Ljubljana, sređa 4. septembra 1946
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
LJUBLJANA.
g.V.AFLJEVA ULICA ŠTEV. S TELEFON 31-22 do 31-2S
<9
m
Leto Vil., štev. 206 — Posamezna številka 2 din
ROKOPISI se ne vračajo
IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
INSEKATNIODDELEK
LJUBLJANA,
SELENBURGOVA ULICA ST. 9 TELEFON 38-32. 38-33 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ŠT. 11.739
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
S
N
N
E
N
Z MIROVNE KONFERENCE V PARIZU
Začetek razprave o razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo
Zastopnik Italije zahteva povsem jugoslovanska področja in se poslužuje netočnih podatkov ižza
časa itali janskih imperialist lenih ter Eašističnih zablod
Paria. 2- sept. (Tanjug). Za danes dopoldne je bilo določeno, da se na - ! politično teritorialne komisije za Mijo prične razpravljanje o teritorialnih določbah pogodbe z Italijo, m reč o členih 3 in 4, ki se tičeta zmejitve z Jugoslavijo. Ob koncu višnje seje je jugoslovanska deie-■ ;]a predlagala, naj se pokliče predstavnik Italije, da bi obrazložil svoje ;ahšče, že preden bi se pričela razprava o teh dveh členih.
Danes je jugoslovanski delegat ir. Aleš Bebler pred komisijo obrazili ta predlog in poudaril da ima na-
n.	omogočiti vsem delegacijam, da ustvarijo splošno in pravo sliko o rražanju, ki ga bodo reševali. Opori! je. da bo jugoslovanska deiega-ja podala svojo izjavo za italijanskim odstavni kom.
Komisija ,je soglasno sprejela jugo-'ovanski predlog, nakar je pomočnik i era In ega sekretarja konference na edsednikovo odredbo poklical v orano zastopnika Italije, Bonomija, ga je spremljal Saragat.
Zc takoj v začetku je Bonomi izja-. >da- je italijansko ljudstvo, od-'sno njegovi velikani že izza Danja in že prej, izza časa rimskega im-rija, smatralo Julijsko krajino za 1 svojega nacionalnega ozemlja in si je italijansko gibanje za naeio-tno osvoboditev in zedinjenje v 19. oletju postavilo med drugim rudi dogo, da osvobodi svoje brate v Ju-ski krajini.«
Ne glede na to. cla bi po-tej izjavi 'nemi lahko trdil, da ludi London ••rpada Itali ji, ker 'se nam reč sklicu je : osvojitve iz dobe rimskega iinpe-:a. zadostuje že to, da ponareja Bo-r >mi značaj celotnega gibanja za naci-alno osvoboditev Italije, odnosno lave italijanskih velikanov iz tega -a. kar vse naj bi služilo kot dokaz egoviin lažnim trditvam o »italijan-;em značaju« Julijske krajine.
Kljub resnici, da je bil italijansire-nj osvobodilnemu gibanju 19, stolcl-fui vsak imperializem in da so vsi govi voditelji priznavali slovenski ~ ičaj Julijske krajine, je šel Bono-' tako daleč, da potvarja celo misli e •■’ga izmed pobudnikov tega gibanja Mazzinija — o katerem trdi, da je o nat ral Istro'in Trst za italijanska, -onorni je pri tem vsekakor pozabil, a je prav Mazzini dejal Italijanom, raj en krak šestila zabodejo v Parmo, z drugim zarišejo lok. ki se dotika lp. da bi na ta način začrtali mejo, o katere govore italijansko in ki na nigi strani pada ob ustju Soče v javansko morje.
Bonomi. ki je med drugim pozval -emisijo, naj sprejme njegovo stali--"'c glede na njegovo starost in izku-jc (vsekakor gre tu za izkušnje iz lobe sklepanja rapallske pogodbe, ko !° tud: Bonomi pripomogel k temu, ia so odcepili jugoslovansko ozemlje Julijske krajine), je tudi navedel v prilog svojih trditev, da je Julijska krajina italijanska, odnosno poudaril zavojevalne namene, s katerimi je Italija stopila v prvo svetovno vojno.
Izjavil je, da Itaiija leta 1915 ni stopila na stran antantnih sil »samo zaradi tega, da bi zrušila nemški imperializem. ampak. da bi istočasno osvobodila julijsko krajino ter jo pridružila materi — domovini". Pri rem ni dosti manjkalo, da ne bi dejal, da je Italija leta 1915 — ko je antanti postavila pogoje za vstop v vojno na niemi strani, pri čemer je zahtevala različne dele jugoslovanskega ozemlja. kar je bilo določeno v tajnem londonskem paktu. — razumela pod »osvoboditvijo Ju'ijske krajine tudi priključitev delov Dalmacije.
Kako so Bonomiju pri srcu rezultati in »osvoboditve« v pretekli sve-‘ovni vojni, pri čemer je Italija, kakor se je izrazil pripomogla celo k osvoboditvi ol,-]mirane Srbite. odnosno zedrnieniu južnih Slovanov (Bonomi se menda ne spominja kronike vojnih dogodkov, zmag in porazov iz prve svetovne vojne), je videti tudi iz izjave. da smatra rapallsko pogodbo, ki je dejansko povzročila največjo zgodovinsko krivico ljudstvu Julijske krajine, kot osnovo »globokega, miroljubnega in plodnega sosedstva« med Italijo in Jugoslavijo.
Bonomi men', da je temu »dobremu sosedstvu" škodovala samo vmesna doba fašizma. Ko je zanikal vsak imperialistični 7na?.ai italijanske politike pred prihodom fašizma na oblast, ni »vmesnij dobi« posvetil več kot 2 ali 3 stavke, pri čemer ie skušal prepričevati. da je ta »vmesna doba končno zaključena«.
Kako v resnici misli, je najbolje pokazal. ko je razlagal, kaj smatra italijanska vlada da bi bilo treba spremeniti v predlogu o razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo.
Bonomi je najprej izjavil da bi morala nova ko-"isiia slrokovnmkov pregkdati- in v korist Italije popraviti
predlagano mejo vzdolž zgornjega in srednjega toka reke Soče. V prilog je poudaril, da je področje zgornjega toka Soče vzhodno od francoske razmejitvene črte. ki teče daleč za jugoslovansko etnično mejo, jugoslovansko ozemlje, »ki pa je vezano na beneško ravnino«. Bonomi je nato izjavil. da je treba to črto pomakniti na \zhod, da bi Italiji ostala dolina Soče, --kjer je italijanska industrija zgradila -električne centrale, .ki so ogromnega pomena za industrijsko področje, ki obsega Trst. Gorico, Tržič in del Beneške«. Pri tem svečano izjavlja, daje : vmesna doba fašizma končno zaključena:: in zahteva — zaradi industrijskih središč, ki jih je italijanska industrija zgradila v dobi fašizma — popolnoma jugoslovanska področja, kjer prebivajo samo Jugoslovani in kar si je italijanski fašizem nasilno podredil.
Bonomi se je pri svoji zahtevi za premembo mejne črte skliceval celo na to, da bo izpeljana po ozemlju, ki bi pripadlo ob upoštevanju francoske črte Jugoslaviji, projektirana predil-ska železniška proga, ki naj bi služila kot ena izmed zvez Trsta s Srednjo Evropo. Po njegovem bi morala ta proga teči samo preko italijanskega ozemlja, da bi na ta način večina železniških zvez Trsta ne tekla preko Jugoslavije. Pri tem molče prehaja preko težke krivice, povzročene narodom Jugoslavije s teni. da je s predlagano mejno črto Italiji že prepuščena celotna železniška proga, ki teče iz Trsta preko Tržiča' in Vidma skozi Kanalsko dolino in Trbiž v Avstrijo — torej proga, ki deloma teče preko popolnoma jugoslovanskih krajev. Na drugi strani Bonomi nehote priznava, ko se sklicuje na predilsko železnico in glede katere želi, da bi bila skupno s področjem, kjer bo tekla, priključena Italiji, še eno dejstvo o popolni povezanosti Trsta in Tržiča z jugoslovanskim zaledjem.
Toda -Bonomijev apetit se ni ustalil pri tem. Zahteval je celo, naj pri-
padejo Italiji predmestja Gorice — zgodovinskega gospodarskega in upravnega središča jugoslovanske — goriške pokrajine, ki naj bi v smislu predlagane francoske mejne črte pripadlo Italiji in se odtrgalo od Jugoslavije. Na ta način bi presekali cesto in železniško progo, ki teče iz Trsta mimo Gorice in ostaja potem na vsej svoji črti na jugoslovanskem ozemlju.
Ob zaključku je Bonomi, poslužujoč se ponarejenih številk italijanskega popisa prebivalstva iz leta 1921 izjavil, da pripada vsa južna in zapadna Istra Italiji, odnosno, da je treba zaradi vzpostavitve tako zvanega »etničnega ravnotežja« del Istre, ki bi mora! v smislu britanske mejne črte pripasti Italiji, priključiti predlaganemu »svobodnemu ozemlju Trsta.« Vsa Bonomijeva teorija o »etničnem ravnotežju« sloni na lažnih podatkih in trditvah. Bonomi je izjavil, da je del zapadne Istre, ki je odtrgan-od Jugoslavije in v sinišlu francoske črte priključen »svobodnemu ozemlju Trsta« italijanski, s čimer se povzroča Italiji velika krivica in vsled česar je treba odrezati še en kos mesa z jugoslovanskega nacionalnega organizma, namreč vso južnozapadno Isrtro, da bi se na ta način vzpostavilo »ravnotežje«.
Po Bonomijevi izjavi ni nihče izmed delegatov postavil kakega vprašanja, zato je skupno s Sargatom odšel iz dvorane.
Komisija je nato sklenila, da bo odložila razpravo o teritorialnih določbah v zvezi z, jugoslovansko-italijan-sko mejo na prihodnjo sejo, da bi jugoslovanski delegat mogel pripraviti svoje poročilo.
Preostali čas današnje seje je komisija izkoristita za razpravljanje o čle-" nih 6, 7. 8 in 9 mirovne pogodbe, ki sc nanašajo na razna jamstva in obveznosti v zvezi z rešitvijo o popravi francosko-italijanske meje, nakar so jih soglasno sprejeli.
Prihodnja seja komisije bo jutri dopoldne, ko ho govoril jugoslovanski predstavnik.
Odgovor dr. Aleša Beblerja Bonomiju
Pariz, 3. sept. Na dopoldanski seji politično teritorialne komisije za Italijo je jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler očrtal stališče Jugoslavije glede na včerajšnja izvajanja italijanskega delegata Bono-mija. V obširnem govoru je ugotovil, da se v italijanskih zahtevah zrcalijo-napadalni nameni in da je zastopnik italijanske vlade postavil trditve, ki niso v skladu z resnico. Italijanska vlada ne kaže prav ni-kake dobre volje za vzpostavitev dobrih in prijateljskih sosednih odnosov. Podrobno se je bavil s trditvijo Bonomija, da tako zvana francoska razmejitvena črta ne upošteva etničnega načela ter je ugotovil, da že ta črta sama po sebi kaže
ekspanzivne namere Italije. Govoreč o italijanski zahtevi, naj bi se vsa Istra priključila k tako zvane-mu .svobodnemu ozemlju Trsta, je ugotovil, da v vsej Istri ni niti enega samega mesta s povsem italijanskim prebivalstvom, dočim je bil Trst vedno središče slovanskega prebivalstva Julijske krajine. Jugoslovanski delegat je tudi odločno zavrnil statistične podatke ki jih je predložil Bonomli, ter je ugotovili, da so netočni in potvorjeni. (Podrobnejše poročilo bomo objavili jutri.)
Po govoru jugoslovanskega delegata je bila seja zaključena in s% bo nadaljevala jutri.
teve z nikakršnim razlogom, ampak je zgolj navedel željo, naj bi organizacija Združenih narodov uporabila to brodovje tako, kakor najbolje koristi miru. Pravi smisel avstralskega predloga pa je v njegovem zaključnem delu, ki določa, naj bi se to brodovje uničilo, ako Varnostni svet ne bi v treh mesecih sprejel končnega sklepa o njegovi usodi.
Predlog avstralskega delegata je naletel na obsodbo vseh delegatov razen predstavnika Južnoafriške unij.e.
Sovjetski delegat ga je ocenil kot poizkus, da se skrije pod plašč avtoritete organizacije Združenih narodov uničenje dobrin, ki naj pripadejo glavnim državam . zmagovalkam.
Po daljši razpravi je bil avstralski predlog zavrnjen s 15 glasovi proti 3. Za predlog so se izjavile delegacije Avstralije, Nove Zelandije in Južnoafriške unije, dočim so se belgijska., holandska in norveška delegacija vzdrževale glasovanja.
Italijanske reparacije Sovjetski zvezi
Pariz, 2. sept. (Tanjug). Na današnji seji ekenemske komisije za Italijo so razpravljali o tretji točki čl. 46. mirovne pogodbe z Italijo, ki določa, da se bo izmenjava blaga, k.j ga bo Sovjetska zveza prejela na račun reparacij od Italije, uredila s pomočjo dvostranske pogodbe med Sovjetsko zvezo in Italijo na. tak način, da ne bo oviral gospodarske obnove Italije, alj povečal zadolžitve- Italije pri drugih državah. Pogodba, ki bo sklenjena med obema državama v smislu tega člena, bo preložena 4 veleposlanikom v Rimu.
S tem predlogom Sveta ministrov za zunanje zadeve se ni strinjal av-tralski delegat, ki je predlagal sestavo posebne reparacijske komisije, ki bi razdeljevala reparacije po določenem načrtu. V smislu tega predloga neposredno zainteresirane države ne bi imele direktnih stikov z Italijo in bi se morale obračat.) na to repa-., racijsko komisijo, ki b) imela neke vrste posredovalno vlogo med tema dvema državama.
Vse to kaže, da avstralski delegat tudi- sedaj nastopa proti zahtevam Sovjetske zveze, ki So neznatne v primer) s škodo, ki jo Je italijanska vojska povzročila ZSSR. Pri tem je treba, poudariti, da je italijanska vlada sama izrazila željo, naj bi se to vprašanje uredilo s pomočjo dvostranskega dogovora.
Avstralskega delegata je podprl edino delegat Brazilije, ki je poudaril, da bo taka komisija imenovana od konference, bolje ščitila interese Italije kakor jfa italijanska vlada sama. Vsj ostali govorniki so avstralski predlog obsodili.
Zmanjšanje oboroženih sil Italije
Pariz, 2. sept. (Tanjug). Na današnji seji vojaške komisije za pogodbo z Italijo so končali razpravljanje o čl. 44, h kateremu je britanska delegacija predlagala na zadnji seji dodatek, naj se Italiji prepovedo proizvajanje in poizkusi s torpedi in minami, ki presegajo potrebe dovoljenih vojaških enot na kopnem in na mor.ju. Ta predlog je bil na današnji seji Soglasno sprejet.
Nato so razpravljali o grškem predlogu k čl. 46, ki je bil načelno sprejet že na prejšnji seji, kakor ga je sestavil Svet zunanjih ministrov. Grška delegacija je zahtevala vojaško nadzorstvo nad izvajanjem vojaških določb, kakor tudi zmanjšanje oficirskega in podoficirskega kadra, kakor je to nameraval Svet ministrov. Ob pričetku razprave je grški delegat izjavil, da umika prvi del svojega predloga, da pa zahteva razpravljanje o drugem delu predloga. Italijanski vojski naj bi odvzeli napadalni značaj in ji dovolili samo 5°/o oficirjev odnosno 6o/0 podoficirjev od skupnega števila obstoječe vojske. Ker je znano, da je odstotek poveljujočega kadra odvisen zlasti od načina organizacije vojske, je jasno, da ta predlog ni zasledoval namena, da bi preprečil možnost novega italijanskega napada.
Vsled stališča, ki ga zavzema grška delegacija na mirovni konferenci in zaradi njenega postopka pri važnih vprašanjih je jasno, da je ta predlog zasledoval namen, da ustvari nekak precedent, po katerem bi se odstotek poveljujočega kadra mehanično znižal do take stopnje, česar ne bi mogla prenesti nobena modema vojaška organizacija.
Češkoslovaški delegat je poudaril, -da znaša povprečen odstotek poveljujočega kadra v moderni vojski • dvakrat več, kakor predlaga grška delegacija za italijanske oborožene sile. Tudi drugi delegati so
obsodili grško zahtevo, ki bi v primeru Bolgarije in drugih držav oči-vidno privedla do uničenja osnovnih nalog vojaških sil celo v času miru.
Ko je komisija z 18 glasovi proti 1 odbila grški predlog, so prešli k razpravljanju o čl. 47., ki določa število vojno-pomorskih edinic, ki jih bo lahko Italija vzdrževala.
Predlog Sveta ministrov za zunanje zadeve določa 2 linijski ladji, 4 križarke, 4 rušilce, 16 torpedovk in 20 korvet.
