Štev. 4. (Tek. rafcun 8 pošto. C. C. cen la Posta) V Trstu, petek 20. januarja 1928. - Leto VL Leto VI. dopoldne. Izdaja konaorcij Iot ; Mali list, Trieste, ca- M^alega'lista1. Naslotl centro 87. — Urad : via Imbriani 0-111. Odgovorni urednik: dr. L. BERCE. n POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za oelo leto 10 L., pol leta 5 L., ietrt leta a L. - IZVEN ITAMJE celo leto z4 L., pol leta 12 !<., četrt leta 5 L. ' m. TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. ,r-;:,n. ČEKA OGLASOV IN OBJAV Za 1 e m > TiSiue v 1 stolpcu 4 L* Pri 5 kratni objavi 20°/o popusta, pri 10 kratni r •• Pri 20 kratni objavi (pol leta) MCEJS? ^ kvH ia objavi (celo leto) 50% popusta. A v stotink vsaka beseda v na- H.-'- ustno 40 stotink beseda; z : l 50 st. beseda. Pri stalnem ogiaamjju primeren popust Mali koledar. Petek, 20. januarja: Fabijan in Sebastijan (Boštjan). — Sobota, 21.: Neža (Janja). — Nedelja, 22.: Vincencij, mu-č^ijec. — Ponedeljek, 23.: — Marijina zaroka. — Torek, 34.; Evgenij. — Sreda, 25.: Pavlovo spreobrnjenje. — Četrtek, 26.: Polikarp. — Petek, 27.: Janez Zlatoust; Vitalin. — Sobota, 2-8.: Roger; Julijan. MALE NOVICE. Faiizem na Tržaškem. Na seji deželne faš. zveze v Trstu so Kvišku roke, drugače....! V nedelja 8. januarja pozno v noč gostilna Toneta Pertota pri Sv. Ivanu v F metu ni bila prazna. V njej sta še malo pred polnočjo pila prijatelja Ivan Provin, 60 let star, upokojenec Dreherjeve pivovarne, stanujoč pri Sv. Ivanu 5, in Josip Pletz, 40 leten kamnosek. Malo pred polnočjo sta prijatelja zapustila gostilno in se podala proti domu po vrdelski cesti. Kvi&ki^ roke I okolice. Molčal je, rekel prijatelju zbogom ih odšel domu. Pletz pa se je vrnil v gostilno, kjer je ob strmenju družine pripovedoval, kaj se je bilo pravkar pripetilo. Drugega dne je šel Provin na policijo, da bi zadevo naznanil. Vse je kazalo, da bi dvq roparčka utegnila biti neki Herman Zuljan in neki Ivan Hrvatin iz Vrdele. In res se je dela vrdelska po Prijatelja sta se lepo menila o svojih \ staja orožnikov takoj na delo, ki je rodilo domačih zadevah in sta hodila prav počasi, nič hudega sluteč. Tema je bila razdelili kraško deželo in Pivko v dvej močiui in megla se je širila. Sredi pogo coni. VrYa cona ima središče v Sežani. Iv nji spadajo: Sežana, Dutovlje, Divača, Zgonik, Tomaj, Repentabor in Senožeče. Druga cona ima sedež v Postojni ter obsega, Postojno, Šempeter, Prestranek in Košano. V sežanski coni je za inšpektorja Emilij G razi olj, v postojnski pa Ivan Relli. , Novi postojnski podeštat. Za novega občinskega predstojnika v Postojni je prišel g. Ivan Relli, poprej podeštat v Pomjanu oz. Šmarjah pri Kopru. Novi konzuli fašisti. Vlada je k novemu letu imenovala 120 fašistov za konzule ter jim odkazala službena mesta v raznih delih sveta. K izpitom za konzularno službo se bodo zanaprej pripuščali- samo fašisti. Konzulat na Sušaku. Z novim letom je začel poslovati na Sušaku italijanski podkonzulat. Uradu načeluje podkonzul Barbarich. vora zagledala dva mažka, ki sta skočila izza drevja ob poti. Možka sta bila zavita po glavi v rute in v rokah sta držala vsak svoj revolver. Tujca sta zavpila: Mani in alto! To je: Kvišku rokel Prijatelja, ki sta bila brez orožja, povsem nepripravljena, sit nista vedela pomagati in sta dvignila roke. Roparja sta jima pregledala žepe in vzela Ivanu Pro-vinu srebrno uro in 80 lir iz denarnice, Pletzu pa bankovec za 50 lir, ki ga je imel v žepu telovnika. Zbogom! Nat0 sta roparja hitro odšla. Reveža pa sta obstala kot iz kamna. Toda Provin ni bedak in je ob času vžepne preiskave» natančno opazoval roparja. Po glasu, po obnašanju in drugem se mu je zdelo, da oba pozna in da sta oba roparja iz kmalu prav dober uspeh Tička v kletki. V ponedeljek ponoči je šla četa javne varnosti na delo: 2 orožniška podčastnika, 2 brigadirja in nekaj miličnikov. Bila je ena po polnoči, ko je četica potrkala na vrata na Lonjerski cesti 198 in po veljnik je zaklical: Ali je Herman Zuljan doma? Stara žena je odprla in kmalu se je prikazal 24 letni Herman Zuljan, težak. Poveljnik mu je velel, naj sledi četo, ki se je pomikala tiho tiho proti Frnelu, kjer se je ustavila na hišni številki 1292. Tam je četa ujela 44 letnega Ivana Hrvatina, težaka. Orožniki so odpeljali oba na postajo, kjer ju je izprašal vitez Morante. Oba sta priznala grdi čin. Povedala sta, da sta uro skrila v neko tidino, denar pa da sta še tisto noč zapravila. In res so orožniki našli denar na napovedanem mestu, tička pa so odpeljali v zapore, kjer bosta delala pokoro. Befana. To besedo ste minole dni srečavali na lepakih in v časnikih. Kaj je to? Praznoval so praznik sv. treh kraljev (latinsko se pravi Epiphania, to je dan svetih treh kraljev) po vsej državi v otroških vrtcih. V naših deželah je veselice priredita družba «Lega Nazionale« in pa družba «Opera nazionaje per 1’Italia Redenta«. Te veselice so bile namenjene v prvi vrsti otrokom iz otroških vrtcev. Otroci so deklamirali italijanske pesmi, peli in igrali. Po veselici so dobili lepe darove, jedila, igračke, slaščice in obleko. Teh veselic so se povsod udeležila oblastva. Zanimivo je tudi, kako so darila zbrali. Omenjeni organizaciji sta pozvali vsa mesta Italije, naj prispevajo za obdaritev otrok. Zelo velike darove so dala mesta Rim, ki je skrbel za Idrijo, Videm za osem vrtcev, Padova za Devin, Gorica za Volčjedrago, Milan za Matulje itd. V naših deželah omenjamo le glavne