in on sam so bili vrženi pod avtomobil in težko ranjeni. Matejsko je kmalu nato umrl, ne da bi došel do zavesti. Poročnik si je razbil lobanjo ter jc še isto noč umrl. Edino stavbenikova žena bo ozdravela.. Ma-tejko je hotel naslednji dan proslaviti oblclnico svoje poroke, na so se odne-
U ..i	•	•
ljali v Vranovo, kjer je bil poročen in kjer so hoteli svečano proslaviti to obletnico.
Krvavo maščevanje po tridesetih letih. Iz Pariza poročajo: V San Remo je bil obsojen nek Španec na 30 let v prisilno delavnico. Ko je prestal že 22 let kazni, je prosil za pomiloščenje. Vlada pa je prošnjo odklonila. Ko je po tem dogodku prišel nekoč sodni zdravnik k njemu v ječo, ga je napadel ter mu prizadel več ran z nožem. Preživel je še nekaj let v kaznilnici in končno tudi v neki norišnici. Pred nekaj dnevi se je povrnil v domovino. 31. marca pa je zaklal svojo svakinjo, nekega orožnika in tri druge osebe, ki so proti njemu svoječasno pričale obtežilno.
Nesreče v ameriških rudnikih. Iz Harrisburg, Pa., poročajo: Glasom poročila državnega urada za rudarstvo se je lansko leto ponesrečilo v pennsyl-vanskih premogovnikih 1125 delavcev. Premoga se je pridobilo 231,966.070 ton, in sicer 148.696.776 ton mehkega in 83,269.294 ton trdega premoga. V premogovnikih, kjer pridobivajo mehak premog, je ponesrečilo 527 delavcev, v okraju, kjer izkopavajo trd premog, pa 598. Na 1 milijon mehkega premoga se računa 354, na 1 milijon trdega premoga pa 7-18 človeških žrtev. Povprečno se ponesreči v pennsylvanskih rovih manj delavcev, kakor po drugih ameriških državah ali pa v Angliji. Povprečno se ponesreči 4 85 odstotkov.
Ponesrečena šala. Neki neznanec je 26. t. m. potegnil vodstvo Franc Jože-fove bolnišnice na Dunaju, češ, da obišče bolnišnico velika znanstvena komisija; notranji minister, dva na-mestniška uradnika in več vseučiliških profesorjev. Za komisijo so vse pripravili, a končno so dognali, da jih je neznanec. pošteno potegnil; a ker ni bil toliko previden, da bi bil pravočasno odnesel pete, so ga aretirali.
Velikanski dobiček severoameri-škecja jeklenega irusta. Iz poročila, ki ga je izclal predsednik ravnateljstva United States Steel Corporation v Ga-ry, Ind., izhaja, da jc imel severoame-riški jekleni trust lota. 1910 726,945.174 dolarjev dohodkov. Ker so znašali obratni stroški 529,215.788 dolarjev, preostaje čistega dobička 174,745.636 dolarjev. Od teh se je pripisalo k rezervnemu zakladu 10,722.382 dolarjev in znaša rezervni zaklad zdaj 164 milijonov 143 tisoč 157 dolarjev. Po odpisu 50 milijonov za razdolžni dolg itd. je ostalo še 62,270.631 dolarjev za razdelitev med delničarje, ki dobe 12x/ood-stotno diviclendo. Kompanija je imela 218.435 delavcev in je izplačala na zaslužkih 174,955.139 dolarjev. Jekleni trust poseduje 81 malih parnikov, 120 čolnov, velik oceanski parnik in dva vlačilna parnika. Tucli kontrolira trust 3500 milj železnic. Samo v dveh letih poprej je imel jekleni trust večji dobiček, kakor lanskega leta.
Ženske v obrti. Mlada švedkinja, gelčna. Marija Storrenson, je otvorila v Stockholmu mizarsko delavnico, v kateri so zaposlene izključno ženske. Storrcnsonova obrača posebno pozornost, izdeljavi dobrega in solidnega pohištva za delavske sloje. V njeni delavnici se stremi tudi za tem, da more posamezni komad pohištva po možnosti služiti večim svrham, ter da je okusno in praktično narejen. Storrcnsonova je izumila že več take hišne oprave, ki se odlikujejo z izvanredno praktičnostjo, tako da je vsled tega zelo zaslovela.
Pospeševanje ladjedelstva na Švedskem. Švedskemu parlamentu je bil predložen zakonski načrt za pospeševanje ladjedelništva na Švedskem. Prvo loto se namerava žrtvovati v ta namen 450.000 K. Poleg znižane carine za ladjedelniške potrebščine bodo dobile ladjedelnice premije po 17 K za vsako ladijsko tono, ki jo zgrade, to je približno 100 kubičnih čevljev ladijskega prostora. Ako pa sc bo porabilo za grajenje ladij najmanj polovico materiala švedskega izvora, se izplačuje za bru-totono premijo 25 K.
Židje v New Yorku. Židovske organizacije v New Torku so sklonile, naprositi ne\vyorškega guvernerja Di-xa, da se zgradi na vzhodni strani mesta New Torka židovska orožarna. Govorniki so pri dotični skupščini nagla-šali, da hi židje ustanovili svoj polk, ako bi imeli orožarno. V neki drugi resoluciji poživljajo židje predsednika Tafta in njegovo vlado, da imenuje židovske kaplane za armado in mornarico. Sedaj služi v ameriški armadi in mornarici 1000 Židov. Tudi se jc sklenilo, prirediti v Ne\v Torku vsako leto židovsko parado. Neki govornik je omenil na nekem židovskem shodu, da bode židovska parada sijajnejša, kakor je parada Ircev na praznik sv. Patric-ka. V Ameriki je vse. mogoče.
Cena čaja jo v Londonu za polovico Doskočila.
Dohodki vladarjev. Ob priliki raz-motrivanja civilne liste, ki jo dobiva nemški cesar kot pruski kralj, prinašajo berolinski listi sledeči pregled dohodkov raznih vladarjev: Rusija 34 milijonov 200.000, Avstrija 19 226.000, Turška 16 274.000, Pruska 15,719.000, Italija 12,800.000, Angleška 11,600.000, Španska 7,100.000, Japonska 6,500.000, Ba^ varska 5,403.000, Saška 4,167.000, Belgija 3,500.000, Holandska 2,100.000, Vir-temberška 2,000.000, Norveška 500.000, Črnagora 200.000 mark.
Najbolj globoka luknja v zemlji, ki so jo izvrtali, je pri Czucho\vu v okrožju Rybnik v Šleziji. Ima 2240 m pod površino. Vrtati so začeli pred desetimi leti (v decembru 1900) ter je imela odprtina v začetku 44 cm premera, ki se je pa pri vedno večji globini zmanjšala sčasoma na 5 cm. Zanimiva je temperatura, ki so jo opazovali v različnih globočinali. V globočini 602 m je kazal termometer 28 stopinj Celzija, do 730 m globočine je toplota naraščala zelo malo in neredno. V globočini 1160 m je bilo 50 stopinj Celzija, pri 1267 m 60 stopinj pri 2090 m 80 stopinj, pri 2221 m globočine 83-4 stopinjo Celzija. Povprečno je naraščala toplota za eno stopinjo Celzija pri vsakih nadaljnih 31-8 m, tako. da je dosegla toplota pri 2700 m globočine temperaturo vrele vode. Ta izredni poizkus je torej vnovič dokazal, da narašča sporedno z globočino tudi toplota zemeljskih plasti. Negotovo seveda šo ostane dejstvo, ako bi temperatura naraščala tudi do globočine 100 km ali še clalje. V tej globočini bi morala biti potemtakem že žareča tekoča masa. Ali obstoja ali ne, je to še sporno vprašanje geologov.
Morilčevo priznanje. V monakov« skem preiskovalnem zaporu je priznal zaradi potepanja aretirani Štefan Jaro-sek iz Pečuha na Ogrskem, da je začetkom februarja umoril in oropal v Švici hlapca Ludovika Wanglerja. Priznal je tucli, cla ga tudi v Avstriji zasledujejo. Morilca izroče predvsem švicarskim oblastim.
Kuga v nizozemski Indiji se grozno hitro širi. Vsa.k dan umre. v treh naj-okuženejših okrajih do 50 oseb. Kugo so najbrže zanesli malajski mohame-danci, ki so se vračali z romanja v Meko. Uradno se poroča, da jc na Javi obolelo od meseca februarja do 2. aprila na kugi 105 oseb, umrlo jih je 75, ozdravelo 13. Dne 2. aprila je obolelo na kugi 13, umrlo pa 7 oseb.
Prepevaje je šel na vislice. Iz Pitts-burga, Pa., poročajo 21. sušca: Rus Št. Rusič, ki je umoril Mrs. Meta Dombey in je bil obsojen v smrt, je bil danes obešen. Ko so ga peljali iz njegove celice na vislice, je ves čas pel ruske narodne pesmi in je utehnil še le, ko mu je dal krvnik vrv okolu vratu.
Oče umoril sina. V Rumbergu je 68 let stari Liebisch ubil s sekiro svojega sina, ker mu je zapravil neki denar, s katerim naj bi bil plačal premog.
Velik požar je uničil v Zemplen-Vasarju 28 hiš. Škoda 170.000 K.
Sufragetke na kolenih. Sred dneva se je zvršil v južno-afriškem mestu Johanesburgu nenavaden in zanimiv prizor. Zjutraj, ko so hodili moški po svojih poslih, opazili so na svoje veliko čudo na hodniku ene najbolj prometnih ulic par stotin dam iz boljših slojev klečati na tleh. Moški so se temu čudili iz dna duše. Ali so morda popadale na kolena, da jih mogoče prosijo za oproščenje, ker so zahtevale volivno pravico? Niso zato klečale gospe, da bi se ponižno pokorile, temveč zato, ker se niso hotele več pokoriti. Klečaje so namreč risale po tleh velikansko reklamo za velik ženski shod, ki se je imel vršiti in na katerem so hotele zahtevati zase volivno pravico. Ko so dovršile v eni ulici svoje delo, so odšle v drugo, kjer se je cela stvar pričela iznova.
Nesreča na morju. — Cela mena« žerija utonila. Iz Kodanja poročajo, da sta 3. t. m. ob švedski obali zadela skupaj nemški parnik ,Helfried Bismarck' iz Hamburga in danski parnik ,Saso\ Sunek jc bil tako silovit, da se je parnik ,Saso' potopil v petih minutah. 16 mož posadke in tri potnike je rešil parnik ,Bismarck". Parnik ,Saso' je bil na poti iz Kristijanije v Stettin in je imel na krovu znano VViflmannovo menažerijo. Vse živali so potonile, med njimi 18 velikih polarnih medvedov, ki so bili že sami vredni 100.000 K. Menažerijo so mislili iz cirkusa v Kristija-niji preko Stettina prepeljati v berolinski zoološki vrt.
Meso iz Afrike. W. N. Invin od severoameriškega državnega urada za rastlinsko obrt. v \Vashingtonu je na-svotoval poljedelskemu ministru, uvažati povodne konje, antilope, kakor tudi velblode, ker sc na ta način pomore prebivalstvu do cenejšega mesa. In nasvet je pač vreden uvaževanja. Gospod Invin izvaja, češ, da imajo povodni ali nilski konii prav mehko, sokovito in
zelo tečno meso. Pri tem ftc bi njitiova reja nič stala. Živeli bi lahko v močvirju velikih rek po južnih državah, kjer bi imeli zadosti krme, in sicer stvari, ki sedaj popolnoma brez koristi gnijejo, da, celo samo ovirajo broclar-stvo po velikih rekah. Antilope so prav dobre kot domače živali druge vrste. Farmar bi lahko pošiljal \ se svoje ovce in janjce na trg; sam bi si pa pridrža-val za svoj in svoje družine užitek antilopo, katere meso jo po okusu podobno mesu mladih kozličev. In kar sc tiče velblodov, bi sc ti posebno v pustih krajinah jugozapadnih držav izredno dobro obnesli, in sicer kot jezdno, prenosne. kakor tudi kot domače živali.
Plaz zasul deset tihotapcev. Na Fugaccii je zasul plaz 10 italijanskih tihotapcev, ki so viihotapljali tobak in sladkor iz Avstrijo v Italijo.
izpred Mm.
Prebrisani mesar. Mesarju Lav i žarju v Ljubljani jo malo mar postava, j katera jc vpeljana v varnost in korist človeškega zdravja. Avgusta 1910 je mena mu je vsako sredstvo dobro, samo če nese. Koncem avgusta 1910 je kupil v Prcdolah od nekega kmeta tri zaklano prešiče, ki so bili bolni na kužni bolezni. Vkljub temu se jo mesarju L. posrečilo privesti to prešiče v Šiško, čeravno ni imel oglednih listov. Tc prešiče je prodal v Trbiž, ogledne listo se mu je pa posrečilo dobiti od nekega drugega mesarja v tukajšnji klavnici. Na ta način so je posrečilo L. spraviti prešiče potom železnice v Trbiž. Čeravno je L. jako zvito postopal, so mu vendarle prišli orožniki na sled, ki so zadevo ovadili kol prestopek okrajnemu sodišču. Obdolžencu je pa bilo zdaj na tem. sodišču dokazati, da pre-šičev ni prodal. Pregovoril jo nekega železniškega delavca B., naj pred sodiščem izpove, da mu je L. te tri prešiče podaril, za to mu jc pa obljubil 30 kg svinjske masti, katero mu jo tudi dal. D. so jc pustil pregovoriti in je res kot priča potrdil, da jo neznani kmetic pripeljal po Dolenjski cesti tri zaklane prešiče, katere mu je L. daroval, ker ni ime! oglednih listov. To pa brezvestnemu mesarju ni še zadostovalo, liotol jc šo dva druga spraviti v nesrečo, katera naj bj potrdila, da ie B. res odpeljal prešiče. Ker je pa sodnik pravočasno razkril zlobno postopanje obdolženca, do zaslišanja teh zadnjih prič ni prišlo. Ko se mu je potom grozilo s preiskovalnim zaporom, je svoj zločin obstal. Meseca decembra 1910, torej že med tem, ko se je L. nahajal v preiskavi, jo zopet pripeljal zaklano tele v Ljubljano. V klavnici je zahteval živinozdravnik po predpisu ogledni list, katerega pa L. ni imel. A zvita butiea si je znal hitro pomagati, peljal se jc v Rudnik k mesogledniku, katerega pa ni bilo doma. Mesogleclnikovi ženi je rekel, naj mu pokaže ogledne liste, kar jo ta, nič slabega sluteča, drago voljo storila. Obdolženec si jc enega, na katerem je bil uradni pečat, vzel, ga izpolnil ter z napačnim imenom podpisal. To mu je pomagalo, da je smel teleta prodati. Oba obdolženca vse priznavata. Sodišče jo mesarja L. obsodilo na šest mesecev težke ječo in na 140 kron denarne globo, zapeljanega delavca B, pa na en mesec ječo.
DEMONSTRACIJA. V ZAGREBU.
Dno 7. t. rn. zvečer ob 10. uri so priredili Zagrebčani demonstracijo radi povišanja občinske doklade na pivo. Občinskemu svetniku Vnzolu, ki so jo najbolj zavzemal za njo, so razbili okna. Policisti na konjih so razgnali demonstrante. VeS osob je bilo ranjenih.
HRVAŠKA VLADA PROTI KRAMAKU IN MA3AF.YKU.
To, kar zdaj objavljamo, storimo lo kot vestni časnikarji, ki morajo vsako važno notico beležiti. Poluradno glasilo hrvaške deželno vlade objavlja sledeči oklic: Nujno jo potrebno v obrambo lastnih narodnih koristi, da so odpo* vedo Hrvatje in Jugoslovani tiste na- j pačne razlage avstrijsko slovanske j skupnosti, ki no soglaša s politiko mo- ! riarhije in dinastij" in naj prenehajo j nastopati za vseslovanskc tendenco po- i slancev Kramafa in Masaryka. Zdrav ' in normalen razvoj avstrijskega slo-vanstva veleva, da se no lo Hrvati, marveč tudi Srbi in Slovenci, Čehi in i Rusini odpovedo tisti slovanski struji, I ki se no strinja s temeljem habsburško j monarhijo. Bilo bi zgolj pravično, čo bi «o Hrvatje odločili, da bi polačali Hr- , vat je Bienorthu pospeševanje njih na- j rodnih teženj. Baron Bienerth .jo pripo- j mogel hrvaščini v Dalmaciji po uradih i in šolali do njene pravice in je rešil j energično vprašanje, ki so ga preje ni i upala rešiti nobena vlada, kar so mora i tembolj nrinoznati. ker sledi Bienerth i
nemško prijazni .-meri in se opira na nemške stranke. Sedanja vlada je tudi sistematično delala na gospodarsko povzdigo Dalmacije in Istre. To delo bo le pospeševala, Če podpirajo Hrvati vlado.«
OBNOVITEV RUSKE MORNARICE.
Ruski mornariški minister jo izdal resortni ukaz, v katerem zagotavlja, da bodo zakonodajalne korporacije delale na to, da so obnovi ruska mornarica.
ŠPANSKA POSREDUJE V MAROKU.,
Kakor poročajo konzuli so nemški državljani v Fezu v veliki nevarnosti. Španska mobilizira 20.000 mož sporazumno z velevlastmi, da brani svoje koristi v Maroku. Špansko vojno in mornariško ministrstvo mrzlično deluje. V južnih provincah so vojaki pripravljeni, da odrinejo. Vsi časopisi objavljajo patriotične članke. Španci so boje, da bodo Francozi prezrli Špansko in sami posredovali v Maroku.
MIROVNA POGAJANJA MED VSTAŠI IN MEHIKANSKO VLADO.
Kakor se poroča iz San Antonia, so se pričela pogajanja med mehikan-skimi vstaši in mehikansko vlado v E1 Pasu, ki so se pa prekinila, ker voditelj vstašev Madero odločno zahteva, da mora odstopiti mehikaliski predsednik Diaz.
DRUŠTVA.
—	Vabilo k zabavnemu večeru, katerega priredi »Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Žužemberku« v nedeljo dne 9. aprila, ob pol 4. popoldne v društveni dvorani. Spored: 1. »Izgubljeni sin«. Svetopisemska igra v petih prizorih. 2. »Oljki.f Deklamacija. 3. »Vestalka.« Žaloigra v petih dejanjih iz časa preganjanja kristjanov. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 v, stojišča 30 v. K obilni udeležbi najuljudneje vabi oclbor.
—	Katoliško društvo v Dolenjem Logatcu uprizori na velikonočni ponedeljek dne 17. aprila t. 1. veliko narodno igro »Domen«. Opozarjamo že sedaj vsa sosedna društva in sploh vse našo prijatelje na to krasno prireditev. Igra se prične ob 3. uri popoldne v društvenem domu. Železniške zveze so obojestransko zolo ugodne. Nikar zamuditi!
SLOVENCI!
Slovenska javnost gotovo ni poučena, kako se godi revnim slovenskim visokošolcem v Pragi, saj drugače si skoraj ni mogoče razlagati, kako da je toliko prošenj, ki jih jc letos poslalo »Slovensko podporno društvo v Pragi« v našo domovino, ostalo neuslišanih. Premnogo jih je, ki menijo, da slovenski visokošolec v slovanski Pragi ne more trpeti pomanjkanja. To pa je velika zmota, katero moramo slovenski javnosti enkrat pojasniti.
Naša javnost se je navadila presojati slovensko dijaštvo po onih redkih izjemah slovenskih študentov, ki so v srečnem položaju, da jim ni treba skrbeti samim za vsakdanji kruh. Po teh navadno sodi cel stan, ne vidi onih, ki sede doma pri knjigah, ki pa ne morejo kljub trdni volji napredovati v svojih študijah, ker jih mori glad in skrb za eksistenco. Te našo mlade in-teligcnte naj ima slovenska javnost vodno pred očmi, naj jim s svojo znano radodarnostjo olajša trdo življenje in jim pripomore, da se bodo mogli mirno posvetiti svojim študijam, da postanejo kdaj iz prepričanja glasniki prave omiko in človekoljubja med slovenskim ljudstvom.
Slovenskemu študentu je pražko podporno društvo edino zavetišče, kaj!i od drugod ni dobiti nikjer podpore. Čehi imajo sami mnogo svojih revnih dijakov, katere so prod vsem dolžni podpirati; zakaj vsak narod jo dolžan najprej skrbeti za svojo mladino. V Gradcu in na Dunaju jo. polog podpornih društev šc več dobro založenih podpornih fondov, kjer slovenski študent lo dobi včasih kako skromno podporo. Na Dunaju in v Gradcu jo več ustanov za slovenske visokošolec, v Pragi ni nobene.