Jugoslovanska delegacija je zahtevala, naj se ta določba spremeni v toliko, da bi smela Italija imeti samo 1 linijsko ladjo, 4 rušilce, 12 torpedovk in 14 korvet. Jugoslovanski predlog dopušča Italiji tako število pomorskih edinic, ki hi onemogočalo vsak napadalni načrt. Ta predlog ima svoje opravičilo v tem, da bi bilo italijansko brodovje, kakor določa načrt pogodbe, še vedno močnejše kakor skupno brodovje Jugoslavije, Albanije in Grčije, ki so v zadnji vojni doživele invazijo italijanskih pomorskih sil. Ta predlog ni naletel na podporo večjega števila delegatov in je bil pri glasovanju odbit.
Grška delegacija ob tej priliki ni glasovala za zmanjšanje italijanskih oboroženih sil, kar je očitno pokazalo tendenčnost njenega stališča v zvezi s prejšnjim členom.
Komisija bo na eni izmed prihodnjih sej razpravljala o francoskem predlogu v zvezi s členom 47.
Pred koncem je komisija pregledala še člen 48, ki določa, da bo morala Italija izročiti ostanek svojega brodovja vladam Sovjetske zveze, Združenim državam Amerike, Velike Britanije in Francije.
Dolgo razpravo o tem je izzval pr;:Tog avstralske delegacije, .naj se to brodovje prepusti v uporabo Varnostnemu svetu organizacije Združenih narodov. Avstralski delegat ni mogel opravičiti svoje zah-
Vlada FLRJ zahteva od vlade Združenih držav Amerike jamstvo, da ameriška letala ne bodo preletavala jugoslovanskega ozemlja
Beograd, 2. sept. Naša (vlada je izročila vladi Združenih držav Amerike naslednjo noto:
V	zvezi s stalnim preletavanjem jugoslovanskega ozemlja in s kršenjem suverenosti naše države s strani vojaškega in civilnega letalstva Združenih držav Amerike se je vlada FLRJ že večkrat obrnila na vlado Združenih držav Amerike s protestnimi notami in zahtevami, naj prepreči nedovoljeno preletavanje in izvrši preiskavo pri tistih, ki so za to odgovorni. Tem protestom ni bilo zadovoljeno niti v enem primeru, kakor tudi niso bili podvzeti nikakršni ukrepi, da bi se preletavanje preprečilo.
Prav tako vlada FLRJ ni dobila odgovora na noto z dne 10. avgusta 1946 pod štev. 9470, ki jo je poslala o priliki prisilnega pristanka ameriškega vojaškega transportnega letala tipa C 47 die 9. avgusta. Odgovora ni prejela tudi na drugo noto, ki jo je poslala dne 10. avgusta 1946 pod št. 4374 glede drugega ameriškega letala. Posadko tega letala jc žal doletel tragičen konec, ker ni bilo nikakor mogoče doseči, da bi se letalo odzvalo pozivu, naj pristane. Kakor že številna prejšnja letala, sta tudi ti dve letali leteli globoko nad jugoslovanskim ozemljem, prvo preko 70 in drugo okoli 50 km. Letali nista leteli nad Jugoslavijo zato, ker bi ju k temu prisililo slabo vreme, saj je bilo tiste dni ozračje nad Alpami izredno čisto in jasno. Čeprav je treba obžalovati žrtve z dne 19. avgusta, vlada FLRJ ne more biti odgovorna za nesrečo, ker je s svoje strani napravila vse, da bi se izognila takim slučajem, ki se prav lahko dogode na meji, kajti naša vojska ima nalogo, da čuva svojo neodvisno državo.
V	zvezi z navedenim vlada FLRJ ponovno prosi vlado Združenih držav Alerike za odgovor na vprašanje, kaj je storila, da bi napravila konec ne-
dovoljenemu in namernemu preletavanju jugoslovanskega ozemlja s strani ameriških vojaških in civilnih letal, in kaj je storila za jamstvo, da se to ne bo več dogodilo. To je potrebno tem bolj, ker so se preletavanja jugoslovanskega ozemlja v teh predelih ponovila tudi po primeru, ki se je dogodil 19. avgusta t. lu Tako so na primer 23. avgusta preletela jugoslovansko ozemlje tri letala, med katerimi sta bila 2 bombnika in 1 transportno; dne 24. avgusta 8 letal (3 bombniki,' 3 lovci in 'i transportni letali); dne 25. avgusta 3 letala (2 lovca in 1 transportno); dne 26. avgusta 9 letal (7 lovcev, 1 transportno in 1 bombnik); dne 27. avgusta 9 letal (5 bombnikov, 2 transportni letali in 2 lovca). Iz števila letal, ki vsak dan ponovno preletavajo jugoslovansko ozemlje, je razvidno, da ta ne gre samo za slučaj, ampak v večini primerov za namerno preletavanje našega ozemlja.
Maršal Tito je v svoji izjavi veleposlaniku Združenih držav Amerike g. Patersonu izjavil, da je prepovedal streljanje na transportna in druga letala, ki bi preletela jugoslovansko ozemlje, toda pod pogojem, da vlada ZAD podvzame potrebne ukrepe, da bi to preprečila, v kolikor se preletavanja ne dogajajo zaradi slabega vremena, torej v sili, kar je pa mogoče ugotoviti po dogovoru med ameriškimi in jugoslovanskimi vojaškimi oblastmi.
Vlada FLRJ meni, da namernih ia grobih kršitev suverenosti Jugoslavije, ki jih vrše predvsem vojaška letala s preletavanjem preko našega czemlja, ni mogoče več trpeti in zahteva, naj ameriška^ vlada podvzame potrebne ukrepe, ki naj preletavanje v bodoče prej)rečijo; ker mnogo škodujejo dobrim odnosom med Ameriko in Jugoslavijo in lahko privedejo do nezaželjenih incidentov.
Preprečen grški zavlačevalni poizkus v teritorialni komisiji za Bolgarijo
Pariz. 2. sept. (Tanjug) Po odmoru skoro teden dni se je popoldne znova sestala komisija za politična in teritorialna vprašanja mirovne pogodbe z Bolgarijo- Na dnevnem redu je bilo razpravljanje o prvem členu mirovne pogodbe, kj govori o bolgarskih mejah-
Kakor je znano, je Caldarisova mooarhofašistična vlada postavila tudi proti Bogariji svoje zahteve in še enkrat dokazala, da načrtno rovari proti konsolidacij) političnih razmer na Balkanu-
Delegacije Združenih držav Amerike in Velike Britanije in od njih odvisnih narodov niso mogle navesti niti enega stvarnega razloga, ko so glasovale proti upravičenemu predlogu beloruske delegacije, naj Bolgarijo priznajo kot sobojujočo državo. Ako so nekaj dni prej priznale pravico sobojujoče se stranke Italiji, katere udeležba v vojni na stran: fa-’ šističnega bloka proti zaveznikom mnogo prekaša udeležbo Bolgarije tako po posledicah kakor tuđi'obsegu vojaških operacij. To kaže, da nekaterih delegacij ne vodi načelo, da (e treba skleniti pravične mirovne pogodbe.
Grški predstavnik v komisiji za politična in teritorijalna vprašanja mirovne pogodbe z Bolgariio, Pipi-melii;, je šel celo tako daleč, da je skušal preprečiti izvedbo soglasnih sklepov komisije, kakor n. pr. sklepa o pozivu Bolgarije, naj pred pričetkom razprave ti prvem členu pogodbe. ki govori o mejah, razložil svoje stališče, je bH sprejet na zadnji seji komisije soglasno na predlog jugoslovanske delegacije-
Grški delegat, ki se ob glasovanju ni izjavil proti predlogu jugoslovanske delegacije, je postavil brez vsakršnega razloga na isti) 9eji nekoliko kasneje vprašanje, kdaj naj se bolgarsko delegacija pozove pred komisijo- Zato se je danes pojavilo vprašanje poslopka v zvezi z zaslišanjem bolgarske delegacije, kar !<-- v očitnem nasprotju s sprejetim predlogom jugoslovanske delegacije-
Jugoslovanski delegat Moša Pijade
POVELJE GENERALISIMA STALINA ob obletnici zmage nad Japonsko
Moskva, 2. sept. .(Tass.) Minister za oborožene sUefEovjstske zveze, genepalisim I. V. Stalin je izdal ob obletnici zmage nad Japonsko oboro-žjmim silam ZSSR naslednje povelje;
Tovariši vojaki, mornarji, podoficirji in zastavnika’
Tovariši oficirji, generali in admirali!
De'cvaso ljudstvo Sovjetske zveze!
Danes praznujemo dan zmage nad imperialistično Japonsko.
Pred letom dni so sovjetsko ljudstvo in njegove oborožene siie zmagovito zaključile vojno proti imperialistični Japonski. Japonska jc podpisala akt o brezpogojni kapitulaciji. Sovjetsko ljudstvo in njegove oborožene sile so dosegle zmago in s to zmago ogromno pripomogle k vzpostavitvi miru po vsem svetu.
Pozdravljam vas in vam čestitam k dnevu vseljudskega veselja — prazniku zmage nad imperialistično Japonsko.
Odrejam: Danes 3. septembra naj se izstreli v prestolnici naše domovine — Moskvi, v prestolnicah zveznih republik in v Habarovsku, Vladivostoku ter Port Arthurju 24 topniških salv.
Večna slava herojem, padlim v borbi za čast in zmago naše domovine,
živele sovjetske oborožene sile!
živelo sovjetsko ljudstvo!
živela močnai sovjetska domovina!
na Egejsko morje z vrnitvijo Zapadne Trakije.
Predslavnk; Sovjetske zveze Višinski je poudaril značaj stališča, avstralske delegacije, ki je nekaj dni po zavrnitvi; sličnega predloga predložila novega.
Beloruski delegat Je -opozoril, da ko se dvostranski dogovori Izkazali v praksi kot zelo uspešni 'n Je avstralskega delegata vprašal, na kakšen način b; mogla taka komisija bolj pravilno izvajat; dogovor kakor italijanska vlada sama.
Proti avstralskemu predlogu sta se izjavila tudi francoski in belgijski delegat.
Pri glasovanju je bil predlog avstralske delegacije odklonjen s 13 glasovi prot.;-3.
O postopku pri reparacijskih zahtevah drugih zavezniških in Združenih narodov je bilo sklenjeno, da mora vsaka država predložiti phme-rae zahteve, nakar bo lahko tudi ustno razložila svoje stališče.
Ob koncu seje je podpredsednik komisije dr. Aleš Bebler, član jugoslovanske delegacija, sporočil, da mu delo v politično teritorialni k emisiji za Italijo za nekaj časa onemogoča, da bi opravljal posle podpredsednika ekonomske komisije. Predlagal je, naj bi te posle začasno izvrševal jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Ljubo Leontlč.
Ta predlog je bil sprejet, nakar ja bjia sej3 končana.
je obsodil predlog za ponovno razpravljanje o že sprejetem predlogu jugoslovanske delegacije za poziv Bolgarije- V svojem govoru je med drugim dejal:
Zahtevam, da takoj preidemo k razpravljanju v prvem členu pogodbe v soglasju s sklepom, ki je bil sprejet na predlog jugoslovanske delegacije, namreč da se Bolgarija pozove za obrazložitev svojega stališča glede grško-bolgarske meje. Kako bi sploh mogli v nasprotnem primeru razpravljat; o grško-bolgarsk; meji, ako ne zaslišimo obeh strank? Pri vseh drugih komisijah je obema strankama omogočeno. da. razlože svoje predloge k vsakemu členu pred razpravo v komisiji. Prepričan sem. da bo predsednik te komisije kot prvi znova potrdil, da je bil predlog jugoslovanske delegacije sprejet brez kakršne koli pripombe. Zahtevam, da se zapisnik prejšnje seje in današnji dnevni red spravita v soglasje s tem.
Predsednik komisije	Kisel je v je
potrdil, da je bil predlog jugoslovanske delegacije zares soglasno sprejet na zadnji seji komisije. Na ta način je poskus grške delegacije, da bi ovirala delo komisije, končno propadel.
Ko je vstopila bolgarska delegacija pod vodstvom Vasila Kolarova v dvorano. kjer zaseda komisija, je predsednik Kiseljev izjavil: »Pozdravljam v imenu vse komisije delegacijo nove Bolgarije in jo pozivam, naj razloži svoje stališče v zvezi s prvim členom načrta mirovne pogodbe z Bolgarijo-«
V imenu bolgarske delegacije je spregovoril Vasil Kolarav, ki so ga pazljivo in v popolni tišini poslušali. V svojem ekspozeju, ki je trajal skoro 2 uri, je priznal odgovornost, k* jo čuti bolgarsko ljudstvo zaradi pustolovske politike bolgarskih fašistov med vojno, pri čemer je naglasil pomemben prispevek nove Bolgarije k zavezniški zmagi nad hitlerjevsko Nemčijo-, Kolarov je neovrgljivo dokazal popolno neosnovanost grških zahtev po bolgarskem ozemlju in se je skliceval na pogodbo, sk-lgnjepo 1913- leta v Bukarešti, in zahteval, naj se da Bolgariji možnost izhoda
Angleške reparacijske zahteve
Pariz,- 3. sept. Angleški zunanji minister Bevin 'je danes predložil mirovni konferenci reparacijske zahteve Anglije do' Italije. Anglija zahteva 2880 milijonov funtov šter-lingov. V četrtek poteče rok za prijavo reparacijskih zahtev.
Trgovinski sporazum z Norveško
Beograd, 2. sept. Dne 31. avgusta, je bil v Oslu podpisan trgovinski sporazum med vlado FLRJ in norveško vlado,
Atene, 3. sept. Notranje nuni-1 s potvorjenimi glasovnicami in gia-strstvo še vedno ni objavilo podrob-1 sovnicami in glasovi mrtvih. Razumljivo je, da je spričo tega prišlo
Protesti proti nepravilnemu plebiscitu v Grčiji
Nedeljski plebiscit položaja v Grčiji ne le ni razčistil, marveč še bolj zaostril — Monarhija se bo mogla vzdržati samo s pomočjo bajonetov
največjo pozornost. Pod naslovom »Britanski bajoneti in grški prestol« piše »Räynolds News«, da grški plebiscit ne bo odločil o ničemer drugem kakor samo o tem, ali bo kralj Jurij tretjič poskusil, da se obdrži na najbolj nesigurnem prestolu v Evropi. Pisec članka ugotavlja, da ima sedaj Anglija neprijetno nalogo, uporabljati svoje bajonete za to, da se bo kralj Jurij obdržal na prestolu, kar vodi neizbežno v državljansko vojno, ki se je prav za prav že pričela. Konservativni »Observer« naglasa, da je bil izid* grškega plebiscita v naprej določen. NedčljSki plebiscit položaja v Grčiji ne le ni razčistil, marveč le še zaostril.
4	V
Protest Komunistične partije Grčije
Atene, 3. sept. (APP.) Centralni komite Komunistične partije Grčije je izročil ministru notranjih zadev, vojnim in sodnim oblastem ter tujim opazovalcem protest zaradi nepravilnosti, ki so se dogajale pri' plebiscitu. V protestu je med drugim navedeno,, da so imeli na nekaterih volivnih mestih tri različne volivne spiske, tako da so številni volivci lahko trikrat glasoval.i
pejšega pregleda nedeljskega »re ferenduma«. Davi je izdalo kratko poročilo, v katerem le ugotavlja, da je bilo oddanih 1,394.000 glasovnic. od tega nekaj nad 1 milijon, to je 72.4o/0 za monarhijo. Na podlagi tega uradnega poročila je dosedanji regent, nadškof Damaski-nos, podal ostavko, bo pa vodil posle do povratka kralja, ki ga pričakujejo konec tega meseca. Ministrski predsednik Caldaris, ki na. čeljuje grški delegaciji na mirovni konefrenai, je danes odpotoval iz Pariza v London, da uradno obvesti grškega kralja Jurija o izidu glasovanja in ga pozove, naj se čim prej vrne na grški prestol.
Izid glasovanja v Grčiji poznavalcev razmer ni presenetil. Spričo nezaslišanega terorja, kakršnega pozna zgodovina samo še v dobi najhujšega fašističnega divjanja, je bilo v naprej jasno, kdo bo »zmagal«. Monarhofašistični režim, ki je prišel na oblast po prigoljufani zmagi pri volitvah meseca marca, je s pomočjo posebnih sodišč, mo-narhofašističnih tolp, orožništva, policije in ob podpori okupacijskih čet temeljito poskrbel, da resnična volja ljudstva ni prišla do pravega izraza. Tam, kjer tudi z najhujšim terorjem niso mogli doseči svojega cilja, so si pomagali s falziifkati,
do krvavih spopadov. Pri »vzpostavljanju reda« so sodelovale tudi angleške čete.