vasi ali občine, v katerih se je vršila veselica BeCuue; Bilj^, Grgar, Prvačina, Miren Kojsko* Trnovo* Vrtojba, Volčjedra-ga, Cerkno, Idrija, Kobarid, Kanal, Bovec, Žaga, Čezsoča, Šv, Lucija, Tolmin, Volče, Podbrdo, Žabnice, Naborjet, Ukve, Trbiž, Predil, Divača, Dolina, Podgrad v Istri, Štorje, Jelšane, Klana, Prem, Vo-losko, Brgud, Opčine, Senožeče, Mav-hinje itd. Volk in človek. V okolici mesta Reggio Calabria sta šla prijatelja Sebastiani in Curcio na lov tik pred novim letom. Prijatelja sta šla na lov na volkove. Postavila sta se precej narazen na stražo in čakala z nabitimi puškami, Kar naenkrat začuje Sebastiani za sabo neko šuštenje v grmu. Misleč, da je volk, ustreli, nakar se zasliši strašen klic. Bil je klic prijatelja, ki ga je Sebastiani po pomoti in nesreči ustrelil. Nesel ga je iz gozda in ko so reveža pripeljali do bolnišnice,' je iz- dihnil. \m Častna potdesetletnloa. Dne 16. januarja je obhajal 50 letnico življenja velik kulturni delavec, Vinko Vodopivec, vikar v Krombergu na Goriškem. Ni ga bilo pevskega društva, in teh je še do pred kratkem bilo čez 200, kjer bi ne bili peli Vodopivčevih pesmi, in ni je cerkve, v kateri bi ne donele Vodopivčeve nabožne pesmi. Bog živi našega gospoda Vinkota Vodopivca še mnogo let! Novi zdravniki. Državni izpit so v zadnjem času naredili štirje doktorji zdravilstva: G. Alo.i-zij Dolhar, domačin od Sv. Ivana pri Trstu, je naredil izpit v Rimu. Dr. Robert Hlavaly, Tržačan, v Napolju. Dr. Viktor Finderle, rojak z Reke, je naredil izpit v Rimu. Istočasno je dovršil izpit dr. Simoniti rojak iz Brd. Novim gg. zdravnikom želimo srečo na pot v praktični poklic! Praznovanj« kruha. Vpeljati se namerava za dneve med cvetno nedeljo in velikim četrtkom novo praznovanje ~ »prazniki kruha«, iz dohodkov praznovanja se bojo dobila sredstva za ustanovitev italijanske kmetijske šole v Bolgariji in za druge načrte italijanskega prodiranja in raztegovanja na bližnji vzhod. «Zavod za bližnji vzhod» omejuje svoje delovanje zaenkrat na Bolgarijo, kjer je ustanovljena poleg drugih tudi srednja šola, ki se nahaja v Ne ...... ... novem poslopju, katerega je zgradil za-fd^va 11,11 Je P°dar*a Jf(f*”° danl° vod v Sofiji. Pozneje namerava zavod ' 0 0Pen a'^01110*51 • IC 1 e • Janiia razširiti svoje delovanje tudi na Turčijo.! ^ kana sPrejcl v slav'n0!*“ «vdlJenC1 H UM JAK f Ciril Kosnmft. 10. januarja je umrl v Gorici Ciril Kosmač, tajnik Mohorjeve družbe. Rajni se je pred komaj 27 leti rodil v Cerknem na Goriškem koi sin veljaka, župana Andreja Kosmača, deželnega poslanca goriškega, Latinske šole je rajni Ciril pohajal v Šentvid,»kem zavodu, bogoslovne nauke pa je z odliko dovršil v Gorici. Ker pa ni čutil poklica za duhovniški stan, je bil nekaj časa v odvetniški siužbi, predlanskem pa je stopil kot tajnik v službo Mohorjeve družbe, kjer se je izkazal za izredno sposobnega, mar- j jo postala simbol modernega italijanska ljivega in nad vse vestnega delavca. Po { Stara je torej svojih 130 let. svojem značaju je bil blaga duša, kakor MIHEC: Na Ruskem se Je obrnilo, je komunizmu odzvonilo. JAKEC: Kdor tega še ne more razumeti, ga pošljejo v Sibirijo - sovjeti. Združevanje obdin. Z najnovejšimi kraljevimi ukazi so združene zopet razne občine po naši deželi. Trebuša in Lokovec se pridružita Čepovanu, Vrabče in Podraga Šentvidu vipavskemu, Godovič Črnemu vrhu, Podkraj Colu, Šmarje Rihembergu. Boljševlška svoboda. Stalin, vsemogočni tajnik boljševiške stranke na Ruskem, se je naveličal opozicije. Glavarje opozicijonalcev je imenoval za cesarske namestnike po raznih kurjih vaseh Sibirije. Trocki bi moral iti za podeštata v neko vas, ki je 500 km od železnice. Pa je rekel, da ne gre zlepa. Stalin se jih zgrda ne upa odpraviti kot obsojene zločince, zato se je začel z njimi pogajati.... Tudi na tem zgledu se vidi, da se-bolje brani, kdor zobe kaže, kakor tisti, ki se ponižno vleže na trebuh. Trocki ima poguni, zato je možak. Obletnioa trikolore. Trobarvena zastava, ki označuje italijansko narodnost, rdeča-bela-zelena, je dobila ta pomen 1. 1797. Dne 7. januarja tistega leta so v Reggio d’Emilia oklicali « cispadansko republiko ». Takrat so rdečo-belo-zeleno zastavo določili za republikansko zastavo. Tista republika ni imela dolgega življenja, zastava njena pa so le redko sejane. Vero je ohranil neo-: madeževano, vsak teden je pristopil k božji mizi. Bil najboljši tajnik osrednjega goriškega prosvetnega društva »Mladike* do njenega razpusta. Umrl je kot sirota, mati in oče sta že davno pod rušo, bratje in sestre pa so daleč v tujini. Prijatelji v Gorici so mu priredili nad vse ganljiv in časten- pogreb. Pokoj njegovi svefi duši! Dijaštvo celega sveta ima svojo zvezo, katera je o Sv. Treh kraljih zborovala v Ljubljani. Veliko dijakov iz raznih delov sveta je obiskalo slovensko prestolico. Obiskali so tudi svetovno letovišče Bled na Gorenjskem. Kralj Afganistana. Afganistan je obsežna dežela v na meji Rusije in angleške Indije mošnji mladi in politično delavni sultan ali kan Ahman Ullah potuje z ženo po Evropi.1 Obiskal je 9. in 10: januarja tudi kralja Viktorja Emanuela v Rimu. Sprejet bil a velikimi svečanostmi.' Italijanska Ne preveč fantazirati. Nekateri protestantje in njim podobni so zasanjali sanje o združenju vseh ver v eno samo skupno versko godljo. Delali so precejšno propagando po svetu. Sv. Oče v Rimu je zdaj v posebnem pismu katoličane opozoril, naj se ne lovijo na tak lim, kajti