Uredništvo:
Schilleijeva cesta Stev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno . . . K 12-50 četrtletno ... K « 30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 40.
Telefonska številka 65.
Celje, v petek, dne 19. februarja 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Ministri rojaki in S. L. S.
„Slovenec" od 13. t. m. je pisal: „Sploh v „Slovenskem klubu" vsi poslanci* kot en mož pobijajo institucijo ministrov rojakov, kar dokazuje tudi nujni tozadevni predlog dr. Benkovičev. Minister rojak bi bil nesreča za Jugoslovane, ki ministra rojaka z vso odločnostjo odklanjajo, ker nočejo priti v smešen položaj, v katerem so drnge narodnosti, ker imajo ministre rojake."
V ilustracijo, v kako smešnem položaju so Nemci, ker imajo ministra rojaka, naj navedem samo par dejstev iz nedavno minole dobe.
Znano je, da je dr. Klein, pravosodni minister v Beckovem kabinetn, zavlačeval pod uplivom tedanjega nemškega minÌ8tra-rojaka Pradeja sodna imenovanja tako dolgo, dokler ni bil prejšnji parlament razpuščen in se mu ili bilo bati od strani poslancev ne kritike ne odpora. Komaj so bili poslanci doma, že je razglasil imenovanja, ki so vzbudila v slovenskem prebivalstvu splošno in globoko ogorčenje, koi so nam podala najjasnejši dokaz, da jnstična uprava v Avstriji stoji v službi nemškega nacijonalizma in da celo imènovanja Sodnikov na Slovenskem izvršaje po diktatu nemškonacijonalnih politikov, da se torej tndi v tem administrativno tako važnem vprašanju ravna po želji nemškonacijonalnih kri-čačev, mesto po načelu pravičnosti in dejanske potrebe. To je tedanji pravosodni minister dr. Klein tudi posredno priznal, kajti koroški deputaciji, ki se 1SÄ je prišla pritožit zaradi zapostavljanja slovenščine pri c. kr. sodiščih nä Koroškem in zar adi brezuspešno s ti pritožb v tem obziru je dne 18. junija 1907 1. izjavil, da so mn roke vezane in da ima v vseh osebnih zadevah na Koroškem in Štajerskem prvo besedo nemški minister rojak Prade.
Pod vplivom nemškega ministra je pravosodni minister zavlačeval imenovanja sodnikov tako dolgo, dokler ni bila zbornica razpuščena — potem jih je s tihim zadovoljstvom imenoval tako, kakor mu je Prade diktiral.
Tako so se vršila in se deloma še vedno vrše imenovanja tudi v finančni stroki. V dokaz navajam interpelacijo posi. dr. Korošca, dr. Vouška in dr. od 5. novembra 1906. 1. v katerih interpelanti navajajo dovolj dejstev, dokazujočih to resnico.
Pod tem uplivom je upravljal tedanji železniški minister dr. pl. Der-schatta svoj resort ter je po otvoritvi nove železniške proge Beljak—Gorica prestavil celo vrsto slovenskih železniških uradnikov iz Beljaka v Trst nastavil na vsej progi skoro same Nemce in vstvaril v Gorici s postajnim načelnikom VVieserjem naravnost napadalno nemško postojanko, katera germanizira, kjer more in kakor more, odslavljajoč slovenske delavce iz službe in nadomeščujoč je z Nemci itd. O tem so bili vsi slovenski listi polni pritožb in so torej še vsakemu v živem spominu.
Poštni ravnatelj v Graden gosp. Pokorny je imenoval na isti progi državnih železnic, ki teče po čisto slovenskem ozemlju, samo Nemce za poštne ambnlančne uradnike. O tem in proti temu se je pisalo po listih in govorilo po shodih, v Gorici je bil skupen protestni shod Slovencev in Italjanov — tudi to je dejstvo, katerega se še vsi spominjajo. Vse to se po pravici pripisuje ogromnemu vplivu nemškega ministra-rojaka Pradeja. ki nam je v kratki dobi svojega prvega ministrovanja iztrgal več uradniških mest, kakor vsa prejšnja ministerstva, v katerih Nemci še niso imeli svojega ministra-rojaka! In „Slovenec" piše, da so prišli vsled tega Nemci v smešni položaj, ker imajo ministra-rojaka! Ne vem, je li to pre-
drznost ali tako gorostasna neumnost, vsekako je pa to zasmehovanje zdrave pameti in beganje nepoučenih ali zelo pozabljivih volilcev, kar je politično nepošteno.
Kako Nemci cenijo institucijo ministra-rojaka, sodimo lahko po tem, da se na mnogih zborih čnjejo zahteve, naj se jim dasta kar dva taka ministra, enega za sudetske, druzega za pia ninske dežele. Ko je bil Prade prvič odstopil, so vsi nemški listi prinašali dolge članke, v katerih so opisovali njegove zasluge za povzdigo in ustroj tega ministerstva ter načrte o njega spo polnitvi na korist prodira jočega nemštva. Teh misli so vse nemške stranke še danes, kajti pod Peschko, zopet Pradejem in sedanjim Schreiner-jem se je ta institucija razvila v naj-izdatnejšo nemškonapadalno in prido-bivalno državno upravo, katera zastopa v svetu krone z vso brezobzirnostjo in neizprosno neupogljivostjo najskrajnejše postulate nemško-nacijonalnega programa. Uspehi govore za to institucijo, katere si Nemci ne bodo dali nikdar več vzeti, katero bodo baš nasprotno skušali z vsemi sredstvi razširiti in po svoje spopolniti.
Poljaki so sicer že od nekdaj absolutni gospodarji v Galiciji. Tam se ne zgodi nič proti njih volji, — vendar imajo od nekdaj že svojega ministra-rojaka, ki skrbno čuva nad tem, da se te stare predpravice poljskih vladajočih strank v ničem ne prekršijo. Dandanes, ko se Busini že z vidnim uspehom bore za narodno in politično ravnopravnost v Galiciji — in ko se tndi Nemci že oglašajo in se poskušajo uveljaviti kot narodna in politična stranka, bi na poljskega ministra-rojaka za nobeno ceno ne resignirali. O tem ni dvoma.
In Čehi? Kako vedo ceniti Čehi to institucijo, se je najlepše pokazalo ob smrti bivšega ministra-rojaka dr. Ant. Bezka. Vsi listi so izrecno po-
vdarjali zasluge, katere si je pokojn-Bezek pridobil za smotreno organizacijo te institucije. „Den" je pisal o tem: Dr. Rezek je organiziral in dvignil „krajansko" ministerstvo na njega današnji pomen, njegova zasluga je osnovanje češke tehnike v Brnu in celo vrsto čeških pridobitev na šolskem polju moramo pripisovati samo njegovemu neumornemu delovanju v „kra-janskem" ministerstvu itd."
Celo „Zeit", ki gotovo ne zagovarja češkega „krajanskega" ministerstva nam na ljubo, piše v nekrologu o dr. Rezku; „Ministrovanje Rezka je bil gotovo političen uniknm. V kabinetu je zastopal stranko, katera je minister-skega predsednika preganjala z neizprosno obstrnkcijo. Ta lastnost Rezko-vega ministrovanja je njegov položaj zelo ntrdila. Demisije češkega ministra-rojaka so bile vedno se ponavljajoči pojav. V zadnjič in definitivno je Rezek podal ostavko 1903. L, ko je bil odklonjen predlog o rekrutib in je ves kabinet podal demisijo. Körberjev kabinet je sicer ostal v nradu, pa brez Rezka, ki se je ločil 10. junija. P a po Rezkovem odhodu je bilo Körberjevemn ministerstvu zlomljeno hrbtišče.... Pred dr.'Rezkum ni bilo češko ministerstvo več nego tabla nad zaprto prodajalnico. Še le dr. Rezek je stvari) iz svojega urada ministerstvo, katero postaja, kakor nam kaže razvoj zadnjih let, če dalje bolj važno iu vplivno!"