Kljub nasilju in prevari pa ugotavljajo demokratični grški listi, kakor »Vima«, »Elefterja« in »Ri-izospasti«, da je Grčija demokratična. Demokracija je dobila večino v Pireju, Solunu, Volosu in mnogih drugih okrajih. Tudi v Atenah, na Kreti in drugih mestih,, kjer si policija ni upala uporabljati strojnic, je dobila demokracija nad 50°/o glasov. Po vaseh in oddaljenih krajih, ki so pod oblastjo vladnih tolp, pa so našteli tudi do 90o/0 glasov za kralja. »Elefteria« v zvezi s tem ugotavlja, da za kralja v Grčiji ni več prostora. Grčija je z nedeljskim plebiscitom ponovno dala nauk vsem tistim, ki so mislili, da jo bodo zasužnjili. Bivši predsednik vlade Plastiras je izjavil, da pričajo glasovnice, oddane za. demokracijo, o herojstvu demokratičnega grškega ljudstva. Demokracija bi zmagala, če vojska, uradniki in drugi, ki so orodje vlade, ne bi glasovali na povelje.
Izid je bil v naprej določen
London, 3. sept. Britansko časopisje posveča dogodkom v Grčiji
česar ni zmogel Hitlerjev vojaški stroj se tudi gosp. Hoovru ne bo posrečilo!
Bern, 3. sept. »Voix Ouvriere« ostro napada Hooverjev predlog, da bi naj UNRRA ustavila Svoje pošiljke Jugoslavije dotlej, dokler bfeograj ska vlada ne bo izvedla svobodnih volitev. Vkljub temu. da je ta vlada brez vsakega dvoma izvoljena po volji ljudstva, žel; Hoover, ki ima izredno čudne pojme o volitvah, da bi se pri volitvah v Jugoslaviji uporabile metodo, s katerimi se je njemu posrečilo, da je postal predsednik Združenih držav Amerike. Jezi se zaradi tega. ker srbsk'm in hrvatskim fašistom in agentom angloame-
.fiških (ruštov n? uspelo, da bi falsificirali jugoslovanske volitve v svojo korist. Hoover se kruto vara, če misli, da bodo ponosni jugoslovanski narod; kapitulirali, če predlaga, da se njihovo trpljenje poveča in da se nsr dostojno napravi krivica otrcfeem. ženam, ranjencem in bolnikom. Ob koncu predlaga časopis čitateljem, naj zbirajo v znak protesta darila za .jugoslovanske Otroke in s tun dokažejo, da so evropske množice Solidarne v borbi proti zločinskim podvigom kapitalistov ip tfuštov.
ZVU ne dovoli proslave obletnice vstaje primorskega ljudstva
Dovolila pa je proslave vseh obletnic zasužnjenja
Primorske
Gorica. 2. septembra Gkrožni odbor STAU v Gorici je poslal mirovni konferenci v Parizu pismo, v katerem protestira zaradi prepovedi ZVU, da bi goriško ljudstvo praznovalo praznik S. septembra, obletnico italijanske kapitulacije 1943. ko se je vse tukajšnje ljudstvo dvignilo v vstaji in zgrabilo za orožje ter osvobodilo vse ozemlje od Postojne do Tilmenta.
ZVU je dovolila proslavo 4. novembra v Gorici, ki pomeni za ljudstvo Julijske krajine pričetek suženjstva.
Dovolila in celo proglasila je ža praznik 25. april, dan vstaje v Italiji, ki nima ničesar Skupnega z vstajo in osvoboditvijo Julijske krajine. Dovolila je tudi praznovanje 9. avgusta, 30. obletnice zasedbe .Gorice po italijanskih četah, čeprav je ta dan zaradi trpljenja našega ljudstva upravičeno skrajno osovražen pri prebivalstvu.
Protest SIAU po navajanju vseh teh okoliščin zahteva odločno intervencijo da hi končno odpravili pristranost in zagotovili demokracijo na tem ozemlju.
S pemočjo fašističnih zakonov se tovarne pretvarjajo v prisilne delavnice
Trst. 2. septembra. V zadnjih dneh so hila po tržaškem okrožju številna zborovanja kot priprava na volitve predstavništva SIAU. Okrožni odbor SIAU-a je izdal proglas, v katerem zlasti poudarja:
»Po prizadevanju fašistov in s pomočjo fašističnih zakonov se tovarne pri nas spreminjajo v prisilne delavnice. Italijane ščuvajo proti Slovanom in plačani agenti skušajo huj-
skati in ustvarjati razdor v enotnem hlnku našega podeželskega ljudstva. Volitve T predstavništvu SIAU pomenijo v teh okoliščinah izraz enotnosti svobodoljubnega in antifašističnega prebivalstva, utrditev italijansko-slo-vanskega bratstva in potrehen odgovor vsem spletkam sovražnika, ki nas skuša razdvojiti, da bi izrabil našo neslogo.
Kaj dovažajo italijanski avtomobili v cono A
»Primorski dnevnik« poroča da prihajajo v okolico Tržiča in. Staranza-na osebni in tovorni avtomobili iz starih italijanskih pakrajin Padove, Turina Benetk itd., kar je razvidno iz evidenčnih tablic. Navadno priha-
jajo ponoči in kakor je doslej »e neznan vzrok njihovega prihoda, tako je neznana tudi vsebina zavojev, ki jih iztovarjajo na raznih mestih. Trži-ško prebivalstvo, ki je nedavno odkrilo skladišče orožja, je silno budno, ker meni, da hi s temeljito preiskavo našli še druga skladišča orožja.
Prepričevalna zmaga Enotne socialistične stranke na Saškem
Berlin, 3. sept. V nedeljo so bile na Saškem prvič po vojni občinske volitve. Enotna socialistična stranka (združeni komunisti jr. socialisti) je dobila z 1,975.555 glasovi absolutno večino. Liberalna demokratična stranka je dobila 292.000, kršč. demokratična unija pa 220.000 glasov. V Leipzigu, Dresdenu in drugih večjih mestih je dobila enotna socialistična stranka nad 80 odstov. kov skupnega števila glasov.
Aretiran Hitlerjev adjutant
Hamburg, 2. sept. (AFP.) Britanske
okupacijske oblasti v Hamburgu so aretirale generala Werner, j a ven Al-vverskbna, ki je bil glavni Hitlerjev adjulant od leta 1938. do 1940.
Bi.vši fašistični minister pobegnil
Rim, 2. sept. (AFP.) Kakor piše časopis »Messagere«, je bivši fašistični minister za kmetijstvo m član fašističnega sveta Rossbnl pobegnil ;z Italije.
Prošnji Leona Rupnika In Erwima Rösenerja za pomilostitev odklonjeni
Beograd, 2. sept. Predsedništvo Prezidiia Ljudske skupščine FLRJ je na svoji seji dne 2. sept. 1946 zavrnilo prošnji za pomilostitev, ki sta ju predložila na- smrt obsojena Rupnik Leon, divizijski general bivše jugo. slovanske vojske in v času sovražne okupacije predsednik pokrajinske uprave v Ljubljani, ter Rösener Er. vin, general in višji policijski SS vodja.
Iz predsedništva Prezidija Ljudske skupščine FLRJ.
Proces v Niimbergu zaključen
Nürnberg. 3. sept. Po zaključnih govorih tožilcev ter po zaključni besedi obtožencev je bil proces proti vojnim zločincem v Nürnbergu po devetmesečni razpravi zaključen. Sodba bo objavljena 23. septembra.
Vojni zločinec von Kleist bo izročen Jugoslaviji
London, 3. §ept. Uradno poročajo, da bo vojni zločinec bivši nacistični feldmaršal von Kleist izročen Jugoslaviji, kjer bo sojen zaradi vojnih zločinov, ki jih je zagrešil kot poveljnik oklopne armade, ko je ob napadu na Jugoslavijo prodirala iz Sofije proti Beogradu. Danes so Kleista pripeljali iz ujetniškega taborišča v London, odkoder ga bodo odpremili dalje v Jugoslavijo.
Na Koroškem skušajo zopet ponemčevati slovensko mladino
Deželna vlada v Celovcu skuša skupno s šovinističnim učiteljstvom zopet oživeti nemške otroške vrtce, ki so imeli pred vojno nameri, odtuje-vati slovensko mladino lastnemu na-todu in jo ponemčevati. Na Koroškem je bilo 60 takih vrtcev. V Kot-mari vasi so sedaj vrtec obnovili in tamkajšnja vzgojiteljica se trudi, da bi zatrla vsako slovensko besedo in vcepila otrokom mržnjo do vsega, kar je slovensko.
Prav tako dela za ponemčevanje celovško škofijstvo. V slovenskih župnijah nastavlja nemške duhovnike, češ da bi slovenski župniki lahko vpldva'i na prebivalstvo.
Goriška polici ja varuje zločince
Pred kratkim smo poročali o napadu fašista na dopisnika lista »II Lavoratore«. Napadalec, znan terorist, se svobodno sprehaja po Gorici. Kljub opozorilu ga civilna policija noče aretirati. Tako podpira civilna policija zločine fašistov!
Vrnitev ljubljanskih delovnih brigad z Mladinske proge
Ljubljana, 3. sept. Popoldne ob 16.
so prispele v Ljubljano s posebnim vlakom štiri ljubljanske mladinske brigade, ki so delale v drugi izmeni na Mladinski progi. Brigade je sprejelo pred postajnim poslopjem, ki je bilo okrašeno s zastavami, nad 3000 ljudi, med njimi tudi slovenske delovne brigade, ki so se vrnile z del na raznih sektorjih Slovenije.
V imenu vlade LRS je mladinske delovne brigade pozdravil minister za delo Tomo Brejc, ki je naglasil važnost in veličino dela, ki ga je v počitnicah izvršila mladina. Brigade sta nato pozdravila major IV.armije Djuka Lelak in v imenu Mestnega izvršnega odbora OF Alojzij Žigon.
Po raportu poveljnikov delovnih brigad je spregovoril predsednik mestnega odbora LMS tov. Nedog, ki je sporočil, da je po odredbi štaba mladinskih delovnih brigad na progi Brčko—Banoviči bila I. ljubljanska mladinska delovna brigada Toneta Tomšiča proglašena za udarno in da ima v svojih vrstah 6 udarnikov. II. ljubljanska, mladinska delovna brigada Majde šilceve je bila dvakrat pohvaljena in ima 6 udarnikov. HI. ljubljanska mladinska delovna brigada Darka Marušiča in IV. LMDB Lojzeta Ajdiška sta bili enkrat pohvaljeni. V HI. brigadi je dobilo pet tovarišev, v IV. pa. 6 udarniški naslov. Pozval je mladino, ki se je vrnila z Mladinske proge, da ponese dragocene izkušnje in pridobitve, ki si
jih je pridobila med delom na progi, med vso ljubljansko mladino, zlasti pa med ono, ki je v nevarnosti, da podleže sovražnim vplivom.
Zastopniki mladine, žena in oblasti so zatem predali poveljnikom Brigad šopke cvetja in razna darila. Za vse se je zahvalil komandant I. LMDB Toneta Tomšiča Kostenapfel. Delovne brigade so nato odkorakale med špalirjem ljudi po mestnih ulicah in navdušeno vzklikale.
je
Šahovski turnir v Groningenu
Groningen, 3. sept. V ponedeljek bilo igrano 15- kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Bilo je več presenetljivih rezultatov. Tako je vodeči Botvinnik kot črni izgJbil proti mlademu. Kanadcu janovdeemu. Dr. Euwe je porazil dr. Vidmarja, Naj-dorf Szaba, Kolov pa ameriškega prvaka Dtnkerja. Stoltz je premagal dr. Bernsteina, Flohr pa O’ Kellyja. Partija Guimard-Lundin je kenčala remi. Dve partiji sta ostali prekinjeni. Bofeslavski stoj; na zmago prot' dr. Tartakowerju, partija Kottnauer-Steiner pa bo končala najbrž remi. Manjka še rezultat partije Christof-fel-Stejner.
Po 15. kolu je torej dr. E rwe z 12 in pol točkam; sam c vodstvu. Točko za njim je Botvinnik, ki ima 11 in pol.
Zasedanje okrajne ljudske deupščine
v Ptuju
T ptujskem okraju je že dvanajst ljudskih odborov ustanovilo lastna gospodarska podjetja
Kot druga zasedanja okrajnih ljudskih odborov mariborskega okrožja je tudi zasedanje Okrajnega ljudskega odbor v Ptuju, ki je bilo dne 29-av-gušla ugotovilo -razveseljiv napredek, ki. se kaže v izgradnji ljudske oblasti in v dviganju gospodarske delavnosti v okraju. Splošno znano je, da so sovražniki ljudstva prav v ptujskem okraju napeli vse svoje sile, da bi onemogočili ljudsko oblast in zapeljali ljudstvo na kriva pota. A ljudstvo je pravočasno «pregledalo c j hove naklepe in jim začelo z vztrajnim delom, predvsem na gospodarskem področju, zadajati udarec za udarcem.
Razpravlja,nja na zasedanju okrajnega ljudskega odbora so pokazala, da so naši viničarji in kmetje začeli prv; v mariborskem okrožju načrtno ustanavljat; lastna gospodarska podjetja v režiji krajevnih ljudskih odborov, ker se zavedajo, da si morejo le tako zagotoviti lepšo bodočnost. Ustanavljanje podjetij zavzema ved-no večji obseg. Tako je krajevni ljudski odbor Sedlašek v Halozah ustanovil svojo Uolarnico in kovačnico, v kratkem pa bo pridela delati tud: vodna žaga. Krajevni ljudsk; odbor Nova cerkev je ustanovil lastno pekarno in gostilno. Središče je obnovilo porušeno žago in ustanovilo gradbeno podtjefje, krajevni ljudsk; odbor Jn-rovči-Tržec pa ima svojo trgovino, Kovačnice, kcslarške. krojaške ali čevljarske delavnice «o nadalje ustanovil;, krajevni ljudski odbori Lancova vas, Sala, Mala vas, Muretinci, Gajevci, Obrež in Ptuj. Vse te delavnic» in trgovine so krajevni, ljudsk; odbori ustanovili na pobudo ljudstva, ki hoče na ta način priti ceneje do raznih izdelkov, za katere posamezni obrtniki pretirano navijajo cene. Krajevna podjetja so svoj namen dosegla. Uer delajo ceneje kot marsikateri omenjenih obrtnikov. Ušpehi teh krajevnih ljudskih odborov so dali pobudo tudi drugim krajevnim ljudskim odborem, ki se pripravljajo za ustanovitev podobnih podjetij. Vse to dokazuje, da se v ljudstvu vedno bolj utrjuje zavest, da Samo odloča o svoj; usodi in da ši more le z razvijanjem lastnega gospodarstva ustvarit; blaginjo posameznika in skupnosti.
Velike uspehe je ljudstvo doseglo tudi v obnov:. Tu je treba predvsem omeniti eletrifikacijo Dravskega in Ptujskega polja, pri kateri je z udarniškim dalem sodelovalo vse ljudstvo, zlasti pa mladina.
Nadalje so odborniki razpravljali o vseh gospodarskih, socialnih :n kulturnih vprašanjih svojega okraja in sprejemalo ustrezne sklepe. Važno panogo gospodarstva v ptujskem Okraju predstavlja sadjarstvo, ki je bilo letos zaradi kaparja San Jose močno prizadeto. Ker ljudstvo okuže-
nega sadja ne more izvažati, je šk«da velika. Da se prepreči nadaljnje širjenje kaparja San Jase, so odborniki sprejeli sklep o obveznem škropljenju sadovnjakov. Dolžnost krajevnih ljudskih odborov je. da pouče ljudstvo o potrebnost; škropljenja in prisilijo k škropljenju tudi tiste, ki lani iz nevednost; ali malomarnosti niso hoteli škropiti. Poleg tega po odborniki sklenil:, da' se posekajo m požgo vsa tista drevesa, it; so s kaparjem že preveč okužena.
Vinogradi obetajo letos bogato letino. Da se zabrani prezgodnja trgatev, so odborniki sklenili, da se trgatev prične s 25. septembrom. Kdor bo trgal pred časom, ga bo okrajni odbor najstrožje kaznoval
Velik razmah je v ptujskem okraju doseglo zadružništvo. V okraju poslujejo 4 Naproze s 24 poslovalnicami, ki preskrbujejo več kot polovico prebivalstva. Dobro napredujejo tudi vinogradniške zadruge, ki so omogočile viničarjem, da uživajo sadove svojega dela. Razen Litmerške zadruge so bile vse zelo dobro obdelane. Pridelale bodo okrog 3009 hi vina. Živinorejskih zadrug je v okraju 5. Zadruge načrtno skrbe za selekcijo živine, prevzemajo nakup ;o prodajo plemenske živine ter bodo v kratkem odprle tudi nekoliko mesnic v Ptuju. Živinoreja trpi letos zaradi pomanjkanja krme. ki jo je zaradi suše malo in jo bo zato Ireba nadomestiti z drugimi krmilu Tudi vinarske zadruge, ki združujejo 1563 družin, dobro napredujejo.