Tako ima slovenski dijak v Pragi res težko gmotno stališče in vendar jo nujno želeti, da bi vsak slovenski dijak študiral na slovanskih visokih šolah v Pragi. No smo so pa napačno razumeti. Nismo hoteli s tem reči, da naj slovenska javnost podpira samo pražko podporno društvo, ampak hoteli smo s por primerami predočiti obupen položaj revnega slovenskega dijrka v Pragi; v ostalem pa smo mnenja, da so vso premalo podpirajo naša. podporna društva, zlasti pn pražko podporno društvo. Rodoljubi slovenski, vzemite v roke letna poročila in prepričali so bodoto, koliko ie šo prostora tam za
marsikoga, ki bi skoro lažje dal kako malo podporo, kakor pa oni zvesti ljubitelji naše pridne mladine, ki so zaznamovani v imeniku.
Koliko lepih in zdravili idej jo prineslo že slovensko dijaštvo iz Prage v domovino. Smotreno narodno delo, ljudske knjižnice itd., so njeno delo. In vedno ji kličete: mladina delaj, pomagaj, domovina je v nevarnosti! Slovenski dijak si je posebno v zadnji dobi dobro svest svojih dolžnosti do svojo domovine tudi v tujini, ali ravnotako imajo Slovenci v domovini dolžnosti do svoje mladine, če tudi niso nikjer zapisane. Najmanj, kar more slovenski dijak zahtevati od domovine, pa je, da ga nc pusti od gladu umirati tam, kjer naj zbira duševnih moči, da bo kdaj mogel uspešno in z veseljem delati za svoj narod. Slovensko dijaštvo dela in hoče vedno delati za svojo ljudstvo. Domovina! stori tudi ti odslej več za svojo visokošolsko dijaštvo, kot si to storila do zdaj! — Darove sprejema dr. lv. Šebosta, Praga II., Spalena ul. 9. Prosimo vse slovenske listo, da ponatisnejo oklic. — Za slov. akad. društvo »Adrija« v Pragi: med. Jurcčko Ivan, tč. predsednik. — Za slov. akad. društvo »Ilirija« v Pragi: Vane Radej, tč. tajnik. — Za klub sloven. tehnikov v Pragi: Jože Jeleuec, tč. predsednik. — Za slov. kat, akad. društvo »Dan« v Pragi: Cvenkel, tč. podpredsednik.
šlojersKe novice.
š Liberalna raca o štajerskem namestniku, Nekdo jo celjske mladine grdo potegnil! Ko smo vzeli v roke »Slovenski Narod« od zadnje srede in prečitali notico: »Štajerski namestnik grof Clary and Aldringon za — ,proč od Gradca'«, spomnili smo so brzo, cla .ie ravno prvi april minil. Cela Spodnja Štajerska se smeje liberalnemu uredniku in celjskim mladinom. Le čujte, ljudje božji, kaj tudi »Slovenski Narod«! Dr. Bonkovič, oziroma Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju je podkupila štajerskega namestnika, celjskega glavarja itd., podkupljeno je vse z denarjem Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju; okr. glavar baron Muller in okrajni komisar dr. Ratej hodita tarolcirat z dr. Benkovičem! Raca na vodi! To po nekaj pomeni. Liberalnega urednika domišljija hitro deluje; takoj skombinira »klerikalno« — vladno zvezo, takoj ima pri rokali najdrznejše sklepe, takoj mu je vse jasno kot beli dan; še čudno, da ni dodal par vladnih hlapcev, nemškutarjev, niamelukov itd. Pa šalo na stran! Četudi je 1. april in predpust že minil, vendar moramo pribiti, kar je samo ob sebi umljivo, da je cela notica od A—Z plod bujne domišljije in da nima niti sence podlage. Kakor se vidi, ob-upljiv financijelni položaj podjetij celjskih mladinov (tiskarna, zvezna trgovina, »Lastni Dom« in njih časopisje) čudovito vpliva na njih možgane; šc več strahu pa jim jo prizadejal nenadni razpust državnega zbora. Odkod vzeti denar, odkod dobiti kandidate, odkod cfcobiti novih laži za agitacijo? Zvite buče si znajo pomagati. V svesti si, da liberalni backi verujejo vsako oslarijo, ki jim jo natvezi njih časopisje, začeli so nas sumničiti zvezo v. vlado. Pa ubrali so pot, da se more z roko prijeti njihovo laž. Morda pa so celjski mladini res izgubili šo zadnjo pičico soli in so to raco v svoji bujni domišljiji skovali. Vse mogoče! Vse-kako je nujna potreba, da za izrodke svojo onemoglosti osnujejo — humori-stični list.
š Mariborske ulice vzor nemškega gospodarstva. Tako blatnih ulic in cest, kot jih ima Maribor, mencla nima nobeno mesto na svetu. Snaga, sanitarno odredbe in red tak, cla mu ga ni para. Ni torej čuda, da. se razširjajo po mestu vsakovrstne epidemijo. Zadnji čas so jo začela zopet širiti škrlatica med otroci.
š »Wechselseitige jBrasidschaden-Versiclierungs-Anstalt in Giaz« jo postal popolnoma nemškonacijonalni zavod. Pri nadomestnih volitvah v upravni svet so bili izvoljeni za Štajersko najhujši nemški zagrizonci in nasprotniki slovenskega ljudstva. Za Kranjsko so so sicer izvolili nekateri možje radi lepšega iz drugih strank, kar pa jc seveda samo za »aufpuc« in vado.
š Krasne razmere pri mariborskem nemškem gledališču. Nemško mariborsko gledališče ie pod vsako kritiko. Vsem kričečim razmeran* pa jo postavil krono ravnatelj Fischer, ki jo jo pred kratkim urnih krač odkuril iz Maribora, znpustivši mnogo dolgov. Sedaj sta si kazinsko društvo in Fischer v lameli in so prepirata po časnikih, kot dva pobalina, kdo da jo krizo pri gledališču zakrivil, in zvračatn krivdo eden na drugega. Fischer trdi.
da jc mariborsko gledališče sploh defi-citno, ker mariborsko nemštvo nima smisla za gledališče, Fischerja se pa nasprotno dolži sleparij in poneverb. Ta dogodek pri nemškem gledališču je značilen za. korupcijo, ki vlada pri spoclnjoštajerskem posilinemštvu.
Suljenikl!
Živimo v dobi volitev in sredi živahnega političnega gibanja. Nasprotniki bodo napeli vse sile, begali in slepili bodo ljudi ter izrabljali vsa sredstva, da prikrijejo svojo onemoglost. Naša častna dolžnost je, da stremo zadnje pojave liberalizma, ki je smrt in poguba našega ljudstva. Zato je potreba odločnega in intenzivnega političnega dela, treba pa tudi gmotnih sredstev in žrtev. Zato poživljamo somišljenike, da vsi prispevajo v Ljudski sklad kot volivni sklad S. L. S. Prispevke sprejema t a j n i š t v o S. L. S.' Miklošičevo cesta 6.
Dnevne novice.
-f »Narodove« laži v »Grazer Tag-blattu«. »Grazer Tagblatt« ima dopisnika, ki posebno rad vseda »Narodovim« lažem. Te dni jo na podlagi »Narodovih« lažij priobčil uvodni članek »Trialistische Arbeit«, v katerem je ostro napadal upravičena trialistiška stremljenja hrvaško - slovenskega naroda, ter se je lagal o »Zadružni zvezi«, da v ta namen vzdržuje v Splitu »Hrvatsko Državo«, cla temu listu plačuje urednika in določa smer listu. Sedaj mora »Grazer Tagblatt« na uvodnem mestu popravljati te laži.
-f Za kulisami »Glavne posojilni* ce«. V ilustracijo razmer pri »Glavni posojilnici« je clobro, da si nekoliko predočimo delovanje upravnega sveta in nadzornega odbora, da si nekoliko lažje raz tolmačimo,/kako jc prišlo do tega, da bo moralo toliko ljudi po nedolžnem plačevati take velike zneske in da bode še zahtevalo to vzorno ravnanje teh upravnih talentov žrtve eksistenc-. Pred vsem moramo povdariti dejstvo, da so nekateri upravni svetniki jemali denar, kolikor so ga rabili ali z drugimi besedami »odprli so si tekoči račun« pri posojilnici, Hudnik jo tako postal dolžan na primer poldrugi milijon, znani graščak Josip Turk ali Bolčcv Pepe 90.000 kron, Meglic 370.000 K itd. Te ogromne vsote niso ali zadostno ali pa prav nič zavarovane, kakor na primer pri Josipu Turku, če-gar posestva so itak čez vrednost obre-menjena., tako, da je ta denar več ali manj izgubljen za posojilnico, ali pa pri Hudniku, pri katerem so edino pokritje dunajske hišo, iz katerih se bode v najboljšem slučaju dobilo čistega skupička le 230.000 K, ostanek lijego-vega dolga čez 1,300.000 Iv bode pa popolnoma izgubljen. Da bi se pa na primer od Turka šc menj Zamoglo dobiti, je pustil ta še v zadnjem trenutku, to je decembra leta 1910, vknjižiti 20.000 kron za svojo soprogo na svoje itak hudo obremenjeno posestvo in tako še neposredno prod oficielno proglašenim polomom razpolagal na Škodo drugim s svojim premoženjem. Hiša v Ljubljani na Radcckega cesti, v Prešernovi ulici itd., to jo itak popolnoma ali deloma last žene njegovo in so ta posestva itak ne more popolnoma zaseči. Po našem mnenju tudi ni brez pomena cla so Megliča, kateremu so morala biti vendar znana zakonita določila o sestavljanju bilanc, kot nadzornemu članu dajali taka posojila ali pa da so volili v ta odbor Elijo Prcdoviča, ki zna lo toliko, da svoje ime za silo podpiše. Res neverjetno je, kako velikanske vsote so se tu v žepih posameznih liberalnih špekulantov izgubile. Vedno bolj se moramo nagibati naziranju. da se jo to plenjenje posojilnice sistematično s strani posameznih vršilo, ob-nem pa da so se morale večje vsote pokriti. Zato se tudi govori, da je gospa Hudnikova ponudila pred božičnimi prazniki 300.000 kron v asanacijo, a ko jo zvedela, da ta vsota claleko nc zadostuje, pa niti to ni hotela dati. Li niso bili to res pravi vzor-gospodarji, ki so poznali edinole svoje lastno žepe? Ako uvažujemo to postopanje, nam je pafl jasno, zakaj da bodemo morali zadružniki plačevati tako velike vsote, da po-krijemo te velikanske primanjkljaje
+ Dr. Triller ju iz Rudnika. Kaj pa delate tu notri za ograjo -- je reko; lisjak petelinom in kokošim — pridite vendar žc enkrat k nam, pridite dihat in uživat zlato prostost. Se bomo radi imeli, sc borno bratsko objeli I Vsi sme si sestre in bratje: kokodaki in lisjaki jerebice in lisice! — Poznamo taka vabila liberalnih lisjakov, Za take bedake hočejo imeti zdaj o volitvah na? kmete ljubljanske okoličane, da bi se od lisjakov objeti nustili. Belo nedelii
bomo že pokazali, koliko maramo za liberalne objeme!
-f- Vabilo na učiteljski protialko-holni shod, ki sc vrši v sredo pred Veliko nočjo, dne 12. aprila 1911, v mali dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Pričetek ob 10. uri dopoldne. Razpored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnice. 3. Referati: I. Abstinenca med učiteljstvom. Poroča Jož. Novak, Idrija. II. Abstinenca v šoli: a) or-organizacija šolarjev. Poroča Rudolf Horvat, Zagorje; b) Učna snov. Poroča Fr. Petrič, Naklo. III. Abstinenca izven šole. Poroča Iv. Grad. Košana. IV. Protialkoholna literatura. Poroča Jul. Slapšak, Vodice. 4. Volitev odbora. — Predlogi in nasveti.
+ Očito brezverstvo. »Učiteljski Tovariš«, glasilo liberalnega učitelj-stva, ki se tako milo pritožuje, da se izvršuje bojkot proti »Učiteljski tiskarni«, pravi v svoji današnji številki, da »šola nc sme biti konfesinnalna, to je katoliška! Nadalje se poteguje zopet za uvedbo nepretrgane osemletne šolske dobe in končno se med raznoterostmi norčuje iz Svetega Očeta! Mi sicer o bojkotu zoper »Učiteljsko tiskarno« in vse, kar tiska, ničesar nc verno, ampak to verno, da naše ljudstvo in sploh noben naš somišljenik noče imeti absolutno nič opraviti s tistim liberalnim učiteljstvom, ki se tako očito zavzema za poferrerjenje naše krščanske šole in sramoti naša najsvetejša čustva, kakor se bo tudi vsak naš človek ogibal vsega, kar je količkaj s tem učiteljstvom v zvezi! Kdor »Jutro« tiska, naj živi tudi-od — »Jutra«!
+ Zelo hudo se godi »Učiteljski tiskarni« v Ljubljani. Ker upravni svet te tiskarne še danes ni odgovoril, koliko dolga ima »Jutro« pri tiskarni in kako jc z »Učiteljskim konviktom«, »Učiteljsko hranilnico« in »Vdovskim fondom«, je javnost postala pozorna in gospodom pri upravnem svetu postaja silno vroče. Ker se jim njihovi listi v velikih kupih pošiljajo nazaj in tudi ne morejo izterjati velikih terjatev za šolske tiskovine, ki so jih liberalni učitelji brez vednosti in dovoljenja kraj-nih šolskih svetov naročili, danep milo prosijo državnega pravdnika, naj nastopi zoper — »Slovenca«, ki da oznanja bojkot proti »Učiteljski tiskarni«. To je znamenje, cla se gospodje nahajajo v velikih škripcih. »Slovenec« ni nobenega bojkota oznanjal, ampak ljudstvo je tega prepričanja, da liberalnega učiteljstva. za njegove nesramne Izbruhe v »Jutru« in »Tovarišu« ne bo podpiralo, ampak nasprotno, mu z na-vrliano mero povrnilo vse lopovščine.
+ O Plojevi kandidaturi piše štajerska. »Straža« sledeče: »Proglašenje Plojeve kandidature po ormožki Ser-nečevi »Slogi« je vse presenetilo. Po sad njih deželnozborskih volitvah je že skoro vse slovensko spodnještajersko ljudstvo v enem taboru. Samo še en krepak korak naprej in toli zaželjeni mir med spodnještajerskimi Slovenci bi bil dosežen in ugotovljen. V tem pomembnem času pa pride liberalni advokat in hoče zopet vlivati olja v ogenj, hoče poglobiti razdor med Slovenci, kakor v zasmeh društvu, ki ga je okupiral. To je taka politična brezvestnost, da nima primere. Vsakdo ve in zadnje deželnozborske volitve so jasno dokazale, da slovensko ljudstvo ne mara dr. Ploja. Od ljucli, ki so s svojim uskoštvom povzročili toliko prepirov, se ne pusti vladati in jih je potisnilo v stran. Povemo: Kdor bo z novo razdiralno politiko cepil moči Slovencev, ta bo žel vihar!
-f- O gor'škili političnih razmerah fe nekdo priobčil v »Reichsposti« notico, kateri se pozna, da je pisana sicer 3d idealnega moža, ki pa ne pozna več dobro goriških razmer. Stvari, ki jih dopisnik »Reichsposte« razpravlja, danes niso aktualne, so deloma že zastarele in deloma tucli pretirane. Zdi se nam skrajno neoportunno, sedaj razpravljati o teh rečeh. — Tako nam piše ?oriški somišljenik, ki položaj brez dvoma dobro pozna!
+ Grof Sternberg je pisal svojim volivcem pismo, v katerem se v popolni resignaciji poslavlja od volivcev in izjavlja, cla pri prihodnjih državnozbor-skih volitvah ne bo več kandidiral.
-)- Osebne vesti. G. dr. Alojzij Vin-r.etič, profesor bogoslovja v Djakovu, brat mariborskega trgovca, je imenovan za mestnega župnika v Zemunu. Pr. Svetoz-ar Ritig, bivši profesor bogoslovja v Djakovu in deželni poslanec, je izstopil iz djakovske škofije ter prestopil v zagrebško.
-f Kakšni veliki pajaci so socialni Jemokrati, dokazuje med drugim to, la zdaj njihovo glavno glasilo zopet iznanja kulturni boj in napada, katoliško vero in cerkev, ni pa dolgo tega, la je sodrug clr. Renner socialne demo-irato svaril pred protikatoliško go-tjo. Seveda takrnl nisn bilo raznisane
nove volitve, zdaj pa iščejo socialni demokrati zaveznikov in vabijo liberalce v svoje naročje, da bi ne izgubili preveč mandatov. Ali je taka stranka, ki v načelnih rečeh menja svoje nazore od danes do jutri, sploh resna in spoštovanja vredna?
—	Par volov za 2140 K je prodal Matija Pleunik, kmetovalec iz Šmar-tna Podsmrcko. Pleunik jc vzoren živinorejec in ima v svojem hlevu 20 repov.
—	Prestolonaslednik v Trstu. V petek proti 6. uri zvečer je prispel naš prestolonaslednik z visoko družino na vojni ladji »Szigetvar« v Trst. Izkrcal se je na pomolu Sv. Karla. Odklonil je vsak sprejem. Potuje v najstrožjem inkognitu. Zvečer ob pol 9. uri se je odpeljal z brzovlakom Južne železnice na Dunaj.
—	Železnica Trebnje — št, Janž. Šontjanška železnica se že v tretjič meri. Dosedaj so to delo hoteli izvršiti nestrokovnajki, pa jim ni šlo izpod rok. Pretočeni teden pa jc vzel to delo v roke strokovnjak, g. c. kr. evidenčni nadgeometer Ver bič v Trebnjem, ki bo premeril progo. Pravi, da bo izgoto-vil to delo v dveh mesecih. Potem jc upati, da bodo posestniki vendar enkrat dobili plačano drugo polovico kupnine za svoja zemljišča. Saj so čakali dosti dolgo. Posestniki, podpirajte radevolje g. geometra pri njegovem težavnem delu.
—	Ali je imenik pri družbi Sv. Mohorja res tako nepotreben? Izvajanjem Vašega dopisnika v 54. številki Vašega cenj. lista bi pritrdilo gotovo 95 odstotkov vseh udov, ko bi se jih vprašalo za mnenje. V sicer malem kraju (na Štajerskem) imamo nad 100 članov. Če bi vse te vprašali, ali si žele imenika, gotovo ne bi le 95 odstotkov, ampak vsi brez izjeme to naravnost zahtevali! Izmed vseh knjig vzamejo člani najprej »Koledar« v roke; v njem pa začnejo najprej listati v »Imeniku«. Kar se tiče »Koledarja«, naj bi ta ostal kot je bil poprej. Z mirno vestjo lahko trdimo, cla bo opustitev »Imenika« marsikje vzrok, če se. ne bo dalo več nabrati toliko članov kot se je dosedaj.
—	L"ško-daImatinska železnica. 6 važnosti liško-dalmatinske železnice je napisal profesor clr. Havass Rezso zopet eno brošuro, v kateri razpravlja o prednosti proge Ogulin-Gospič-Knin napram drugemu projektu takozvane unske železnice, ter zavrača trditve za-govarjalcev projekta skozi unsko dolino, bodisi s tehniško, bodisi narodnogospodarske strani. Z zgodovinskimi podatki dokazuje, da jc za časa rimske dobe cvctela po Liki živahna trgovina, da je bila žc v onem času zgrajena rimska, državna cesta, ki je identična s sedaj projektirano železniško progo in znano je dejstvo, cla so Rimljani gradili vedno ceste v najpromot-niejših pokrajinah. Po iOletnem pro-učavanju in pripravah smo clošli do tega, pravi dr. Ilavass, cla se na podlagi nagodbenih pogajanj iz leta 1907 ta železnica začne graditi, hrvatsko in dalmatinsko javno mnnjc je zadovoljno s tako rešitvijo tega vprašanja, koliko bo pa svetovne varnosti ta. železnica, je dovolj jasno že v dejstvu, da bo postal vsled nje Split jako važen kot, trgovska Inka, ki je blizu sueškega prekopa, ker ni dvoma, da bo velik del izstočnega prometa, 'šel preko Splita, ki postane tako v doglednem času tekmec Brindisija.
—	Umrl je včeraj v Zagrebu stolni kanonik Nikolaj Horvat star 88 let. Svoje premoženje je zapustil dobrodelnim društvom.
—	Pasja steklina se širi. V zadnjem času, posebno pa v prvem četrtletju t. 1. so se na Kranjskem pojavili mnogi slučaji pasje stekline. Posebno okužen je okraj Kranj in Škofja Loka, potem Rudolfovo, Kamnik, Črnomelj in ljubljanska okolica, kjer so se pripetili slučaji v občinah Stražišče, Smlednik, Trata, Oselica, Sv. Mihel-Stopiče, Doberniče, Rudolfovo, Tribuče, Mengeš in D. M. v Polju. Po steklih psih je poškodovanih veliko oseb, katere so se poslale na Dunaj v zdravljenje. Da se širi ta ljudem in živini silno nevarna bolezen, je prav kriva kaznji-va malomarnost nekaterih pasjih posestnikov. Ljudje ne pomislijo, koliko nesreče, stroškov in sitnosti povzročijo s svojimi, večinoma ničvrednimi »cucki«, na katere nc pazijo in se za uradne predpise kontumacije nič ne brigajo. Želeli bi, da se vsak prestopek kontu-macijskih predpisov v interesu človeškega zdravja in življenja kar najstrožje kaznuje. Pa tucli občinstvo naj bi podpiralo oblasti in prijavilo prestopke političnim oblastim ali pa vsaj orožnikom.
