Štev. 115.
V Trstu, ¥ ponedeljek 26. aprila 1915.
Izhaja vsak dan. tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Lredntevo: Ulic* Sv. FraačiSta AsiSkega 5t 20, L nadstr. — Val ćc^: a pošiljajo uredništvu i i ta. Ncfrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokepisi se ne vračajo. Irdi;!' t!j in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kcnsorcij rč _ _ T k . sl.arne ,tidinosti\ vpisane zadruge z -."-ur f-r 'n ym v Tr . t:Hca Sv. Frančiika Asiškega št. 20. 1/ t . ;n trre-i	in rprave štev. l!-57.
? irolnici zcafi: Za celo leto ......K 24- —
£a mi leta................. 12- —
za ................... • • . 6*—
t* r edeljsko izdajo za celo ieto.......5 20
ž z pel ...................2 60
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolon«
Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice zahvaic, poslanice, oglasi denarnih zavodov . ..............mm po 20 vin
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5.-
vsaka nadaijna vrsta............ . 2' —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnin? in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno lc
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — PoŠtnohranilnični račun št. 841.652
® V
miimiui luvlk*m uuac
Kh ostmi karpatski fronti posamezni topovski boji. Ha Poljskem in v Galiciji večinoma mir. - tla nemške-ruski fronti položaj neizpremenjen.
MMm nemiKi uspeh! pri 9pernu. Francoski psraz pri Com&resu. M ftm in ffozglo tupofam Doji. - RusKi napad na Bospor.
Z svstfljsHo-fusiieša bojištu
D L.NAJ. 25. <Kor.) L radno se objavlja: 25. aprila opeldM.
Na karpatski fronti je bil v dolini Ora-we izvojevan nov uspeh. Po večdnevnih, z veliko trdovratnostio izvedenih saper-skih napauih. so izvojevale včeraj nase čete višino Ostry južno od Koziowe. Istočasno se je sosednjim nemškim četam ob in zapadno ob cesti posrečilo pridobiti na prostoru. Skupno je bik) ujetih 652 Rusov.
Z osvojitvijo višine Ostry in z osvojitvijo grebena Zvvinina začetkom aprila, je pregnan sovražnik sedaj od zveznih čet iz vseh, že več mesecev trdovratno branjenih postojank na obeh straneh doline Orawe.
Na ostalih oddelkih karpatske fronte posamezni topovski boji.
Na Poljskem in v Galiciji večinoma mir.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
Avstro - Ogrske odporna stta.
DUNAJ, 26. (Kor.) »Sonn- und Mon-tagszeitung piše:
Od obeh centralnih vlasti je Nemčija brezpogojno močni. Avstro - Ogrska sla-beji faktor, ali tudi to šibkost treba presojati trezno. Notranji sklad narodov v dvojni monarhiji, da jc veliko močneji, nego se je mislilo doslej, pa tudi Ogrska ima interes na tem. da se trdno drži Avstrije. Kaj naj tudi doseže kot samostojna država z 22 milijoni prebivalcev sredi mogočnih slovanskih, nemških in latinskih narodov ? Avstro - Ogrska je brez dvoma med vsemi vojskujočimi državami najbolj oslabljena. Pa je bil tudi cilj vseh nje sovražnikov. katerih vsak bi jej hotel odvzeti del njenega ozemlja. Vendar sta Nemčija in Avstro - Ogrska militarično in politično tako trdno spojeni druga z drugo, da je ločitev izključena. Najprej treba, ako boste te dve vladi premagani, porušiti Avstro - Ogrsko. Ta naloga pa je neizmerno težavna in nevarna. (Iz »Corriere della Sera«, sporočeno »Kolnische Zei-tung« št. 404.)
Dokazi militarične moči, ki jih je podala monarhija v veleuspešnih bojih karpatske bitke, poživljajo vnovič v spomin nič vredne domneve, pod katerimi so razvneli vojno proti Avstro - Ogrski, po zarotnikih, ki bodo ne le pred zgodovino, ampak, kakor se nadejamo, tudi pred sodniki morali nositi odgovornost za strašno krivdo na preliti krvi, s katero so se obremenile države trosporazuma in njihovi soJrugi. Ali hrabrost posamičnih oddelkov čet iz vseh kronovin in plemen Avstrije in Ogrske, s katero so se ruski napadi odbili in se je naval ruskih vojsk zaustavil, in ne le militaričen, ampak tudi političen čin največjega pomena, ki se ga more preceniti še le tedaj, če se spominjamo, da so pred izbruhom vojne v Londonu. Parizu in Petrogradu računali z razpadom habsburške države kot z mrtvo gotovostjo. Kakor ovajajo zgornje pripombe v »Corrieru«. so morali sedaj ta račun popraviti. Vkljub tej izsiljeni izpravi ven-
P O D L 1 S T E K
GREŠNICE.
Roman. — Francoski spisal Xavi«r de Montepui
XVIII.
Nesreća.
Da bi im»gel stanovati skupaj s Pivoino, je Virgil zapustil svojo dotedanjo sobo in je v prvem nadstropju istega hotela najel dve drugi, ki ste bili z vrati zvezani med se boi.