Na splošno je bila ' letošnja žptev dobra, vendar je pridelek krompirja manjši, kakor je bilo pričakovati. Te. ga so krivi nekaier.; špekulanti, ki so krompir predčasno izkopal; ,;n ga prodajali. radi čssar se je pridelek zmanjšal skoraj za 40 procentov. Ker bo treba v zvezi z gospodarskim ir- -črtem posvetili več pažnje kmetijstvu. so odbornik;, sklenili da se pri okrajnem izvršnem odboru ust: n uvi kmetijsk; odsek, ki bo posloval poleg dosedanjega- gospodarskega odseka.
Pri razpravljanju o ljudski- prosveti so odborniki ugotovili, da nekateri starši niso posvečali dovolj pažnje izobrazbi svojih otrok. Dogajalo se ja da ponekod ni hodilo v šole niti polovico otrok, ker so jih sta-ši uporabljali pri poljskih delih itd. Proti temu so odborniki ostro nastopili in spre jel;, sklep, naj krajevni ljudski odbori skobe, da bodo otroci, v prihoda.; _>.n šolskem letu redno hodiii v šolo. Starše, kj bodo še nadalje neupravičeno pridrževali otroke derna. bodo krajevni ljudski odbori poklicali na odgovornost.
Odbornik; so dalje sklenili, da bodo z organizacijo zimskih tečajev omogočili slovensko izobrazbo tud' tis-, šoli že odrasli mladini, k. je hodil: pod okupacijo v nemške šole. F. F
Obnovljen je veliki železniški mest čez Kolpo pri Sisku
Glavna železniška proga Beograd— Zagreb je do Novske zgrajena kot dvotirna, od Novske do Zagreba pa vodita dve vzporedni progi, ena se-erno od Save preko Dugega Sela. druga pa južno od Save preko Sunje in Siska. Ta druga proga je bila med vojno strašno opustošena in še danes ni v celoti obnovljena. Na odseku od Zagreba do Siska je premet že vzpostavljen, nedaleč od Siska pr; Ca-pragu pa je bil doslej prekinjen, -ker je bilo treba še obnoviti, velik; železniški most preko Kolpe tik pred njenim izlivom v Savo. Obnova tega mostu je važna predvsem zaradi tega, da se skrajša železniška zveza med zapadno Bosno in Zagrebem. Doslej so morali vlake iz zapadne Bosne (iz Bihaća ali Banjaluke) odnosno 'Sunje dirigirati 0d Capraga po velikem ovinku preko Gline in Karlovca do Zagreba. Ta pot od Capraga, do Zagreba je dolga skoraj 200 km medtem ko znaša oddaljenost na direktni progi preko Siska le 55 km. Vrhu tega proga od Capraga do Karlovca ne prenese večje brzine in večje obremenitve, kar je doslej zlasti otežkočalo prevoz cistern iz rafinerije v Capragu,* kakor tud; prevoz železne rude in lesa iz -zapadne Bosne.
Z del; za obovo tega mostu pri Capragu so pričeli že lani v jeseni, od začetka letošjega julija pa se nadaljuje v pospešenem tempu. Upoštevajoč velik p cm: n mostu pri Capragu so delavci in nameščene; zagrebškega tramvaja že lani po končanem tek-movaju pekleoili za gradnjo tega mostu vso nagrado ža izvršeno pro-stovoljo delo v znesku preko 2 milijonov din. Te dn.; so biia dela na mostu, ki'Je dolg 169 m. dovršena s postavitvijo železne kostrukcije, ki jo je izdelala zagrebška delavnica za mostove. Dela so bila kočana 14 dni pred določenim rokem. V ponedeljek je bil most izročen premetu. Svečanosti je prisostvovalo poleg predstavnikov državnih železn c okrog 1500 uslužbencev zagrebškega tr čuvaja. ki so s poklonjenim zneskom ?. milijonov din krili dve tretjin; vseh blagajniških izdatkov za gradnjo mostu.
VREMENSKA NAPOVED ZA SREDO 4. SEPTEMBRA
Zjutraj oblačno ali megla pozneje spremeljiva oblačnost, velik del dneva jasen.
DARUJTE ZA RDECl KRIŽ!
KULTURNI PREGLED
Nova najdišča staroslovanskih grobov
v Ptuju
Znano je, da je Slovenija izredno bogata na spomenikih svoje preteklosti .bodisi iz zgodovinske kakor tudi iz predzgodovinske dobe. Izreden pomen pa imajo za nas posebno še v današnjih dneh, ko doživljamo silen razvoj slovanske arheološke vede na podlagi najnovejših odkritij sovjetske arheologije, raziskovanja staroslovenske, t. j. zgodnjesrednjeveške dobe naše zgodovine. Najdišča materialne kulture naših prednikov iz časa prvih stoletij naseljevanja so zelo številna tudi na slovenskih tleh. vendar doslej pravega sistematskega in enotnega ,t. j. načrtnega in znanstveno široko podprtega načina izkopavanja staroslovenskih najdb in staro-žit.nosti nismo poznali, šele novi pogoji in novi temelji zgodovinskega raziskavanja, ki nam jih je prinesla s svojo življenjsko, socia'no in kulturno preusmeritvijo osvoboditev naših narodov in ljudskih množic v FLRJ, omogočajo odslej velikopotezno in znanstveno dognano metodo raziskavanja najstarejše preteklosti Slovencev in ostalih jugoslovanskih narodov.
Eno izmed najbogatejših najdišč Maroslovenskih spomenikov leži na
prehodu slovenskega predalpskega gričevja v panonsko nižino, na južnem robil Slovenskih goric, t. j. v Ptuju in njegovi okolici. Znane so najdbe im izkopanine staroslovenskih grobov s ptujskega področja
Notranjščina zgodnje srednjeveške cistercijanske stavbe v ruševinah
že izza časa Skrabarjevih .izkopavanj na starodavnih tleh ptujskega mestnega griča, kjer nahajamo vrsto sklenjenih naselbin že dolgo pred zgraditvijo danes ohranjenega srednjeveškega gradu. Docela naravno
je, da se za študij staroslovenskih najdišč okrog Ptuja še prav posebej zanimamo in da so naši znanstveniki čutili potrebo nadaljevanja izkopavanj na tradicionalnih arheoloških tleh predrimskega, rimskega in slovenskega zgodnjesrednjeveške-ga Ptuja-. Tako so bila že v letošnjem poletju Izvršena prva izkopavanja na istočasno pobudo slovenskih arheologov - prehistorikov in antropološkega oddelka medicinske fakultete v Zagrebu. Ob podpori ministrstva za prosveto in Zavoda za zaščito kulturnih spomenikov Slovenije je organiziral Mestni Ferkov muzej v Ptuju izkopavanja, ki bi naj podprla tako arheološka kakor tudi antropološka raziskovanja. Vodstvo prvih in izkopavanja sama je prevzel kustos dr. Josip Korošec, antropološka dela pa je opravljal s podporo hrvatskih prosvetnih oblasti in ustanov, zlasti univerze v Zagrebu, univ. asistent dr. Franjo Ivaniček.
Izkopavanja so pričela 22. julija in se še danes nadaljujejo. Razmeroma maloštevilna skupina delavcev in strokovnih pomožnih moči je pričela kopati ob notranjem zidu na južni strani grajskega hriba ter je v razmeroma kratkem času. že v prvih dneh. naletela na prve najdbe, ki so' vzbujale upravičeno pozornost in pravo presenečenje. Na podlagi dosedanjih poročil, ki jih je prejel spomeniški zavod, je rezultat iz-
kopavanj nenavadno bogat. Do 26. avgusta je bilo odkritih okrog 162 več ali manj ohranjenih skeletov, izmed katerih je pokazala ena četrtina pridevke, t. j. značilni staroslovenski nakit, obsenčne obročke, obeske, prstane, uhane, ovratnice, zaponke (fibule) in podobno. Razume se po sebi, da je prišla na- dan tudi tipična staroslovenska posoda (lončevina ' ali keramika). Odkritih je bilo več dobro ohranjenih, lobanj, ki jih je takoj prevzel v delo antropološki laboratorij dr. Ivanička. Zagrebčani so pripeljali svoj laboratorij s svojimi merilnimi instrumenti in dragocenimi napravami 3 seboj ter ga nadomestili v eni izmed pritličnih grajskih soban. Tako antropologe kakor tudi arheologa dr. Ko. rošča zanimajo v pri vrsti ugotovitve tipov staroslovenske belo-brdske, kestelske in ketlaške kulture. ki se skupno pojavljajo na ptujskih najdbah. Zlasti vzbujajo pozornost emajlirani uhani in emajlirane zaponke ketlaškega tipa, pa tudi obilne najdbe belobrdskega kulturnega kroga ne zaostajajo po svojem bogastvu. Posebno redkost predstavljajo med temi predmeti ogrlice s kauri-školjkami, srebrni beiobrdski uhani in številne druge dragocenosti, za katere je obogatel inventar naših staroslovenskih spomenikov. Izredno lepi in dobro ohranjeni so emajlirani in gravirani uhanf luničaste oblike,. Odkrito je
bilo tudi orožje (noži, meči, ostroge itd.) Odkrita orlovska fibula, ki je bila najdena v neki ženski lobanji z drugim nakitom vred, je prav taka kakor znana slovenjgraška fibula ter da sklepati na isti kalup. V celoti je bilo ugotovljenih troje staroslovenskih kulturnih plasti. Antropološki izsledki niso nič ma.nj zanimivi: skoraj vse lobanje so doli-hokefalne (podolgovate) oblike, dejstvo, ki dokazuje enostranost in
Novo odkriti gotski portal v križnem hodniku
nevzdržljivost potvarjajočih trditev nemških znanstvenikov. Pravo presenečenje pa so vzbudile nepričakovano bogate najdbe iz ha'lstatske dobe. Ugotovljenih je troje ognjišč; med najdbami pa zavzema posebno
mesto idol, glinasta figurina, ka. kršno poznamo v Sloveniji samo še iz najdišča na Pošteli na Pohorju. Med hal ista tskim inventarjem so prišle na dan tudi tipične neolitske sekire in lončene črepinje z značilno ornamentiko ljubljanskega barja.
Odveč je povdarjati, kolikšnega pomena so letošnje ptujske najdbe za pravilno usmerjanje raziskovanja. za ugotavljanje izsledkov najnovejših staroslovenskih odkritij, ki so temeljne važnosti za celokupno slovansko arheologijo. Letošnji prvi začetni uspehi izkopavanj staroslovenski spomenikov so dovolj jasno dokazali, da se slovenska arheologija docela zaveda velikih nalog bodočega razvoja in da čute potr 00 čim širšega vzajemnega sodelovanja In skupne organizacije znanstvenih raziskovanj. Naše prosvetne in znanstvene ustanove bodo podprle na najširši podlagi prizadevanja vseh znanstvenih panog ki obsegajo raziskovanja kulturne in biološke preteklosti Jugoslovanov. Izkopavanja v Ptuju so si doslej ogledali številni predstavniki našega znanstvenega in kulturnega življenja iz Slovenije in Hrvatske, znanstvena obdelava zadnjih odkritij in najdb Pa bo dajala poleg nove tvarine tudi nove pobude in smernice za nadaljnja raziskovanja naše arheologije, zgodovine in antropologije.
F. a, .
V prihodnjih dneh bomo priželi zbirati bukov žir
' Akcija za nabiranje bukovega žira vzbuja vsak dan večje zanimanje in bo v kratkem zajela najširše ljudske sloje. Ljudstvo se vedno bolj zaveda velikega pomena te akcije. Ce bomo r koristili vse možnosti, ki nam jih v k rošnjem bukovem letu nudi narava, h" lahko imela vsaka družina v Sloveniji dovolj olja. Trud pri zbiranju in sušenju žira bo bogato poplačan, saj ■ vsak zbiralec lahko prejel za vsa-
-	ti l.y kg osušenega’žira 1 kilogram :: vovrstoega olja, in to brez kakršnih koli stroškov za prevoz, prenašanje in manipulacijo in ne da bi pri tem iz-; -bil pravico do odrezkov za maščobo.
Količine bukovega žira, ki bodo letos ha razpolago, so ogromne. Bukev :ia vsakih 8 do 10 let izredno mnogo plodov in prav letos je tako bukovo v to. Bukovi gozdovi kar spreminjajo larvo od obilice plodov. Strokovna-i-enijo, da bodo dale' bukve v Sloveniji letos okrog 110.000 ton ali 11 : -oč vagonov plodov. Vseh plodov s veda no bo mogoče zbrati niti v naj-• lj dostopnih bukovih gozdovih, še vanj seveda v manj dostopnih goz-
•	\ ih. Ogromen uspeh pa bi dosegli,
•	c bi zbrali vsaj deseti ali dvajseti čiv! vsega žira. Ce bo vreme ugodno
•	če bomo mobilizirali vse sile, borno lahko zbrali vsaj 000 do 800 vagonov žira. Zbiralci bodo od tega dobili 60 do 80 vagonov olja in bo še ostalo olja za druge potrošnike, in
-	iver v onem razmerju, ki ustreza stroškom za prevoz, prešanje in manipulacijo.
Glede na velik pomen zbiranja žira m vse naše gospodarstvo in za prerano je bil pri ministrstvu za triov ino in preskrbo ustanovljen poševen propagandni odbor. Podobni ak--l~ki odbori pa so bili ustanovljeni okrajih in v posameznih krajih, kjer ■•-o bukovi gozdovi. V naslednjem po-.i-ajamo nekaj navodil zbiralcem bukovega žira.
Navodila zbiralcem Bukov žir ali bukovica (izg. bukovca) dozori ponavadi sredi septembra, ‘os pa bo žir zaradi suše dozorel e neka dni prej. .Ježice se odpro in ■kažejo rjavkaste, trirobe pirami-ce — bukov žir. 2ir odpade v dveh io treh dneh in obleži pod drevesom, a semena zbiramo, dokler nam vreme dopušča, v glavnem pa septembra n oktobra. Pri zbiranu je treba ujvo-■:evati naslednja priporočila: Na ravnil in če ni pod bukvami trave in rrmovja. pometemo s trdno metlo in ugrabimo z gostimi grabljami žir na -up. Bolj zamudno je zbiranje tam, . -er je pod drevesi zaraščeno, ali med skalovjem. V takih primerih še zbijanje zelo olajša, če se prej trava pokori in v ečja podrast poseka. Tam, kjer žir šele odpada, ga bomo otre-
•	aii ali klatili in prestrezali.na ponja-e. Spreten zbiralec lahko nabere 20
do 40 kg. pa tudi 50 kg žira na dan.
Zaradi čiščenja odstranimo pri žiru "tso navlako. Če je v jezicah še kaj semena, tedaj omlatimo ježiće ali jih pa mane m-o med dlanmi. Tam, kjer je na razpolago stroj za čiščenje žita, bo delo na stroju najhitreje opravljeno.
Bušenju je treba posvetiti posebno pozornost. Zbiralnice bodo sprejemale samo posušen žir, ki sme vsebovati kvečjemu 4% tuje primesi in gluhega semena (brez jedra). Na to gluho seme je treba posebej opozoriti, kajti nekatere bukve sicer obrode, toda seme nima jedra. Pri nabiranju je
treba na to paziti, da ne bi bil trud prj zbiranju zaman. Sveži žir hitro splesni, zato ga je treba čim prej posušiti. V vrečah ali na kupu ne sme ostati dalj kakor 24 ur. Žir sušimo tako, da ga razprostremo na zraku in soncu, sušimo ga lahko tudi v krušnih pečeh po peki, na štedilnikih, pod-trešjih, podih ali pa na dvoriščih in travnikih, kjer smo prej položili ponjave ali papir. Podlaga mora biti suha. Seme, ki se suši, moramo večkrat premetati. Ce žir sušimo na prostem, ga moramo pred mrakom spraviti na suho. Če pa bi začel plesneti, ga sušimo na vročem in rahlo mlatimo s palico, da plesen odpade. V ugodnih prilikah se žir posuši v 3 do 5 dneh. Suh pa je tedaj, kadar sc luske dajo odstraniti od jedra in kadar je jedro postalo trdo ter ima prijeten okus po lešnikih.
Suli in očiščen žir bodo prevzemale Naprnze v posameznih krajih. Za oddano količino bodo N a proze izdale
potrdilo. Ko bodo v oljarnah pridobili olje iz žira, bodo Naproze na ta potrdila oddale pripadajočo količino izvrstnega bukovega jedilnega olja v razmerju 10 kg olja za 100 kg posušenega bukovega žira. Kdor pa ne bo hotel olja, mu ga bo zbiralnica odkupila po 34.50 din za kilogram-Zbiralce opozarjamo, da pri zbiranju ne smejo lomiti drevja ali sicer delati škode. Ker še nimamo skušenj pri zbiranju bukovega žira, je verjetno, da bodo zbiralci našli in uporabljali smotrnejše in udarnejše načine zbiranja, čiščenja in sušenja. Zbiralce še opozarjamo, naj vzamejo,-kadar gredo zbirat žir, s seboj vse potrebno, zlasti vreče, grablje, metle ali omelca in ponjave. Nadaljnja potrebna pojasnila bodo objavljena v časopisju, v vseli vprašanjih organizacije zbiranja pa naj se zbiralci obračajo na krajevni okrajni ali četrtni odbor, oziroma na akcijske odbore v posameznih krajih, kjer so bukovi gozdovi.