Za Rezkom je prišel dr. Pacàk, ki je organizatorično delovanje še z večjim uspehom nadaljeval in danes je, to priznavajo vse češke stranke brez razlike, češko ministerstvo institucija, na katero češki narod ne more in oe mara resignirati, katero hoče mari več razširiti in spopolniti, da se bode češki minister s polnim uspehom stavil v bran napadom nemškega ministra in
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v
15. stoletje. 23
čeSki spisal Svatopluk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalja.
V.
„Kaj delaš tu? Kdo si?" je za-zvenelo ostro nad obupanim gospodom Broučkom. Dvignil je topo oči in je nehote vstal. Zapazil je pred seboj visokega, korenjaškega moža z lepim in z dolgo brado porastlim obrazom, v živopisani obleki. Imel je čepico posebne oblike, dolg, moder plašč z rdečim podšivom, spredaj razgaljenega, tako da je bilo videti pod njim prilegajoč se črn suknjič, okrašen v sredi na prsih z všitim, rdečim kelikom, nekoliko nižje kratko, do kolen segajoče belo krilo, obrobljeno spodaj s črno kožuhovino, počez ob bokn kovan, srebrn pas s torbo, visečo na desni in z dolgim mečem na levi strani, končno ozke, zelene
hlače in nizke, rdeče čevlje z ostrimi konicami.
„Prosim vas, povejte mi, ali imamo sedaj res leto štirinajststodvajseto?" je vprašal gospod Brouček, namesto da bi ogovoril na vprašanje.
„I res", je potrdil mož in je pogledal na desno in levo. „Ampak koga še vprašuješ, če ne mene, ko sva tu sama?"
Gospodu Broučku se je sedaj zasvetilo v glavi, zakaj se je človek s svetilko pri njegovem vprašanju oziral na vse strani. Gotovo je, da pri teh neomikanih Staročehih ni ne duha ne sluha o vljudnem vikanju. Kajti da je prišel res med Staročehe, o tem ni mogel več dvomiti.
„Toda povejte — povej mi še", je izpraševai dalje obupani g. Brouček, „ali si res, za kogar se izdajaš, ali si samo prikazen?"
„Prikazen ? Ne vem, kaj hočeš s tem povedati. Sem Jan, po imenu Domšik, a pravijo mi tudi Janko od Zvona, po tem mojem hišnem znamenju
namreč, na katerem vidiš iztesan zvon."
Gospod Brouček je pomislil, da se za hišnega gospodarja presneto malo spodobi oblačiti se po vitežko in nositi ob bokn tak, seženj dolg raženj ; vendar ga je pomirilo, da se je sešel vsaj s poštenim človekom, s tovarišem in ne z navadno najemniško sodrgo.
Nasprotno pa ga je pogledoval staročeški hišni posestnik z vidnim nezaupanjem.
„Ampak kdo pa si ti?" je nadaljeval ostro. „Nekak inozemec gotovo — in morda —". Oči Domšikove so se grozeče zasvetile.
nobeden inozemec!" je odgovoril gospod Brouček. „Sem Čeh in še Pražan zraven."
„Lažeš. Saj govoriš češko, da je groza poslušati in take odurne cape in cunje bi ne djal nase pristen Pražan!"
Gospod Brouček je s težo prikril nevoljo, da sme človek s tako pisano, pustno obleko, katere bi se sramoval vsak omikanec devetnajstega stoletja, govoriti tako zaničljivo o njegovi so-
lidni, moderni obleki. Toda izprevidel je, da mora predvsem izpodbiti sumnjo st iročeškega tovariša, ki ga morda tudi ima za vohuna. Kaj mn hoče reči? Ko bi povedal resnico odkod pride, bi oni smatral to ali za neumno šalo ali za blebetanje norca, ki bi ga dal potem zapreti v blaznico — in gosp. Brouček je slišal o bivših blazoicab grozne stvari. Konečno mu je prišel na um nekak izgovor.
„Veste — veš, ljubi prijatelj", je začel z negotovim glasom, „na Češkem nisem bil že dolgo ne — potikal sem se po svetu —".
„Gotovo je davno tema, odkar si odšel od doma?"
„I, seveda davno", je lagal gospod Brouček dalje. „Bil — sem še majhen eček —'".
„In kako se je to zgodilo?"
„Kako? Kako? Hm — hm — Kakor se to navadno zgodi — komedijanti — komedijanti so me ukradli in so me odnesli."
Dalje prihodnjič.
njegovih resortnih kolegov ter da bode v svetu krone z odločnostjo branil koristi češkega naroda tudi v časih, ko bodo uradniške vlade brez ali s parlamentom hote le vladati brez čeških resortnih ministrov — proti češkemu narodu.
Proti tem institucijam so torej nastopili poslanci S. L. S. in kmečke zveze „kot en mož" ter z nnjnim predlogom dr. Benkoviča zahtevali, naj se te „protiustavne" institucije odstranijo, ..ker nočejo priti v smešen položaj, v katerem so druge narodnosti, ker imajo ministre rojake".
Kedo je v smešnem položaju, zdaj Čitatelj sam lahko presodi, prav tako lahko pa tudi odgovori na vprašanje, ali bi bila mogoča ona imenovanja sodnikov, železniških in poštnih uradnikov, o katerih sem govoril » početka, ako bi bil zastopal slovenske koristi slovenski minister-rojak v dobi, ko je bil parlament razpuščen? Gotovo ne! In vendar je „Slovenec" še dne 15. t. m. pisal, da klerikalni poslanci kar najodločnejše protestujejo „proti instituciji mini8trov-rojakov, od katerih bi imel le posamnik koristi letnih 40.000 K, slovensko ljudstvo pa nobene." Nesmiselnost takih trditev je na dlani. Znano je, da smo se 2e zdaj večkrat obračali na češkega ministra-rojaka, posebno ko je dr. Pa-cäk sedel na tem mestu, naj se v kolikor more. potegne v svetu krone tudi za naše pravice. Znano je, da se je že resno pretresalo vprašanje o ustvarjenja posebne jugoslovanske sekcije v češkem „krajanskem" ministerstvu. Ako bi pa dobili mesto te sekcije v češkem ministerstvu svoje ministerstvo in energičnega moža na to mesto, kakor sta bila Bezek in Pacäk, imeli bi slovanski narodi skupaj 3 ministre v vsakem ministerstvu, ki bi se z združenimi močmi gotovo z večjim uspehom upirali nemškim navalom, kakor do sedaj, ko se Čeh in Poljak borita vsak za svojo narodnost. Slovanska ideja federalizacije bi se na tak način okrepila in dobila konkretnejšo obliko, ideje bi bolj naglo dozorevale in se v osebnem kontaktu hitreje zgoščale v praktične in izvedljive politične načrte, ker bi imelé v slovanskih ministrih-rojakih svoje voditelje, deloma izvrše-valne organe. Vsega tega dr. Šuster-šič in njegov glasnik dr. Benkovič ne vidita ali pa nočeta videti, zato napadata to institucijo in stavita nujne predloge, o katerih že naprej vesta, da bodo propali, ker bodo Nemci, Čehi in Poljaki glasovali proti njim. Nam pa in posredno ideji slovanske federalistične politike se s takimi predlogi samo škoduje.