vera je samo ena prava, tista, ki jo je Kristus učil; kar ljudje skupaj flikajo, more biti le krivoverstvo. Komur je do prave vere, jo najde v katoliški cerkvi. tudi Sv. Oče, ki se je. s pomočjo tolmača razgovarjal z njim 25 minut. Kan je obiskal iudi kardinala Gasparija. Proti komunistom. Francoska sodnija je izrekla z dovoljenjem parlamentarne večine obsodbo nad petimi poslanci komunisti. Po zakonu pa jih ne smejo prijeti v zbornični palači. Zato je policija oblegla parlament in čakala pri vseh vratih na obsojence. Dva sta jim tako prišla v roke, treh pa ni bilo in jih bo treba še loviti. Poprava oerkve. V Trstu bodo letos jeli popravljati cerkev sv. Antona Novega. Povečali bodo pevski kor, naredili baiustrade pri1 oltarju M. B. in sv. Križa. Tudi vhode mi-Aziii s^° Podelati. Razne spremembe se na-m e ra vaj a tudi v notranji opravi. Boparji v Istri. Mesar Pontevivo se je z vozičkom peljal na semenj v Kanfanar. Blizu Okretičev sta ga ustavila dva našemljena razbojnika, oborožena eden s puško, drugi z revolverjem. Mesar se je nekaj branil, a v strahu za življenje jima je vendar izročil denar, 2000 lir. Ko sta odhajala, se je pokesal in tekel za njima, da bi sklical pomoč. Pregnala sta ga s streljanjem. Odšel je v Kanfanar in stvar naznanil orožnikom. Volkovi tulijo. V bližini severnega mesta Vilna je vas, v katero so pred dnevi ponoči vdrli volkovi, ki so se vrgli na živino. Kmetje so se oborožili, kakor so vedeli in znali in po trdem boju, ki je trajal do ranega jutro, so volkove odpodili. Zverine so raztrgale več glav živine. Hopsasa, tralala. Predpust je v deželi. Mladino prešinja nov duh organizacije; vse se zbira in druži k plesu. «Plesne šole«, plesni venčki®, (cvečerne zabave«, ((družabne prireditve«, ((intimni večeri«, vrh tega še brez olepševalnih pridevkov in naslovov «ples», ali s tujo besedo «bal» — vse to se organizira, pripravlja, snuje in izpeljuje, da je veselje. Vse to so znaki, da smo veselja željni, da smo veselja potrebni, da nam veselja v življenju nedostaja. In to je žalostno! Naša mladina, up in radost naša, prihodnjosti naše cvet — ne pozna več srčnega veselja. Na obrazih mrak, v srcih črv, ki gloje — taki se zbirajo in razkazujejo svoje organizacijske talente ob samem plesu. Zadaj pa tiče tisti, ki jim to nese in zadovoljno računajo: danes toliko, jutri toliko.... O kako potrebni smo veselja! Pa tistega močnega in silnega, ki v srcih kraljuje kakor kralj gora v svoji naravni trdnjavi; tistega veselja ki daje moč za delo in borbo; tistega veselja, ki maršira kot zmagovita vojska, da si osvoji svet; tistega veselja, ki človeka dviga nad vso nizkost, veselja, ki mu daje zavest moči in vzvišenosti; tistega veselja, ki ne pušča za sabo občutka grenkosti, ampak sladko čuvstvo gotovosti in varnosti. Takega močnega veselja nam tako zelo manjka. Zato iščemo in letamo, lovimo in hlastamo, a ne v pravi smeri. Kakor v temni noči na močvirju vešče svetijo in zavajajo neprevidne popotnike v pogubo, tako nas alkohol in ples vabita in vlečeta v močvirje nravstvene propasti. Z nravno resnobo propadajo naše živ-Ijenske zmožnosti: propada zdravje, propada gospodarstvo, gine ljubezen bo domačije, ginejo stare kreposti, ki so iz ljudske trope oblikovale narod, vreden da se odkriješ pred njim. Čim huje bomo veseljačili, tem dalj bomo zašli v stran od virov močnega veselja. Izpreglejmo in izpremenimo smeri Proč z bedastim «hopsasa tralala«, s to himno duševnih revežev! Racionalizacija poljedelstva. Kaj je ta beseda ((racionalizacija«? Zadnji čas pisalo se je o tem in zato moramo povedati svoje mnenje in za uvod razložiti to nerodno tujko. «Racio» pomeni pamet ali pa račun. ((Racionalno« je torej umno ali preračunano. ((Racionalizirati«, ((racionalizacija« pa pomeni tedaj poumstviti, napraviti pametno, deti v sklad z računstvom. Kaj ima ta reč pri poljedelstvu? V bistvu pomeni, da bi se moralo zmeraj bolj pametno obdelovati, da se doseže čim največji pridelek, Ker se pa danes vse za denar prodaja in kupuje, je tudi kmetov račun že močno denarniški in PODLISTEK. Goslačeva hči. (Spisal T.) Koren zopet vpije in ukazuje, pa težko ga je umeti; tako cvili, žvižga in hrešči razdivjani zrak. Dočim drugi delajo, kar jim duša da, in v silni zmešnjavi dregajo drug ob drugega, teka Jera po travniku semtertje in preobrača vse neporabljeno orodje: grablje, vile, klepalnike narobe, da štrlč z zobmi in nogami proti nebu. «A)i. se ti pamet meša, babnica, da rogoviliš okoli kakor nčra in kozolce prekucavaš«, zareži Joža ves razsrjen nanjo, da se žena od strahu vsa zgane. ((Toliko trpim, da se ne stegnem, ti pa okrog frfraš kakor čarovnica«. «Joža, le nikar se ne jezi nad čarovnicami, da ti še kaj hujšega ne naredč«, odreže se Jera svojeglavno. Ali veš odkod ves ta hrušč in trušč? Čarovnice gredo na Klek; glej jih, tam gori metle jahajo, točo delajo; hudobec jih podi naprej. Ravno sedaj sem jih hotela odpoditi, zato tako bi bila racionalizacija poljedelstva v tem, da kmet izbije iz posestva Čim največ.denarja. Pameč i$na to slabo lastnost, da je je včasih nd^enem kraju preveč in da je zato manjka na drugem. Liberalizem preteklega stoletja je bil tako strašno pameten, da je vse v nič del, kar je bilo pred njim; lotil se je poumstviti, racionalizirati sploh vse človeško življenje, misleč, da se bo s tem življenje tudi v enaki meri zboljšalo in povzdignilo. Skušnja pa je pokazala, da je bil liberalni racionalizem