Življenje In delo edinke „Nikdar utrujeni“
Pot je bil® težka in prišli smo od daleč. Prostori pa, kjer bi se naj nastanili, so bil; slabi, neprijetni. Zelo smo bili trudni, legli bi radi ;n počivali. Toda ne, volja nj pustila slediti naš; želji. »Ne bomo počivali, dokler ne bomo primerno uredili naših novih prostorov,« smo rekli. Saj ni bilo pravega prostora za sedenje, ne za ležanje. »O, kako snažne sobe smo pustili na starem mestu,« je tu in tam Vzdihnil kateri. »Tudi *u bo kmalu tako,«, smo si odgovarjali jn delali. Da, tako. kot je bilo tam in še lepše mora biti.
Prvo, najnujnejše delo je bilo umivanje tal. Ribal; in drgnili smo jih, da so se svetila od čistoče. Potem pa postelje, da, tudi tu smo takoj poprijeli. »Bo. pa potem slajši počitek,« smo se utrujeni tolažili pr; delu. Potem pa še tekmovanje. Nič novega nismo iskali za tekmovanje v urah velikega čiščenja saj ie bilo delo samo na 5ebi vejiko tekmovanje. Mitraljezci, minometaici, in drugi, vsi smo urejali sobe in snažili, vod pušk, ki je najbolj hitel, je celo dosegel rekord pri
ribanju sob. Celo na utrujenost smo pozabili v delovni vnemi. Še tu in tam je trebalo kaj storiti prenest; postelje, osnažiti sobe, in samo med izmenami čet smo si privoščili malo počitka. Smo pa tudi kljub temu, da smo bili utrujen; od potovanja, naredili v soboto popoldne in v nedeljo čez 120 delovnih ur. Vsi prostori so očiščeni, snažne postelje so na svojih mestih, stene so okrašene s p*rolami, tud; slike smo žc obesili nanje. Konjski hlevi so očiščeni, skladišče je urejeno, celo okrasili smo že prostore. Državni grb in zvezde, ki smo jih sestavil; iz drobnega kamenja in iz zelenja, so spremenili pusto zunanjost poslopja.
Tud; dvorišče smo očistili in pripravili pod sadnim drevjem prijetne prostore za odpočitek, ki je po vsem storjenem delu sladek in lep. Ponosni smo, da ni nobeden izmed nas zapustil dela, dokler ni bilo gotovo. Da bomo vedno storili svojo dolžnost, smo obljubili v tekmovalnih obvezah in tega ne pozabljamo nikoli.
Miličevič Vitomir, I. bataljon.
Obnova železnice Skoplje—Djevdjelija
Pri svojem umiku skozi Makedonijo, so Nemci najbolj poškodovali.objekte na železniški progi od Velesa do Djevdjelije, kjer so med drugim porušili dva velika mostova preko Vardarja. Takoj po osvoboditvi ije ljudska oblast začela obnavljati to progo. Ker bi obnova obeh mostov zahtevala mnogo časa, dela in materiala, so 6e odločili zgraditi novo, 10 kilometrov dolgo progo Demir Kapija —Udovo, ki je bila predvidena že pred vojno. Pri Demir Kapiji gre namreč stara proga z desne na levo obalo Vardarja, potem pri Udoveni zopet z levega na desni breg. Da se železnica izogne dvojni premostitvi Vardarja, so pričeli graditi imenovano varijanto, lako da bo železnica od Skoplja do Djevdjelije tekla na desnem bregu. Gradbena dela so bila združena s precejšnjimi ovirami. Zlasti je bilo občutno pomanjkanje strokovnih delovnih moči in materiala. Istočasno je bilo treba obnavljati hudo porušen del proge od Velesa do Demir Kapije. Ko je bila letos zaključena obnoya proge od Skoplja do Kačanika, je bilo mogoče za graddjio variante pritegniti več strokovnih delovnih moči, nakar so dela naglo napredovala. Pri gradbenih delih je od vsega početka požrtvovalno sode-
Pesniška udarnika
Rudarska razstava v Trbovljah
Trboveljski rudarji so sredi preteklega meseca organizirali v Trbovljah večjo rudarso razstavo, ki prikazuje v posameznih odsekih, kako ti podzemeljski minerji kopljejo in dvigajo premog, ga čistijo in sortirajo. V rniniaturj seznanja razstava laika s celotnim poielkem proizvodnje premoga. Po lično zgrajenih šahtih in rovih tečejo tračnice z vagončki, ob strani teče po tekočem traku premog na separacijo, v drugem rovu je vla-
čilec vagončkov, v posebni stavbi
naključna proslava mladinskih brigad v Bistri pri Borovnici
vse orodje, ki ga potrebuje rudar pri svojem delu in razven njega rešilne naprave. Naša slika prikazuje miniaturno separacijo, ki med obiskovalci razstave vzbuja največje zanimanje.
lovala mladina Makedonije, pomagale pa so tudi enote Jugoslovanske armade. Pri gradnji je bilo treba prebroditi precejšnje težkoče. V terenu iz mehkega materiala so morali zgraditi 270 m dolg predor. Preložiti so morali tudi 8 km glavne ceste, Za izvršitev vseh teh del je bil določen rok do 1. oktobra. Delavcem in mladincem pa je uspelo s pomočjo Jugoslovanske armade dokončali deta poldrugi mesec pred določenim rokom, obenem pa jim je uspelo znižati končni znesek gradbenih stroškov od 80 na 59 milijonov din. Po zaključku vseh del je bil svečano vzpostavljen železniški promet na vsej progi od Skoplja do Djevdjelije. S tem je železniško omre-že Makedonije docela obnovljena
Kova državna podjetja Slovenije
Na podlagi splošnega zaKona' o državnih gospodarskih podjetjih je vlada LRS na predlog ministrstva za industrijo in ru_ darstvo izdala tri odločbe o ustanovitvi državnih industrijskih podjetij.
»LITOSTROJ«.
liva
Udarnika: Batič Borislav in Gajšek Anton
Že o-b pričetku regulacije Pesnice je vzbudil pozorn-ost 18 letni delavec Vestnove tovarne v Celju Anton Gajšek, ki je delal na Pesnici v 3. celjski brigadi >Borisa Vinterju c Že prvi dan je zvozil 452 samokolnic, takoj naslednji dan pa je dvignil število na 908. V prvi diviziji je stal no dajal pobudo za udarniško tekmovanje. Pridobil je. med drugimi 18 letnega študenta Borislava Batiča, ki sta poslej delala skupno. V šestur-nem delovnem času sta izkopala in zvozila neverjetne količine zemlje in materiala. Stalno sta delala s 350 do 450% nad delovno normo povprečnega delavca. A tudi njuna disciplina m požrtvovalnost sta bili vsej diviziji’ za vzor. ‘Mladi Anton Gajšek 'se tudi v celjski tovarni za posodo odlikuje kot eden najboljših delavcev/ V mladinski organizaciji je sekretar krajevnega odbora v Zakraju in je prišel na Pesnico koPnjen edini predstavnik. Ob zaključku dela na Pesnici sta bila na svečanosti v Mariboru tovariša Gajšek in Batič javno pohvaljena in med najboljšimi imenovana kot najboljša.
in tovarna strojev
S prvo odločbo se ustanovi državno industrijsko podjetje Slovenije »Litostroj«, livärna in tovarna strojev v Ljubljana Namen tega podjetja je izdelovanje oziroma odlivanje strojnih delov in izdelovanje lažjih in srednjetežkih strojev za potrebe industrije m obrti ter popravila industrijskih strojev. Podjetju se daje v upravo državno premoženje, obstoječ» iz naslednjih podjetij ter vsega njihovega nepremičnega in premičnega imetja: 1. »Sekoteks«. tekstilna industrija d. z o. z.. Ljubljana (Gutsmanova 30)* 2. I. Globočnik tovarna žic in žičnikov, Ljub. ljana (Metelkova 15); 3. Tovarna strojev in vodnih turbin. Škofja Loka; 4. Ernest Eylert. tovarna strojev Maribor (Linhar tova 11); 5. Livarna in tovarna strojev Dolenc Alojzij. Ljubljana Kodeljevo; 6. Jugoindus — Ivan Keršič, železokonstruk. cije, št. Vid nad Ljubljano; 7. Livarna Muta v Muti: 3. Smole Anton, kovino-livarna Podsmreka; 9. Farič in sinovi, tovarna kmetijskih strojev in livarna ko_ vin v Mariboru. Obratna sredstva razen zaloge surovin, pogonskega materiala polizdelkov in izdelkov, obstoje iz gotovine 5 milijonov din. ki Jih plača vlada LRS.
»DONIT«,
tovarna tesnil v Medvodah
Z drugo odločbo se ustanovi državno industrijsko podjetje Slovenije »Donit«, tovarna tesnil v Medvodah. Tomu podjetju. ki bo izdelovalo vse vrste tesnil se daje v u.pravo državno premoženje, obstoječe iz določenih zemljišč in stavb Združenih papirnic Vevče. Goričane in Medvode d. d. Obratna sredstva (razen surovin, pomožnega materiala itd.) obstoje iz gotovine 500.000 din, ki jih plača v lađa LRS.
TOVARNA IGRAČ V NOVEM MESTU
S tretjo odredbo pa se ustanovi držav.
no industrijsko podjetje »Tovarna igrač« v Novem mestu. Podjetje bo izdelovalo na industrijski način igrače iz lesa, kovine, tekstilnega blaga in papirjevine. U upravo pa dobi državno premoženje tvrdke Penca Josip predilnica in tkalnica za volno in bombaž v Novem mestu. Poleg gornjih osnovnih sredstev dobi podjetje kot obratna sredstva poseg surovin, ma_ teriala itd. še gotovino 2 milijona din, ki jo vplača vlada LRS.
Vsa tri podjetja so pod operativno upravnim vodstvom ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS.
Odredba o cestah \ industrijskih rastlin (
Na predlog zveznega kmetijskega ministrstva je zvezni Gospodarski svet z industrijskim ministrstvom izdal odredbo o cenah indutrijskih rastlin za leto 1947. Lanske cene ostanejo v veljavi tudi za odkup letošnjega pridelka. Izjemno pa veljajo povišane cene za odkup konoplje, lanu, sončičnega semena in pivovarskega ječmena. Za konopljo so določene cene po * kakovosti od 110 do 184 din za 100 kg. Odkupne ccnc za lan so določene takole: lan s semenom I. vrste 330 din; II. vrste 240 din; III. vrste 165 din* lan brez se. mena I vrste 262 din II. vrste 180 din,
III.	vrste 155 din za ICO kg. Za sončicno seme je določena cena 410 din. za pivovarniški ječmen pa 330 din za 100 kg. Odredba še določa naslednje: Kolikor bi se odkupna cena pšenice letošnjega pri. delka spremenila v zvezi z našo splošno politiko cen in politiko znižanja proizvajalnih stroškov v industrijski in kmetij, ski proizvodnji, tedaj bod^ v istem razmerju znižane tudi 'cene za industrijske rastline.
e
= Odločba o cenah za peko kruha. Urad
za cene pri predsedništvu vlade LRS Je s posebno odločbo (»Vestnik« urada z dne 31. avgusta t. l.) predpisal naslednje na.1-višje cene za peko kruha: za hleb ali štruco do 2 kg moke 3 din, do 3 kg moke 4 din. do 4 kg moke 5 din. Te cene Ciljajo za vse pekarne, ki prejemajo že pri, pravljeno testo v peko. Prepovedani so. kakršni koli pribitki.
= Cene v mestnih menzah v Ljubljani. Urad za cene pri predsedništvu vlade LRS je izdal odločbo o cenah hrane v mestnih menzah v Ljubljani. Te menze se delijo v tri kategorije:	I. kategorija: Zvezda.
Slon. AF2 (Frančiškanska 5) ESZDNJ (Miklošičeva 22). železničarska (Ljubljanski dvor in Kopitarjeva 5); IT. kategorija: Delavski dem (Bleiweisova 42); III. kate. gori ja: Ljudska kuhinja (Streliška 12). Cene za enodnevni obrok so določene takole: I. kategorija (2200 kalorij): kosilo 14 din, večerja 10 din* II. kategorija (1900 kalorij): kosilo 11.50 din. večerja 7.50 din;
III.	kategorija: kosilo in večerja po 7 din.
Za kosilo ali večerjo izven abonmaja se sme računati v menzah I. kategorije 17 odnosno 12 din. v menzah IT. kategorije 13 odnosno 9 din v menzah III. kateg'u rije pa 7 din. V cenah je vračunan kruh v teži 100 do 120 gramov za v=ak obrok.
Te cene se smejo znižati, vendar mora biti število kalorij v vsakem primeru doseženo. Morebitni priboljški po želji gosta se zaračunajo po nabavni ceni s pribitkom največ 40°/o. Zajtrka menze niso dolžna dajati.
Okrožni fizkulturni nastop na Jesenicah
Ljubljanska In celjska brigada na mladinski progi udarniški
Na temelju uspehov, ki so jih doseglo brigade od začetka del druge izmene v času od 17. do 27. avgusta, je sprejel štab mladinskih de. lovnih brigad na progi Brčko-r-Ba-noviči naslednji sklep o priznanju najbolj?iim brigadam pri gradnji mladinske proge:
Prehodna desetdnevna zastavica se dodeli 70. udarni užiški brigadi.
Za udarniške so proglašene na. sledu je brigade: 71. sremska brigada, 107. celjska brigada, 131. osiješka brigada, 129. brodska brigada, 110. banjaluška brigada (IV.), 104. čačanjska brigada (II.), 64. sarajevska brigada (II.), 61. liska brigada (II.), 87. hercegovska brigada (IV.),	133. ljubljan.
ska brigada (I. mestna), 137. beograjska brigada (XIII.), 109. novopazarska brigada (II.), 100. sarajevska brigada (II. mest. na), 116. beograjska brigada (IV.), 115. beograjska brigada (XIII.) in
60.	istrska brigada.
V drugič so pohvaljene naslednje brigade:	121. dalmat. brigada.
(III.), 105. zagrebška brigada (II.
mestna), 73. kosma jska brigada (II.), 77. vranjska brigada (II.), 86. bitoljska brigada (II.), 89. štip. ska brigada (II.),	123. zagrebška
brigada, (IV. mestna), 134. ljubljanska brigada (II.)-,	101.
sarajevska brigada (III. mestna), 156. beograjska brigada (VII.) in 141. tržaška brigada.
Pohvaljene so naslednje brigade: 67. moravska brigada (II.),	118.
beograjska brigada (IV.), 76. niška brigada (II.), 106. zagrebška brigada (II. mestna), 128. varaždinska brigada (II.), 145. beograjska brigada (X.), 146. beograjska brigada (XI.),	158. beograjska brigada
(XIV.), 97. tuzlanska brigada (V.), 98. tuzlanska brigada (VI.),	152.
beograjska brigada (VIII.), 113. beograjska brigada (I.), 135. ljubljanska brigada (III.), 159. beograjska brigada (XV.), 154. zagrebška brigada (X.) in 156. banjaluška brigada (VI.)
Pripravljaj se na tekmovanje za fizkulturni znak!
Jesenice 1. septembra.
V	okviru velikih prireditev na Gorenjskem ja bil v soboto in nedeljo na Jese_ nicah prvi okrožni fizkulturni nastop. V soboto zvečer so* prinesle tri štafete plamenice iz Zgornje savske doline, s Koroške in Primorske. Z njihovim ognjem so zastopniki delavcev, kmetov in delovne inteligence prižgali ogenj v žari na posebnem odru na Titovem trgu.
Zvečer je bila v fizkulturnem, domu telovadna akademija. Dvorana je bila polna občinstva. Spored se je začel s po_ zdravi predsednika FD Jesenice tov. Ba_ lanča in tehničnega referenta gorenjskega okrožja tov. Kermavnerja! na kar je bila prikazana živa slika trpljenja in težkih borb našega naroda, in njegovega vstajenja.
Spored akademije je bil lep in pester. Z izbranimi točkami so nastopile edinice iz škofje Loke. Kranja, Kranjske gore in Jesenic. Vrsta mladincev z Jesenic je izvrstno izvedla preskoke s prožne deske, vrsto članov je nastopila na bradlji, vzorna vrsta članov iz Ljubljane Kranja In Jesenic pa je izvedla nekaj težkih sestav na konju z ročaji. Akademijo so zaključile članice z Javornika s simboličnim prizorom »Bratje le k soncu, svobodi!« Akademja je odlično uspela.