Tako služi S. L. S. in z njo spojena kmečka zveza koristim slovenskega naroda! Nas pa psujejo za izdajalce in grobokope Slovencev!
Politična kronika.
b Položaj. Slovanska združitev je vzbudila v nemškem taboru veliko vznemirjenje. „Tagespost" pravi, da so Slovani s svojo združitvijo postali faktor v parlamentu, s katerim bode morala vsaka vlada računati. Ako se tej češko - jugoslovansko - starorusinski združitvi priključijo še Poljaki, bodo pač oni jeziček na vagi in bodo uživali, kakor nekdaj za Taaffejeve dobe, ko je še „železni obroč" ovladal situacijo, vse dobičke in ugodnosti nove konste-lacije. Ta združitev je po mnenja tega lista še prav posebno naperjena proti nemškima ljubljeucema Stürgkhu in Hochenburgerju, katerima hoče onemogočiti, da bi objektivno (ta dva pa objektivno) izvrševala svoj ministerski urad. Morala iz tega je za Nemce, kakor patetično kliče »Tages-
post: „Napredni" Nemci, združite se s kršč. socijalci in klerikalci v nemški blok. Samo nemški blok bode v stanu paralizirati nevarnost, ki preti Nemcem od slovanskega kluba. To so prazne besede; Nemci se tega slovanskega bloka nič ne boje, ker dobro vedo, da so slovanski klerikalci že po svoji naravi vedno naklonjeni pod kakeršnokoli pretvezo pripravljeni istopiti iz „bloka", ako bi to njih stranki prineslo kake koristi. Bojimo se, zelo se bojimo, da se tudi to pot ne bodo svoji naravi izneverili.
d Izvrševalni odbor nemških strank je imel včeraj konferenco z minister-;kim predsednikom bar. Bienerthom. Bar. Bienerth je vprašal, pod kakimi pogoji bi Nemci dovolili, da se skliče češki deželni zbor po Veliki noči na kratko zasedanje, ko bo imel državni zbor počitnice. V imenu čeških Nemcev je govoril dež. odbornik in poslanec Eppinger. Smisel njegovih izvajanj je ta, da naj se skliče najprej državni zbor, potem se bode videlo, kako se bodo stvari razvile. Položaj na Češkem je tak, da niso ne Nemci ne Čehi v pravem razpoloženju, da bi omogočili redno delovanje češ. dež. zbora. Tega mnenja so tudi vsi drugi člani nemškega izvrševalnega odbora. Z drugimi besedami, Nemci se nočejo spustiti v nikaka pogajanja, ne obljubljajo nič in čakajo na razvoj stvari, da bodo kakor po navadi do skrajnosti izkoriščali zadrego vlade in eventuvalno nepripravljenost Čehov in ostalih Slovanov poseči energično vmes in uveljaviti svoj vpliv na rešitev politične krize.
b Češki minister-rojak ostane na svojem mestu, kakor poroča „Korresp. Centrum" ne glede na to, ali pojde Slovanska združitev z vlado ali proti njej. Češki minister-rojak je zastopnik celokupnega češkega naroda v svetu krone in ne odposlanec te ali one stranke, češko ministerstvo j e stalna institucija, katera mora zavzeti mesto nekdanje češke dvorne kan-c eli je. (In dr. Benkovič in Šasteršič zahtevata, naj se odpravijo ministri-rojaki.)
b Poljska ljudska stranka zahteva-naj se imenuje za poljskega ministra-rojaka moža odločno demokratičnega mišljenja. Ista stranka se je tudi izrekla proti temu, da bi se sklenila trgovinska pogodba z Rumunijo.
b Državni zbor bo baje sklican začetkom marca.
d Hišne preiskave proti češkim radikalcem in narodnim socijalcem se nadaljujejo. Prizadevajo se priti na sled veleizdajskim in protimilitarističnim agitacijam. Ni dvoma, da se bode „močni" vladi to tndi posrečilo, kakor se je Ranchu na Hrvatskem.
u V ogrskem parlamentu se še vedno razpravlja o rekrutih. Vsi go-gorniki že dva dni napadajo „veleiz-dajalca" posi. Manin, ker je protestiral proti madžarizaciji ogrskih nemadžar-skih polkov. Grof Bathyanyi je izjavil, da je namen Madžarov doseči popolno neodvisnost ogrske armade, katera bo morala biti na Ogrskem madžarska. Vsi govorniki očitajo posi. Mania, da nastopa v imenu dunajske vlade in v smislu g. Thun a, ki je v istem smislu govoril v avstrijskem parlamentu. Madžari bodo pa s takimi ljudmi, kakor je posi. Manin, postopali tako kakor zaslužijo t. j. kot z veleizdajalci. Ministerski predsednik Wekerle je v svojem govora izjavil, da je sprejetje zakona o rekrutih v sedanjih razmerah vsekako potrebno. (S tem je namignil na nevarnost vojske s Srbijo.) S konsekventno politiko in dejanji se bodemo uprli težnjam, ka-koršne je zagovarjal posi. Manin. Prisiljen sem s tega mesta označiti govor
posi. Mania kot predrzen napad na Ogrsko. V nadaljnih izvajnjih se zgraža ministerski predsednik nad tem, da bi se kdo predrznil smatrati nema-džarske jezike za ravnopravne z madžarskim. Vlada je poskusila spraviti se z narodnostimi, v kolikor je to mogoče s temeljno idejo madžarske narodne države. Pri tej spravi pa ne bodo ti gospodje igrali nikake uloge. Tako govori načelnik ogrske vlade!
d Hujskanje zoper Srbijo v nemških listih noče prenehati. Gospoda bi hotela na vsak način vojsko, čeprav le predobro ve, da bi nam to ne prineslo druzega nego troške, neizmerne zgube na zdravju, človeških življenjih in denarju. „Bohemia" piše, da ako Srbija ne vstavi oboroževanja in diplo-matičnega hujskanja, da bo moralo že v kratkem priti do tega, kar je neizogibno t. j. do vojske. In vendar bi se dalo to vprašanje mirnim potom rešiti, kajti srbski narod v celoti si želi mirne rešitve in ne vojske.
u Papež je dal frančiškanom v Bosni in Hercegovini na znanje, da jim prepoveduje, da bi prevzeli kak poslanski mandat v bodočem deželnem zboru.
Štajerske novice.
v Glavna mlekarna v Celjn se
je ustanovila včeraj 18. tm. v Celju. Novo podjetje obeta postati za ves okraj največje važnosti. Ta zadruga temelji na sledečem načrtu: Po celem okraju se osnujejo male krajevne mlekarne, katerih naloga bo, zbirati mleko v svojem ožjem okolišu in ga dopošiljati „Glavni mlekarni v Celjn". Slednja ima skrbeti za vnovčenje in sicer v prvi vrsti s prodajo svežega mleka. Kar bi se ga tem potom ne moglo razpečati, predela se v surovo maslo. Nekaj teh krajevnih mlekarn je ustanovljenih, nekaj pa že pripravljenih. Deleži glavne mlekarne so po 50 K in 10 K, visokost pristopnine bo določilo načelstvo. Zaveza je desetkratna. Kot člani oziroma članice lahko pristopijo v prvi vrsti krajevne mlekarne in posamezni posestniki, nadalje pa tudi razne druge pravne osebe, ki se morejo vezati 3 pogodbami. Tu bi bilo osobito želeti, da pristopijo razni denarni zavodi, pa tudi druge kmetijske zadruge in pomagajo s tem mlado podjetje, ki potrebuje ravno v začetku večji kapital, utrditi. Prvo načelstvo se je sestavilo sledeče: ravnatelj dr. Anton Božič, posestnik v Celju, namestnik Miloš Stibler, zadružni potovalni učitelj v Celju. Udje načelstva: Josip Drofenik, posestnik v Št. Jurju ob Juž. žel., Miha Jošt, veleposestnik v Gotovljah, Martin Ocvirk, posestnik v Pirešici, Valentin Samec, posestnik v Rantolali in Franc Vuga, posestnik na Grobelnem.