—	Pekovski pomočniki v Trstu so napovedali stavko.
—	Umrla je v Šmarjah pri Ajdovščini gdčna. Felica Gruntarieva.
—	Umrl je v deželni bolnišnici v , Ljubljani 16 let stari Peter Grcgorc,
sin Valentina Gregorca iz Mengša.
—	Grozna nesreča, iz Repcntabra: V sredo popoldne ob peti uri sc jo zgo-dila tukaj grozna nesreča. Hlapec Ivan Zcrjal, uslužben pri trgovini g. Alojza Širca v Dutovljali, je peljal voz moke v 'Veliki Repen. Ko se jc vračal iz te vasi in jc hotel nekje navzdol spredaj zavo-riti voz, je izgubil ravnotežje in padel naprej. Konja sta se spustila v tek in pri tem ranila nesrečneža v glavo. Zgubil je zavest; roki in glava so se mu vlačile po tleh, s spodnjim telesom pa jo ostal na ojesu. V takem položaju sta ga vlekla konja do gostilne g. Ozbiča. Šele tukaj so ljudje vstavili konje in osvobodili nesrečneža ter ga položili pod streho. Imel jc vdarce po vsem zgornjem delu telesa, posebno pa je bila vsa glava razmesarjena, tako, da so sc mu videli možgani. Obpol šesti uri je izdihnil, ne cla bi bil prišel k zavesti. Pookjnik je bil jako vesten in priden clelavoc; zapušča vdovo in tri otroke.
" Liouijanske novice.™™"""
lj Shod vol vcev in volivk S. L, S.
jc jutri ob 10. uri dopoldne v »Ljudskem domu«.
lj Kam pa jutri popoldne? Jutri popoldne se vrši v veliki dvorani »LTni-ona« ob 5. uri popoldne veliko skloptič-no predavanje, ki bo po krasoti novih slik prekosilo vse dosedanje. Predava dr. Evgen Lampe: Na razvalinah od Vezuva razrušenega Pompeja. — Večni Rim. Predavatelj bo podal mnogo zanimivosti iz svojega potovauja po teh krajih. Sedeži se danes in jutri dopoldne prodajajo v šoukalovi trafiki Pred skotijo po 1 K in 50 vin. Stojišča bodo brezplačna. Jutri popoldne ob 5. uri v »Union«!
lj Ribuikarjevo tržno nadzorstvo. Zadnjič smo odkrili, kako so. je v Ljubljani argentinsko meso prodajalo skozi cel t e d e n za meso domačih pijanih volov. Ker je tako početje ne le proti-postavno, ampak tudi ubija pošteno domačo mesarsko obrt, smo zadevo zasledovali in poizvedeli veliko zanimivega. O stvari jc govoril cel trg, mesarji so sc jezili in pritoževali in odjemalci so bili opeharjeni pri vsakem kilogramu za 50 do 100 vinarjev. Tržni nadzornik je za časa Hribarjevega pa-ševanja vsak najmanjši nedostatek na trgu zelo napihnil in ovadil deželni sodniji. Z mesarji, branjevci in okoliškimi mlekaricami, ki niso slepo drvili za magistralno gospodo, jc imela sod-nija v enem letu več opravila, kakor prej od pamtiveka. Neštevilni mesarji, branjevci iu okoliške mlekarice, ki niso imeli zaslombe na magistratu, so presedeli celo ledne po zaporih, bili kaznovani v. občutno denarno globo in se jim je uničilo blago, četudi je bilo še pripravno za prodajo pp nižjih cenah. Poleg tega pa se. jo v obeli lajbžurnalih llibnikarjevih uprizorila z dolgoveznimi in zavitimi članki (a la dična gospodična Sladičeva) pravcata gonja, da bi se jih gmotno popolnoma uničilo. Sedaj prod volitvijo pa so postali prej rjoveči levi naenkrat, silno krotki, sladki, skrajno obzirni in prilizljivi, že konfiscirane stvari vračajo in se opravičujejo. N acne mzadnjih trznili dnevov je popolnoma rmena ovca zapadla konfiskaciji, pa so jo vendar skrivaj vrnili. Glede argentinskega mesa zatisnejo tucli oba očesa, samo da se ga spravi v denar. Albin Anžič, ki ni nikak mesar, bi še danes za domače meso prodajal preležanega argcntinca, ki ga na Dunaju niso marali, da sc ni »Slovencu« posrečilo priti taki manipulaciji na sled. Prisiljen še le se je tržili nadzornik, ki ima noč in dan posla z agitačno gonjo, spomnil na svojo uradno dolžnost. Da. se umije na zgoraj, je poslal parkrat diplomatsko pojasnilo v »Laibacherico«, on ki je še nedavno tako rohnel proti vladi in nomškutar-jem. Ker Ribnikar imenuje v »Laiba-cherici« Albina Anžiča mesarja, nas prosi več mesarjev, cla pribijeino, da tržni nadzornik še jako malo pozna mesarje, ki opravičeno izvršujejo mesarsko obrt. Sicer pa gliha vkup štriha, in Ribnikar žc ve, da po spričevalih,poizvedovati ne kaže. Radovedni smo, kako zdaj Ribnikar nadzoruje prodajo argentinskega mesa, posebno glede cene, ko pri svojem političnem pristašu ni hotel ničesar videti in slišati.
Ij Oh zdaj pa nikdar, nikdar več — korita naša preč, so preč! To žalostno pesem lahko sedaj po Ljubljani pojo bivši magistratovci. Ti ljudje begajo sodaj po Ljubljani, vsak korak pa srečajo ljudi, ki jim ne kažejo več stare zaupljivosti, ki dobivajo pogum in voljo, da se razmere morajo izpremeniti, ki so dobili po raznih izkušnjah prepričanje, da je S. L. S. potrebna na magistratu in ki liberalne agitatorje gledajo, kakor bi jim boleli zapeti tisto pomenljivo: »Časih je luštno blu, zdej
pa ne bo več toku« . . . Posebno so st bivši magistratovci opekli s svojimi »oštarijskimi shodi«, v katere smo jili zvodili, da so tako z vsakim dnom bolj blamirajo. V svoji zadregi vpijejo se-daj, da mi ne moremo dobiti gostiln za shode. Kolikor jih hočete! Mi pa gostilniških shodov namenoma nismo hoteli in da imamo prav, nam bo ob razvoju stvari pritrdil vsak pameten človek Smejati sc moramo, kako se izvestnim liberalnim kričačem, codo sline po naših gostilniških shodih. Nihče že skorc no mara za njihove oštarijske govoran-cc, nekdanji njihovi najboljši pristaši se no morejo ogreti za to, cla bi podaljšali listo, 151etno dobo, v kateri so jih magistratovci vlekli za nos, za to si kri-čački žele, cla bi s pretepi in boji v gostilnah kaj »oživili« življenje v razte-peni svoji armadi. Da jim napravimc nekoliko veselja, smo izvestni liberalni in agitacijski aparat ta teden nekoliko potegnili in mu naložili dela za cel teden. Po Dolenjski cesti se jo nakrat pričelo govoriti, da bo naš shod v nedeljo pri Marcnčetu, gospod Marenče jc sam pravil, da cla z veseljem na razpolago prostore. Junaki 20. septembra so mislili, da jo. sedaj prišel njihov »dan« — cel teden so brusili pete iti sc organizirali za boje, mi pa smo imeli volilni sestanek pri Marcnčetu — predvčerajšnjim in so so na tem sestanku vršile temeljite in stvarne razpravo. Liberalci so bili pošteno speljani na led in včeraj v »Narodu« priobčuje-jo, cla bodo »naprednjaki« (?) imeli pri Marcnčetu jutri eno uro prej shod kot »klerikalci«. Reveži, lci morajo tako zgodaj pričeti, pa bodo sami med seboj Če menite, da bomo našo delo za pre-uredbo ljubljanskega občinskega gospodarstva kazali s tem, cla bi se bili z junaki 20. septembra, se presneto motite. Naša stranka je stranka reda in re sne volje, zato bo pa tucli vsak pameten človek volil kandidate S. L. S Če se hočejo liberalci do smrti napasti po »oštarijskih shodih« je nam prav — na. magistratu se no bodo več. Nič nc pomaga, če so šla. včeraj denarna nakazila na »Jutro« iz Tavčarjeve in Triller jevo pisarno — S. L. S. bo stopila v ljubljansko občinsko posvetovalnico in žalostno pesmi, ki žo sedaj brne po ušesih bivšim magistra iovcem, so popolnoma upravičene.
lj štete divja. Pod toni naslovom je priobčilo »Jutro« naslednjo krvavo notico: »Štefe je zaradi naših razkritij o sleparijah v trgovsko-obrtui zbornici kar ves iz sebe, tako cla že menda niti ne ve več, kaj da dela. Zadnjo sobote je sedel v gostilni P. Krischa na Cesarja Jožefa trgu, in v tisti sobi tudi neka slovenska napredna družba. Naenkrat, potegne Štefe meni nič tebi nič iz žepa samokres in začne razsajati kakor bi bil ob pamet: »Ali ga vidite? Najnovejši angleški sistem! Nalašf som ga naročil! Vse liberalce bom po-strelil!« In začel jo groziti s samokresom oni družbi, cla se ga je gospa ki je bila tudi v oni družbi, resnično bala. — Ali je tako javno pretenje z revolverjem dovoljeno? Kolikor vemo ni — in za Štefeta tucli menda šo ne velja nobena izjema.« — Ta. notica jc vzbudila te dni po Ljubljani mnoge smeha, štefe je namreč zopet potegnil premodro »Jutro«. Ros je v neki družbi pokazal posebne vrste »revolver najnovejšega angleškega sistema« ter šc izrecno povdaril, da nima sicer orožnega lista, za revolver., pa cla se ničesar ne boji, ker »Jutro« piše, kako debela prijatelja sta z baronom Schwarzom Nek bankerotni liberalček je vlekel na ušesa, cla so so mu od samega napenjanja skoro po tleh vlekla in tekel jc k »Jutru«. In prišla je na dan krvava notica, ki jo imela povod, da se je včeraj oglasil pri Štefetu mestni detektiv in mu naznanil, da jo šef ljubljansko policije g. Lav ter v silnih skrbeh, da bi Štofe sedaj prod volitvami izvršil »Jutrovo« bojazen in bi s svojim revolverjem nostreljal vse ljubljanske lil>e-ralco. Štefe se je vabilu preskrbnega gospoda policijskega svetnika, kmalu odzval. »Gospod svetnik « jc pričel nevarno osumljeni, »magistrat ljubljanski jc bil tako prijazen, da mi je dal nekoč orožni list za — kan on, zato sem mislil, da ga za tak revolver lic potrebujem.« Gosp. Lav ta v pa jo delal vodno strožji obraz. Ko jo položil Štefo g. svetniku na. mizo revolver ih mu povedal, da jo ta. najnovejši angleški sistem tak, cla sc nabasan revolver sproži brez poka, jo bil g. svetnik tako prij(.•zon, da je pritisnil na petelina, ,revolver' so jo sprožil in pred g. svetnika so padlo - fine cigarete, katere jo Štefe nalašč za to priliko kupil. Ko jo Štefe cigareto zopet spravil nazaj v cigaretno dozo »revolver«, sc je od gospoda svetnika prijazno poslovil z izjavo, da bo za tako neumne ljudi, kot so pri »Jutru«, nabasal v svoj »revolver« — »šnoftobak«,
lj Utrujen agitator jc liberalni vel-mož, ključavničarski mojster Pust, katerega liberalci uprežejo pri volitvah, da kaže napredek svojo obrti po gostilnah. Mož zdiliuje, da bo le še te volitve vlekel, potem pa ne več. Verjamemo. Človek postane bolan na duši in telesu čc cel dan toliko po gostilnah pretrpi.
lj To so Ijudoljubni, »Narodnemu Socialistu« poročajo: Svoječasno je neki mesar prodajal meso nekaj vinarjev ceneje nego drugi. Nato so se drugi mesarji pritožili pri gospodu tržnemu nadzorniku Dolfetu Ribnikarju. Ta seveda jim je takoj ustregel ter onega mesarja ovadil ter tudi kaznoval s tem, da ga je prisilil zopet isto ceno nastaviti. kot jo je imel poprej. Vprašamo, ali je res to tisti Ribnikar, ki na liberalnih shodih povdarja draginjo in s tem ljudstvo slepi. Slovenci odprite oči. — Volivec.
lj Ljubljana in delavstvo. »Naša Moč« piše: Pri zadnjem ljudskem štetju 31. decembra 1910 so našteli v Ljubljani 41*711 prebivalcev, med tem ko so našteli leta 1900 v Ljubljani 36.547 oseb. Prebivalstvo se je torej pomnožilo v Ljubljani v teh desetih letih zgolj za 5164 oseb, ali v odstotkih za 14-1. A niti ta številka ni prava, ker moramo upoštevati, da je bilo leta 1910 v Ljubljani 614 vojakov več, kakor jih je bilo leta 1900 in sc je zato pomnožilo število eiviln. prebivalstva v Ljubljani zgolj za 1550 oseb in je bilo vseh civilistov 31. decembra lani v Ljubljani zgolj 37.645 oseb. Kdor pozna Ljubljano in pa ljubljansko občinsko gospodarstvo pod prejšnjim liberalnim županom Hribarjem, se nič ne čudi. Saj vsak, kdor se je pečal s smerjo Hribarjeve politike, zna, da mu je šlo v prvi vrsti za to, da ohrani svoji stranki gospodarstvo v Ljubljani. Z vsemi silami in z vsemi močmi je Hrir bar delal na to, da vrže iz Ljubljane njegovi stranki nevarni živelj, delavstvo. Neumni in strogi slavbinski red mu je v to pripomogel. Ovirala se je zgradba takih hiš, v katerih bi mogli stanovati tudi delavci. Občina sama, mesto da bi gledala na to, da se na njenem svetu grade take stavbe, v katerih bi lahko tudi delavci stanovali, je sama špekulirala in dražila stavbišča. Zato se je prisiljeno selilo ljubljansko delavstvo v predmestne kraje in vasi. Šiška, Moste, Glince-Vič tvorijo danes po Hribarjevi krivdi neregulirana ljubljanska predmestja, v katere jc pobegnilo naše in socialnodemokraško delavstvo; kar škoduje Ljubljani, a je slabo tudi za delavstvo samo, ker nima tistih ugodnosti v vaseh, ki bi jih moralo po sedanjih socialnih načelih imeti. Številke zadnjega ljudskega štetja nam kažejo slabo zmožnost občinskega upravitelja Hribarja po modernih načelih občinske uprave, kažejo nam pa tudi brezobzirnega strankarja, ki mu je stranka vse, prav nič pa koristi tistega mesta, katerega gospodarstvo jc v velikem sijaju toliko let vodil v propad Ljubljane in njih gospodarskih koristi, ker je smatral kot svojo glavno dolžnost, da požene iz Ljubljane kršč.-socialno in socialnodemokratično dc-lastvo. ki nama prav nikakega povoda, da se brati z liberalno gospodo, kakor to dela socdalnodemokraški jugoslovanski papež Etbin Kristan, ki sc brati v več društvih z liberalci in jih zabava s svojimi slabimi predavanji in igrami. Predmestni ljubljanski kraji so na škodo Ljubljane in na lastno škodo napredovali. Male občine ne morejo nuditi tistih ugodnosti, ki jih lahko in ki jih mora nuditi svojim občanom velika mestna občina. Tega niso krive same, marveč razmere, ker nimajo toliko dohodkov, kolikor jih ima mestna r>bčina. Kljub temu se je v predmestnih občinah visoko pomnožilo prebivalstvo. V občini Moste stanuje zdaj v )68 hišah 838 strank, prebivalcev so našteli leta 1900 1700. lani koncem decembra že 3858, 2158 več, kakor pred desetimi leti! Poskočilo je prebivalstvo ca 126-9 odstotkov, v Ljubljani pa zgolj za lil odstotka! Občina Spodnja Ši-Ška je imela še leta 1900 zgolj 2808 prebivalcev, a leta 1910 so našteli 272 hiš, 1109 strank in 4899 ljudi. Pomnožilo se je prebivalstvo v Spodnji Šiški v teh desetih letih za 4899 oseb, za 745 odstotkov! V občini Vič-Glinco prebiva r,daj 4383 oseb v 359 hišah, strank je D35. Pred desetimi leti je prebivalo v viško-glinški občini zgolj 2272 ljudi. Pomnožilo se jc torej prebivalstvo za 2111 oseb, za 92-9 odstotkov. V navedenih treh občinah se je torej pomnožilo Število prebivalstva v teh kratkih desetih letih za 6360 oseb, za 1810 oseb več, kakor v celi Ljubljani, če odštejemo vojaško pomnožitev v Ljubljani v tej dobi. Kriv je tega Ivan Hribar, bivšr ljubljanski župan, in nihče drugi. Liberalni ljubljanski trgovci, v liberali-žem zamaknjeni liberalni obrtniki
se zahvalijo svojemu maliku Ivanu Hribarju, ker jim je odžrl nad 6000 odjemalcev.	' ■/ lj Slov. kat. izobraževalnega društva ženski oddelek iz Sela-Moste priredi v nedeljo d n e 9. april a Silvin Sardenkovo »Mater Doloroijo« ob 4. uri popoldne v salonu gospoda Oražma. Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 vin. Stojišča 40 vin. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Kako so tomišeljski liberaci pomagali ženi »klerikalnega« župana do glavnega dobitka. V zadnjem času so križala po Tomišlju grozilna pisma, seveda brez podpisov. V teh pismih se grozi Kumšetu in tudi nekaterim drugim s požigom in pobojem. Ker imajo v Tomišlju ravno devet liberalcev, ki so vsi veliki nasprotniki Ivumšetovi, so ljudje začeli namigavati, da je najbrže kateri izmed teh devetih pisec grozilnih pisem. Iz neznanega vzroka je začela pošiljati devetorica razna »Poslana« v »Slovenski Narod«, kar je dalo ljudem zopet povod za nadaljno govorico. Iskali so sedaj, koga bi prijeli za besedo, da bi ga mogli tožiti. Najboljši bi jim bil seveda župan Svete, ker je odločen pristaš S. L. S. Tako je prišel enkrat Peter Janežič, sin enega izmed devetorice sredi meseca marca v gostilno k Svetetu, ki ga pa. ni bilo doma. Zato je začel pogovor z njegovo ženo go. Ivano Svete. Tej se je čudno zdelo, kaj bi imel pri njih iskati Peter Janežič, ki sicer nikdar k njim v gostilno ne pride. Zato je clevala vsako njegovo besedo na tehtnico in silno previdno govorila. Vendar je Peter Janežič šel in devetorici pripovedoval, da jih je g. Ivana. Svete dolžila, da so oni pisali grozilna pisma, češ, saj so se v »Slovenskem Nar.« izdali. Pristavila je celo: »Če se psu na rep stopi, pa zacvili.« Hajd so šli deveteri liberalci v Ljubljano in dali gospo Svete doktorju čez. Dne 6. t. m. se je imela gospa Svete zagovarjati pred okrajnim sodiščem, pa ta si je tudi najela doktorja. Razprava je dognala, da ga. Ivana Svete tega nikdar ni govorila, kar je Peter Janežič pripovedoval in pod prisego potrdil, zato jo je sodišče oprostilo. —- Ko je šla Ivana Svete s svojim zagovornikom dr. Peganom od razprave, je srečala znanca, ki je povedal, da je sanjal številke. Ker je bila oproščena, je mislila, da ji bodo te številke srečo prinesle, zato je takoj tri številke stavila. Danes dopoldne je pa zvedela, da so vse tri številke bile vlečene. Stavila je nanje 90 v. u. Svete je tedaj po zaslugi liberalcev dvakrat zadela, Prvič je bila oproščena, drugič je pa napravila velik dobitek v loteriji. Devetorica liberalcev bo od jeze popokala, ko bo izvedela o tej iz-vanredni sreči, do katere je pomagala gospej Svete, še bolj bodo pa od jeze popokali, ko bodo morali plačati svojega odvetnika in celo zagovornika ge. Ivane Svete.