V	nedeljo popoldne je bil na ljudskem igrišču na Jesenicah okrožni fizkulturni nastop. V začetku so prikorakali vsi na.
stopajoči oddelki na prostrano telovadišče. Predsednik gorenjskega fizkulturnega društva prof. Marijan Košar j? pozdravil zastopnike oblasti, vojske in FOS.a. na kar je govoril zastopnik FOS-a tov. Srpan, ki Je naglasil pomen smotrne gojitve te« lesnih vaj za vse panoge sodobne telesno vzgoje in za najtežje življenjske naloge.
Spored je začelo 160 vojakov, ki so lepo izvedli vaje s puškami. S prostimi vajami so nato nastopili pionirji, pionirke, mladinke člani in članice. Vse izvedbe so bile dobre, najbolj pa so se izkazale članice. V štafeti 800 X 400X100 m so nastopile trojice članov z Jesenic. Kranja In Tržiča. Najboljši čas je dosegla štafeta 3 Jesenic v postavi čop, VLster in Medja.
Pri orodni telovadbi je nastopilo 6 vrst članstva in naraščaja. Najbolj navdušeno je bila pozdravljena vzorna vrsta članov iz Ljubljane. Kranja in Jesenic, kj je odlično izvedba več tsžkih vaj na drogu. Vrsta članic z Jesenic je nastopila na vi^ šoki gredi in se prav tako izkazala. De« retorica članov »Udarnika« iz Ljubljane je izvrstno izvedla dr. Murnikov -U boj«, članice z Javornika pa simbolično sku« pinsko sestavo, ki so jo zaključile z veliko rdečo zvezdo fn državno himno kar je bil tudi zaključek nastopa.
Telovadnega nastope, se ie udeležilo okoli 4000 gledalcev, ki eo bili zadovoljni .z lepim sporedom.
RAZPIS KOLESARSKEGA CESTNEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA
ki bo dne 8. t. m. v Beogradu Prvenstvo se bo izvedlo na progi Beo« grad — Mladenovac — Topola — Aran-d.jelovac — Orašac — Mladenovac — Beograd. Dolžina proge znaša 180 km. Start in cilj sta v Beogradu na Terazijah pri vodometu ob 6.30. Dirka bo ob vsakem vremenu s kolesom in pnevmatiko po želji. Zamenjava koles je dovoljena edino v primeru preloma okvirja. Pravico tekmovanja imajo vsi člani fizkulturnih društev, ki so izpolnili 20. leto in ki se izkažejo z društveno izkaznico. Prijave se morajo poslati do 5. t. m. FZS v Ljub. ljani. Zdravniški pregled bo v soboto 7. t. m. ob 17. v Moskovski ulici št. 29. Hrano in stanovanje preskrbi FZ Srbije za dneve od 7. do 9. t. m. Stroške potovanja pa nosijo društva sama za svoje člane. Odhod za vse vozače je v petek 6. t. m. ob 18. z brzim vlakom. Glede na krätek rok ni mogoče sporočiti društvom posamezno gornji razpis. Zato velja ta objava v časopisu na splošno. — Fizkul. turna zveza Slovenije*
USTÄNOVITEV državnega zavoda ZA TELESNO VZGOJO Uradni list FLRJ je objavil v št. 70. odredbo predsednika vlade Josip?. Broza Tita. s katero se ustanavlja zavod za telesno vzgojo v Beogradu. To bo visoka strokovna šola splošno državnega pomena, katere naloga bo usposabljati visoko kva« Iificirane telesno.vzgojne voditelje in učitelje. Nadzorstvo nad delom zavoda bo imel komitet za telesno vzgojo vlade FLRJ.
šolanje bo trajalo tri leta. Učni načrt in program bo izdal komitet za šole in znanost sporazumno s komitetom za telesno vzgojo. Učno osebje bo imenoval predsednik komiteta za telesno vzgojo spo_
Okrajna skupščina zaseda
To, kar so govorili j,n prerokovali sovražni ljudje, da nikakor ne bo šlo. gre. Le kje naj bi okraje, velike kakor nekdanja glavarstva, vodili delavci. kmetje in drugačna inteligenca, kakor je včasih z glavarjem na ćelu, njegovimi žandarji in fianea-rji vladala nad glavarstvom in nod njegovimi ljudmi! Če primerjamo da-ralnjo skupščino z jesensko lanskega leta, vidimo nedvomen napredek Morda so kje še napake in še ni vse, kakor bi moralo biti. Tudi skupščina, k .jo imam v mislih, ni bila še popolna. a je vendar pokazala to, kar je najvažnejše: da se ljudje že dobro zavedajo, da je oblast v njihovih rokah. Pa ne samo to. Zavedajo se tudi, da jim ne bo prišlo nič samo od sebe in zato po zgledu svoj:h starih in nekdanjih vsakodnevnih gostov in čuvarjev - partizanov store sami vse, kar je v njihovih močeh r-n kakšne opravke, dolžnosti in odgovornost so pač prejeli.
Okraj je močno porušen :n človek bj skoraj ne verjel, kje ljudje prebivajo, kakor se mu zdi čudno, da
skoraj v vseh zelo oddaljenih in porušenih vaseh' sredi velikih gozdov le živi toliko in toliko družin. Okraj je žrtvoval veliko talcev in partizanov domačinov, ženske še nosilo črna rute, le življenje gre svojo točno določeno pot jn človek mladin, in starim ljudem samo zavida, kako pravilno razumejo velike ležave in naloge. Le redkokje ie polje dobro obrodilo. Tam. kjer je črn ali ovsen kruh praznik, so polja uničili črv. suša in divji prašiči. Ne slišiš pa niti besedice: kako bomo živeli, kaj bomo jedli. Z neomajnim zaupanjem ri vero gledajo sami v sebe in v svojo državo. Po pravici, kajti storili so svojo dolžnost, večjo kakor marsikdo in marsikje. Skopo kraško žrmlje so obdelali z vso ljubeznijo, veliko znoja je steklo in kratko je bilo spanje delovnih dni. Če polje ni rodilo tako kakor bi morajo brez njihove krivde, vedo, da kamna v novi držav; ne bodo jedli. Njihove želje so majhne, saj so to tisti ljudje, ki lansko jesen niso pridelali drugega kakor krompir. A so se bolj veselili svobo-
de in nove države kakor b; se po nepotrebnem bali lakote. Ker je na dan volitev zapadel že globok sneg. so_ šli n-a volišče bosi ali v copatah, marsikje pa je bila ena sama obleka po večkrat na volišču: najprej je volil stari oče;; ko je prišel demov, se .ie oblekel v to obleko sin in ko se je ta vrnil, je šel v tej ed nj obleki pri hiši volit še vnuk — kakor partizan na straži, in t; ljudje so v resnici partizani! Zato ne obešajo na veliki zven stvarne :n resnične nevarnosti. črede volkov, pa čeprav se upajo goniti na pašo samo lučaj od domače hiše. Veliko škodo, ki so jim jo povzročili divji prašiči, opisujejo s tih «n občudovanjem teh močnih, zveri, ki so njive, posajene s krompirjem. preorali skoraj tako temeljito. kakor bi morale izgledati preorane jeseni, ko bi ljudje izkopali svoj edini pridelek. A zopet ne slišiš nobenega. kaj bo. kaj bomo počeli, ker dobro vedo. da bodo živeli 'n da bo delo še preostajalo. Čeprav je popadalo «in pcmrlo veliko njihovih najbližjih in najdražjih govore danes o njih s pobožnim poudarkom, da je bilo potrebno tudi za današnjo svo-
bodo. Kaj takega človek že redko kje sliši.
V zgodovinski dvorani,'v kateri je zasedal oktobra 1943, prvi slovenski parlament, so se točno zbral; okrajni odposlanci. Se je na sten; velik napis: »Narod si bo pisal sodbo sam«, ki je lo veliko in danes že uresničeno resn-co pripovedoval tiste ne|>o-zabne oktobrske dni prvim resničnim slovenskim poslancem in je še danes naravnost po čudežu ostal cel in skoraj nepoškodovan. Od vseh krajev so prihajal; delegati, izostal je samo eden. Ni več čutiti, nebone neokretnosti ali nerodnosti, temveč sedajo delegati z vso zavestjo svojega odpo-lanstva,' k; je v tem, da pol rdi a li ovrže delo svojega okrajnega Izvršilnega odbora, vpraša resno in premišljeno o tem in onem. zahteva pojasnil in sklene pametne in koristne sklepe za svoj kraj in ekraj. pazljivo poslušajo referate o delu Izvršilnega odbora, o gospodarstvu, n obnovi, o razdelitvi krajev, o načrtih za bodoče. Ni vprašanj kje' je denar, kje fendi. kje podpore, temveč se vse suče okrog tega. kaj smo naredili in kaj še bcmo. Zato r»a so potrebne
roke, orodje in predvsem pridnost. Bile so napake v tem in enem, a sklenejo ne samo te popraviti, temveč narediti še več in bolje. Kako? Zato sm0 vendar živi m zdravi! — to je odggvor.
Vprašanja so o pariški konferenci, zakaj se nikamor ne gane, o Trslu, Primorski, o zapadnih zaveznikih. Vprašanja ki jih danes ne iznašajo samo intligrnti jz mesta, temveč drvarji, oglarji, rudarji, kajžarji iz vasi, koder lahko akozi okna brez š:p seveda, že sedaj v poletnem času ustreliš volka. Vprašanja so tudi o poteku procesa proti Rupniku in ostalim. Delegat vpraša, zakaj ni Vatikrn kaznoval Rožmana, ker je bil v zvezi z gestapom? Drugi: Zakaj naj bi Italija ne plačala vseh reparacij? Tretji: Zakaj ne spoštujejo atlantske karte? Četrti; Zakaj preletavajo tuja letala brez dovoljenja našo zemljo?
Okraj bo do kraja obnovil naše šole. ki so bile. izvzemš: dveh, vre požgane in porušrne. Učiteljstvo je dobro, manj so zadovoljni s profesorji, k; se ne znajdejo- Vendar ni to" samo okraj medvedov, volkov, divjih prašičev in razvalin, temveč tudi ne-
razumno s predsednikom vlade FLRJ. Podrobnejše odredbe o pogojih sa* sprejem slušateljev in o ustroju ter delu zavoda bo izdal komitet za telesno vzgojo sporazumno s komitetom ža šole in znanost.
Ustanovitev državnega zavoda za teles, no vzgojo pomeni veliko pridobitev za vso našo fizkulturo. V tem zavodu se bodo vzgajali in usposabljali vodilni fizkulturni kadri, ki so nam bujno potrebni, da bomo vso našo telesno vzgojo dvignili na visoko stopnjo. Državni zavod za telesno vzgojo bo imel velik vpliv in pomen na področju svojega dela, obenem pa pome. ni njegova ustanovitev živ dokaz kako se naša ljudska oblast zanima ter pod. pira razvoj fizkulturc in športa.
*
Fizkulturna zveza Slovenije (poverjeni-ništvo za nogomet. Seje poverjeništva bodo zoret v prostorih FZS na Taboril vsako sredo ob 19.30.
Zfcnr nogometnih sodnikov pri glavnem odboru FZS. Za nedeljo 8. t. m. se za vodstvo tekem določajo naslednji: Olimp
—	Krim tov. Erlich (Grošelj). Rudčr — Svoboda tov. Kos H. (Geli). Okrožni od. bor v Celju nai določi za gomü tekmi mejne sodnike. Murska Sobota — Celje tov. Gvardjančič (Dorčec), Železnica r (M)
—	J. Gregorčič tov. Makovec (Orel). Okrožni odbor v Mariboru naj določi za gornji tekmi mejne sodnike, železničar (L) — Borec tov. Macoratti (Erlichi, mejna sodnika, tov. Stupica, in Otrin. Kranj .— Maribor tov.. Presinge.r (Warner), mejna sodnika tov. Ceh m Brlisk.
FD Edinost. V' sredo 4. t m. ob 16.30 obvezni trening vseh nogometašev. Opre-riio dvigniti v domu. Istega dne bo seja glavnega odbora, ob 20. Vsi člani in članice,'ki jih veseli igranje namiznega to niša naj se prijavijo, da bodo sestavljena skupine. V soboto 7. t. m. je sestanek ob 20. zaradi urnika, d-ločitva odbora za namizno teniško seikcijo in zaradi nabavo žoge. Poverjenik.
verjetno dobrih in poštenih ljudi, od katerih so bili vsi, izvzemši zahodnega dela okraja, od majhnega do starčka in starke — partizani. Delo s partizani pa ni bilo nikdar ne odveč ne zastonj. To si je treba zapccnniti ;a ppl-eg tega še to, da si ne moreš nikjer kaker prav tukaj dobiti toliko najiskrenejših in zvestih prijateljev. Z duhovščino so v glavnem zadovoljni, jih Je pa še nekaj, ki poizkušajo še kaj drugega, a t; partizanski ljudje ne bi šli na nobeno zvijačo, tudi na čudež ne.
Še nekaj težav, a to večina y krajih, kjer so ljudje premožnejši. Moreš celo» dobiti lake, k., »vse vedo 'n znajo«. in ker so premožni, še niso docela izgubili pri revnih tistega, spoštovanja, ki ga nikakor ne zaslužijo. A tudi to bo minulo in je danes že veliko bolje kakor je bilo še lansko jesen.
Skratka: Skupščina je od jesenske pokazala velik korak naprej. Vem in ni skrivnost. • zakaj. Ker sta v glavnem ves okraj vodil; zaupanje in vera v svojo lastno moč in zmogljivost, skromnost in zadovoljnost življenja.
Dr. Metod Mikuž.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Sreda, 4. septembra: Rozalija, Ida. Četrtek, 5. septembra: Lovrenci j. Viktorin.
SPOMINSKI DNEVI
4. do 5. septembra 1944. — Dfugo zase. danje aktivistov.
4. septembra 1944.— Osvobojen Bruselj, Finska prosi za premirje.
4. soptembra 1334. Rojen Franc Erjavec v Ljubljani.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Lekarna Bahovec, Kongresni trg 12, lekarna Murmayer Sv. Petra cesta 78.
DRŽAVNI KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA — UNION: Zaprto.' MATICA: Ameriški film »Trije bratje«. tednik. Ob 18.30 in 20.30. TIVOLI: Sovjetski film Komsomolci*, tednik. Ob 19.30 in Zl. SLOGA: Ameriški film »Kupaći zlata«, tednih. Ob 19.30 in 20.30. KODELJEVO: Francoski film -Weither«, tednik. Ob 20 uri.
MARIBOR — ESPLANADE: Zaprto. GRAJ. SKI: Ameriški film »Ljubavni spomini«, tednik. -
CELJE — METROPOL: češki film »Mlada
srca«, tednik. DOM: Zaprto.
PTUJ: Sovjetski film: »Pomladna pesem« tednik.
*
Zdravniški kongres v Opatiji ima naslednji spored: V ponedeljek 16. t. m. otvoritev, nato predavanja: žepič, Zagreb »O današnjih smereh ftiziologije«, Furlan Golnik O operativnih metodah plastike in pneum l:z- . Nedeljkovič, Beograd »O specifični terapiji tuberkcloze«. Ob 16. bo predaval dr. Djordjevič Beograd »O vplivu vojne na tuberkolozo«, Ö tisti snovi predavaj > še trije koreferenti. Torek dopoldne bo posvečen tuberkolozi kot socialni bolezni. Predava dr. Ibier. Zagreb. Popoldne redna skupščina ftizeološKega društva. V sredo delovni se-stanek vseh referentov za zatiranje tuberkoloze iz vse države. Kongres se začne s slavnostno večerjo. v nedeljo ob 20. v hotelu »Moskvi«. V ponedeljek zvečer ob 21. Koncert Trža. ške filharmonije. V torek zvečer skupna zaključna večerja. Za družinske člane so rezervirani avtobusi za izlete na Učko in v Postojno ter motorni čolni. Udeleženci, ki p -t-ujejo z vlakom, naj vzamejo kario do Reke. S postajo Matul je—Opatija nimajo avtobusne zveze. Zadnji vlak odpelje v nedeljo zjutraj ob 5.20. Ves kongres bo v velikem hotelu »Moskvi« tu bo tudi kongresna pisarna. Prijave se še vedno sprejemajo, treba pa je pohiteti zaradi potne dovolilnice za cono B. Prijave pošiljajte na dr. Tomaža Furlana. šefzdrav_ nika. Golnik. Ako bi kdo cd prijavljenih zdravnikov hotel potovati v Opatijo že pred pričetkom kongresa, uživa popuste pri cenah, k: veljajo za čas kongresa, če sc zglasi pri turističnem odseku v Opatiji. Ministrstvo za ljudsko zdravje je odobri, lo vsem zdravnikom dopust za udeležbo na kongresu. Dinarje naj vsakdo sam izmenja v lire pri Putniku« v Ljubljani proti predložitvi potne dovolilnice.