Nadzorstvo se je sestavilo sledeče: predsednik Fran Goričan, posestnik v Višnjivasi pri Vojniku, namestnik Miloš Levstik, učitelj in posestnik v Celju. Udje nadzorstva: Baron Warsberg, grajščak v Šmartnem na Paki, Janez Goričnik, župan in posestnik v Šmartnem na Paki, Šribar Alojz, posestnik v Št. Petru v Savinjski dolini, Antloga Andrej, posestnik v Gotovljah, Steiner Vinko, posestnik na Gorici, Krajnc Davorin, posestnik v Galiciji, Mahne Anton, posestnik v Trnovljah, Brezov-nik Anton, posestnik v Vojniku, Kveder Kari, učitelj v Št Jurju ob juž. žel., Mastuak Anton, posestnik in župan v Dramljah, Palir Janez, posestnik v Grobelnem in Štor Anton, posestnik ter lončar na Ponkvi ob J. ž.
v G. drž. poslanec Roblek je že v „Nar. Dn." razložil, zakaj so letos bmeljske cene tako slabe. Spis je zares strokovnjašk in ga priporočemo gg.
urednikom pri „SI. Gosp.", osobito g. dr. Korošcu, ki svoj čas ni prav ničesar storil v drž. zboru, ko se je koval provenijenčni zakon, zato ker ni ničesar o stvari raznmel. G. dr/Korošec, saj se še spominjate, kake „debele" ste govorili na žalskem shodn? Mi želimo klerikalcem in pa vsem Slovencem, da bi imeli tako delavne, odločne in poštene može za poslance kakor je g. Roblek katerega vsakdo spoštuje in ljubi, kdor ga pozna. Zato mu tako pisarenje „Slov. Gosp." ne more škodovati.
v Predavanja, ki bi se imelo vršiti danes zvečer v čitalnični sobi celjsk. „Nar. Doma", ne bode, ker ni g. potov, učitelja J. Prekoršeka zaradi poklicnih dolžnosti v Celju.
u Postaja Triglav leta 2000. K tej na pustno nedeljo se vršeči maška-radi celjskega „Sokola" so v izredno velikem številu naznanili svojo udeležbo bratje Čehi. Njim na čast se bo radi tega plesala vrh Triglava tudi češka „Beseda", kar s tem naznanjamo vsem slovenskim udeležencem!
v Nemško društvo za oskrbo in varstvo zanemarjene mladine se je po poročila tukajšnj. nemšk. lista ustanovilo minulo soboto. Kakor je omenil župan Jabornegg, šteje društvo 70 ČL iu baje že nekaj ustanovnikov. Kak duh veje v tem društvu, kažejo heil* klici, ko je župan povdarjal, da bo društvo potem mestne sirotišnice skrbelo za nemški obrtniški naraščaj v mestu. Okr. sodnik dr. Kočevar pL Kondenheim je kot zastopnik celjsk. sodišča v „toplih besedah" pozdravil društvo, ki se je tako lepo začelo ...
v V gornjegrajski kraj nI šoL svet je občina trg Gornji grad ▼ svoji seji v nedeljo, dne 14. tm. izvolila g. Josipa Prislana in g. Ignacija Rupa. Oba sta moža na svojem mesta in vrla naprednjaka. Dosedaj sta te dve mesti zavzemala g. Matek in gosp. Krajnc Matija.
v V Gornjem grada se bo vršila, kakor smo že poročali, v soboto dne 20. tm. maškarada v čitalniški dvorani. Pričakuje se tudi okoličanov. Iz trga samega bo menda dosti mask, ker kakor je naš poročevalec zvedel izza kn-lis, se gornjegrajske dame že pridno pripravljajo.
v „Zadreški učiteljski krožek" ima svoj tretji sestonek ▼ nedeljo dne, 7. sušca t 1. popoludne v Bočni. Na-tančneji vzpored še pride pravočasno. Danes le opozarjamo člane na to, da si v ta namen dotično nedeljo rezervirajo.
v Pri Gollobu pri Sv. Trojlei v SI. gor. se tarokira za „Südmark".To v vednost narodnim krogom pri Sv. Lenartu.
v Zblaznela je t Maribora 35 letna strojevodjeva žena Ana Ploj. Prepeljali so jo v Gradec.
v Svari se pred nakupom srečk od neke banke Merckelbach v Utrechtu. Agente je treba takoj naznaniti okr. glavarstvu ali orožništvu.
v Nastavljen je v Zg. Radgoni okrajni gozdar Fric Grill, seveda nem-škutar.
v Človekoljubni ptujski svet je
dovolil nemškemu dij. podpornemu društvu v Gradcu K 20'— „Siidmarki" (podpornemu društvu za lene nemšku-tarske obrtnike in dogospodarjene po* 8estnike) pa K 100 — podpore.
v Stroške vi. komisarja pri dra-meljskih volitvah v znesku okrog 22 kron bo plačal g. župnik Ogrizek, ker je sam poklical vi. komisarja. K nesreči pri volitvah še to smolo!
v Ozimina silno trpi vsled nestalnega vremena na južnem Ogrskem, Slovaškem in na južnem Nemškem. To ima za posledico močno napetost žitnih cen, zlasti pšenice, v Budimpešti
Umrla je na Vranskem 81 letna Frančiška Mosi, mati dnhovnikov bratov Musijev.
v 22 mest poštnih slug z začetno plačo 900 K razpisuje poštno ravna-ravnateljstvo za Štajersko in Koroško. Prošnje do 15. marca na poštno ravnateljstvo v Gradec.
u Učiteljski krožek pri Sv. Bar* bari v Hal. je sijajno uspel. Zbralo se je 32 tovarišic in tovarišev. Govor g. Pesek „Cesa nam je najbolj treba" bil z navdušenjem sprejet. Plesni venček je ob sviranju zvonkih tamburic trajal do ranega jutra. Da je prireditev tako dobro uspela, gre pred vsem hvala domačen* učiteljstvu na okinčanju gostilniških prostorov in obitelji Korenja-kovi, ki je skrbela za ceno, izvrstno postrežbo.
u Iz Ormoža. Sirotinsko društvo. V začetku tega leta je pristopila, kakor se je že poročalo, ormoška posojilnica k našemu sirotinskemu društvu kot ustanovnica s 100 K. Njej se sledila tudi okrajna posojilnica v Ormažu, ki je naklonila omenjenemu društvu velikodušen dar po 50 K.