lj »Jeruzalem«, 12 vrst fino izdelanih razglednic (fotografični posnetki), najbolj znamenitih, za vsakega kristjana najbolj pomembnih krajev svete dežele je založil Fran Šoukal, Ljubljana Pred škofijo št. 12 (trafika). Razglednice, ki so kot nalašč za častitke k velikonočnim praznikom, so sledeče vrste: V barvah: 1. Vrt Gecemani. 2. Si-jonska gora s cerkvijo. 3. Jeruzalem. Temne: 4. Grob Matere božje. 5. Dvorišče, kjer jo Peter Kristusa zatajil. 6. Votlina z altarjem, kjer je Jezus krvavi pot potil. 7. Grad Antonija, kjer je bil Kristus k smrti obsojen. 8. Božji grob odznotraj. 9. Božji grob odzunaj. 10. Cerkev božjega groba. 11. Kraj z altarjem, kjer je Jezus Kristus križan bil. 12. Slovenski romarji na vrtu Gecemani. Razglednice se prodajajo pri gosp. šoukalu po 6 in po 10 vinarjev. Pri večji narocitvi znaten popust.
lj Užaljeni konkurent. »Ti si tisti, ki je akt štiri dni zadržaval, da ne bi pravočasno dobil koncesijo, pa se ni posrečilo; v zadrugi ste sami osli!« tako trdi neki ljubljanski kavarnar. da je te besede izustil njegov sosod-kon-kurent ob priliki, ko je prvi ob štirih zjutraj prišel k zadnjemu ga stavit na odgovor, zakaj trosi okoli, da mu je hotel on škodovati s tem. da ne bi dobil koncesijo. Obdolženec pa so zagovarja, da ni nikdar imel v mislih odbor oziroma celo zadrugo razžaliti z »osli«, šc manj pa, da bi konkurontu-tožitelju očital, da zavlačuje akt, kajti znano mu je bilo prvi dan, da je gostil-uičarska zadruga v izvanredni seji — sklicatelj predsednik Kenda — magistratu prošnjo za podelitev koncesije priporočala — torej njegov konkurent kot podpredsednik niti v poštev ni prišel. Pač pa mu je ob priliki med štirimi očmi pri zaprti h vratih — kar danes tudi tožitelj priznava -- očital: » v odboru je oseba, ki ne ve kaj dela in kaj je postavno ali ne — to si ti! Kajti ti si od magistrata zahteval, noj od mojega urednika izsili iziavo, da
ne bode nobeno obrt v Ljubljani več
izvrševal —■• ter si izdal vajencu, ki niti eno leto ni bil v Ljubljani in se učil | obrti, spričevalo, da se je dve leti učil!« f Za vse te svoje trditve hoče nastopiti dokaz resnice. Na (o preloži sodnik radi zaslišanja dveh prič razpravo, omenja pa, da se naj stranke pobotajo. — Zanimivo pa je, kaj porečejo kompe-tentni faktorji glede učnega spričevala!
lj Slovenska Filharmonija. Spored koncerta, ki se vrši jutri v veliki dvorani »Uuionovi«: 1. Supee: »Lopa Gala-tea«, uvertura. 2. IIalevy: Fantazija k operi »Židinja«. 3. Strauss: »Pomladanski zvoki«, valček. 4. Hamin: Spomin na Wagnerjev »Tannhauser«. 5. Weber: Uvertura k operi »Oberon«. 6. Puccini: Fantazija iz opere »Madame Buterfly«. 7. Vienxtemps: Balada in poloneza za gosli (solo g. koncertni mojster Kalab, na glasovirju g. kapel-nik Czajanek). 8. Bizet: Suita za orkester iz opere »Carmen«. 9. Hellmesber-ger: »Undina-valček« iz baleta »Iber-ski biser«. 10. a) Lehar: Duet iz operete »Nebeški soprog«; b) Blon: »Šepetanje cvetlic«, prizor. 11. Ivomzak: »Veseljaki«, potpuri. — Začetek koncerta ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 h.
lj Aretacije. Danes zjutraj je izvršila policija racijo in v trnovskem predmestju v šupah zasačila in areto-vala tri postopače. Na Dunajski cesti jc v neki gostilni beračil 251etni Evgen Piaza, kamnoseški pomočnik, rodom iz Trsta, in bil aretovan. Ker ni imel pri sebi nobenih izkazil in je zelo sumljiv, so ga izročili sodišču.
lj Predrzna ženska. V pisarno »Zadružne zveze« je prišla neka omožena šivilja in od uradnikov zahtevala po 1 krono. Žensko, ki je po mnenju nekaterih nekoliko umobolna, je poklicani stražnik odpeljal. Ta ženska je pa bolj zlobna kot umobolna in noče prijeti za nobeno delo, pač pa od vsakega zahteva najmanj po 1 krono, nakar gre v fine restavracije ali pa kavarne.
lj Nevarno je obolel lastnik tiskarne g. P e v a 1 e k.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Armbruster, vdova železniškega uradnika, 82 let. — Dragotin Senekovič, dijak, 18 let. — Franja Borštnik, žena tovarniškega ravnatelja, 27 let, — Gabrijela Galč, hči mestnega učitelja, 2 leti. — Lovro Vertačnik, črevljar, 35 let. — Josip Sturm, železniški vratar v pok., 62 let. — Matilda Medved, posestnikova hči, 3 dni. — Anton Valentin, posestnik, 73 let. —- Ivana Golob, delavčeva hči, 3 leta.
lj Neki dijak hodi okolu raznih naših somišljenikov in se sklicuje, da dobi podporo pri tem ali onem našem somišljeniku. Dečku naj se pokažejo vrata, ker slepari.
lj Izgubljeno in najdeno. Gospodična Frančiška Podlesnikova je izgubila zlat prstan z briljantom in prstan v obliki verižice. — Rozalija Tomsova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Poddesetnik 17. pešpolka Hugon Jeretin je našel zlato ovratno verižico. — Vdova gospa Karolina Su-šinova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Neka dama je izgubila denarnico, v kateri je imela bankovec za 10 K. — Šolski učenec Anton Matko je našel zlat. prstan, užitninski prejemnik g. Anton Gams pa srebrno ovratno verižico.
lj Čegava je moka? Pred kakimi desetimi dnevi je nekdo pozabil v Flo-rijanski ulici št. 19 kakih 20 kg koru-zove moke. Lastnik naj se oglasi zanjo na policiji.
lj Hlapec defravdant. Hlapec Ant. Jančič iz Hrvatskega je služil v Novem Selu pri Jožefu Kajfežu, kateri mu je dal 500 K za nakup tobaka v Kočevju. Jančič pa ni šel v Kočevje, temveč je krenil proti domu. Ni pa imel sreče, srečali so ga med potjo orožniki iz Mo-zclja in ga izročili sodišču v Kočevje.
CERKVENI LETOPIS.
Ekshumacija kosti sv. Vaclava.
Pretekli torek so v Pragi svečano, ob veliki duhovniški asistenci in navzočnosti kardinala kneza Skrbenskija ter cesarskega namestnika grofa Thuna Ilohensteina izkopali kosti sv. Vaclava. Kosti so bile shranjene v zelo dragoceni skrinjici ter bodo odslej v sijajni kapelici, kjer je svetniku posvečen oltar iu njegova grobnica. Leta 1905 je namreč zapustil kanonik Ilora 100.000 kron za povzdigo te kapelice in grobnice. Sveti Vaclav je narodni svetnik Čehov. Vzgojila ga je sv. Ludmila ter vzgojen v kršč. duhu zasedel prestol čeških knezov. Proglasil je kršč. vero za vladajočo v deželi. 28. sept. leta 935 pa ga je ubil njegov brat Boloslav z nekaterimi velikaši. Dan njegove smrti se slavi po celi Češki. Krona njegova je krona čeških kraljev. Pokopan je v vaolavski kapeli v katedrali sv. vida na Hradčanih v Pragi.
Propad profestantizma. Iz Nemčije prihajajo k nam protestantovski pastorji in hujskajo ljudi k odpadu od katoliške vere, namesto da bi raje na Nemškem pomagali ustaviti propadanje prolestantizma, V Braunschvveigu je bilo leta 1895. izprašanih bogoslov-ccv še 108, leta 1908. pa samo 48. Na berolinski univerzi je študiralo leta 1890. 606 bogoslovcev, leta 1909. samo žc 247. V llallu leta 1890. 730 bogoslovcev, leta 1909. samo 271. Vsega skupaj jo bilo leta 1890. v Nemčiji protestan-tovskih bogoslovcev 4536, leta 1910. pa samo 2320; kljub temu, da se je v zadnjih dvajsoteh letih nemško prebivalstvo za štiri milijone pomnožilo. V Berolinu samem se je leta 1907. cerkveno poročilo 17.422 parov, leta 1908. pa samo 9390. V enem samem letu je torej padlo število cerkvenih porok za 7000. To so znamenja, ki dokazujejo, da gre s protestantizmom strašno navzdol. Protestantovska Nemčija drvi silno hitro v naročje brezverstva in verskega indiferentizma, ki bo postal prej ali slej grob protestantovske vere.
STROJ ZA REŠITEV LJUDI.
Čudovit stroj so prinesli ameriški uradniki iz Nemčije. Ta stroj pomeni, da, se bode na leto rešilo na stotine mrtvih ljudi, ki bodo iz gubili življenje ali vsled elektrike, ali vsled vdihau-nja strupenih plinov ali pa vsled zadu-šenja po rudnikih in premogokopih.
Stroj je čudovito dobro sestavljen. Preskrbljuje namreč umetno dihanje in daje od vsake količine zraka natančno toliko, kakor ga človek rabi. Kjer jo po naših pojmih nastopila že smrt, a je v živčevju še kaj življenja, bode mogoče rešiti vsakega.
Stroj je primeroma majhen, toliko kot kovčeg za obleko. Ima spredaj obrazno masko, ktero se dene človeku na obraz. Precej na to začne delovati pulmotor — tako se namreč imenuje, stroj. Kisik in zdrav zrak pošilja v pljuča, iz pljuč pa sesa, kar je v njih slabega. Deluje popolnoma samo s pomočjo elektrike.
Od kar so prišli ti stroji v naše države, se je samo s pomočjo enega v kratkem oživelo 17 ljudi, ki bi bili sicer izgubljeni.
Najzanimivejša jo bila rešitev pri nedavni premogarski nesreči v Ohio. Blizu vhoda sta ležala dva premogarja, ker sta bila tam omagala in popadala. Oba sta bila po vseh znakih mrtva. Bila sta tudi že popolnoma mrzla, samo pod pazduho je bilo še nekaj komaj čuti j i ve toplote. Takoj so pripravili pulmotorje. Kmalu se je začelo telo ogrevati in oživela sta. Danes sta. zopet na. delu med drugimi premogarji.
Sedaj bodo vse rešilne postaje opremili s takimi pulmotorji ali dihalnimi stroji in ni nobenega dvoma, da se bodo na ta način obvarovalo na stotine ljudi prezgodnje smrti.
Telefonsko in brzojavna poročilo.
HRVAŠKO - LAŠKI SPOR V ISTRI.
Dunaj, 8. aprila. V četrtek so se začele na Dunaju pod predsedstvom min. predsednika barona Bienertha konference, ki naj bi dovedle do dela-možnosti istrskega deželnega zbora. Konferenc so se udeležili: dr. Laginja in dr. Zuccon za Slovane, namestnik princ Hohenlohe, dvorni svetnik grof Attems za vlado, dr. Benatti, dr. Rizzi, dr. Chersich in Salata za Italijane. Konference so trajale dva dni. Hrvati so poudarjali, kako laška večina ovira zlasti hrvaško ljudsko šolstvo in manjšino v deželnem zboru ter odboru bru-talizira. Sklenil se je provizorij, glasom katerega naj se postavi hrvaški ljud-skošolski program in so se sklenile še druge stvari, definitivnega pa nič in so bodo konferencc ob svojem času nadaljevale.
KRŠČANSKOSOCIALNI . LIBERALNI KARTEL.
Dunaj, 7. aprila. Tu je na volilnem shodu govoril bivši predsednik zbornice dr. Pattai in izvajal, da je glavni namen letošnjih volitev, da se okrepi večina nasproti Čehom in socialni demokraciji. Zato da je nujno potrebno, da vse nemške meščanske stranke nastopijo združeno proti socialnim demokratom. Sklenila se je v tem zmislu tucli resolucija.
V SARAJEVU STAVCI IZKLJUČENI OD DELA.
Sarajevo, 8. aprila. Vsled stavke stavcev so lastniki tiskarn sklenili, da o=ob.je popolnoma izključijo od dela. Listi ne izhajajo.
ZEPPELINOV ZRAKOPLOV.
Stuttgart, 7. aprila. Zoppelinov zrakoplov »Deutschland« je priletel nad Stuttgart, obletel dvor, ter z desetimi potniki oclletel orotl Baden-Ba-denu.
e-
P0L02AJ V MAROKU.
Pariz, 8, aprila. Francoski konzul v Fezu je francoskim podanikom naročil, naj se ne prikažejo na ulico in ne zapustijo svojih hiš, in če bi začeli domačini pleniti, naj se ne branijo, da ne razdražijo mase. Pred vratmi Feza se je vršil boj med sultanovo šerifsko vojsko in rebeli, v katerem so bili slednji premagani in so pustili 11 mrtvih na bojišču.
Casablanca, 8. aprila. Semkaj je došlo poročilo, da je med šerifskimi vojaki in domačini prišlo do velike bitke.
Madrid, 8. aprila. Min. predsednik Canalejas je nasproti nekomu žurnali-stu izjavil, da je položaj v Maroku jako resen in da bo Španska morala morebiti storiti potrebne priprave, da ščiti svoje interese.
NESREČA V RIMU.
Rim, 8. aprila. Včeraj zvečer sta v tunelu, ki vodi iz Kvirinala v zgornje mesto, zadela skupaj tramvajski voz m nek avtomobil. Avtomobil se jc popolnoma razbil, tramvajski voz se je znatno poškodoval, dve osebi sta bili ubiti, štiri pa težko ranjeni.
HUJŠA JE POTURICA OD TURKA.
Rim, 8. aprila. Pri debati o izjavi novega ministrskega predsednika Gio-littija je član skrajne levice, bivši duhovnik don Murri, grajal vlado, da hoče dati volivno pravico tudi analfabe-tom. To da bo imelo za posledico, da se bo Italija razdelila med socialiste in klerikalce, zlasti na jugu bodo korakali volivci pod poveljstvom župnikov. Don Murri je zahteval od vlade, da se glede razmerja med cerkvijo in državo izrazi jasneje; on jc za to, cla sc civilna poroka opravi pred cerkveno in krščanski nauk iz ljudske šole popolnoma odpravi! Vlada naj pobija »klerikalizem« na celi črti in naj ne dopusti, cla si osvaja ljudske mase. Govor bivšega duhovnika je bil zelo mrzlo sprejet in zmerna liberalna desnica ga je spremljala večkrat z ironičnimi vzkliki. Liberalni poslanec Salandra mu je zaklical: »Vi ničesar prav ne razumete! Bodite pošteni in pravični! Molčite, saj ste Vi nekoč učili mladeniče vpiti: Zivio pa-
pež - kralj! Poj te mašo pet! Iz Vas govori samo sovraštvo!«
V DEŽELI ZAPADNE LUČI.
Lizbona, 8. aprila. Nezadovoljstvo proti novi republiki, ki izvršuje neprestana nasilja in je zdaj svojevoljno celo volivni zakon izpremenila ter dala vojakom volivno pravico, tako da bo povsod ta/m, kjer ji bo manjkalo glasov, poslala glasovat zase garnizije, od dne do dne raste. Včeraj se je zbrala velika množica delavcev mornariškega arzenala in demonstrirala pred poslopjem mornariškega ministra, ki noče izpolniti obljub, danih delavcem. Proti množici so poslali policijo, repu-bličansko gardo in pomorske vojake neke križarke, ki so napravili red in več delavcev zaprli. Volitev se nova vlada zelo boji.
SAMOUMOR ČASTNIKA.
Budjejevice, 8. aprila. Včeraj dopoldne se je vstrclil v bližini Gellertove popirnice adjutant 2. bataljona 29. domobranskega polka, nadporočnik Lu-dovik Dousclia. Samoumor je izvršil bržkone zaradi neke neurastenične bolezni.
»Slovenska Straža."
»SLOVENSKA STRAŽA«.
Slomškov dar po 20 K:
Dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani, od neke kazenske poravnave 20 K.
Nadalje se ie nabralo kot Slomškov dar:
Daroval g. A. Zdolšek z Grma 2 K. — Zato ker so gledali novo obleko 4 K 70 h. — Nabrano ob slovesu g. kaplana Frohlicha v Novem mestu 11 K. — Nabral g. Janko Telban, občinski tajnik v Borovnici, v veseli družbi v gostilni pri Godcu 4 K 38 h. — Anton Simčič, revizor deželne naklade, Ljubljana, 1 K. — »Črni Peter« v Razdrtem pri Šmarji 2 K. — Matija Karba, župnik in duh. svetovalec, Zreče, 1 K 54 h. — Na občnem zboru podružnice »Slovenske Straže« v Zrečah 7 K 7 h. — Ha? nika Jevšenak, Zreče, 5 K. — Mimika
Wmterjeva, Zreče, 2 K. — Emica Te-jjaševa 2 K. —• Dobra šala 2 K.
9
Sklad Mohorjanov 1910:
264. Mohorjani v Dolu pri Hrastniku 12 K.
Velika noč, pridi »Slovenski Straži« na pomoč!
Prinesi ji lepih, papirnih, srebrnih in zlatih pisarne!
Za Veliko noč mora vsakdo pošiljati samo »Slovenske Straže« razglednico Junak! Na vsako mora priti narodni kolek »Slovenske Straže«: št. Ilj, Slomšek, Slovenka.
Brezje-Marija Pomagaj, krasen kolek zlasti za Marijine družbe!
Drože (kvas) iz drožarno Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8, v korist obmejnim Slovencem. Izborno blago, da mu ni para. — Vsaka zavedna slovenska gospodinja zahteva vedno in povsod te drože. Velikonočni kolači in potice zamesijo naj se edinole s Košmerlovimi drožarni.
AMERIŠKE NOVICE.
— Slovenec ponesrečil v ameriškem rudniku. V rudniku La Belic pri Bivva-biku ponesrečil je rojak Frank Ravnikar, star 25 let. Ilotel jo popraviti nekaj cevi za parno silo ter je rekel svojim tovarišem, da gre na delo. Ker sc dolgo časa ni vrnil, šli so ga iskat ter ga našli na clnu 100 čevljev globokega rova, jedva je šc dihal. Živel je š« okoli tri ure ter zamogcl še povedati, da mu jc, ko je šel doli, spodrsnilo in padel je na dno.
Dragocen poizkus. Ameriška zve-zina nova vojna ladja »Ne\v Hampshi-re« je imela pred dnevi poizkusne strelne vaje. Mornarji so streljali na neko drugo staro vojne) lacljo »San Marcos«. Kroglje so dobro zadevale. Ladja, v katero so streljali, je veljala pred desetimi leti zvezina vlada nad 3 milijone dolarjev, dočim so jo sedaj za poizkušnjo razstrelili.
Močno naseljevanje Italijanov v Ameriki, Iz Ne\v Yorka poročajo 22. marca: Naselnišik uradi na Ellis Is-landu si belijo glave, zakaj prihaja baš sedaj toliko Italijanov v Zedinjene dr-
žavo. Razmere po deželi niso baš najboljše in delo po mnogih krajih počiva Železnice ne gradijo novih prog. kjet bi ne bili večinoma uposljeni Italijani V treh dnevih jih je prišlo nad pet tisoč v ne\vyorško luko. V par dneh pričakujejo naseljeniške oblasti nadalj nih šest tisoč naseljencev. Kljub strogim postavam beži ljudstvo iz Evropo v Ameriko. Kakor cenijo uradniki na naselniškem otoku, mora biti tam sedaj najmanj deset tisoč ljudi, ki vsi čakajo, cla se zaslišijo. Uradniki delajo noč in dan, da odpravijo naseljence. Pred takozvanini »Barge office«, kjer stopijo naseljenci prvič na ameriška tla, se je včeraj zbralo kakih 20.000 Italijanov, ki so vsi prišli naproti svojim znancem, da jih pozdravijo. Oddelek policije, močan 150 mož, je komaj na,-redil red mecl množicami. Naselniški komisar se resno bavi z mislijo, da se mora zidati še eno veliko poslopje za naseljence, če se hoče odpomoči sedanjemu položaju. Pri vedno večjem pritisku naseljencev, je nemogoče vse kmalu odpraviti. Mnogi naseljenci morajo čakati po tri ali štiri dneve predno pridejo na vrsto, cla jih zaslišijo.
— Slovenka umrla v Ameriki. Kot poročajo iz Clevelanda jo umrla v Ahmeeku 22 let stara soproga Slovenca Pavla Malnarja.
GROZNA DRUŽINSKA TRAGEDIJA.
R u m b u r g , 8. apr. 05 let stari Franc Libisch jc predvčerajšnjem dal svojemu 18' let. staremu sinu denar, da palača premog. Jožef Libisch pa je denar čez noč. zapravil, vsled česar je došlo mecl njim in očetom do prepira, tokom katerega je sin udaril očeta. Stari Libisch sc jc vsled tega grozno razjezil, zagrabil je za sekiro in udaril ž njo sina s toliko silo po glavi, da je padel s krvjo oblit na divan, na kar je oče planil nanj in ga toliko časa davil dokler je še dihal. Franca Libischa so včeraj aretovali. Truplo njegovega sina bodo sodno obducirali. — Ko so sosedje prihiteli na vpitje zraven, so videli starega Libischa, kako sc je trudil, da bi odstranil s tal kri. Orožništvo je morilca aretovalo ter ga izročilo okrožnemu so-