pregnan, presiljen v mnogih rečeh. Saj so že celo prihod ljudi na svet podvrgli «pametnemu računanju« in je vendar v tem slučaju ta pametnost peklenska zabloda in hudobija. Gospodarsko in tehnično življenjfe človeštva so temeljito racionalizirali že do-zdaj. Pa je vendar upravičen dvom, če je to prineslo srečo in pravo blagostanje. Kako je vse pametno izračunano po tovarnah, da niti prašek ne pride v izgubo. Celo pozamezne gibe delavcev so preštudirali in «pametno» prilagodili, racionalizirali (Taylorjev sistem). Vendar po bistveni vrednosti so moderni izdelki navadno slabši, kakor so bili nekoč, ko so bili še ljudje manj «racionalni». Današnji stavbeniki n. pr. narede hitro velik kurnik, a stavbe lepe in mogočne pa trdne, kakršno so znali zgraditi v davnih stoletjih, ne zmorejo, preveč so prebrisani. Obleko delajo po vseh modah in nemodah, a kaj tako finega in trdnega, kot so znali stari «zaostali» rodovi, ne spravijo moderniki skupaj. Stotine takih primerov bi lahko navedli, pa naj zadostuje to. Kako je i Grčija In JBalkan V mednarodnih dogovorih ob sklepu miru se je določilo med drugim tudi'to, da bo imela Jugoslavija v Grškem obmorskem mestu Solunu olajšave za trgovski promet. Res je dobila Jugoslavija košček solunske luke kot prosto luko in pravico brezcarinskega prevoza po grški železnici do svoje meje, ki je prav blizu (postaja Dževdželi). Iver velik del Srbije teži na Solun, je dosedanja prosta luka pretesna, pa je belgrajska diplomacija vedno delala na to, da se te pravice razširijo. Kakor pišejo nekateri italijanski listi, hoče imeti Jugoslavija čim najširše pravice v Solunu tudi zato, da bi imela potom Soluna vselej prosto pomorsko zvezo s francoskim zavezniki za vsak slučaj. Ko je vladal v Grčiji diktator Panga-los, je bil z Jugoslavijo zelo prijazen in sklenil pogodbo, s katero je v obsežni meri ugodil koristim severne sosede. Toda Pangalosa so vrgli in sestavili drugo vlado, ki je začela tudi drugačno politi- sem vse preobrnila. Ti pa mi vso moč jemlješ. Le tiho bodi, sicer bodeš čutil njih jezo; vse ti zbijejo. Bog nas varuj in sveti Primož, ki strele lovi!« «Pojdi se solit, saj si sama čarovnica«, zarohni zopet Koren. «Jera, mar moli in nikar norcev ne brij!« svari pobožno Barba. «Ali ne veš, kolikokrat smo že v cerkvi slišali, da ni čarovnic, in da nam le Bog more pomagati?« Jera pa mrmra sama s seboj: «Ti mi boš pravila, da jih ni? Kaj neki ti veš?« in jezno zgrabi grablje ter vali mrvo na kup. «Bog in sveti božji križ!« vskliknejo Ženske in se pobožno prekrižajo, vsaka meneč, da je treščilo v njo. Toda strela Čez nekoliko časa začne pešati vihar ob zemlji, s toliko večjo silo pa podi in vali oblake po obzorju. Naglo se jame mračiti in v malo minutah nastane grozna pol-temina. Črn oblak, kakor razpuljen in razšiban, vleče se nizko proti tlom, da se bode plazil kar ob slemenu Korenove hiše, — menijo plašeči se kosci. Za njim pa vedno bliže in bliže pošvigujejo strele, buči zamolklo gromenje in neprestano strašno nevarno «vrši v megli«. Kaj znači torej racionalizacija poljedelstva? V ustih madernika je to beseda, ki je ne moremo v'celoti podpisati. Pomeni namreč, da je treba* v babilonski turen vsesplošne racionalizacije vzidati še kmetijo, da ne ostane nič pa prav nič zunaj tega turna. Pa vsak vidi, da se graditeljem že močno meša govorica, da bo zidave kmalu kraj in se bo turem začel s hruščem podirati. Ali se mora res tudi bistvo in blagostan kmetije podreti in podsuti v razvalinah racionalizma? Mi bi dejali, da ni potrebno. Kmetija ne more in ne sme postati bo-tega. Kmetija je republika. Čim večja je te republike samostojnost in neodvisnost, tem širši in varnejši so temelji naroda in države. Liberalizem in socializem se dosledno in v duhu racionalizma borita zoper neodvisnost kmečkega stanu. Kakor so že tovarniškega delavca in uradnika ponižali v mrtvo številko, tako bi hoteli tudi kmeta zamešati v to brezoblično godljo proletarijata, da bi nad njim vihteli bič z desne kapitalisti, z leve bolj-ševiki kakor poganjajo živino pred težkim vozom. Zato jd beseda o ((racionalizaciji poljedelstva« v bistvu hinavska in hoče pod lepim videzom navrniti razvoj poljedelskega stann od nekdanje svobode in neodvisnosti v sužnost pro-letarstva. Previdnost pred tako besedo! Babilonski turen liberal-komunistične-ga racionalizma se bo itak ustavil in podrl. Novo družbo bo treba graditi tudi s srcem in ne s samo takozvano pametjo. Pamet brez srca je človeštvo zavozila, zato jo bo družba prihodnjosti obrzdala s pravicami srca, ki je morda še boljši kažipot do sreče kakor pamet. 3 politiko. ko. Pangalosovo pogodbo z Jugoslavijo so zavrgli, deš da on ni bil upravičen vladati Grčijo, ker se je s silo prikopal do vlade. Rekli so tudi, da je on s tisto pogodbo izdal grške koristi. Novi vladi, v kateri je zunanji minister Mihalokopulos, predložila je vlada Jugoslavije, naj se dotična pogodba pregleda in znova potrdi. Toda Mihalokopulos je ostal stanovitno pri tem, da to ne gre in ne gre. Tako se že dolgo časa vleče lo nesporazumlienje med Belgradom in Atenami. Balkanski Locarno. Kakor so svoj čas Nemci in Francozi v švicarskem mestu Locarno (izgovori Lokarno) naredili sporazum, kateremu so se pridružile tudi druge države, tako naj bi se med balkanskimi državami sklenila zveza in glavna točka sporazuma naj bi bila, da se te. države ne bodo vojskovale druga proti drugi. Jugoslavija je večkrat izjavila, da je za to. K ti reči je zajemljiv govor grškega «Sam Bog nas varuj hude ure!