a Iz Ljutomera poroča nekdo „81. G.", da „si bodo Slovenci nemško ljubezen dobro zapomnili." Nemci so imeli namreč zadnjo soboto v Ljutomeru ples, h kateremu so demonstrativno povabili godbo pešpolka št. 27. iz Ljubljane. V zahvalo onim pristašem „Km. zveze", ki so z Nemci v Ijntom. okr zastopu vred odklonili podporo za „Sokola". Kaj pomaga pisati po „Si. G.", a v resnici pa podpirati Nemce ?
d Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Tudi naš železninar Hanzek Slavič se je čutil dolžnega, kot oče nezak. otroka Janeza Kajnih, glasovati za nemško šolo. To je pa obrnil varuh temu otroku znani vrli narodni gostilničar ter župan g. Jurij Lešnik iz Radehove. G. Lešnik je trdil z vso pravico, da mora biti fant 81ovenec. Razburilo je to ultra-uemškega (?) Slaviča tako, da se je jeze takoj napotil k sodišču in tam predlagal novega nemškega varuha.
d Postajališče Stranje—Polenca na rogaški lokalni železnici. Svoj čas je dežela dovolila to postajo med Šmarjem in Mestinjem, ki bi naj bila le koliba kakor n. pr. v Št. Vidu, a bi si jo moral okraj postaviti sam. Okrajni odbor je že dovolil občinam nekaj sto kron podpore, vendar grozi stvar zaspati, ker ni človeka, da bi jo vzel zopet v roke. Odkar je umrl g. nadučitelj Strmšek, se nam zdi, da je šlo to vprašanje z njim v grob. Postajališče bi izborno služilo občinam Sv. Peter na M. s., Pristova, Sv. Ema, Zi-bika, Podčetrtek itd., kajti do Mestinja se mora iti cele pol ure za železnico. In zakaj bi se tudi s stvarjo čakalo, ako je že dovoljena?
d Poglavar vnzenišklh razgrajačev znani Mettinger je bil pred kratkim obsojen na osem dni zapora, ker je jeseni streljal na svojega tekmeca in svojo ljubico, ki je slučajno žena drugega poglavarja razgrajačev, Germutha. Dolgo so cincali in cincali. da bi bil oproščen; pa vse ni nič pomagalo. Nazadnje bo le moral sedeti, kar bode gotovo dobro delo njemu in prijatelju Germuthu. Oba se bosta malo odpočila tiste dni. Saj sta gotovo le trudna od vednega „heilanja" in tuljenja nad Slovenci, kateri niso pred njima varni niti v gostilni. Germuth je ie čisto shujšal pri tem napornem delu. Stoparja pa še drži menda njegova ljubezen pokonci in obilne — tožbe.
v Glede „cenejših" setvin se z mariborsko „Stražo" pomenimo, ko dobimo original dotičnega oklica v roke. Tedaj se bodemo tudi prijateljski pogovorili o .časnikarskih lopovščinah".
v Kdo je liberalec in kdo kle rikalec? Prijatelj našega lista nam je pripovedoval tole srčkano zgodbico: Mlada, a zelo živahna in pametna hčerkica pride nekega dne nenadoma k očetu, znanemu gospodu, in ga vpraša „Ata, kaj si pa ti ? Ali si liberalec ali si klerikalec?" Oče jo je nekaj časa ves osupel gledal, potem pa njo v šali vprašal: „Kaj si pa ti?" „No, jaz sem liberalka." „Le povej, kdo si ti!" „! veda liberalec". Tisti hip stopi v sobo znan spodnješt. politik, katerega je mala „liberalka" tudi takoj prijela za njegovo politično prepričanje. Tako od ločno vprašanje iz ust ljubkega dekle tea pa je tega politika spravilo v hudo zadrego. Iz te mu je pomagal oče, ka> teri je vprašal hčerko: „Kaj si pa ti pravzaprav misliš, kdo je liberalec in kdo klerikalec?" „Tisti, ki kaj da, je liberalec, kdor pa samo za svoj žep skrbi, je klerikalec," je bil prompten odgovor. Dekletce je namreč slišalo, da so pri neki zbirki darovali za Ciril-Metodovo družbo samo liberalci, klerikalci so pa imeli svoje polne žepe za prte; napravilo si je lastno, ne ravno napačno sodbo o liberalcih in kleri kalcih..
v Psovke „Slov. Gospodarja".
V včerašnji številki „Slov. Gosp." či-tamo te-le srčne izlive spodnještaj duhovščine: „liberalni stekliši", „liberalni hujskači", „liberalni lažnjivci", „satansko hujskanje liberalcev", „narodni izdajalci" (smo narodnjaki zato, ker se nismo iz celega Sp. Štajerja v posebnih vlakih pripeljali na neko veselico v Št. Ilj), „hinavščina liber. stranke", „nesramen lažnik in obrekovalec", „liberalni škrici v Celju" itd. itd. Naši duhovniki so zares izobrazbe in pa temeljitega pouka o dostojnosti potrebni. Naši kmetje pa že vedo sami, da brani oni, kateri tako psuje, — slabo stvar.
v Drobne novice. Umrl je pri Sv Antonu v SI. gor. 86 letni J. Čeh. Bil je naroden mož. — Podirajoči se hrast je ubil v Dragučovi pri Sv. Marjeti ob Pesnici delavca Janeza Brega. — V Sp. Gašteraju se vrše obč. volitve dne 26. febr. Hočejo vreči sedanjega šta-jercij. župana — V SI. Bistrici je imel minulo nedeljo posi Pišek shod. Volilci so mu izrekli zaupanje. Bili so veči noma Laporjani in Črešnjevčani. — Poročil se je ormoški trgovec Kuharič z gospdč. Mimico Stanjko iz Ljutomera dne 17. febr. Bilo srečno! — Umrl je pri Sv. Križu tik Slatine 90 letni fin nadpaznik v pok. Janez Sinkovič.
v Ali bo vojska? Naši bralci se spominjajo, da smo pisali o izvanrednO visokih zahtevah vlade za vojaške priprave. Povsod se sliši: na spomlad, v petih, šestih tednih bo vojska. Položaj je sedaj tudi v resnici potem: stotisoč mož avstrijske vojske stoji v Bosni in Hercegovini in tvori veliko financi-jalno breme za našo državo. Kaj čnda, če postajajo pri nas ljudje nervozni in zahtevajo, da se naj stvar vendar že uredi, bodisi na tak ali drug način. V Srbiji pa po vseh listih vendar tudi nekoliko preveč izzivajo. Članki, kakor si je jednega privoščil „Mali žurnal" v Belgradu, kjer se nas imenuje za-strupljevalce in morilce, morajo na Dunaju povzročiti hndo kri. Nekateri listi že prinašajo senzacijska poročila: da so v P. Varadinu njeli nekega srbskega nadporočnika naše armade, ko je hotel v zrak spustiti skladišče smodnika in streljiva v petrovaradinski trdnjavi. Častnika so baje transportirali v Za-ereb. (Današnji zagrebški listi ne vedo nič o tem. Op. ur.)
Iz Kotora se poroča, da je baje črnogorski knez Nikola v spremstvu princa Danila inspiciral južno dalmatinsko obalo. Dejstvo je, da so v Dubrovniku ujeli dva višja črnogorska častnika, ju spravili v Kotor in od
ondot čez mejo. — Hujska se preveč po židovskih listih na Dunaju, huj-skajo preveč nekateri ljudje v Belgradu. Kakšne koristi bi imeli od vojske mi, kakšne Srbija? Zato bi bil že čas, da bi ustavili pametni ljudje hujskanje na obeh straneh in bi se začela mirna pogajanja med Avstrijo in Srbijo. Pa zdi se nam, da bodo brezvestni hujskači in pa brezvestni židovski in klerikalni listi gnali stvar do skrajnosti iu da bo prišlo do vojske. Kaj so mar gotove sorte ljudem zgube na narodnem premoženju in življenju? Kakor stoje stvari, je ndjbrž pričakovati mobilizacijo tretjega kora.