Briljanti po nizki ceni,:
■"H'5'lST 1TTN F R-urar'Prva n'9jv.ečj-a<'do;ma5a,^
' 1 - r^ exportna tvrdka ur,zlatnine stve"	• ff .
loiabljan a Mestni Irg jn srebrnine. bastna tovarna urv Švici. vflV^
■llllIIIIIIIIi((IIIIIIIllllIlilll(IIIIllllili(lll!l(l1Illlli:iIIIIEIIiIllllllIIIIIItlIIIII]l1lllllfllllllllfIIIIIIIIIIE:!llieilll(l1iilll!IHIII(IIIIIIlll(IllilIII[lIiriIfl!lf)lllflI!:illIII!fI9IIil
z
Povest iz Neronove dobo. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, vezano K 3 20. — Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in sc mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Knjiga o lepem vedenju. I
Spisal Urbanus. K 3-—, elegantno vezano K -4-—. — Že dolgo smo občutno pogrešali točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti no le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in nc pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Celo veliki narodi nimajo dola, ki bi so moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušoničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnojša dela svetovne znanstvene literature,
poezije

1-O'TC.

I. del K 3-80, elegantno vezano K 5-—; — II. del K 4-—, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu.
fiiiiiiiuiiiiiii:iiii]iiiiiiHiiiiiii]iii(iiniiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiitii]iiiiiniHiiiiiiiiiiiiiMiMii»niniiiiiiiiii!iiiiiii)iiiii:i!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii^
Leposlovna knjižnica:
1. zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan.
Roman. K 2-—, vezano K i)'—. 0. zvezek: Stepni kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip Jurea. K 1-20. vezano K 2-20.
3.	zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 240, vezano K 3-40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dosto-jevskij. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3-—. vezano K 4-20.
5.	zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2-40, vezano K 3-GO.
5. zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik.
Roman. K 1'90, vezano K 3'—. 7. zvezek: Hajdamaki. Taras Sevčonko. — Josip Abram. Poem z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar 11. del.) Broširano K 1'50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 4 50.) 5. zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5-80. Sacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K 140, vezano K 2-40. Roma. Sil vin Sardenko. Poezije. K 21—. vez. K 3-20. Andrej Hofer, tirolski junak. Fran Rlhar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —-80, deset izvodov K 5--. 6rna žena. Povest iz domače zgodovine. K 1-40, vezano K 2-—.
Ljudska knjižnica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —-60, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80.
2.	zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —'60, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80.
3. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-G0, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40.
4.	zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K l-—, vezano K 1'90.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust še-liou. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1'60., vezano K 2-60.
0. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K -—•20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Prihajač. Dr. Fran Detela. Povest K —•90, vezano K 1-70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
8.	zvezek: Pasjcglavci. Alojzij Jirasck. Zgodovinska povest. — Kristusove legende, i. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko dctece. — 3. Sveta noč. — 4. Bog v Egipet. — 5. V Nazaretu. — (i. V templju. 7. Taščica. —
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
9. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz likal, I. del. K 1"20, vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. I\ 120, vezano K 2-—.
11.	zvezek: Isto III. del. K 1-20, vezano K 2-—.
12.	zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2-30.
13.	zvezek: Ilaggard, Dekle z biseri. K 2'—, Vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Anclrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spill-mann J. 1). Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5'40.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in 1 ženska vloga). 1\ —-50, pet izvodov in več po K —-35.
Posebno za inladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela.
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu iu Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K 1—.
Krek. Turštd križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K l-—, 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da sc bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K —-80.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
1.	zvezek se začasno ne dobi.
2.	zvezek: 1. Vedeževalka. (Huma v enem dejanju. (6 moških vlog.) — 2. Kmet-IIerod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80.
3.	zvezek: t. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) —.'!. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih .vlog.) K —-80.
4.	zvezek: 1. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko T.ičok, Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških Vfog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri .,zlati goski". Burka v enem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —-80. 5. in 6. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra v petih dejanjih. (10 moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica' modra ptica ali hoj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 0. Črev-Ijar. Veseloigra v treh dejanjih. (0 moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (0 moških in 1 ženska vloga.) K l-60. 7. in 8. zvezek: 1.'Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — ti. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K 1-60.
9. zvezek: 1. Na Betleheniskili poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
—	2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju. (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: 1. Fernando strah Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —'80.
11.	zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.)
—	2. Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) -— 3. Prepirljiva soseda ali boljšajo kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge: Ljudmila. Planšarica.) K —•80.
13.	zvezok: (Za ženske vloge: Vestalka. Smrt Marije Davice. Marijin otrok.) K —•80.
14.	zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica. Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —-80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža.
—	Za moške vloge: Turki pred Dunajem.) K —-80.
Navedene igre so si vsled lahke uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času osvojile vse naše domače odre.
Vse te KniiSe se done v KatolišKi Bukvami v Liuiiijon). » knjigarni Jiirim" u fenin m L ft^ee nosi. u rtouem mestu.
dišču. Na vprašanje ljudi, kaj je storil, odgovoril je Libisch brez vidnega razburjenja: »Sina sem ubil«.