« vzdihne Manica, dasi njej nevihta ničesar ne more vzeti. «Da, nas varuj — in takih ljudij, kakor je tvoj stari v bajti!« pristavi Koren pikro in mahne z vilami po konjih, da jih požene na prepeljaj. V tem hipu zažari iz temnega oblaka in hkrati že stoji stara tepka tik hiše vsa v iskrah, kakor z višnjevo zablišče-limi svetinjami posuta po deblu navzdol, ni užgala: bila je vodena. Ko obleščeni delavci zopet izpregledajo, vidijo samo, kako se rjavi tepki kreha trhli vrh in j a čaj e polagoma grudi hiši na sleme, v tem ko grom neznano bučeč drdra po obnebju naprej da se zemlja potresa. Brž nato začno padati posamezne kaplje, debele in mrzle, pa čimdalje gostejše; kokoši kar povesijo repe in steko proti domu. Vetrovi začno iznova pritegovati, bliska se na vse strani, strele švigajo kakor goreče kače zaporedoma in sikajo vse navskriž temnega obzorja, in grom potreskuje za gromom, kakor bi se vse nebo prekucavalo na kupe. Od severa sem se naglo goli sivi oblak, za njim spo belkasti curki do tal, vedno vnanjega ministra Mihalokopula, izrečen j v Solunu 8. januarja. Mihalokopulos je odklonil misel na ((balkanski Lokarno*. Če bi pri taki pogodbi stala na eni strani Bolgarija, ki ima 6 milijonov ljudi, na drugi strani pa Grčija, Jugoslavija in Ru-munija s 30 milijoni, bi bilo to samo smešno. Ako pa naj bi za tako pogodbo garantirala kaka velesila (Francija?), tedaj bi ona dobila prevelik vpliv na Balkanu. Mihalokopulos meni, da bi bilo bolj primerno, če sklenejo pogodbe med sabo balkanske države po dve in dve. Tako naj se tudi med Grčijo in Jugoslavijo sklene pogodba. Grčija bo dala svoji močnejši sosedi trgovinske olajšave, ne more se pa odpovedati vrhovni državni oblasti nad deli solunskega pristanišča ali nad železnico od Soluna do Dževd-želija. Balkan Balkancem. To parolo razglašajo posebno v Belgra-du, češ na Balkanu naj odločujejo balkanski narodi sami, druge države naj se ne vtikajo vmes. Tudi v oziru na to geslo je Mihalokopulos povedal svojo besedo. Rekel je: če to geslo znači, naj se v balkanske reči ne vtikajo druge izvenbalkanske države, tedaj je to prav in geslo dobro. Če pa to geslo pomeni, da bi ena balkanska država (Jugoslavija?) hotela prevzeti varuštvo nad drugimi slnbejšimi sosedi, tedaj to ne sme biti. Dasi je Mihalokopulos govoril umerjeno kot pristoja ministru, vendar je njegov govor v jugoslovanskem časopisju vzbudil nezadovoljnost in kritiko. Kaj menijo drugi. Misel «balkanskege Lokarna«, to je pogodbe o nenapadanju zagovarja predvsem jugoslovanska diplomacija. Marinkovič hoče priti na čisto z Bolgarijo, utrditi z njo sosedske ali vsaj znosne razmere in imeti v splošnem balkanskem dogovoru ali paktu zagotovilo in garancijo, da v nobenem slučaju ne pride do vojne med Jugoslavijo in Bolgarijo. V tem delu za (‘balkanski Lokarno« ga podpira francoska diplomacija in Mala antanta. Od držav, ki imajo na Balkanu posest in vpliv, se za tako pogodbo poleg Jugoslavije in Rumunije izreka tudi Turčija. Tajništvo in naša pošta. S. J. Moli Mlun. V Ljubljani sta izšla slovarja: Dr. Janko Kotnik — slovensko-francoski slovar in dr. Janko Pretnar — francosko-slovenski slovar. Izšlo je tudi več šolskih vadnic francoskega jezika, a za samouke nimamo še slovnice. Za podrobna pojasnila obrnite se naravnost na Jugoslovansko knjigarno v Ljubljani. Julišič Terezija — Pliskovica. Vam bo vrnjen davek na premično bogastvo od 1. januarja 1927. dalje. Ni vam treba delati nobene prošnje več. Posredovali smo tudi osebno. Pobotnice o plačanem davku so vam na razpolago v našem uradu. bliže in bliže, vedno glasneje deroči in cokotajoči. Ena strela še razorje megle, potrese in ožme jih mogočen tresk in vspe se divji lijak, ki hipoma ogrne celo okolico v neprozorno ploho. Sedaj je delo z mrvo pri kraju. Jurij tira hitro naloženi voz v zavetje h kozolcu, drugi delavci pa beže v zavetje pod streho. Koren sam še ostane na travniku ter nič meneč se za ploho skače na okoli in navskriž pa popravlja kupe mrve tako, da bi bolje ocejali kap. 1 oda razdivjani pišč pritiska vse huje in huje ter Korenu izpod rok trga in trosi seno okrog in okrog po senožeti. «Ali bo sodni dan, kali?« godrnja mož togotno, videč, da je brezuspešno vse njegovo prizadevanje. Da, uspeh vsega njegovega današnjega dela je res obsojen na pogubo. Mali potoček, ki se je sicer tako krotko vil in žuborel okoli gornje strani njegovega travnika in tolikrat tako rodovitno mu pirimakal, narašča sedaj naglo v deroč potok, ki čimdalje burneje žubori, čimdalje glasneje vrši in bobni ter na več krajih že plivka iz svoje preplitve struge. Nebrojni hudourniki, z brega valeč razno sodrgo, vro va-nj pa ga brž prenapolnijo. M Deseti I' \ brat in zimski šport. Romantično sliko so nudile zimskim 'športnikom naše planine, zavite v sneženo zimsko odejo tako da je bil pogled nanje naravnost očarujoč. Dež je sproti zmrzoval, nakar je pričelo snežiti in drevje se je lomilo pod silno težo zimskega bogastva. Ljubitelji smučarstva so hiteli iz Trsta in od drugod v lepo naravo navžit se svežega zraka — pa tudi mraza. Med športniki sem se drsal tudi jaz in večkrat nehote napravil «nider», kar je še bolj povečalo smučarsko zabavo. V Kobalovi gostilni smo bili postreženi z rujnim vipavcem in kar se še boljše, dobili smo prave kranjske klobase iz domačega hleva. Sedaj pa nekaj o divjem športu. Malo 'časa je od tega, ko sem