Obletnice danes 19. febr.: 1473 rojen Nikalaj Kopernik v Tornu. 1745 rojen fizik Volta. — 1847 rojen slov. pesnik J. Cimperman.
d V Solkanu pri Gorici je 18.
t. m. ponoči pogorela hiša krčmarja Miljavra.
d V Opatiji ustanove Nemci drugo nemško banko.
Primorske novice.
d Kanonik dirigent. V tržaškem mestnem gledališču je 15. t. m. dirigiral svojo skladbo „Janez Krstnik" kanonik Fino.
d Za „zalego nazionale" so pobirale v Kopru minoli pondeljek gospodične iz ,odličnih' italjanskih rodbin. Značilno je, da so potrkale na vrata in žepe tudi vseh sicer zaničevanih Slovanov, seveda brez uspeha. Pa za laško predrznost je postopanje značilno.
d V Trstu se naseli nov zdravnik g. dr. Leopold Mraček.
d Slovensko glasbeno društvo osnujejo v Trstu. Priprave so skoro izvršene. Prepričani smo, da bo društvo mnogo pripomoglo k vsestranskemu napredku tržaških Slovencev.
d Silna burja je zadnje dneve v Tistu. Pred 2 dnevoma je dosegla največjo hitrost 107 km v uri. Dela na kopnem in na morju veliko škodo. Pripetilo se je že veliko nesreč.
d Glede rešitve riemanjskega vprašanja piše „Hrv. Korespondenca", da se je državnemu poslancn dr. Matkn Laginji, kakor zastopniku Ricmanjcev in Ložanov, posrečilo doseči v riemanj-skem vprašanju sporazum med pristojnimi oblastmi in da je smatrati rie-manjsko vprašanje za rešeno. Sporazum temelji na teh le načelih: Za Ricmanje in Log se nemudoma ustanovi samostojna župnija. H kongrui letnih 1400 kron prispeva cerkev 315 K, ostanek trpi verski zaklad; župljanov ne zadene nikakoršno breme. Župnika bodo volili vsi župljani, ki imajo občinsko volilno pravico. — Cerkvena občina postane župni patron z vsemi pravicami in dolžnostmi za bodočnost. Za popravo cerkve in župnišča potrebnih 10.000 kron plača verski zaklad. Cerkveni obred je latinski. Na podlagi tega načela bo ordinarij (škof) v smislu dotičnih predpisov rimske kurije'uredil rabo slovenščine v cerkvi.
d Slovenski knjigovez Ant. Re-penšek se je nastanil v Trstu v nlici Cecilia št. 9.
d V Trstu se je hotel v gostilni ustreliti neki kotlarski pomočnik Visjak, pa so mu drugi gostje to preprečili.
d V Goriel se je poročil trgovec J. Kerševani z geo Škerjančevo.
d Tržaški mestni svet je v svoji seji 17. t. m. sklenil, da se tržaške vojašnice premeste na primerne prostore v Rocol, kar bo stalo okoli 7 miljonov kron. Sedajni vojaški prostori se razparcelirajo. Sprejela se je rezo-lucija, naj se justična palača začne čimprej zidati.
d Okr. glavarstvo v Tolminu je razveljavilo sklep občine Livek z dne 2. dee. 1. 1., da se imajo vse vaške table v občini popraviti s samoslovenskim besedilom. Daleč smo prišli v naši „pravični" Avstriji. Vlada si lasti pravice, ki jih imajo po postavah občine.
Kranjske novice.
d I. veliki ples narodnega delavstva v Ljubljani se vrši v soboto dne 20. svečana t. 1. v zgornjih prostorih „Narodnega doma". Sodeluje „Slovenska Filharmonija". Vstopnina za osebo 1 K, v predprodaji 80 vin. Člani so vstopnine prosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Obleka navadna.
b Ravnatelj nemškega gledališča Wolf v Ljubljani je brez vzroka odpustil pevca Leserja. Pri obravnavi, ki se je vršila tozadevno pred par tedni, so prišle gnile razmere pri nemškem gledališču in nečuveno postopanje ravnatelja Wolfa proti igralcem na dan. Sedaj je sodnija razglasila pismeno razsodbo, da se Wolf obsoja, da mora plačati neopravičeno odpuščenemu tajnikn po odbitku predplačil vse zapadle mesečne gaže ter povrniti vse narasle pravdne stroške.
d V Mokronogu sta praznovala trgovec Jos. Šinelj in njegova soproga Rozalija nedavno srebrno poroko.
d V Vrbovem pri Ilirski Bistrici je umrl Jožef Logar, bivši večletni župan občine Jablanica.
d V Šmartnem pri Litiji je imel minolo nedeljo deželni odbornik dr. Lampe shod, na katerem je dejal med drugim: „Če bi se učiteljem izboljšala plača tako kakor zahtevajo liberalni nčitelji, ki proti starostnemu zavarovanju hujskajo, bi znsšalo primeroma toliko, kolikor bi plačevalo naše ljudstvo za se, da bi bili vsi kmetje in hlapci zavarovani za starost, onemoglost in bolezen". — To se pravi z drugimi besedami: Ne damo nič za izboljšanje učiteljskega položaja !
Po svetu.
v Močan potres se je čutil 16. tm. v Bolgariji in tudi na Ogrskem.
v Nemška državna banka je znižala diskont na 31/270i obresti na lombarde na 4V2%-
v Veliko čebelarske razstavo priredi nemško čebelarsko osrednje društvo za Češko dne 8., 9., in 10. avgusta t. L v Pragi.
v Nadvojvoda Peter Ferdinand, do-
zdaj polkovnik pri pešpolku 59 v Sol-nogradu, prevzame poveljstvo 82. pešpolka na Dunaju.
v Umrl je 17. tm. baron Ferdinand Madarassy Beck, bivši predsednik in glavni ravnatelj ogrske hipotečne banke.
b Obolel je znani raziskovalec malarije profesor B. Grassi tako nevarno, da je malo npanje na ozdravljenje.
b Učne zavode „Svobodne iole" na Dunaju je, kakor smo poročali, dal zapreti krajni šolski svet. Namestništvo je odredbo razveljavilo.
b 5000 dinarjev za žrtve potresne katastrofe v Italiji je daroval srbski kralj Peter o priliki dobrodelnega koncerta.
b Cesar je sprejel včeraj depu-tacijo, ki mu je izročila poklonstveno pismo kmetijskih korporacij vseh kro* novin.
b Policija v Rimu je pozvala ruskega pesnika Gorkega, zoper katerega je izdala ruska vlada zaporno povelje, naj zapusti Italijo.
b 8 planinskih hIS je odnesel sneženi plaz pri Kelchsau na Tirolskem.
b Nove bojne ladje v Ameriki. Senat v Washingtonu je dovolil kredit za gradnjo novih bojnih ladij v obsega 26.000 ton.
v Požar v petrotejnih jamah je nastal zopet, kakor se poroča iz Bory-slava, v Tuštanovicah. Vendar se je posrečilo ogenj udušiti.
v Tridnevni silni vihar je skoro popolnoma opustošil otok Novo Kaledonijo v Vel. Oceanu.
Najnovejša brzojavna in teiefonična poročila.