Qotpvo govejo juho
najboljšega okusa dajo

Pazi naj se natančno na ime MAGGI varstveno znamko zvezdo s križcem. Druge kocke niso od tvrdke MAGGI.
r 15 i : o Jt:rs vi
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 7. aprila.
Pšenica za april 1911.....11 94
Pšenica za maj 1911......11 65
Pšenica za oktober 1911 ... .	10 84
Rž za april 1911.......873
Rž za oktober 1911......8 29
Oves za april 1911......8 91
Koruza za maj 1911......5 69
Meteorologično poročilo.
Višina n. moriem 306-2/«, sred. zračni tlak 73&-0 mm
Stanji
Cas opa- | baro-zovanja ; metra
v mm
7] 9. zveč. 733 7 730 3 i 729'3 j
Temperatura „ po
Celziju j
Velrovi
Nebo
1 7. zjutr.
S
2. pop.
2 3 sr. jvzb. oblačno 01 J .	sneg
5 3 j sr. zah. oblačno
0-4
Srednja včerajšnja temp . 3 0J norm. 8 1°.
Kurzi efektov in menjic.
dne 7. aprila 1011.
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........	92-95
Skupna 4«/ konv. renta, januvar —julij..........	92-95
Skupna 4-2= 0 papirna renta, februar—avgust ........	96-25
Skupna 4-2»/, srebrna renta, april —oktober.........	96-30
Avstrijska zlata renta ...	115-25
Avstrijska kronska renta 4°/0 . .	92-95
Avstrijska investic renta 3i/;°,'o .	81-95
Ogrska zlata renta 4°;,, ....	111-35
Ogrsko kronska renta 4% . . .	91-50
Ogrska investicijska renta 3v2%	80-45
Delnice avstrijsko-ogrske banke	19-29
Kreditne delnice.......	655-50
London vista........	239-87 i/2
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117-25
20 mark..........	23-46
20 frankov.........	18-98
Italijanski bankovci......	94-60
R ubij i..........	2-53 1


Mew-York in Lo.ition nista prizanašala niti evropski celini ter jc velika tovarna srebrnine prisiljena, ocrintiviio svojo zaloco znolj proti majlincr.iu plaCHu delavnih moti. PooblaSCcn sem izvrSIti ta naloq. Pošiljam turei vsakomur sicdeCe predmete le proti temu, cla se mi povrne
K 14-40 in sicer: 6 kom. niijfinejiili namiznih no^ev s pristno
angleško klinjo; f> kom. airer. pat. srebr. vilic iz enega kninada; 6 Itom. amer. pat. srebrnih jedilnih .ilic; U kom. amer. pat.srebrnih kavinih iilic. 1 kom. amer. pat. ;;rebr;, > zajemalntco za juho; 1 kom. amer. pat. srebr. zajemalnico za mleko; fi kom. ang. ViKtori« eaSIc zu podklado; 'J kom. eie aninih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfinejši sipalnica za sladkor.
IJ. komadov skupaj samo K lH-13. Vseh tel: 12 predmetov jo poprej stalo K ter |in i;' moč. :,edaj dobili po Icj ininitnalniceiii K JI ^O Amer farisko pnt. srebro je znano, je sKcziIIkuozi bela kovina, Ui obdrži bojo srebr.i le: za kar se <jai intuje. V najboljši dokaz, du Ic-tu inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu. Kateremu ne I>1 bilo bla<io vSeC, povrnili brez zadržka znesek in naj liikaor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasilo garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno
velikonočno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo
Dobiva sc edino !e v A. Hirschberg-a eksportnl hiši amer. pat. srebrnega blaga
u Mi ll.. hilnifsiriHi!?, s. l. Telefon 14567.
PoSilja se v provincijo proti povzetju, ali Ce se znesek naprej vpoJIje. Čistilni prašek za njo iflvin,- Pristno le z zraven natis- .te,
njeno varslveno zr.amko Izdrava V ,7S.
* *
kovina). - Izvleček iz pohval, p;- V sent: Bil scmapoSiljatvilo krasne • garniture jako zadovoljen. Ljub-Ijann. Oton Bartusrii, c.kr. slotnl« 4 J*. ^ v 27. peSpolkn - S pal. srebrno » unriiituro sem jako zadovoljen, loma* Kožanc, dekan v Mariboru. - Ker ie vosa garnitura v gospodinjstvu jako korlstn:i, prosim, da mi pošljete Se eno. Seiil Povei pri Preboldu. [Jr. Ka-milo Bčihin, okrožni In tovarniški zdravnik. -s nn.lanlm namiznim orodjem >ern zeli> zadovoljen. Mihael KovaCcviC, ravnatelj pomožn. uradov rie2. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo 22. oktobra tm	310Š
Si


i.
?
115!)
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v LJubljani Javlja tnžno vest, da je njegov mnogoletni redni dan, gospod
Fran Kovačič
knjigovodja »Ljudske posojilnice11
danes ob 1. uri ponoči po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 46. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v soboto dne 8. aprila t. 1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Trnovska ulica St. 7 na pokopališče k sv. Križu.
Blagega pokojnika priporočamo y prijazen spomin.
Ljubljana, dne 7. aprila 1911.

1175
Tužuim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin,' oziroma brat in svak
Dragotin Senekovit
bivši stdmošeiec!. državne otmiiazlic
danes zjutraj ob 3. uri v 19. letu svoje starosti po dolgi mučni bolezni, pre-jemši sv. zakramente za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika se bo v ponedeljek, dne 10. aprila, ob a. uri popoludne v hiši žalosti, Resljeva cesta št. 28 blagoslovilo in potem na pokopališču pri Sv. Križu k večnemu počitku položilo.
Dragega pokojnika priporočamo v Mag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 8. aprila 1911.
Andrej Senekovič Filomele Senekovič
c. kr. vladni svetnik roj. Gerznbek oče.	mati.
Dr. Bogumil Senekovič
e. kr. okrajni komisar
Miroslav Senekovič
eiind. jur.
brata.
Filomele Senekovič Paula Senekovič
c. kr. strok, učiteljica omož. Kosin sestri.
Olga Senekovič, Adam Jos. Kosin roj. Hren	arhitekt
svakinja.	svak.
Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet.
1107
Globoko potrtim srcem naznanjam pretužno vest da je moj predstojnik, gospod
višji knjigovodja »Ljudske posojilnice" in solastnik tovarne
včeraj zjutraj po kratkem trpljenju preminul. Pokojnikov pogreb se vrši danes ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Trnovska ulica 7 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 8. aprila 1911.
Rodbina Jeveb.
1H1
Zahvala.
Za vse izraze sožalja iu dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše nadvse ljubljene, nepozabne soproge, ozir. matere, hčerke, sestro, svakinje in tole, gospe
h\\u Borštnik roi. lesnik
so naj topleje zahvaljujouio. Predvsem se zahvaljujemo gg.: dr. Iv. Geigerju, primariju dr. J. Jeukotu iu dr. Irahucu za zdravniško pomoč, častiti duhovščini, gospodom pevcem za genljivi žalostinki, gosp. G. Puklu, ravnatelju Kolinske tovarno za zadnje spremstvo, vsem darovalcem lepili vencev in šopkov ter vsem, ki so drago pokojnico spremili k zadnjemu počitku. 11715
Ljubljana, dne 8. aprila 1911.
<Salu;oči ostali.
Preklic
Za dolgove svojega sina nisem več plačnik.
Anton Rihar,
1150	posestnik in trgovec, Mengeš.
f

1136
Globoko žalosti potrt naznanjam
vest o smrti svoje ljubljene soproge
Apolonije Vončina
ki je po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zaarainenti pa umirajoče dne 1. aprila 1.1. mirno v Gospodu zaspala.
Obenem se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem za požrtvovalno postrežbo in tolažilno obiske v bolezni ran|ke soproge ter za mnogobrojno udeležbo ob njenem pogrebu dne ii. aprila t, 1. Bog hodi plačnik vseru!
Blago ranjko priporo'am v molitev! V Idriji, dne 3. aprila 1911.
Antoo Vončina. soprog.
. , . . - f • *
1114
Zahvala.
Za vse za časa bolezni in smrti našega nad vse ljubljenega soproga, skrbnega očetu, strica in svaka, gospoda
Josipa Vidmar
trgovca ln posestnika v Tržiču
izkazano nam sočutje in tolažilno besede izražamo vsem najprisrčnejšo zahval o, ofcobito pa prec. g. župniku Josipu Potokar za tolavdiie obiske, požrtvovalnemu gosp. dr. O. HauTnu in pr. pevcem ,,Slov. bralnega društva v Tržiču" z:i v si-ce segajoče žulostinke, kakor tudi vsem pri nteijeui in znancem, ki so pr&uragega pokoju ka spremili k zadnjemu počitku. Bog plati vsem!
V Tržiču, dne 3. ap lia 1911.
Globoio žalujoi! os'a!i.
1171 2
Oklic.
Nc. VIII.
212/11 l
Na predlog gosp. Janeza Keržiča vršila se bode vsled dovoljenja r. kr. okrajne soclnije v Ljubljani
r
javna prostovoljna dražba
hiše štev. 70 v Vodma?u z barako in njivo vpisane pod uiož. štev 199
kat. obč. Vodmat dne 20. aprila ob 10. usi dopoldne na licu mesta v Zeleni jami štev. 70 pri Ljubljani.
. Izklicna cena znaša 20.000 K in se nižji ponudki ne sprejmejo.
Kupec ima pred dražbo 2000 Iv vadija v roke sodnega komisarja polo-žiti, ostanek kupnine pa takoj po odobrenju najvišjega ponudka vplačati; vendar pa sme tudi na tem posestvu zavarovane terjatve v znesku 16.200 K na račun kupnine v svojo plačilno obljubo prevzeti.
Dražbeni pogoji in zemljiški izpisek so v pisarni c. kr. notarja Ivana Plantana kot sodnega komisarja v Ljubljani na vpogled.
V Ljubljani, dne 7. aprila 1911.
l/an pSanfan,
c. kr. notar kot sodni komisar.
P p a v k a r- je izšlo	-i 4 • .
Pajmir Feigel: POl lltFcl VipaVCS
8 0. 8 l/3 pole. Cena vezani knjigi K 2-60, bfoširani K l'QO,
Ta knjiga obsega 19 daljših in krajših črtic, ki jih vse skupaj preveva dober, pristen humor. Oddel k ,,Gaudeamus igitur" prnaša vesele povesti iz dijaškega življenja; „lTredniške tajnosti" odkrivajo zanimivosti i/, časnikarskega delovanja; oddelek „HoImes in njeg va smrt" je naperjen zoper različne detektivske romane; oddelek „!z četrte dimenzije" se odlikuje s pikro satiro na raznovrstne gluposti družabnega in literarnega življenja. Knjiga podaja dovolj originalnosti ter si utegne z duhovitimi ostrinami v pripovedovanju pridobiti lepo število čitateljev in prijateljev.
Ako so hočete izborno zabavati ter si napraviti nekaj uric užitka, naročite si „Pol litra Vipavca"
Ig. pl. Kleinmayr & fed. Bamberg v Ljubljani,
založna knjigarna.	1174 fJ
Vsi g d sklepa c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani z dne 7. aorila 1911 R. I. 160 1
se vrši
8
dne 11. aprila 1911
začenši ob 2. uri popoldne, v Ljubljani, Bleiweisova cesta stev. 20, prostovoljna sodna prodaja v zapuščino po gospe Ad&lberti Tratnik spada-jočih premičnin: pohištva, obleke itd.
Dr. Fram Vok,
c. kr. notar kot sodni komisar.
1169
Velika mednarodna
DVORmn HOTELR „<JMI0ri"
Krasna zbirka
200 izvirnih slik
modernih mojstrov.
Prof. Fr. pl. Defregger, prof.^abr. pl, prof. J| Naniza, prof. Hugon Kauffmann, prof. E. Barbarino, prof. E. Gaisser, G. Zatzka, R. Kauf-mann, J. Scheuerer, K.Wagner, prof. j.Thoma, prof. Flockenhaus itd.
ki so vse razstavljene za prodajo.
Vstopnina za osebo 30 vinarjev, dijaki plačajo polovico.
Ceniki se dobe pri blagajni.	RAVNATELJSTVO.
It
Ova nova Selltrl-bUjarda
ES
HDUQ asrešRna Stvarna
B
So. PeIra nasip it. 3?
navadno vso noč odprta.
7. odličnim velespoštovanjem
ii?o Štefan Klhei č.
Dva nova Sellcrl-blljarda ura«
Lepa rova hiša na Gorenjskem
1165 ob državni cesti tik kolodvora
se proda iz proste roke.
Hiša ima lasten vodovod, stoji na križišču cest ter je zelo pripravna za vsako obrt, posebno pa za trgovino, ki bi krasno uspevali, ker ni nikake konkurence. Hiša je zelo obširna, ker ima okrog 165 m2 površine. — Za natančnejša pojasnila naj so obrnejo resni kupci pismeno ali ustmeno najkasneje do konca aprila na naslov: Janko Dolžan, Ljubljana, Kriievniška ulica i.