zaslišal v Stude-nem v neki hiši ki je za direndaj vedno na razpolago, hrup, vpitje, kletvino v vseh ljubih jezikih, katero jih je menda sam zlomek navadil. Stopil sem bliže in videl, da se valja na sredi hiše> kup pijanih fantov, okoli njih so pa piskale mlade nadebudne plesalke, tako da je bilo videti, kakor da bi se sami »špicparkelj-ni» tepli. Plesalk je bilo več kakor plesalcev in skoraj da bi se človek spo-prijaznil z govorico nekih klepetačk, da so jih šli v neko sosedno vas na posodo iskati! Od kod pa denar? Nekaj uglednih fantov je stopilo v zakonski stan in pri tem podarilo običajno napitnino, za katero se je potem pilo, plesalo in tudi kresalo. Gorenjski fantje so pa tak denar nosili v nogavico in potem kupili krasno cerkveno zastavo za L. 1.600. Živeli! Na sv. Štefana dan je bil v Bukovju javen ples, pri katerem je bilo opažati da ni res taka beda, kakor se jadikuje, če ne gre kaj po oni stari pesmici: «Saj birt pa še krajdo ima». Ples je bil kar najbolje obiskan, tako da nisem mogel priti na vrsto, da bi bil «fo!kslrotelnovo» zaplesal. Zastopane so bile skoraj vse kategorije še celo Brajdičeve in Hudoro-vičeve, ki taborijo začasno na Soviču, so se plesa polnoštevilno udeležile. Smešen je bil neki kovač ki je takole zagodel: «Vse Francke in Micke, ki nosijo kratke ščetine na glavi in pa krila še ne do kolen, bi na moje knalo postavil in te nedostatke-s'kladvom malo potegnil«. Tudi v Belskem so na novega leta dan udrihali po privatnem podu do ranega jutra. Prmejštefecel, prav fletno je, in če bo šlo tako naprej, bo šla še moja fajfa in palica v kratkem na kant. Kaj nam z dežele pišejo -JELŠANE. Občinski urad nam javlja, da bo tudi zanaprej v šapljanah mesečni semenj vsako prvo nedeljo v mesecu. — To je prvi slučaj v Julijski Krajini, da se hoče sejmovati ravne ob nedeljah, ki so .sicer tudi po državnih zakonih dnevi počitka. Želimo, da se ne bi ta vzgled posnel v nobeni drugi občini, pričakujemo pa tudi od vernega katoliškega ljudstva, da bo nedeljo praznovalo v duhu cerkvenih določb. HERPELJE-KOZ1NA. Kadar kdo umrje, se po starem običaju pije po njegovem pogrebu «sedmina». Pri nas pa so nedavno od tega pogrebci Pili še pred pokopom. Mrliča so nesli vinjeni pokopat in dvakrat so z njim padli. T.a nerodnost je čuden vtis napravila na pričujoče. Vsekakor je tako pomanjkanje spoštljivosti in resnobe graje vredno in upamo, da ne bo zares nastala taka navada. Abc. SEŽANA. Po novem letu s'o se zbrali v Sežani občinski predstojniki iz celega okraja. Predsedoval je Milko Grazioli, faš. politični tajnik. Navzoči so bili: Serafini, Mahorčič, Leskovič, Kompare in dal Sogldo. Razpravljali so o vpeljavi električne energije po kraških vaseh, kar da je še važnejše nego vodovodi in ceste. Menili so, da bo polog gospodarskih prednosti elektrika prinesla tudi moralno zboljšanje in da bo ugodno vplivala tudi na politiko. Z elektriko se bo ipremenilo obličje kraškim vasem. V tem smislu so sklenili resolucijo na višja oblastva. Razpravljali so tudi o vodovodu. Svota, ki jo je ministrstvo javnih del določilo za nanoški vodovod (za popravo naoelja-ve do Križa pri Tomaju), se je nakazala goriškemu vodovodnemu komisarju. Župani zahtevajo, naj se dotična svota po-‘ rabi le v prvotno določeni namen. Slednjič so župani razpravljali še o drugih odarskih rečen. ROJAN pri Trstu. V naši obsežni fari je bilo v letu 1927. 172 krstov. Erio leto prej (192G.) jih je bilo 241; letos smo torej močno nazadovali. Porok pa je bilo letos več, namreč 106 (leto prej 87). Mrličev je bilo tudi manj letos, 90 jih je bilo, leto prej pa 111. Od letos krščenih je bilo dečkov 85, deklic 87, od mrličev pa 45 moških in 45 ženskih. KLANEC. G. Ivan Pečar je odložil mesto občinskega predstojnika. Imel je že poprej trimesečen dopust, med katerim je vodil občinske posle g. Giurco, krajevni faši-stovski tajnik. Z novim letom je bil za podeštata imenovan g. Depangher, pode-štat iz Materije, kateri bo imel obe občini pod seboj V Klancu bo uradoval, vsak teden dvakrat. G. Giurco je kot gozdar odšel na drugo službo, oziroma kakor se sliši na polletni gozdarski tečaj v Rimu. Pričakovati je, da se potem zopet povrne v Klanec, ker je on glavni voditelj fašizma v naši občini in bi mu težko našli sposobnejšega namestnika. OPČINE. Za novo državno cesto z Opčin v Trst, o kateri se je že pisalo tudi v Malem listu, zavzela se je zdaj tržijška sekcija Italijanskega avtomobilskega kluba. To društvo je poslalo v Rim daljši popis, v kako slabem stanu je ta cesta. V državnem proračunu predvideni stroški ne zadostujejo za vzdrževanje ceste v dobrem stanu. Zato društvo prosi, naj se v Rimu posreduje, da bo zahteva civilnega ženija za 100.000 lir naknadnega kredita dobila potrjenje ministrstva. Tedaj šele bo mo goče cesto popraviti vsaj deloma. ViŠNJEVIK v Brdih. Nesreč z granatami še ni konec po naši deželi. Naš rojak Josip Obljubek, mlad fant, je nekje pri Solkanu našel granato. Kakor taki, ki ne poznajo previdnosti, je začel granato prekladati in obdelavati. Peklensko orodje se je naenkrat užgalo in fanta hudo ranilo. V smrtnonevarnem stanju so ga peljali v goriško bolnišnico DOBRAVLJE pri Tomaju. Pri Valetovih v naši vasi se je zgodil izreden dogodek. Gospodinja Karlina je minuli teden imela desetega sina, ki — po narodni pravljici — mora postati Deseti brat. Vsi otroci so krepke narave in popolnoma zdravi. TRNOVO-BISTRICA. Dne 23. januarija 1928. ob 10. je obletnica po veleč. g. dr. J. M. Kržišniku, župniku in dekanu v Trnovem. Vabim vse sobrate na to obletnico. Z bratskim pozdravom Janko Dolpnc, župnik. Kje sse naroči* Od kakovosti branja zavisi sreča ali nesreča posameznikov in celih ljudstev. Zdaj ob začetku leta se vsakdo naroča na razne časopise, ki mu potem celo leto prihajajo v hišo, pa jih bere sam in bere družina. Kateri so taki časopisi, ki jih kaže naročiti? voda se jezi, da, tu pa tam že udarja čez kraj ter se curkoma udira na travnik. «Ho, glej! sedaj pa še voda vzame mrvo! — Motiko in rovnico!