Priznanje kraljevine Bulgarije.
b Zofija, 19. febr. (Brz. „Nar.Dn.") Kakor se tukaj čuje, se je vladi naznanilo, da so priznale velevlasti Rusija, Francoska in Angleška kraljevino bul-garsko. Priznanje drugih velevlasti je zagotovljeno.
Preganjanje čeških nar. socijalistov.
Praga, 19. febr. (Brz. „Nar. Dn.") Zaslišanje nar. socij. poslancev in urednikov v njihovi zadevi je trajalo včeraj cel popoldan. Klofačn, ki je hotel potovati, v Rusijo, se je „namignilo", da je njegova navzočnost v Pragi neobhodno potrebna. Danes se zasliševanje nadaljuje.
Plzno, 19. febr. (Brz. „Nar. Dn.") Tukajšnje okrožno sodišče je začelo sodno preiskavo proti posi, Freslu zaradi več „zločinov." Preiskavo vodi sodnik Novak, ki je včeraj zaslišal Fresia. Sodišče toži Fresia zaradi raz-žaljenja veličanstva, javne nasilnosti in ščuvanja k nepokorščini. Večino teh zločinov je baje Fresi zakrivil pri neki gledališki predstavi.
Dogodki v Srbiji.
b Belgrad, 19. febr. (Brzoj. „Nar. Dn.") Danes bode najbrž podalo Velimi-rovičevo ministerstvo demisijo. Sestava novega kabineta se bo poverila staro-radikalcu, znanemu bojevniku z Avstrijo, Pasién.
Nesreča v Durhamn.
b London, 19. febr. (Brz. „Nar. D.") Doslej so rešili 34 živih rudarjev, kateri so pa vsled prestanega strahu popolnoma potrti. Ostalih 150 so pa našli večinoma že mrtvih. Mrliči so strašno ožgani.
Jta pustno nedeljo Vsi na vcliKo soHolsHo tna^arado 4 ccljstytn Jlarodnetn dottiti.
Dopisi.
v Iz Hrastnika nam pišejo: Zdaj torej je prišel trenutek, ko hočejo hrastniški nemškutarji, na čelu jim trojica „direktorjev", ogromne stroške, ki so jih naredili z zidanjem nemške šole, zvaliti na rame trboveljske, dol-ske in krištofske občine; hočejo, da plačajo omenjene tri občine še eno šolsko poslopje, katerih vzdržujejo skupno že sedaj 12 s približno 50 razredi. In toliko novih stroškov naj prevzamejo občine za par steklarskih otrok, ki so od danes do jutri tu in ki spadajo najmanj v nemško šolo. ker so večidel Hrvatje in Slovenci! Res obiskuje nemško šelo tndi nekaj rudarskih otrok in precej onih iz kemične tovarne, a ti so večjidel prisiljeni. Oni dan, k / so bili klicani starši otrok nemške šole, da izjavijo g. glavarju, ali so za nemško javno šolo ali ne, so seveda vsi dejali da so (nihče od njih ne plačuje davka, torej jim je lahko govoriti!) in rekli tudi, da pripadajo nemški narodnosti. Nam se zdi, da je bila oblast (v osebi gosp. barona MUllerja) naravnost nalagana, in da bi se moralo zoper te lažnjivce, v prvi vrsti pa seveda zoper njih za-peljivce sodnijsko postopati. Kazniv je pa na vsak način tudi tisti gospod direktor, ki je ukazal (med drugim) nekemu pazniku, ki je prišel na delo, da se naj gre v šolo izjavit. Da se je tu moral izjaviti za nemško javno šolo, je umevno, saj je sedel poleg vsemogočni Amer. Polivamo županstva Dol, Krištof in Trbovje, naj čuvajo interese
svojih občanov davkoplačevalcev, da ne bodo imeli nepotrebnih stroškov, ki so jih zakrivili prismojeni fabriški pisači, kateri so se — mimogrede omenjeno — naučili nemščine v slovenski šoli! Spominjamo se namreč, da je dejal e(Un teh mlečnozobih pisačev v času, ko ni nihče od staršev mislil na kako drugo šolo, tole: Ne bo dve leti, pa bomo imeli v Hrastniku nemško šolo in nemškega župana! Nemško šolo so res dobili, ker „Šulferejn" se je dal dobro od njih nafarbati! Radovedni smo pa, ali se bodo dale tudi avstrijske šolske oblasti od teh ljudi nafarbati! Zanašamo se. da ne!
Tako „Slov. Narod". Dodatno se nam poroča še sledeče: Da so delodajalci nplivali s silo na podrejeno delavstvo, je gotovo. Zvedeli smo, da je Ammer celo „hausiral", da je dobil kalinov, ki so šli v boj za šolo, katero bi on sam videl najraje daleč daleč tam v „rajhu", kajti marsikatero težko urico mn napravlja. Znano nam je tndi, da je Kiiller (mati njegova blizn 80 let stara živi Še sedaj brez nemščine
v	Hrstniku!) nahrulil nekega tovarni-kega delavca (ime seveda na razpolago, kakor še več drngih, če bi bilo treba!), ki je izrekel pred gospodom glavarjem baronom Miillerjem, da je Slovenec, češ, zakaj ste rekli, da ste Slovenec! „Če sem pa Slovenec!" mu je mož odgovoril.
„Pa se je šlo za nemško šolo in
vi	bi morali reči, da ste Nemec.." je vpil na njega ..
In da ni nemška šola v Hrastniku prav nič potrebna, je znak pač tudi to, da obiskuje slovensko (pravzaprav slovensko-nemško!) šolo več otrok nemške narodnosti, „Ciril-Metodov" vrtec pa celo sin hudega slovenožrca Bruno Diermayerja.
K koncu pa prizadetim občinam še enkrat prav toplo priporočamo, da se z vsemi postavnimi sredstvi npro, da bi postala hrastniška šulfer. šola javno. V Trstn nam leta in 1 ta niso dovolili slovenskih šel, dasi je na tisoče slovenskih otrok in se v italijanskih šolah ne uči besedice v našem jeziku, v Hrastniku je pa javna šola, kjer je ponk na polovico nemški, da je ustreženo obema narodnostima! Ali poglejmo v Celje, Maribor, Gradec itd. itd., povsod zatiranje in le zatiranje našega jezika! Zakaj bi torej žrtvovali pri nas tujcem več nego pa domačinom?!
b Iz Gornjegagrada. V nedeljo, dne 14. t. m. je v tukajšnji šoli zborovalo okrajno, učiteljsko društvo. Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. Ivan Kelc. Pozdravil je k zborovanju došlega vodjo c. kr. politične ekspoziture g. dr. Lu-beca, ki je prevzel predavanje. Predsednik je nadalje povdarjal, da društvo prvokrat zboruje v novem lepem gor-njfgrajj-kem šolskem poslopju. Ta šola je kras gornjegrajskpga trga, ona je vzor vsem drugim. Nato je podal nekaj svojih misli in navodil v nadalnje delovanje učiteljstva.