Proda se
1168 3
biša s pekarlfo
v Novem Vodmatu
Ie
samo za 21.000 kron. — Ima
dve kleti, velik vrt, prostorno dvorišče in več stanovanj. Proda se zaradi preselitve. Naslov pove uprava lista.
Poslovodkinja
ki je zmožna popolnoma samostojno voditi konfekcijsko trgovino, se sprejme pri D. Rov-Seku v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35. Pogoji so: plača in odstotki. — Pozneje se lahko tudi odkupi trgovino,	1157
Manjša
1155 3
s posebnim uhodom se odda takoj. Več se poizve Salendrova ulica i.
Izvir zdravja so brezalkoholne
šumeče limonade
Maršnerievimi
ki se napravljajo z
iz malin, citron, jagod, črešenj, dišečih jagod, ki se prodajajo kot pastiljc po S iti 4 vinarje v patent, vrečicah po i iu S vin.
Vsakoletna poraba 80 milijonov Kosov
Edina izdelovalnica: 16S 10
Prva češka ahcijska družba za oriental. siadorne in čokoladne izdelke Kralj. Vinogradi prej A. MARŠNER.
Zalogo: DUNAJ. X!.. Theoha!d(i««se 4.
1147
z jako imenitno lego v lepem kraju v veliki vasi pri Celju, obstoječe iz lepih rodovitnih njiv travnikov, hmeljskih nasadov, sadnih vrtov, gozda za domačo potrebo, z lepo zidano hišo, gospodarskim poslopjem, separatni svinjski hlev, dva močna kozolca itd. - Tik omenjene hiše jc separatna lepa hiša z dobro idočo gostilno, vse ob državni cesti. -K temu spada tudi jako dober vinograd v slovečem vinskem kraju. - Omenjena posestva se prodajo zaradi bolehnosti lastnikov z ali brez gostilne in vinograda; kje, pove uprava lista.
Razglas.
• a
imi m m«, operna tovarna v
i	razpisuje zaradi
zidanja opekarske tovarne (Ringofen)
vsa zidarska in tesarska dela.
Načrti so na razpolago pri zgoraj omenjeni tvrdki. im Ponudbe se sprejemajo do 20. t. m.
Modni salon lust ~Maschke
Ljubljana
Židovska ulica št. 3
Ljubljana
Priporoča velecenjenim damam svojo bogato zalogo krasnih klobukov, modelov za dame in deklice, čepice in razni nakit za klobuke. Popravila se sprejemajo. - Žalni klobuki vedno v zalogi. - Cene brezkonkurenEne. 2
Na prodaj je v trgu na Sp. Štajerskem
z gostilniško obrtjo, vrtom,
gospodarskim poslopjem, lede-
i ■ %r
HI30
nico ter s travnikom in njivo za 32.000 K. Kupni pogoji ugodni. — Kje, pove upravništvo lista pod št. 1139.	1139 3
Za majev termin se odda v najem
stanovanje
v vili mirni stranki, obstoječe iz 3 sob in poselske sobe s pritiklino, ter porabo vrta. Pojasnila daje Anton Sim-čič, Miklošičeva cesta štev. 4, II. nadstropje.	1158
Št. 5535.
Razpis.
Za zgradbo zajetja in rezervarja v vasi Osojnik, občina SemiS, okraj Črnomelj na 4000 K proračunjena dela in dobave sc bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo enotnih cen proračuna naj se predlože
do 29. aprila 1.1. ob 12. opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, do-poslati je zapečateno z napisom: „Fonudba za prevzetje gradbe rezervarja v vasi Osojnik".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5°,o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbe, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu proti odškodnini 1 K 80 v.
Deželni odbor kranjski,
v Ljubljani, dne 4. aprila 1911.
1149
trgovina z železnino in kuhinjsko opravo
priporoča svojo veliko zalogo železa, sin, cementa, žičnate ograje, bodeče žice, štnkatur, stresni klej, samokolnice, cinkaste in po-cinkaste ploščevine, brane in pluge, železne blagajne i. t. d.
Posebni oddelek za liišno in kuhinjsko opravo. - Morska trava (afrik), žima, peresa za žimnice, železne postelje, vsake vrste štedilniki, tehtnice, dalje nagrobni križi in železniške šine i. t. d.
miner-
trpežne, apnetie
acadne barce
postavno zavarovane
v 50 vrstah od 2411 kCJ naprej.
Ze desetletja dobro preizkušene in so pre kotile vsa ponarejanja. — Eflino sredstvi, 7.a pleskanje za fagade, ki so bile že po barvane.	1143 1(
Email-lacadne darve, &aXk02g$!iK
torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo trde kot email, vporabno pomešane sami. z mrzlo vodo. Antiseptiške, proste strupa luknjičave. Idealni plosk za notranje prostore, še nopobarvane ftigade, losem zgradbo: kot kolibe, paviljone, ograje itd Dobiva se v vseh vrstah, stroški za m: 5 vinarjev. Cenik in prospekte zastoni in poštnine prosto.
Carl Kronsteiner. Dunai m. Hauntstrasse 120
(C£- Zaloga: Brata Eberl, Ljubljana, cj,
Učene
poštenih staršev sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. — Ivan Vidmar, Črnivrh nad Idrijo. uei
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ooDDonnao
Ze rabljen
PISALNI STROJ
sistem REMINGTON model 9
se za nizko ceno proda.
□ □
o □
O □
□
o o
o □
□
D D
g	1172
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C
Dne 21. aprila
dopoldan ob 10. url, to je v petek po
Velikinoči, bo c. kr. sodnija v Ljubljani, soba št. 18, na javni dražbi
Pojasnila daje
dr. Ivan Benkovič
odvetnik v Celju.
prodala
na Studenčicah št. 4.
Posestvo obstoji iz nove hiše; gospodarska poslopja so v dobrem stanu. Zemljišče meri okoli 100 oralov. Eno uro od kolodvora v Medvodah. Če želi kdo pojasnila, naj se obrne na Andreja Cvajnar, posestnika v Preski Št. 13.	1122
Otvoritev pasarske obrti!
Slavnim cerkvenim predstojništvoni udano naznanjam, da sem otvoril svojo novo in dobro urejeno
v LjubJjani, na Poljanski cesii 10
v kateri bodem izdeloval vsa v pasarsko obrt spadajoča« dela, kakor monštrance, kelihe, ciborije, lestence, svečnike itd., v strogo pravilnem slogu.	1064
Sprejemal bodem tudi vsakovrstna popravila ter jih izvrševal kar najsolidneje.
izkušnje, ki sem si jih pridobil tekom večletnega delovanja pri tu- in inozemskih tvrdkah prve vrste, so mi porok, da mi bode mogoče postreči prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvoni v vseh ozirili najzanesljiveje, zato se priporočam za vsa nova naročila, in popravila. Z vsem spoštovanjem
Filip Tratnik, pasar Ljubljana, Poljanska cesta št. 10.
l!k=

Najlepše blago
za damske obleke, za črne salonske obleke, površnike, plašče itd., zajamčeno dobre, trpežne in pristne kakovosti dobavlja Frant. Marek, tovarna za sukno. Liberec, Čechy. — Prodaja na drobno in debelo. Tovarniške cene. Priložnost za* najcenejši nakup. Zahtevajte vzorce! 1109
IZPELJAV A mm
vseli roslcvr.il) transakcij. - izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
78 vsa rl8vna ln stmsta iresla iu- in inozemstva.
c. kr. privil. bančna
Akc. kapital: 40,000.000 kron.
IN
menjalnlcna delniška družba
Rezervni zakladi: 17,000.000 kron. 9 +	Osrednja menjalnica:
DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pmirn^nirp Saiisn' Češka Kamnica, Česna Lipa. brno. Dfichcov, Gabio«a, N.Graslitz, Krakov, Litomerice, 1 UUi U/.IUL.C. MoravskiZumlion, iMdllng, Moran, Novi liCin, Plzen, Praqa, llberoe, DunajskoNovomesto, Cvltava.
««
i:
NAKUP m PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srefiit i. t. d., i. t. d.
s &wmm prati iz]M pri {rcftfi M\ iimiiLPUirlaif
Prospekte in cenike premij zastonj in franka.
»osi.
* »Janez Nevolja« — (»Juan Mise-ria«) jo naslov povesti, ki ju jo spisal po celem svetu znani pisatelj Koloma in jo je zdaj »Ljudska knjižnica« objavila v prevodu. Hvali to povest, kolikor hočeš, nikoli je no boš zadosti, tako je čudovito lepa! Juan Miseria, po naše Janez .Nevolja jo tam nekje na Španskem siromašen mladenič dobrega srca, a neopHjenega vodenja, ki so zaljubi v pridno dekle, Marijano, katera pa ima za očete gnjusnega iu sirovega pijanca, Martina Lenuha. Ta in pa zlobna babu-ra Salamanka branita dekletu Janeza vzeti, ker bi rada imela, da bi se Marijana omožila s postopačem Lopezin-kom, ki ves svet slepari, koliko zna in kaj bo šo vse iz njega. Bilo je namreč v tistem času, ko se je povest odigravala leta 1867., na Španskem jako nemirno, pripravljala se je revolucija in Lopezi-nek. sin črevljarja, pravi nebocligatre-ba, domišljav in neumen, brez vesti in predrzen, jo delal največjo zmešnjave, koval zaroto in naposled tudi, ko je republika bila proglašena, prišel ros do veljavo. S krivičnim pričevanjem sta on in stara Salamanka, katero je vlekel, da ji bo nova republika prisodila .hišo nekega monarhista, spravila v je-&o Ivana Nevoljo, ki je po nesreči in brez namena ranil pijanega očeta Marijane, kateri mu jc svojo hčer branil. Janeza Nevoljo obsodijo na smrt, preden se pa izvrši obsodba, uganja Lope-zinek po mestu različne lopovščine, pusti zapreti cerkve in samostane, Marijana pa, ki je šla po očetovi nesrečni smrti med novice, pa mu uide iz krempljev. Tudi bi kmalu Janeza Ne-
voljo izpustili iz ječe, kar pride na dan, da jo Lopozinok s Salamanko po krivem pričal, Salamanko pa zaprek), ker jo shranjevala v svoji hiši smodnik, kateri jo bil namenjen za anarhistično zaroto, ki jo je koval neutrudni Lopozinok tudi žo zoper novoproglašeno republiko. A Lopozinok se izmuzne, ker so mu oblasti same dajale pot uho in Janeza Nevoljo zopet čaka smrt, ker imenujejo novega sodnika, navadnega lopova. Toda pater France, ki igra v tej povesti največjo vlogo, ponižen kapuei-nec, pri vseh priljubljen, pravi angelj v človeški podobi, zraven pa moder in izkušen, s pomočjo svojih znanstev stvar tako izpelje, da Nevoljo v zadnjem trenutku vendar pomilostijo. Lopozinok pa, ki je med tem res zanetil anarhistični upor, pade na barikadah in umre ves razmesarjen. Jako zanimiv je tudi nadaljni razvoj in konec povesti.
Kakor se vidi, se v tej ne zelo obsežni povesti vrsti zanimiv prizor za prizorom, dejanje hitro teče, vse jo kratkočasilo, gladko in kljub veliki resnobi, ki tiči v celi povesti, je toliko duhovite in globokomiselne šaljivosti po vseh straneh posejano, da knjige ne odložiš, preden je docela in brez premora ne prečitaš.
Knjiga jo prožeta verskega duha in zlasti s krvavo ironijo šiba brezmi-selnost revolucije in sebičnost, samo-pašnost ter umazane namene revolucionarnih voditeljev. Posebno za odraslo mladino je knjiga dragoceno berilo; vsled lahkote in poljudnosti pa bo tudi najpreprostejši človek v njej našel zabave in tolažbe.
Ker se jc oglasilo precej novih na-
| ročnikov za »Ljudsko knjižnico« se je cena 15. zvezku, ki obsega obširno povest »Janez Nevolja« razmeroma zelo znižala, kajti knjiga stane broširana le 1 K, vezana 1 K 60 v.
1 Pevskim cerkvenim zborom priporoča Katoliška bukvama v Ljubljani za šmnrmce v majniku in druge prilike sledeče skladbe:
Foerster Anton: 12 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle; (druga popravljena izdaja). Part. 1 K 80 v, glasovi po 10 vin.
Sattner P. Hugolin: Marijine pesmi za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 80 v, glasovi po 50 v.
Premrl St.: 12 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle. Part. I K 80 vin., glasovi po 40 v.
Kimovec Fr.: JRihar renatus. Part. 3 K, glasovi po 40 v. Obsega več raznih, lopo harmoniziranih Riharjevih nape-vov.
Foerster Ant.: 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove z orglami. Part. 1 K 80 v, glasovi po 40 v. Cerkvene zbore, kateri razpolagajo samo z ženskimi ali moškimi glasovi, opozarjamo še posebno na te lepe napeve.
Grum Ant.: V ponižnosti klečimo in pet Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle. Part. 1 K.
Foerster Ant.: Te Deum (po motivih IIaydnove zahvalnice), za mešani zbor ali enoglasno z orglami. Partitura 50 vin.
Laharnar Ivan: Šmamične pesmi za mešani zbor in orgle. Part. 1 I< 30 v.
Leban Janko: Zbirka cerkvenih pesmi. Part. 1 K. Obsega razne napeve, med temi tudi več Marijinih.
i Zahtevajte novi
cenik 1911
auto Laurin & Klement
Mlada Bdleslava.
se oddajo v najem. Popraša se Slomškova ulica štev. 3, prvo nadstropje na levo. 1103
Kuharica
se išče k rodbini brez otrok. — Več pove uprava ,,Slo-
venca"
1141
Blizu kolodvora na Jesenicah št. 81. Poizvc se pri Matevžu Smolej, Jesenice, št. 16. 1055
Hiša v Vižmarjili 26
obstoječa iz 2 sob, kleti, hleva za 8 glav živine, drvarnice, sadnega vrta ter vodovoda. elektr. razsvetljave s 6 svetilkami. Cena 16.000 kron. Natančneje se izve pri Ivanu Trampuš istotam. 1097
Prodam iz proste roke svoje obrestonosno
posestvo
v Novem Vodmatu, h. št. 23. Poizve se istotam.	K.99
Učenec
za trgovino z mešanim blagom se takoj sprejme. Zmožen mora biti tudi nekaj nemščine in dober v računstvu. Naslov pove uprava » Slovenca".	1102
vzame takoj v pouk pod ugodnimi pogoji Janez Božič, kamnoseški mojster, Volšperk, Koroško.

pridno, pošteno in zdravo, čez 30 let staro, sprejme Z. Krajnc, Kranj, trgovina z delikate-sami in kavarna. — Istotam se sprejme priden
deček
v trgovino z mešanim blagom.
1150
Hiša na prodaj
ob Cesti dveh cesarjev štev. 10
v Ljubljani se proda za ceno 7000 K pritlična hiša z-2 stanovanjema, ki so dobro obrestuje. Poleg hiše jc vrt in vodnjak. 942 Več pove: Anton Hribar, Rudnik.
s primerno izobrazbo želi vstopiti v kak hotel ali v boljšo hišo, da bi se nekoliko naučila kuhanja. V začetku je zadovoljna le z nekoliko plače. — Naslov pod: Kuharica 191.1, poštno ležeče, Ajdovščina.	1148
FrlM, i>jij8MirHrt M.
Glavna zaloga plošč
slovenskih, kakor tudi vseli drugih vrst. Cena od K 2 5o 1138 naprej.
Gramofone
od K 25-— naprej. Avtomatične gramofone, najboljše 111 najzanesljivejše .f« vrste za gostilničarje dajem i
na mesečne obroke. -w Igla za gramofon tisoč od K 1;80 naprej. Zahtevajte ceniko, pošiljam brezplačno.