« kriči Koren proti domu ter hiti k jarku. Pa v pregušljivem vršenju ne čuje ga živa duša. Z golimi rokami rine torej v vodo in sam trga zaježeno ruševje in protje iz nje, toda zaman. Voda že čez in čez lije na senožet. Posamezni curki so se preko vse košnje hitro združili v en peneč vodni val, ki že vzdiguje in poplavlja mrvo z nagnjenega travnika, valeč jo po potih naprej in vse križem na polje. Jurij, z dcuna zagledavši to nezgodo, priteče sedaj z motiko, pa že ne vidi zgrabka mrve, da ‘bi ga reševal. Daleč in vse križem doli po potih, po njivah in pašnikih, koder se žene povodenj, vidijo se posamezni zvalki mrve, plavajoči pomešani z blatom, s peskom in raznim drobjem. Nobeni živini ne bo taka mrva za klajo morebiti za steljo! V pol uri je Korenu najmanj šest voz najbolje mrve uničene. »Vidiš, to je plačilo tolikega truda in skrbi! Taki so ljudje: nobeden ne pomaga!« kriči oče od jeze obledel; grize se v ustne in nosnice se mu tresejo. «To je bil res sodnji dan!« pristavi sin Jurij. «Piš je bajto polomil. Podboj je pal na gostača. Kri mu gre iz ust. Ne vem, ali še živi«. «Naj se pa stegne! Ena nadloga manj!« zareži oče in polagoma koraka domov. Jurij zamišljen stopa za njim. Proti večeru se zjasni najprej na zapadli. Kmalu potem že plavajo nežno-nadrobljene meglice po celem obzorju, kakor bele ovčice po prostrani livadi. Lahen vetrič pihlja čez opustošeno ravan ter hladi vročo glavo Korenovega očeta, ki sloneč ob oknu svoje Staniče premišljuje današnjo nesrečo. Jeza, nevolja, žalost mu ne dad6 potrebnega pokoja. In še nekdo ne more nocoj zatisniti oči! Tam gori nad hlevom stoji pri strešnem oknu Jurij ter ozirajoč se po kraju nesreče, kliče si v spomin vesele in žalostne dogodke preteklega dne. Kako jutro! Kak večer! Vse navskriž se mu pode misli po glavi: zakaj je moralo to priti? In danes? Težko mu je pri srcu, silno težko; kar razpočiti se mu hoče. Ura odbije že polnoči, ko leže, dušno in telesno utrujen, počivat. Dalje. Mali list. Tega poznate. Izhaja tedensko ob petkih. Stane celoletno 10 L, polletno 5 L, četrtletno 3 L. Posamezne številke se prodajajo po 30 stotink. Naroči se na naslov: Uprava Malega lista. Trieste. Ca-sella centro 37. Novim naročnikom se s prvo številko pošlje čekovna položnica za poravnavo naročnine. Plačuje se naprej. Goriik^ Straža. Ta izhaja v Gorici dvakrat na teden. Nismo tako sebični in ozkosrčni, da ne bi tega prijateljskega nam glasila priporočili vsem, ki zmorejo naročnino in ki radi kaj več berejo. Stane letno 15 L. Naroči se na naslov: Uprava Goriške Straže, Gorizia, via Mameli 5. Naš Čolnič. To je nepolitičen družinski list, ki prinaša povesti, pesmi, poučne članke, uganke in podobno. Prinaša tudi slike. Doraščajoči fantje in dekleta naj ga naročajo in berejo. Postal jim bo kmalu ljub in drag prijatelj, ko ga spoznajo in se navadijo nanj. Naroči se na naslov: Uprava Našega čolniča, Gorizia, via Mameli 5. Naročnina za celo leto (12 zvezkov) stane 10 lir. Gospodarski list. To je pa glasilo gospodarjev, poljedelcev, sadjarjev, živinorejcev, vinogradnikov, čebelarjev. Izvrsten časopis. Ne piše preveč učeno, ampak umljivo in domače. Naročnina se bo gospodarjem sama izplačala, ker bodo v marsičem izboljšali svoje gospodarstvo in povečali svoje dohodke. Naj ga berejo tudi mladi fantje, da si pridobe stanu potrebne izobrazbe. Naroči se na naslov: Zadružna zveza, Gorizia. Corso Verdi 37. Jaselce. To je pa listič za otroke šolskih let. Ali je potreben? Le vzemite ga v roke, vi mladi očetje in matere, poglejte ga in presodite sami. Takoj se boste zavzeli zanj ter ga svojim malim dali v roke. Pa ve, matere, boste včasih pol urice posedele z malimi skupaj, jim razlagale, jih učile brati in izgovarjati pravilno slovensko. Tako bo ta listič postal domači vzgojitelj in bo v krščanskem duhu vzgajal mladi rod k čednostnemu življenju. In tako malo stane! Celo leto 2.40 L, ali posamezne številke po 20 stotink. Kjer je mogoče, ga naročujte skupno. Kjer se prodajajo časopisi, zahtevajte ga pri prodajalcu. Če pa ni drugače, pišite ponj na naslov: Uprava Jaselc. Gorizia, Riva Piazzutta 18. Nedelja. V Gorici se tiska tudi «Nedelja», mesečnik za versko izobrazbo. To je list za koroške Slovence v Avstriji, pa če ga kdo želi imeti, stane letno 7 lir in se naroči pod nasiovom: Uprava »Nedelje«. Gorizia, Riva Piazzutta 18. * Tako smo našteli vrsto dobrih časnikov in glasil, ki vsa izhajajo tu na naših tleh v Italiji. Vsak si lahko izbere. Kdor zmore več, naj več. Denar, ki se izda za dober tisk, je dobro naložen kapital, ki nosi obilne obresti za časno srečo in večno. Književnost. Vedež, splošni žepni koledar za leto 1928 se dobiva v knjigarni Stoka v Trstu via Milano 37 in tudi po deželi v vseh Važnejših trgovinah. Vedež nam prinaša koledar, prerokuje o vremenu in to prerokovanje je točno, saj se je že marsikateri prepričal, da Vedež vedno ugane