PrijaviicRcem Putnikovega potovanja na velesejem v Pragi. Vse prijavljence za potovanje v Prago obveščamo, da bo mogel oni, ki se jc prijavil za hrano v Pragi, dobili 1000 čeških kron. oni. ki se za hran«? niso prijavili, pa 1300 čeških kron. Protivrednost za krone mora vplačati do 4. septembra, prav tako tudi razliko do polnega zneska kdor je vplačal samo akontacijo.	1836.n
čebelarski vlak bo vozil čebele z ajdove paše 10. t. m. Iz Murske Sobote bo od. . peljal vlak cb 2.30 zjutraj. Iz Bučečova do Ljutomera bodo čebele odpremljen? že
9.	t. m. zvečer. Ocih-ci vlaka iz Bučečova
bo ob 20.30. čebelarji naj takoj prijavijo na • nakladalnih postajah število panjev zaradi pravočasne dostavitve vagonov, v Ljubljano bo čebelarski vlak prispel ob 12.30 ur; in bo imel zvezo na Gorenjsko Vrhniko in proti Rakeku.	I844-n
Neveljavne poštne znamke. Poštna direkcija opozarja občinstvo, da izgube s 11. ept-mbrom t. 1. veljavnost za fran-k Iran je poštnih pošiljk priložnostne poštne znamke -P. t. t. izložba« ki so bile izdane v vrednosti 1.50. 2.50. 5 in 8 din. S 15. septembrom t. 1. pa izgube vrednost za frankiranje spominske znamke Ustavodajna skupština«, ki so bile izdane v vrednosti 2. 4. 6. 9. 16 in 20 dinarjev. Poštne pošiljke ki bi bile po navedenih _ rokih frankirane s temi znamkami, bodo ’ veljale za n e frank: ra ne.
.Maturantje Švedovega letnika 1926. Proslavo naše 20 letnice žalimo praznovati to soboto. 7. septembra. Zbirališče kavarna Em na ob pol osmih zvečer. Pridite vsi zanesljivo. Za razred čifta.«	1837-n
Mestni ijudski odbor Kočevje, razpisuje natečaj za izdelavo regulacijskega načrta za mesto Kočevje. Ponudbe je poslati na MLO Kočevje.	1823_n
Območje pešte Vodice. S 1. t. m. so se izicrila naselja Sap ge. Gornice in Torovo iz t koliša pošte Smlednik in se priključila okolišu poste Vodice.
Po odloku ministra za prosveto z dna 30. avgusta 1946 se na II. državni moški gimnaziji v Ljubljani odpre VI. VII., in VIII. razred. Dijaki, ki jun je bila nostrifikacija spričeval odklonjena ali odložena s prepovedjo izpitjv za eno leto. naj se zaradi informacije o možnosti ponovnega šolanja takoj zglasijo pri ravnateljstvu svoje š -le.
V nedeljo ob 35. vsi na Stadion na I.
be/.igrajsko ljudsko tombolo! Več ko 200 izbranih dobitkov. Cena tablici 5 din. Po temboii veselo ljudsko rajanje. 1839-n Privatno poučuje angleščino, francoščino. klavir: Ar.eta Potočnik, spec. dipl., Groharjeva 2.1.	1838_n
šentjakobsko vasovanje« v nedeljo 8. septembra ob 16. pri sv. Jakobu v Ljubljani, b*-- dogodek za Ljubijar.o. S. P. S6_n Knjigovodstvo in stenografijo poučujemo posamezno od začetka do popolne iz. vežbanesti po h:tr: in uspešni metodi. Pr:meri iz pisarniške prakse, zajamčen uspeh. Ure d poldne, popoldne ali zvečer. Informacije, prijate: SjMHiaini zasebni individualni pouk. Domobranska 15.	1843-n
Pr>uk ruščine in angleščine za posameznike. Prijava in pojasnila. »Instrukcije«, Kongresni trg 2 II. tel. 23.91.	1840-n
Strojepisni pouk in knjigovodstvo (začetno in poenoteno; za posameznike. Ure po žr-iji obiskovalcev. P jasnila in prijave: »Instrukcije« Kongresni trg št. 2. II. tel. 23-91.	1841.li
Strojepisni pouk po specialni najuspešnejši metodi s spisovanjem raznovrstnih dol. Zajamčen uspeh! Ure dopoldne, popoldne . ali zvečer po želji obiskovalcev. Praktično znanje za vsako javno ali zasebno službo! — Informacije prijave: Zasebni individualni pouk. Domobranska št. 15. «vodi ravnatelj Christof Drago).
Strokovna nadaljevalna šela v Novem rneicu. vpisovanje bo v nedeljo in pone_ deljek. t. j. 8. in 9. septembra od 8. do
10.	ure v poslopju osnovne šole. Pouk se prične 16. septembra.
šolstvo
IV. državna ženska gimnazija v Ljubljani. Vpisovanje za vse razrede bo v po_ nedeljek 9. t. m. od & do 11. ure
III. drž. moška gimnazija v Ljubljani. Sprejemni izpiti so 6. t. m. ob 8. Vpisovanje 9. in 10. septembra dopoldne. Po. drobnosti so na deski.
Tehniška srednja šola v Ljubljani. Spre: jeti. kandidati se morajo javiti k zdrav, niškemu pregledu: arhitektonsko.gradbe-ni odsek v sredo 4. t. m. ob 8.. strojni odsek v četrtek ob 8.. elektrotehniški odsek v petek ob 8.. ženska obrtna šola. de-lovcdska šola in geometrski oddelek v soboto ob 8. Vpisovanje v vse I. letnike bo v ponedeljek 9. t. m. od 8. do 11.
Na strokovni nad. šoli za stavbne obrti v Ljubljani (na Grabnu) bodo popravni razredni izpiti 4. sept. ob 8. uri zjutraj. Vpisovanje v I. letnik bo 5. sept., v II. in III. letnik pa 6. sept., vsakokrat od 8.—12. ure.
Na nižjj gimnaziji r Ilirski Bistrici se bodo vršili sprejemni izpiti za l. razred v dneh 8. in 7. septembra, vpisovanje v vse razrede niže gimnazije pa bo od 11. do 16. septembra.
Vpisovanje na Strokovni nadaljevalni šoli za mehansko tehnične obrti v Sp. šiški bo od 2. do 7. septembra med 14. in 18. uro. Vajenci naj prineso s seboj spričevalo, učno pogodbo in 140 din za kavcijo in šojske potrebščine.
PRESKRBA
DELITEV SVEŽEGA MESA
V sredo 4. t. m. prejmejo potrošniki okrožnega mesta Ljubljane od 7. do 11. ure pri svojih stalnih mesarjih na odrezek »I. — 15. september« ali »III. — 35. september« — 15 dkg govejega mesa. Prodajna cena govejemu mesu je 32 din za kg..
Radio Ljubljana
SPORED ZA SREDO
6 češke polke na ploščah. 6.15 Napoved časa. vesti in pregled sporeda. 6.30 Pester jutranji koncert orkestralne in solistične glasbe — plošče. 7 Zbor JA »Srečko Kosovel« poje — plošče. 7.15 Na.poved časa. vesti, objave in radio koledar. 7.30—8 Pesmi in plesi slovanskih narodov — plošče. 13 W. Boyce: Uvertura Moč glasbe« W. Boyce: Simfonija štev. 4 v F duru, Th. Arne: Plesi iz Komosa« — plošče. 13.15 Napoved časa. vesti in objave. 13.30 Operetna glasba na ploščah. 14 Srbski ln hrvatski samospevi na ploščah. 14.15— 14.30 Napoved časa in poročila. 19 Poučna oddaja za mladino: Odlomek iz Ujinove knjige »S črnim po belem«. 19.15 Rumun-ska narodna glasba na ploščah. 19.30 Zdravstvena ura: Dr. Logar Ivan: »Živ. 1 jenske prilike v Ljubljani«. 19.45 Lalo: Namouna — suita za orkester* 1. Theme varie: 2. Serenada; 3. Parada na semnju; 4. Proščenje. 20 Napoved časa in poročila. 20.10 Ura slovanskih narodnih pesmi: Sodelujejo: Vokalni kvintet RL. altistka Dana R-očnikova, vmes igra na harmoniko Avgust Stanko. 21 Iz pripovednih rdel član Narodnega gledališča Stane Česnik bere dve noveli. 21.20 Antonin Dvorak: Koncert za čelo in orkester v H molu — plošče. 22 Napoved časa vesti, objave in pregle-d sporeda. 22.15 Ruske umetne pesmi na ploščah. 22.30—23 Igrajo mali orkestri na ploščah.
POZ O R!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sein s 1. septembrom 1946 znižal cene za oblačila za 10%.
ILOVAR ANTON, krojač, Poljanska 77.
PAKETE
na težke in lahke dodatne karte
še lahko dobite
v trgovini ZAKAN, Povšetova 71.
Za dijaka in dijakinjo iščem v Ljubljani
POPOLNO OSKRBO
po možnosti v bližini Trgovske akademije. - Ponudbe pod »Boljša soba« na oglasni oddelek Slov. poročevalca.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiu
Samostojnega
INŽENIRJA
ali
TEHNIKA
oz. tehničnega risarja,
praktika, veščega vseh del na stavbi, potrebuje podjetje na Gorenjskem. — Plača po dogovoru in storitvi, nastop takoj. — Pismene ponudbe s pogoji dostaviti na naslov:
Iv. Plemelj, stavbenik, Bled
PODJETJE ZA RAZDELJEVANJ E FILMOV
sporoča obiskovalcem kinematografov, da bo kino »UNION« začel predvajati sovjetski film
Zdvavstvuj,
V glavnih vlogah: N. Leonov, V. Bodrov, A. S travinska ja,
OPOZARJAMO MNOŽIČNE ORGANIZACIJE, DA ORGANIZIRAJO MNOŽIČNE OBISKE!
j ag£a5č\
SLUŽBO IŠČEJO
VDOVA S 3 LETNO HČERKO išče mesto gospodinje kjerkoli na deželi. Justi Hansnichl, Češnjica 92. Bohinj. 19.801-1
25 LET STAR. izkušen in zvest fant, išče dobro službo. Ima voljo do dela, je zmožen ter se priuči v najkrajšem času vsa-Kega kompliciranega in odgovornega dela. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	19.821-1
ŠOIJER išče zaposlitve. Naslov v ogl. odd. Slov. poročevalca.«	19.820.1
službo dobe
DOBRO KUHARICO, čisto in pošteno, ki opravlja tudi hišna dela, sprejme takoj, majhna družina. Služba stalna, postopek in plača dobra. Lergetporer. Bled Grad 139.	19.597-2
STROJNEGA DELAVCA ali mizarja, dobro verziranega pri strojih za obdelavo lesa. takoj sprejmem. Martinec Trnovski pristan 20.	19.752.2
MIZARSKEGA POMOČNIKA in strojnika sprejme Matija Perko, mizarstvo. Ce. lovska 97.	19.849-2
MANJŠE STANOVANJE z neikaj plače oddam službeno hišniku in postrežnici poštenima zakoncema. Prednost ima za-menjama stanovanja. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Bsžl-građ.«	19.754.2
GOSPODINJSKA POMOČNICA se sprejme takoj k 5 članski družini s 3 otroki, najmlajši 3 leta. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«	19:812-2
POŠTENA, zanesljiva gospodinjska pomočnica. ki zna kuhati, se takoj sprejme * k štiričlanski odrasli družini. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.« 19.837-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, snažno, veščo kuhe. ki bi imela veselje z otrokom, sprejmem. Naslov v ogl. oda. »Slov. poročevalca.«	19.829-2
Laboranta
z večletno prakso, po možnosti neporočenega,
* v v
isce
za fakojšnji nastop
RUDNIK in ŽELEZARNA ŠTORE
VAJENCI
FANT bi se rad izučil mehamlčarske ali elektromonterske obrti. Naslov v ogi. odd. »Slov. poroč.«	19.727-3
ZASLUŽEK
POŠTENO dekle išče zaposlitve v gospodinjstvu od 14. do 19. ure. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč.«	19.847-4
PISARNIŠKA MOČ. ki bi želela pomagati v svoj ih prostih urah proti primernemu honorarju naj se javi na tel. 28.02. Lahko žačetna.	19.791-4
PRODAM
GRAMOFON »His-Masters« v dobrem stanju z 61 ploščami ugodno prodam. Gerbičeva ulica 19/H.	19.788-5
RADIO APARATE najboljših svetovnih tvomic Blaupunkt. Telefunken. Lorenz, Minerva. Ingelen. Philips'. Siemens, itd prodaja »Nova Tehnika« Zagreb, ulica Crvene-Armije lla (bivša Zvonimirova).
19.435-5
2 ŽELEZNA REZERVOARJA po cca 2000 litrov prodam. Stanko Pečnik, kisarna Ljubljana, Stožice.	19.536.5
STAJICE, otroške posteljice in kuhinjske oprave kupite najceneje pri Kržetu pohištvo, Tyrseva 47b.	19.730-5
STRUžNiSe. excenter stiskalnice, shapin-ge, vrtalne in druge stroje dobavlja Gustav Levičar. Ljubljana. Medvedova 14. telef. št. 34-61.	. S. P. 92
PUH PERJE, prodajamo. Trgovina 7 lijana«. Frančiškanska ulica št. 3. hotel »Slon«.	S. P. 15-5
JEDILNICO črno hrastovo prodam. Ogled od 10. do 12. Naslo-v v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	19.351.5
KROJAŠKI STROJ »Jaks« in salonski »Singer« sta ugodno naprodaj. Sv; Petra cesta 7.	19.848-5
PISALNI STROJ »Erika« v kovčegu je ugodno naprodaj. Poizve se Tyrševa cesta 63/1.	19.845-5
NOVA KLAVIRSKA HARMONIKA za 3800 din. mala naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	19.844.5

OPOZORILO!
Vse, ki se pismeno obračajo na nas s prošnjo, naj jim sporočimo NASLOVE MALIH OGLASOV prosimo, da priložijo 4.— din
za o dgovor.
(lahko v znamkah).
Obveščamo vse, da bo vsak odgovor izostal, ako znamka ae bo priložena.
OGLASNI ODDELEK SLOV. POROČEVALCA, ŠELENBURGOVA UL. 8
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni v 62. letu starosti za vedno zatisnil svoje trudne oči zlati mož, skrbno ljubljeni oče, brat, svak, stric, tast in dedek
FRANC ZORČIČ
posestnik in bivši zalagatelj piva Pivovarne Union v Ptuju
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo 4. septembra db 15. iz hiše žalosti, Terstenjakova št. 1, na mestno pokopališče.
Maša zadušnica se bo brala v četrtek ob 8. v Prostiški cerkvi.
Ptuj, 3. septembra 1946.
GLOBOKO UŽALOŠČENA ŽENA IN OTROCI
iniiillälliilii
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo TUŽNO VEST, DA NAS JE PO DOLGI IN MUČNI BOLEZNI ZA VEDNO ZAPUSTILA NADVSE LJUBLJENA ŽENA, SESTRA, TETA
ŠTRUBEU MILKA ROJ. PLEŠK0
POGREB NEPOZABNE POKOJNICE BO V SREDO 4. T. M. OB 17. Z ŽAL, IZ KAPELICE SV, NIKOLAJA. — MAŠA ZADUŠNICA SE BO BRALA V ČETRTEK 5. T. M. OB 7. ZJUTRAJ V CERKVI SV. NIKOLAJA V LJUBLJANI.
LJUBLJANA, 3. SEPTEMBRA 1946.
ŽALUJOČI MOŽ FRANCE IN DRUŽINE: PLEŠKO, ŠTRUBELJ, ŠINKOVEC, ČERNE, MARINŠEK
iiiiiiiin iiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiin
DBKLJŠKC) in deško kolo proetem. Krulc.
mehanik. Dolenjska cesta 1.	19.793.5
PISALNO MIZO (trd les) in omaro prodam. Trdinova 7/TL • desno. 19.790-5 KLAVIRSKO HARMONIKO. novo 80 basov. 2 registra, prodam. Gosposka št. 6. dvorišče.	19.660-5
LEPO MODERNO JEDILNICO, 9 kosov, prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Luksuzna.« 19.843.5 PIANINO, koncertni, s srebrno-bronasto ploščo, ugodno prodam. Ponudbe na cgl. odd. -SloV. poročevalca« pod »Koch-Ko_ sorelli.«	19.842-5
MODERNO SPALNICO, ročno delo masivno rezbarstvo, 10 komadov, prodam Ponudbe na ogl. odd. Slov. poroč.« pod Holandski javor.«	19.841_5
2500 KOM. SAMOTNE OPEKE prodam Naslov v podružnici »Slov. poročevalca« Jesenice.	19.811-5
VINSKI MOŠT. večjo količino, Je napro daj. Naslov v upravi lista, podružnica Maribor.	19.807.5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, popoln z žimnico in ostalo odejo, predam. Cena 3000 din. Kos Peter Kranj. Pot na ko. lodvor 2.	19.806-5
MODERNA BLAGAJNA 160 X 60X 75 je naprodaj. Poizvedbe pri Zadružnem kreditu. Kranj. Prešerneva 12.	19.805-5
MODERNO KUHINJSKO OPREMO, solidno delo prodam. Ogled pri pleskarju Vrbincu. Kolodvorska ulica.	19.802 5
MODERNA KUHINJA, nova, pleskana. na prodaj. Sever. Tržaška š£. 17.	19.800-5
PISALNI STROJ pisarniški (težki) Mer. cedes s tabulatorjem in. sičniki, malo rabljen prodam. Ogled in naslov v trafiki Sv. Križ št. 3. Ljubljana. 19.798-5 REVIJE Ženski svet. Mladika, Popotnik. Ljubljanski Zvon. Sadjar in vrtnar, knjige Mladinske Matic?. Slovenske Matice Mohorjeve družbe; skoro nova kuhinjska kredenca, steklanice. zelenke, vse ugodno naprodaj. Bleiweisova cesta 50. stanovanje 7.	19.590-5
PISALNO MIZO. polico sobno kredenco marmorno ploščo prodam. Resljeva cesta 4 b. pritlično desno.	19.795-5
PISALNI STROJ »Continental« portabel v kovčku, skoraj nov, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.«	19.794-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, prvovrsten izdelek, blago za žimnice železna kole_ sa za voz. ugodno prodam. Košir. Beethovnova 14IV.	19.784.5
1—2 VAGONA suhih bukovih plohov prodam. Dinfetnziia 50 do 100 mm. Babič Julija. Kampolje 87. Dobrepolje. 19.783-5 OTROŠKI VOZIČEK globok popolnoma nov. prvovrstno tapeciran in kroman'. takoj prodam. Naslov v ogl. odd. -Slov. poročevalca.«	19.781.5
TRICIKEL. dobro ohranjen, prodam.