Svilnato blago
harpuni, pitji, tenčice, čipkasto blago, čip^e, vlojf^i, Svilnate vezenine, }abots, Šerps, damskj ovratnici, kravat?, svilnatim bar^unastitra^vi, po^amentrija, porte, jnore, resice, dijave, mila, i, t. d., vedno najnovejše v največji izbiri.
JV[odna trgovina P. Nfagdič v Ljubljani,
nasproti glavne pošte.	1047 10
Foerster Ant: Lavretanske litanije Matere, božje, za moški, ženski ali me-šani zbor. Part. 40 v.
Sattner P. Hugolin: Missa Sera-phica, za mešan zbor, orgle in orkester. Part. 3 K 20 v, glasovi po 50 v, (dobijo se tudi instrumentalni glasovi).
Grum Ant.: Cerkvena pesmarica za Marijino družbo, I. del za. štiri enako (žensko ali moške) glasove, 2 K.
Pogačnik Ivan, Missa in bom St. Josehpi za mešani zbor in orgle. Part. 1 Iv 60 v, glasovi po 40 v.
Foerster Ant.: Pangc lingua -Tantum ergo — Genitori, za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 80 v, glasovi po 50 v.
Chlondovvski dr. Ant.: Missa in hon. s. Stanislai Kostkae, za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 80 v, glasovi po 40 vin.
Foerster Ant.: Ave Marija, za sed-meroglasni mešani zbor (tudi za štiri-glasni moški zbor). Part. 50 v, glasovi po 20 v.
Kimovec Franc: Ave Marija in Če-ščena Marija za tri moške ali ženske glasove z orglami. Part. 50 v.
Chlondovvski rlr. Ant. Tantum ergo, za troglasni moški ali ženski zbor z orglami. Part. 50 v, glasovi po 10 v.
Foerster Ant.: Cantica saera, I. del, t erkvena pesmarica za 4glasne moške ali ženske zbore. II. popravljeni in pomnoženi natis. 2 K 40 v.
Vse te navedene, kakor tudi druge razno skladbe se dobivajo in naročajo v Katoliški b u k v a r n i v Ljubljani.
Sprejme sc dobro izurjena
mešanega blaga na Koroškem v dvojezičnem kraju. Nuslov pri upravn. .,Slovenca". 1072
Proda se ali se pa da v najem popolnoma prenovljena	1129
v malem rnestu na Gorenjskem. V hiši je na novo urejena pekaiija, ki pa šc nima koncesije. Več pove lastnica Marija Špacapan, Staraloka pošta Škofjalokn.
za 189 kompletnih soli vedno v za-Jogi.
Vpogled prosi! Reehio jamstvo! Ku-la.ntni pogoji! Prečastiti duhovščini in razprodajalcem popust.
Glavna trgovina: Dunaj IX'4, W8hrin-gergttr tel, Stadtbahnviadukt 142 —156
blizu jubilejnega gledišča. Podružnica: Dunaj XVIII, Wahringer-
strasse 109 (vogal A\artinstrasse). Tovarna: Dunaj XVIII, Edelhofergasse.
Dobavitelj dolenjeavstrljskih deželnih železnic, mnogih društev in samostanov.
Mnoga priporočila prečastite duhovščine.
Tvrdka obstoji od 1.1883.
3622 1	Najnovejši ceniki.
Ceniki proti poslatvi K 1-— v znamkah.
Proda se lep, eleganten
Vir-planino
(Flugelton) od tvrdke Bieber in sin, proti takojšnjemu plačilu 480 K franko na vsak kolodvor. Martin Seher, orgla-vec, Mirna, Dolenjsko.	1120
Ustanovljeno v letu 1842. j
Brsti
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
likarja, pohištvena in stavbena pleskarja
Ljubljana, Miklošičeva cesis
' nasproti hotela Union I Telefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx~emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
za pohištvo in druge predmete
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko nespremenljive (Kronsteinerja) barv<^," in raznovrstne vzorce za ______________,-^-zr: sobne slikarje. -——---———-
11(50
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
—-sa Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake g sa žgaino in briljantno
slikanje.
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
IS
Narodno gospodarstvo.
Najboljši strešnik.
Vedno višja cena raznih surovin, zlasti tudi vedno večje delavske plače v stavbni obrti so tirale iznajdljive glave do toga, da so jeli izdelavati razne umetne produkte za kritje streh. Med temi produkti nadkriljuje daleč 'vse druge škrilj ali skalca iz asbesta in cementa. Več vrst takega škrilja je patentiranih, a med vsemi metodami je gotovo tehnično najpopolnejša in najbolje posrečena ona, ki jo je izumil moravski stavbni mojster Illoch. — Ker pozna široka javnost asbestni Škrilj doslej le pod imenom »etemit«, zato bo le v njeno korist, ako jo seznanimo tudi z drugimi proizvodi te vrste, zlasti z asbestnim škriljem po IIlo-chovem sestavu po imenu »Zenit«.
Metoda proizvajanja obstoji v tem, da se zmešata asbestni cement (event. nekaj barve) z malce vode v gosto malto; ta se nabaše v kalupe (modele) in odvečna voda sc odstrani s pritiskom in delovanjem sesalk. Na ta način se obstojine zelo tesno sprimejo, iz vsega nastane homogenna masa, čije odvečno vodo odstrani nadaljnji močni pritisk in osuševanje.
»Zcnit«-ovi asbestni škrilj sc loči od vseh drugih škriljev te vrste, zlasti tudi od eternitov v naslednjih rečeh: Najpreje o načinu proizvajanja:
a)	Iz asbesta, cementa in vode napravljen močnik se namaže v forme, se pa ne predelava na strojih za popir ali s pomočjo kakršnihkoli pasov.
b)	Največjo važnost se polaga na to, da se dobo popolnoma homogenim, to je skoziinskozi enake plošče, kajti to je glavni pogoj dobrote strešnega materijala.
Iz tega pa sledi tudi za produkt sam, da:
1. Ne opaziš na »Zenitovih« ploščah najmanjšega sledu o kakih plasteh (Schichtenbildung), kot jih ima ravno tako navadni naravni škriljcvec, kot tudi drugi umetni škrilji.
2.	Materijal je na obeli straneh popolnoma enak, nima tedaj »desne« in »leve« plati.
3.	Vsled sesanja in pritiska se zve-žeta vezilo (cement) in vlaknina (as-best) mnogo tesneje, nego s pomočjo samega, četudi še tako silnega tlaka.
4.	Ker ne ležijo obstojine v plasteh (niso »šihtane«), zato sc plošče ne zvijajo pod različnimi toplotnimi uplivi, zlasti pa je vsaka eksplozija (razpokanje) popolnoma i z k 1 j u-č e n a.
V primeri z drugim krovskim ma-terijalom (slama, les, ilovnata in cementna opeka, naravna skalca) ima »Zenit« sledeče prednosti:
a)	Je silno lahak, 8—10 kg tehta 1 m2; zato sme biti ostrešje pri tem kritju dosti šibkeje, nego pri drugih in to pomeni velik prihranek pri njegovi konštrukciji. Zlasti za pokrivanje starih poslopij jc najbolj na mestu asbestni škrilj, ker ni treba novega na-strešja.
b)	Plošče so skozi in skozi enako debele, zato se streha zapre tesno kot škatlja in je neprepustna za (lož in sneg.
c)	Vpija (absorbira) asbestni škrilj »Zenit« zelo malo vode, po dolgem deževju komaj 4-25 odstotkov svojo težo, nasproti eternitu z 6-25 odstotkov.
d)	Je popolnoma, neprepusten za vodo, obenem pa zelo slab prevodnik toplote, torej izvrsten izolator za mraz in vročino ter zelo trpežen napram vremenskim izprernembam.
e)	Materijal je tako prožen, da se hodi po strehi iz njega brez skrbi, da hi sc kaj potrlo.
f)	Varnost v slučaju ogli j a jo večja nogo pri kateremkoli doslej znanem strešnem materijalu. To so pokazale mnoge preizkušnje. Ta sigurnost jc pa. lc naravna posledica ho-
mogenne njegove strukture.
g)	Treba jo lo redkokdaj popravljati streho iz »Zcnit«-ovega škrilja, pokrivanje jc zelo enostavno, zato ne drago in prevozni stroški so majhni vsled lahkote blaga.
Zastopstvo za Kranjsko ima za »Zenit«-ovi škrilj domača tvrdka Zajec & Ilorn, betonsko podjetje v Ljubljani. (Glej inseratni del!)
Velike garancije, ki jih prevzema tvrdka za asbestni škrilj, ki ga ima v zalogi, morajo zaupanje v »Zenit« le povečati.
KONJAK
891
star, pristal destilat da/nialijiskega vina je najboljše sredstvo za slabotne in rekonva/cscente. • Dobi se edino pri tvrdki:
Br. Novakovič, Ljubljana.
Priznano na oečja, resnično domaČa, že 25 let obstoječa ekspertna turdka.
Franc Čuden, urar
, Prešererosa »lica f
samo nasproti Frančiškanske cerkve
največjih tovarn švicarskih ur »Union« v Gen»vi in Bielu
on torej lahko pa originalno fooaniiških cenah
garantirano zanesljive, v vseh legali in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno
znane
ure
z matematično preciznim kolesjem v zlatu, ttila, srebru, nikeljnu in jeklu
637 1
Ncdosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Ugodna prilika
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
-v •{
(z zarezo m brez zareze)
Cementna strešna opeka prenaša po svoji trpkosti Drugovrstne apelie ter dajem za njo vsako polilo garancijo.
Ivan JeiaSin, Ljubljana.
Za Velikonoč
PBia « a	m	m w wffi w
. Kirbisch, si
Kongresni trg s LSUBLIIi
svojo bogato zalogo raznih velikonočnih pred-lioo metov, dalje pinc, potic in tituli. 5
"""""j ^fSOT»aisn?a MssPMfffSIlas	fm ^

mz-it---—™ Šolske ^Irarsta lmtm	—*--^ .l Vzorci za slikarje ueslno nainouefši
g ©ISnate firnežeoe Isar^e i za pleskarje, stauSine in pohistuene mizarje, hišne posestnike ter za O* domačo pocabo	
Dusseldorislce oljnate toarve p za umetnike	Oljnate šMifsSte bartge p
Firnežš, olja in mhm za umetniško slikange	! Hrasajsiso lairae esBIe j lira fira^I S?
m................ | Emallne il^iisre	Vse vrste cupiceis j
Lake za vrtno pohištvo s	II Olie m stroje ?|
Štedilno voščilo za pode priznano najboljša	khg Sismlme, ursfenE ln | m^mske Mm
Jančarjeva glazura za tla	Prašno olje za pode SI
priporoča iom [	
MWJ1 B HldPp &IIIilliiS9 prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej. Zahirajte cenigse! Zatoteuaite cenike! h---iS——	
ANTIKVARIJAT KATOLIŠKE BUKVARNE
ima na razpolago:
»Dannerbaner - Pugueth, Praktisches Geschaftsbuch fur don Kurat-Kle-rus Osterrcichs.« Druga, popravljena in pomnožena izdaja; 1890; vezano mesto 30 K samo 4 K.
»Noldin, Summa Thcoiogiae m orali s«; 1903/04. 3 zvezki; vezani mesto 24 K 25 vin. samo 7 K 50 vin.
»Meschler, Das Lehen unseres Ilerrn .lesu Christi, des Solines Gottcs, in Betrachtungcn.« 4. izdaja; 1808. 2 zvezka; vezana mesto 13 Iv 20 vin. samo 4 K 80 vin.
»Die Ehe«; Aufklarungen und Rat-schlage fiir Erwachsene, besonders fur Braut- und Eheleuto; 1905; vezano mesto 3 K 00 vin. samo 1 K 50 vin.
»Difissel, Maria dor Prodigten. 1900. mesto 12 K samo
»Rotjgl - Lachthaler,
Beichtstuhle nebst Bussvorsclirif-ten.« 11. izdaja. 1902. Mesto 2 K 40 v. samo 1 K 20 vin.
»Beyr, Betrachtungcn ubor dio Lauro-tanisehe Litanei in z\vei Monaten Maipredigten.« 1873. 1 K.
»Dahlman, Mandbuch fur dio Leitei dor Marianischcn Kongregationcn und Sodalitaten.« 1902. Mesto 2 K 16 vin. samo 1 K.
»Seebock, Kleino illustrierto Heiligen-Legende auf jeden Tag des Jahros.« G. izdaja; vezano mesto 3 K 60 vin. samo 1 K 80 vin.
»Pichler, Unser Religionsunterricht. Seine Mangel und deren Ursachen.« 1007. Mesto 2 K 80 vin. samo 1 K 50 vin.
»Knecht, Praktisches Kommentar zur Biblischen Geschichte« mit; oinor Amveisung zur Erteilung des bibli-sclicn Goschichtsunterriclits und oinor Konkordanz dor biblischen Geschichte und des Katechismus. 19. izdaja; 11)03. Vezano mesto 8 K 40 vin. samo 4 K 80 vin.
Cliristen Iiort.« 2 zvezka; vezana 5 K.
Zusprtichc im
1 rvl pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se isce, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo na
naravna
alkalična kislina
To kislino zdravniki posebno priporočajo za popolno domača zdravljenje, zlasti pa tudi za
predzdravljenje za toplico Karlovi vari, (VI.) Marijine in hrar.čiškove kopeli. 3S 19
Izvirek: Giesshiifei Sauerforunn,
želez, poitaia, zdravilno kopa2iš5e pri Karlovih varili Prospekti sastonj in franko.
V Ljubljani ss dobiva v vseh lekarnah, večjia Specer.jsHih prodajalnicah in trgovinah z jestviaami n vinom.
Zalege pri Mihael Kastner-iu, Peter lassuiku in Andrej Sarabomi, Ljubljana.	11*62—49



1; i
X
Lii&Ijana, Mm ulica št. 3
prevzema vse
h zemljemerske zadeve x
pri najhitrejši izdelavi in pri najnižji ceni. 953
K 3G
Proda se ce- Q h I fl n ja otnna primerna za no: Lepa velika ulCsiitJIiu I tj ll U, pisarno; vc-
lil<0 ninnnitl ^cls^ 2 velika I tidclna bjin lepih IHUbllll! i)lcll!6, in lepe mize; več RulP
CS? OlIOČBiC SK? ™3
Popraša sc pri I. Grobeluiku v Ljubljani Pred škofijo 1 .III nadstr.
aKBHHKsraraRms&f&HBnni
na prodaj poleg pokopališča svetega Križa.	nso
Več sc poizve pri kamnoseku Kunaveriu istotam.
01427215
NajcenejSa vožnja v Ameriko.
K «
« w
a
oblastveno koncesilonl-rana pohvalna pisarna
za
■ k ■ ■
»
m M
H-l
P5
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
55 S£
3143 52-1
Naj
Delniška glavnica:
60 milijonov kron
Hezervni in varnostni zaklad:
16 milijonov kron
Centrala v Pragi.
Ustanovljena 1.1868.
,i.J..1.1.11......
Podružnice v: Brnu,
Bndjevlcah, Iglavl, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravl,
Olomucn,
Pardnblcah,
Plznju,
Prostjejovn,
Tabora,
na Dnnajn,
L, Herrengatse 12
Bančni prostori:
¥!a S. Elsalo 30
cenejša vožnja v Ameriko.
'.^m^r.to^miJKaffltoiBeDiigBmiBe
V	v
Telefon št. 2157
Menjalnica:
¥ia Huova 29
miEsaiadisuviiiaiKsiaiiaiiaiiiiiiiiigiiiBiiitiiaRKii
izvršuje vse bančne posle obrestu e vloge na vložne knjižice po 4°|0 na tekočem računu po dogovoru.
Kup t;-e in prodaja vrednostno papirje, devize lc valato. naje pred« ujme na vrednostna pap rje in blago. Dovoljuje stavbno ln carinske kredit«. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje svečke proti kurzDi Izgubi. Oskrbuje lnkaso na V3eh tuzemskih ln lnozomskib trgih.
Sprejema borzna naročila
ter se radi vdeležnje s svojim kapitalom na dobrtb ln napredujočih Industrijskih podjetjih. Brzojavni naslovi Živnostenska Trst.
Podjetje betonskih stavb!
BRATJE SERAVmLLI & PONTELLO
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseške dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
Tovarna za stroje Mritz akc. dr.
Hndritz pri Gradcu (Štajersko).
2657	gradi kot specialltete	52
parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce n trans-tnis:je najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave.
Livarna n železne, jeklene in kovinske predmete po Iastnil ali vposlai modelih.
I&ST Ponudbe vsak čas radevoije in brezplačno.
iin.Hij|t,OifMili«Uji
HHIjl
iigusf 1 lili
DnnafsHa cssfs št. o pffiSss »»Figooca1

sc priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. ri. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
četnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portaino steklarstvo kakor
vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3314
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
U v°dov
Via dela so solidno ln stroSovnlaiSo iivodena. Cena najnižja. Jamstvo.Zastopstvo svodov patent „Thriil°
n Jax in sin
SSunajska cesta 17, Ljubljana.
335 t
iz prvih tovarn Avstrije: DCrkopp, Styria CPuoh), Waff»ni»ad.
KS35H	MM—i
mizarski mojster v Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša)
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenja poučujemo brezplačno.
: Adlerfevl :
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
za spalne ter Jedilne sobe in salone. S)ivane vsake vrste. JVtodroee, žiranice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke iid. : ::
Naročila se točno Izvršujejo.	::
Cenik s podobami zastonj iu franko.
48
Najcenejša zaloga. Cene brez konkurence
Tovarna pohištva ]. J. Naglas
Ljubljana	Turjaški trg št. 7	Ljubi
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro-
Ustanovljena usini,ifi ran«	Ški VOŽIČki itd. HeiP„iirf,10;;B M,„n Ustanovljena
1847.
1847.
Najnižje Gene.
3304
Najsolidiiejše 'olaoo.
Mnogokrat odlikovana.
SI tel »i pešij in rrt InM Mi
. Drelse ¥
Priporoča se slavnemu občinstvu ln prečastiti duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago
stroji.
Ceniki zastonj in franko.
C. kr. izvedenec in učitelj »Glasbene matice" =====
LJUBLJANA HLFONZ BREZNIK "
trg it. 13
Najvtčja, najstar. lil edina domača tvrdka ln izposojevalnica klavirjev in harmonijev.
Velikanska zaloga vseya (ilasb, orod|a. kakor: violin, cller, kitar, tamburic, harmonik, klarinet iid., na|bol|. strun (iudi Wtldield) tur mu-y|uaiij. Prodaja na Čudovito majhne obroke tudi brc/, zadatju, lako, da jc vsakomur dana prilika, Izogniti se vsiljivemu »pofeinu« ter si na najugodn. aCin odplačevanja nabaviti instrument prve vrste Dvoma llrma lavirjev Czapka, Holzl & Heitzmann, Stelz-liammer in Kiisler ter lldrii(|el in Mnuborg lamer,-liarm.) so svoje zastopstvo za Kra jsko meni poverile iu imam le jaz izključno edini te znamenite instrumente v največji zalogi in izbiri. lOletno pismeno jamstvo. Popravila in uglaicviinja klavirjev ln vseh fjlasbll po najnižjih cenah. Stari klavirji »c najugodnej&e jemljejo v zameno. Na|ulžja Izposojevalnina,
Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
V0w čez litvorpiii v New-York in cez Antwerpen v Boston.
je proga
h
((
Ainogokrat odlikovana

Na naSih parnikih .Lapland", «Finland», *Kroonland», »Vaderland*, «Zeeland», «Sam-land«, „Gothlandu, .Marquette\ .Menominee", .Maniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnoin in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in b oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Hod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske lce odslel St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri •Starem tišierju« Iti« O* 1