Po prečitanju zapisnikov, dopisov, poročila o učiteljskih krožkih se je prešlo na najvažnejšo točko tega zborovanja. O zakonoznanstvu v ljudskih šolah je predaval gosp. dr. L u b e c. Zauimivo je bilo predavanje; kajti gosp. politični komisar je znan kot strokovnjak v zadevah svojega področja. Vedel je pa tndi spretno izločiti one postave, ki so najvažnejše za prebivalstvo »rornjegrajskega okraja. Iz lastne skušnje ve, da pridejo dan za dnevom kmetje k njemu, ko so se pregrešili zoper ta ali oni paragraf. Trdijo, da niso vedeli za dotično postavo. pa on jim ne more pomagati, ker nevednost pri postavah ne opravičuje. Taki slučaji, ki so pa prepogosti, so ga dovedli do tega, da se je odločil predavati pri učiteljskem društvu, kajti ravno učiteljstvo pride dosti v dotiko s prebivalstvom, mu lahko to in ono razloži ter ga na ta način obvaruje nepotrebnih stroškov. V zadnjem šolskem letu se pa ima tudi v ljudskih šolah učence in nčenke poučiti o državljanskih dolžnostih in pravicah, tedaj tudi o postavah in tam se lahko tozadevno marsikaj omeni.
Za naš okraj je najvažnejša gozdna postava, pa tudi vodna je velike važnosti. Vodna postava je sicer precej težka in se lahko pride do pomot. Razložiti je tndi volilni zakon za državni
in deželni zbor ter za drnge korporacije kakor občinski in okrajni zastop, razne zadmge itd. Vedeti je treba, kaj je namen okrajnemu zastopu, zakaj se plačujejo davki in doklade. Glede vojaških postav je važno oglaševanje in odglaševanje, kedaj se mora tri leta služiti, kedaj se dado olajšave n. pr. prestavljenje v nadomestno rezervo, radi vojaške takse itd. Ne sme se preiti sanitetna postava. Ljudstvo mora biti prepričano, da je oglašanje nalezljivih bolezni potrebno. Namen tega je, da se bolezen ne razširi, ker bi se lahko drugače bolezen, bodisi pri ljudeh ali živalih, razširila po vsej občini, da, celo po celem okraju. Uboštvene zadeve, zavarovanje proti boleznim in nezgodam, obrtni red, postava v varstvo živali, poselski red, stavbena postava, društvena postava itd. — v vse to bi moral vsak, še tako navaden človek, imeti vpogled.
Omenili smo le ogrodje dr. Lu-bečevega predavanja. V skoro eno-urnem govoru je razmotrival vestno in zanimivo o drugače sicer suhoparnih paragrafih in postavah in ko je nehal, je od vseh navzočih zadonela po sobi burna pohvala.
Z besedami se mu je še zahvalil društveni predsednik in ga prosil, naj še večkrat blagovoli tuokrajno učiteljstvo razveseliti s kakim enakim predavanjem v korist prebivalstva.
Umesten je bil tudi Kocbekov predlog, da bi bilo dobro, ko bi se pri katerem prihodnjih zborovanj praktično pokazalo, kako se ta tvarina obravnava v šoli. G. vodja c. kr. politične ekspoziture v Mozirju nam je podal vsebino teoretično, sedaj pa naj pride praktična stran.
Ker je bilo prvo predavanje bolj obširno, ni bilo več časa za drugo o šolstvu v Švici. G. Šijanec bo pri prihodnjem zborovanju razpravljal o
tem.
Nato se je izvolil socijalni odsek „Gornjegrajskega učiteljskega društva". Izvoljeni so: gospici Ježovnik in Vole, gg. Kocbek, Kranjc in Žemljic mlajši. Kedaj in kje se vrši prihodnje zborovanje, se prepusti odboru, ozir. pred-sedništvn. Nato je zaključil predsednik zborovanje. Po zborovanju so si na-vzočniki ogledali uredbe nove gornje-grajske šole, zlasti je ngajala lepa zbirka učil v konferenčni sobi in šo-larska kuhinja v kleti.	—c.
Tržne cene.
18. februarja.
Kava: San tos Good Average za mare 34'—, za maj 34'—, za september 32*25, za december 31'75 Tendenca, mirna.
Prodnktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 30*40, moka za prihodnji mesec 30 70, moka za mare — junij 30'75, moka za maj — avgust 31'25, pšenica za tekoči mesec 23'05, pšenica za prihodnji mesec 23*38, pšenica za mare — junij 23 70, pšenica za maj — avgust 23'75, rž za tekoči mesec 16'60, rž za prihodnji mesec 16'60, rž za mare — jnnij 16'65 rž za maj — avgust 16*75.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 22*70, za oktober — december K 2180. Tendenca stalna.
Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 283/4 do 295/g, za v dobavi K 291/2 do 30'/4- Tendenca slaba.
g: jforočajt« ,Jfar. DneVniK'! Kjer eden ne zmore naročnine, najsi ga naroči Več sHttpaj! 55
Budimpešta, 18. febr. Pšenica za april 13*24, pšenica za maj 1815, pšenica za oktober K 11'33. rž za april K 10*53, rž za oktober K 9'53r oves za april K 8*78, oves za oktober K —'—, kornza za maj K 7'45, ogr-ščica za avgust K 14*15. — Promet 12.000 met. st.
Budimpešta, 15. febr. Svi -njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 139 do 140 vin, mlade, srednje 139 do 140 vin., mlade, lahke 139 do 140 vin.; zaloga 19.488 kom.
Svinjska mast 143*—. namizna stonina 118'—.
Tedenski živinski sejem v Gradcu. 18. febr.: Na sejm se je prignalo 1020 glav (430 volov, 120 bikov, 375 krav in 100 telet) Cene splošno neizpre-menjene. Cene so bile: Pitani voli 37—41 kron (izjemna cena 44 K), napol pitani voli 32—36 K, suhi voli 28—31 K. voli za pitanje 27—32 K; pitane krave 25—31 K, napol pitane krave 20—24 K, suhe krave 12—17 K, biki 27—36 K, mlade krave dojnice (do 4. teleta) 87 do 31 K, starše dojnice 23—25 K, teine krave 22—25 K. (Vse cene so za 50 kg žive teže.)
Društvene vesti.
b Telovadno društvo „Sokol" v Brežicah priredi na pnstno nedeljo, dne 21. svečana t. 1. v veliki dvorani „Narodnega doma" pnstni večer z igro, plesom in različnimi šaljivimi prizori. Maske dobrodošle! Vstopnina za osebo 40 v. Začetek ob 8. nri zvečer.
b Podravske podružnice „SI. plan. društva" občni zbor se bo vršil 28. t. tn. ob 3., oziroma 4. uri popoldne v gostilni gosp. Jožefa Mnleja v Rušah po običajnem dnevnem redu.
Učenec
iz boljše hiše se sprejme takoj v trgovini
Cokiin in Radanovič
v Krškem. m 3-1
v trgovino z mešanim blagom sprejme takoj tvrdka
E. RainMen, Rajhenbnrg.
123 5-1
Hiša z vrtom in njivo
V:
se takoj proda. Lepo mesto za obrtnika. (,b jezikovni' meji! — Pogoje in kjaj pove upravništvo „Narod. Dnevnika".
3-2
Dne 21. t. m.
pri Sevčnikarju na Lavi domača plesna veselica. — Vstopnina 30 v.
Vabite se v obilnem Številu,
da se p«tem razveselite
ker dobro Kapljico dobite.	2-1
r • . n	•_ . '
Plača se za enkratno objavo............... •	®® *,n*
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...........50 „
Če znaša oglàs več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
daljno vrsto.................. • • • •	».
Oglase v „Malem oglasniku"-se plačuje vnaprej (tndi v	znamkah)-
Na vprašanja, tičoča se oelasov, odgovarjamo le, če je priložena	vprašanju znàmka ali dopisnica za odgovor.
UpravniStvo „Narodnega Dnevnika".