Obrije št. 1. četrt Polje.	19.780-5
AVTO FORD. odličen, prodam. Ogled Je-nič Poljanska 69.	19.827-5
RADIO TELEFUEKEN Super, štiricevni plus ena prodam. Naslov v ogl. oddelku • »Slov. poroč.«	19.826-5
PISALNI STROJ Continental prodam.
Naslov v, ogl. odd. »Slov. por.« 19.825.5 GUMO ZA MOTOR dimenzije 19X3.25 v odličnem stanju. prodam. Lukež, Mestni trg 3.	19.823-5
LEP GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK pro. dam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	19.824.5
6 PREŠIČKOV 8 tednov starih, prodam.
Zaloška cesta 88.	19.819-5
NOVO ŽENSKO -športna kolo. italijansko, in eno moško navadno, nove gume. prodam. Celovška cesta 55/1.	19.818-5
RADIOAPARATE
vseh vrst po maksimiranih cenah, prodaja:
RADIOCENTRALA A. TASSOTI,
Zagreb, Ilica 146, lokal. Tel. 41-26.
POZOR!
Strokovno popravilo vseh vrst PREPROG
Naznanjamo cenjenemu občinstvu, da smo ustanovili delavnico za. popravilo preprog. Prave perzijance, domače in vse vrste preprog sprejemamo v strokovno popravilo.
Prodajalna drž. tkalnice, Sarajevo Dalmatinova št. 13, Ljubljana
VABILO
na izredni občni zbor
Zdravniška strokovno - znanstvena sekcija ESZDNS vabi vse tovariše zdravnike in druge zdravstvene delavce s fakultetno ' izobrazbo na izredni občni zbor, ki se bo vršil v sredo dne 11. septembra 1946 ob pol 8. uri zvečer v predavalnici Anatomskega instituta v Ljubljani Zaloška 4.
Dnevni red je:
1.	Poročilo odbora,
2.	Volitev novega odbora.
3.	Sprememba pravil sekcije.
4.	Kongres zdravnikov Slovenije.
5.	Pogrebni sklad.
6.	Slučajnosti.
Vsi tovariši zdravniki se naprošajo, da se udeleže občnega zbora v čim večjem številu. Večja zdravstvena središča Slovenije naj pošljejo na občni zbor vsaj po enega zastopnika, da prejme navodila o ustanovitvi krožkov v okviru Zdravniške stro-kovno-znanstvene sekcije.
ODBOR
VEČ OTOMAN in kavčev proda Demšar, tapetnik, Poljanska št. 17.	19. i87 5
KOŠNJO OTAVE prodam. Uršičev stra-don (Ižanski blok). Poizve se pri Iskri, Verovško-va 61.	19.786,5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, skoraj nov, zamenjam za žensko kolo ali prodam. Košir Pleteršnikova št. 26.	19.785-5
AVTO-DKW naprodaj. Poizve se Kamniška št. 19. Bežigrad.	19.816-5
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ »Singer« dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. -Slov. poroč.« 19.814,5
UGODNO NAPRODAJ:	kolesa, otroški,
vozički, šivalni stroji, radijski aparati, harmonike in drugi predmeti. Pri >Pro_ metu« (nasproti križanske cerkve).
19^36-5
KOSTUM, črn. jesensfel, predvojno blago ugodno predam. Ogled, pri vratarju Slov. poročevalca.«	19.838.5
MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, žele poceni prodam. Polanc, brivnica. Kopitarjeva ulica.	19.834.5
ŠPORTNO BLAGO za ženski plašč, 'čista volna, predvojna roba. ugodno prodam. Ilirska ulica 141. desno.	19.833-5
AVTOMOBILSKO URO. prodam. Marušič, Korotanska ulica 14. ob gorenjski progi.	19.332 j
GLONARJEV SLOVAR slovenskega jezika več slovenskih leposlovnih knjig čeber za pranje, moško obleko za veliko postavo prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	19.831.5
KUPIM
KUPUJEM HARMONIJ. Ponudbe z opisom in pristopno ceno na: Agbaba, Zagreb, Vitezičeva ulica 42.	19.595-6
KOMATE, težke, že rabljene kupim. A.
Majcen Mokronog.	19.706-6
KUPIM AVTO 4—5 sedežni prvo vrst n« znamke z dobrimi gumami, lahko tudi zaprt voz za razvažanje blaga. Avto mora biti odlično ohranjen. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Privatno podjetje.«	19.760.6
V KOMISIJSKO PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna, samo dobro ohranjena oblačila. Josip Rojina Ljubjana Aleksandrova št. 3.	S. P. 90-6
ŽENSKI ŠIVALNI STROJ kupim. Naslov pust ite v cgl. odd. »Slov. poroč v- pod »Plačam dobro.«	.	19.852-6
KUPIM KOLESELJ v dobrem stanju z gumastimi kolesi. Ponudbe na podružnico »Slov. poročevalca« Maribor nod »Koleselj«.	19.8Ö8.6
MLADEGA ANGORSKEGA mucka išče ljubitelj. Naslov v ogi. odd. Slov. po. roč&valca.«	19.708-6
POVEĆEVALNIK LEICA ter vsakovrstni Leica in mikroskop pribor ponudite v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca« pod Leitz«.	19.796.6
ŠIVALNI STROJ za gumbnice ter stroj za entlanje kupim. Zupančič Krani Ruua št. 3.	i9.828.5
ŽENSKO IN MOŠKO športno kolo. tudi v nerabnem stanju ali okvir kupim. Ponudb? na ogl. odd. »Slov. poročevalca pod »Kolo.«	19.817-6
BLAGO ZA ŽIMNICO predvojno, kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.« 19315.6
ZAMENJAM
KLAVIRSKO HARMONIKO zamenjam za motorno kolo dobre znamke, ostalo doplačam. Ravnikarjeva ulica 9.	19.835.7
POSEST
NOVO LEPO HIŠO s vsemi pritiklinam vrtom in vodovodom blizu Celja pr dam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč valca.«	19.598
LUKSUZNO VILO na Mirju s prostim st nevanjem. hiše in vile, v vseh deli mesta, proda pod zelo usodnimi poga »Posest*, realitetna pisaAa Ljubi ian Gledališka ulica št. 7/T.	19.840
RAZNO
SELITVE IN DRUGE PREVOZE prevzame avtoprevoznik Jakomin. Ljubljana. Križna ulica 22. pri Sv. Križu. . 1S341-14 VSO OSKRBO, iščem za mirno visoko-šolko. Ponudbe s pogoji na ogl. oddelek »Slov poroč.« pod »1000«.	19.415-14
ŽENSKI DEŽNIK sem našel v kino Matic!.
Dobi se v Beethovnovi 4.T.	19.850-14
NA ZABAVNEM VEČERU v fizkulturaem domu na Jesenicah sem izgubil železničarsko žepno uro z zlato verižico. Pošte_ nega najditelja prosim, da jo pr- ti nal gradi vrne. Škulj Martin Jesenice. Pod gozdom 10.	19.813-14
POZOR, PLANINCI! Koča na Sv. Gori pri Litiji je stalno oskrbovana. Za peset se priporoča PDS Zagorje.	I9.804_14
IZGUBIL SEM nekaj ključev s patentnim, ki ima št. 125. Poštenega najditelja prosim. naj jih odda v razporedni pisarni, glavni kolodvor.	19.803.14
DENARNICA z manjšo svoto denarja se je našla. Dobi se: Mikl^uc Marija. Po_ gačerjev trg stojnica.	19.799-14
MOŠKO URO z verižico sem izgubil od poste na pokopališče j n nazaj v t-ramva. ju. Najditelja prosim, naj jo proti na. gradi odda v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	19.797-14
TRISOBNO STANOVANJE v Mariboru za. menjam za enosobno v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	19.789-14
IZGUBLJENA je bila listnica z dokumenti na ime Smolnik Iv<>. Poštenega najditelja vljudno prosim, da mi doku. mente takoj vrne, oziroma sporoči, kje jih lahko dobim. Denar lahko obdrži. Obenem dobi še nagrado.	19.782-14
IZGUBILA SEM zlat križec z napisom Jože 1. IH. 1941. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da vrne na ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	19.822-14
POIZVEDBE
VSAKOGAR ki kaj ve o mojem možu Amžlovarju Janezu, ki je bil aretiran, pod domobransko komando in odpeljan pod vodstvom črne roke 28. septembra 1944 iz št. "Vida pri Stični, lepo prosim. naj_ mi sporoči proti nagradi. Josi cina Anzlovar, št. Vid p. Stični 74.	19.846-15
DR. Jlfcl BENES
45
V nemškem suženjstvu
Koliko takšnih pogovorov sem poslušal v taboriščih in se jih tudi sam udeleževal. Prekinil me je dr. Roubiček. Opazil je moj tvor tik ušesa in dejal, da ga je treba odstraniti. Takoj se je lotil operacije. Z medeninasto zaponko in s prsti. Ko mi je s široko platjo, kjer se zaponka zapira, brskal centimeter globoko, sein si grizel prste, da ne bi rjivel od bolečin. Dolgo je trajalo, preden je končal, potem mi je pa še s strašno umazanim kosom cunje, ki mi je nadomeščala robec, obrisal rano in ker ni bilo ničesar, s čemer bi se dalo obvezati, jo je zalepil s koščkom cigaretnega papirja.
Zjutraj smo dočakali novice: dobili smo gospoda kopalničarja in gospoda straniščarja. Blokovni starešina je namreč določil dva fania, ki sta imela v taborišču nekakšno vplivnejše sorodstvo ali znance, da ne bosta hodila z nami na delo, ampak bosla doma pazila na umivalnico in stranišče. Nekaj smisla je imelo tudi to, kajti ko so se v prvem nastropju naselili Grki in še nekaj novih ujetnikov s Češkega in Poljskega, je bilo v bloku nad tisoč ljudi in je bilo treba paziti na red. Še toliko bolj, ker so iz prvega nadstropja napravili nov blok 7 a in se njihov blokovni starešina z našim n-i dobro razumel.
Žalostno je bilo. kako je najmanjša funkcija v taborišču vplivala na ujetnike. Ta dva naj bi pospravljala stranišče in umivalnico. Toda najprej sta si omislila gorjače in uvedla strahovlado v svojih resorih. Kdor jima ni prinesel česa užitnega ali tobaka, sla ga polivala z nesnago, ga mikastila
in pretepala z gorjačami, če pa se je prizadeti branil, sta klicala sobne starešine, ki so ga s svojimi pomočniki pretepli brez pojasnila in zasliševanja. Kar nas je bilo revnih in jima nismo mogli dati ničesar, smo hodili na potrebo ali umivat se samo nekako po njuni milosti in v stalni nevarnosti.
Tistega dne sem v gornjem nadstropju odkril svojega dalnjega sorodnika dr. Vaclava Krajca, strokovnega svetnika iz socialnega ministrstva. Pred leti se je oženil z nečakinjo dr. Eduarda Beneša in to je bila njegova edina krivda, zaradi katere so ga zaprli v najhujše 'nemško ujetniško taborišče. Pravkar so ga pripeljali, bil je tudi še v karanteni. V Terezinu je iztaknil flegmono na roki. Zato je sedaj lahko ostal doma v bloku in je ribal stopnišče.
Krajc mi je takoj odstopil kos kruha, košček suhe salame in tobaka. To mu je dal star ujetnik v Oswieczynu dr. Grimm, ki mi je po Krajcu sporočil, da bi rad govoril z menoj in da bo prišel jutri.
Prihodnji večer sem se kar dobro počutil. Najprej smo takoj, ko smo se vrnili z dela, dobili kruhovo juho. Bila je gosta, nekoliko sladka, pa kar dobra. Sumljivo je bilo le. da nas sobni starešina in njihovi pomočniki to po! niso okradli in da je vsak dobi! spodoben obrok. Šele pri jedi smo spoznali vzrok.
Najhujše se je primerilo Otonu Roubički. Iztaknil je nekje staro pločevinasto žlico in je hlastno požiral. Toda že po par žlicah je zavpil in izvlekel iz ust kos britvice. Pošteno si je porezal jezik in nebo. Jaz sem našel v juhi samo kos nekakšne polsti, toda po nekaj tednih preliva in lakoto sein jedel naprej in se nisem dal motiti od drugih, ki so trdili, da je bil to kos vložka iz stare copate. Sicer pa so bili v juhi razen kruha tudi mandlji in rozine, toda manjkale'niso niti lase in lasnice, gumhi in podobne stvari. Nekdo izmed pomočnikov je razlagal, da pomečejo v kotle vse, kar najdejo užitnega pri transportu in kar niso pospravili že ljudje iz kanade. Nihče se ni briga! za stanje, v katerem so bile te stvari. Zelo *
slikovito nam je popisoval, kako izgubi kruh ali drugo pecivo svojo zeleno barvo, kadar je že povsem plesnivo .in postane sluzasto kakor rumenjak. Toda Oto nas je s svojimi razrezanimi usti poučeval, da to ni nič hudega, ker krušna plesnoba ne škodu je prebavnim organom.
Po večerji me je dr. Kraje poklical na dvorišče in me peljal k visokemu, postavnemu in sorazmerno še mlademu možu, o katerem mi je rekel, da je sodnik dr. Grimm iz Moravske Ostrave. Grimm mi je takoj ponudil zavitek in v njem same neobičajne redkosti: kruh, košček slanine, čebula, zavitek tobaka in še cigaretni papirčki! Ko sem se mu zahvaljeval,’je samo zamahnil z roko in rekel, da se je združilo par Čehov, ki so že delj časa v taborišču in imajo redno zvezo z domom, pa nam bodo pošiljali dodatek v karanteno. Pristavil je še, da bo imel za dr. Krajca in zame lepo službo v >sobi za efekte«, če bo v štirinajstih dneh konec karantene.
To so bile zares dobre vesli. Jed je v karanteni pomenila življenje. Soba za efekte je bilo skladišče in u]>rava oblek in podobne stvari za ujetnike. Delo tam je bilo lahko, pod streho in moglo se je kadar koli okopati in razkužiti. Torej je bilo nmogo upanja, da vzdržimo in prestanemo težave v taborišču.
Še enkrat sem se dr. Grimmu zahvalil, ta pa je samo odmahoval z rokp in ni hotel nič slišati o hvaležnosti. Zato pa nas je opazil gospod namestnik in prišla je nevihia Komaj pa je spoznal dr.' Grimma se je ■takoj spremenil in je zelo ljubeznivo prosil, če gospod morda nima kreme za obraz. Grimm mu jo je obljubil jn gosjrod namestnik je bil zelo prijazen.
Dr. Grimm mi je v taborišču napravil mnogo uslug in prepričan sem da bi bil šel tudi jaz v plinsko celico,, če ne bi bilo njega iu dr. čepičke iz Moravske Ostrave. Bil je do skrajnosti požrtvovalen, vedno je bil vesel in poln mirnega optimizma. Bolj je pomagal ljudem, kakor je hotel priznati. Tudi sam je preživel tragedijo nasprotij med svojo svobodo in narodno dolžnostjo in se je pokazal močnega ob priliki, ko bi večina drurih podlegla.	= i
Rokopise sprejema uredništvo ^Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št 5/H, Telefon uredništva in uprave št. 31t22 do 3J-.26. ■£ Tiskalna ^Slovenskega poročevalca«. ■£ Glavni urednik Ley Modi«,