vreme. Pove nam koliko davkov moramo plačati in če greš v Trst ali Gorico, ni treba da dolgo povprašuješ po tem ali onem naslovu, zadostuje, da pogledaš v Vedeža; v njem najdeš vse najvažnejše naslove. Pa tudi za zabavo je preskrbel Vedež, le pridno ga prebiraj, dobil boš v njem vse polno zabavnih povestic in smešnic. Tisti nakazani Pavliha se je tudi letos vrinil v Vedeža, si poskrbel najlepši prostorček ter začel pripovedovati o tem in £u»em, pa kaj Vam bom na dolgo in široko razkladal o čem, saj boste sami izvedeli, ko bodete Vedeža prebirali. Pa veste kaj je še najlepše? Vedež Vam je obljubil 50 prelepih dobitkov; komur je sreča mila, bo gotovo dobil, zato ne bodite leni in kupite si takoj Vedeža, da ne bo prepozno in da bodete tudi vi deležni Vedeževe radodarnosti. Star kruh. Pri izkopavanju egiptovskih starin je neki učenjak baje našel tudi kos kruha, ki da je že 400 let star. Bil je še dobro ohranjen, ker je bil tako zavit kakor so zaviti egiptovski mrliči po grobnicah. Revolucija v hiši. Neki boljševilc je pri vpisu rojstva sinu dal ime «Revo». Uradnik se je čudil temu imenu. Pa je razložil možak tako: «Ivo se mi porodi hči, jo bomo zapisali za Lucijo in tako bo v hiši cela Revo-Lucija«. — V glavi je bila že poprej.... POZORl Velika zaloga mrtvaških oprem 1.11. in III. raz reda. 25°/0 ceneje kot povsod drugod, ji' I. Saksida - Dornberg 3. IIIIIIIIIII!IIIIIIIIIII!linilil!ll!lll!llilll!]l!1I!llIII!IIllllilllllllllllllltlllll!I1lllll!ll!IIIIIlll!1I!lli!IiIIBIill MAKI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrešio. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst > Via Ugo Polonio 5. Zobozdravniški ambulatorij Dr. G. LAUBJNSICH ! TEST — Via delle Sette Fontane 6 — TRST vj Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Sloji vencem z dežele poseben popust za potne stroške. (l Govori se slovensko. Delo zajamčeno. Cene ljudske, il | Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12. gj 4 iA*,«*? r/. v * • r.. • Nltrofoska. Tako ime nosi neko novo nemško unietpo gnojilo, ki vsebuje 12c/o fosforne kisline, 17% dušika in 21% kalija. Je torej popolno umetno gnojilo ker vsebuje vse tri naj najvažnejše snovi, vi jih potrebuje vsaka rastlina. Do sedaj se to umetno gnojilo še ne izvaža iz Nemčije.' Tržaika trgovina se je preteklem letu 1927. nekoliko izboljšala v primeri z letom 1926. Skupno se je 1. 1926, prepeljalo blaga 47.650.704 ton, 1. 1927. pa 48.931.625 ton. Zboljšanje bi bilo v procentih nekaj manjše od 3%. Tekom 1. 1928. je upati še nad^ljnega zboljšanja, k čemur bo pripomogla ustanovljena vrednost denarja. Tržaške ladjedelnice so v preteklem lotu 1927.' spustil^ v vodo 15 trgovskih ladij (v Trstu in v Tržiču), težkih skupno nekako 72.000 ton. Bilcf je manj 'kakor 1. 1926, ko so spustili v vodo ladij za 93-000 ton skupne teže. Tjrgovina v Genovi je tekom leta 1927. porastia za 48 milijnov ton v primeri z letom 1926. Porastek je torej mnogo večji kakor v Trstu. Število ladij, ki so v Genovi pristale in onih, ki so iz nje odpeljale, se je povečalo za 200 proti letu 1926. Ameriško bogastvo. Na vsem svetu ra-čutf&jo, tla je za 84 milijard dolarjev pri-krajikpv po bankah in hranilnicah. Od tega je pa samo v Združenih državah 52 milijard dolarjev, torej pet osmin svetovnega bogastva, čez polovico! Važno za mlekarje!Do 31. januarja mora imeti novo izkaznico, kdor v Trstu mleko razpečava, tako trgovci, kakor mlekarice. Te izkaznice daje živilski urad (Ufficio di Annona) na Starem trgu (Piazza Vecchia št. 1). Plača se zanjo 3 lire. Po 31. januarja bo plačal globo vsak, katerega bodo našli brez mlekarske izkaznice. Druge sorte dokumentov nič ne pomagajo. Po čem je lira ? Dne 18. januarja sl dal ali dobil s Za 100 dinarjev 33.— L » 100 čeških kron 56.— » » 100 franc, frankov 74.25 » » 100 švicarskih fr. 365 » » 100 nemških mark 450.— » » 100 avstr, šilingov 260.— » d 1 dolar 18.50 )) » 1 angleški funt 91.50 » Tipografia Fratelh Mosettig — Trieste. ;iiiii!iiiiiiiiiiiiii[iiiii!iniiiiiiiiiiiiii!iiiii!iiiiiiiiiiiii!iviiiiiiii!iiiiiiimiiit!iiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiin:> ACQUA DELLALABARDA proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca-stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Cardueci 9 pri Fiegel. Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST, Čampo S. Giacomo št.5 (Podruž. Sv. Mar. Magd. zgor. štev, I.) ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. Trgovina z železnino WBISS TRST - Via Udine štev« 67. Prodaja po najnižjih cenah štedilnike (šparherde), peči, cevi in kljuke za od-peljavo dima, železne plošče in obroče za štedilnike, železje za vrata in okna,, orodje, vijake, žeblje itd. — Kuhinjsko' posodo, aluminijasto, emajlirano, porcelanasto. Stekleno posodo. Oljnate barve. Igrače. Metle in krtače. Brez konkurence! Najniije cene! Naj višje cene plačujem za KOŽE kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider.jazbe-cev, mačk. veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH ■ Via Battisti št. 10 II. nadst. vrata 16-Celefon inter. št. 36-65. Sprejemajo se pošiljatve po pošti. iiiimiiipjpupi Duhovniki imajo v omarah župnega urada včasi matične knjige, ki so zelo slabo vezane ali pa je vezava že popolnoma obrabljena, tako da se posamezni listi trgajo. Kaj naj storijo? Naj pošljejo take knjige v Katoliško tiskarno v Gorico, Riva Piaz- zutta 18, kjer jim knjige popravijo, dn bodo kakor nove. iiiiinii!iHin