Seveda je moral plačevati za to stanovanje še enkrat toliko, kakor za prejšnje, toda to malo zvišanje njegovih izdatkov
je bila le kaplja v morje.
Zdelo se je v resnici, kakor da ga je njegovo novo ljubavno razmerje omotilo in omamilo tako zelo, da ni vedel in videl čisto nič, kako po neumnem zapravlja denar.
Svojo rnesečnino dvesto frankov je vsakokrat že zapravil prvih osem dni in da ie mogel plačevati potrebščine ostalih tre:, te J nov v mesecu, se je zakopal čez glavo v dolgove.
dopoldanske ure je uporabljal vedno le za to, da je našel denarja. Postrežljivi in nevarni tovariši so mu preskrbeli kredit eri nekaterih oderuhih, tei ogabni golazni.
dar obrekovalci naše državne ekzistence nočejo odnehati, in če že ne gre več z bajkami o našem razpadu, pa si izmišljajo bajke o našem propadanju.
Seveda podpirajo času neprimerne izjave našega časopisja te obrekovalce v njih ostudnem delovanju. Vedno ponavljajoča se zagotovila tega časopisja, da mir ne more biti več daleč, da smo z vsakim dnem bližje miru. da se po devetmesečnem trajanju vojne more pač govoriti o bližanju miru, cenijo v sovražnem iozem-stvu kot dokumente o naši nujni potrebi miru in služijo v podkrepljenje sklepanja, da nam grozi, ali da je že nastopila naša inilitarična, financijelna in gospodarska onemoglost. Potem seveda se morejo črtati sodbe, kakršna je gori navedena, da je med vsemi vojskujočimi avstro - ogrska monarhija najbolj trpela. Ne koristi, da take izjave zavračamo z jezo in ogorčenjem; kajti jeza in ogorčenje nista ni-kaka argumenta, in kakor vse strasti, se dajata tudi lahko predmamljati. Će tudi nimamo talentov za mednarodno komedja-štvo, ki je sedaj postalo v Londonu. Parizu in Petrogradu v modo, nam bodo vendar ravno tam v slučaju izbruhov jeze in ogorčenja radi pripisovali te talente, in to že zato, da bi oslabili težo naših besed. Zato je bolje, da ne vodimo boja s strastmi, marveč z dejstvi. Storimo torej tako.
Kar se najprej tiče naše potrebe miru, naj onemu, ki mu ne zadošča oficijelna izjava o ničnosti vseh teh govoric, služi kom pleks vseh novih oboroževalnih zakonov, ki jih ravnokar razpravljajo v ogrskem državnem zboru. V zvezi z dejstvom, da je pred kratkim zopet odšio veliko število novoizvežbanih na bojišče, ter da so se v prostore za nastanjenja in vežbanje, izpraznjene od 15. aprila, namestili novi vpoklicanci, ki se še s 15. majem izdatno pomnože, sc nam nameravano prebiranje osemnajstletnih in razširjene črnovojniške dolžnosti na letnike do petdesetega leta kaže kot odredba, katero številni uspeh na razpoložljivem moštvu utegne nadkri-liti celo visoka stavljena pričakovanja.
Vzpričo dejstev se pač gotovo ne more govoriti o kakem oslabljenju militarične odporne in ofenzivne sile monarhije. Te odredbe za izpopolnjenje vojske so pre-računjene za dolgo dobo vojne, kakor tudi dokazujete zagotovili obeh ministrskih predsednikov, da se vpoklic starejih letnikov gotovo ne nameruje poprej, nego po končani žetvi, torej na jesen. Temu nasprotno pa treba opozoriti na dejstvo, da se na Francoskem sedemnajstletni že sedaj uvrščajo ter da se toliko na Francoskem, kolikor v Rusiji peddesetletni že dlje časa bore na fronti.
Kako pa stoji s financijelno zmožnostjo monarhije? Tudi na to vprašanje je najbolje odgovarjati z dejstvi. Avstro-ogr-ska država nima nikake obveznosti dolga za vojne izdatke napram notni banki. Naj se primerja ta okolnost z milijardskim zadolženjem francoske države napram Banque de France. Avstro - Ogrska pa ie tudi med vojno poplačala neki inozemski doig. Dne 1. januvarja 1915 dospeli drugi obrok amerikanskih dolarskih zakladnih listov se je promptno povrnil. Inozemski finančni krogi so šli preko tega molče, do-čim je to vendar znak zdrave finančne
ki bi jo po našem mnenju moral zakon kaznovati prav tako strogo ali pa še strožje kot tatove po poklicu, kajti tatovi u-kradejo le denarnico, oderuhi pa uničujejo svoje žrtve za vso bodočnost.
Virgil se je oprijel teh pijavk z obema rokama. Imel je vedno pri sebi kolekovan papir in jc podpisaval menico za menico, kjer se mu je le nudila priložnost, ne da bi pomislil, da so se zapadni roki bližali nezadržljivo.
Pivoinina izredna lepota je ugajala prav tako njegovi ničemurnosti kakor njegovi ljubezni. Bila je zanj kakor nekak dragi kamen, ki ga je hotel vdelati kolikor mogoče lepo, da bi drugi še tembolj občudovali njegov blesteči sijaj in ga zavidali zanj. Zato jej je venomer dajal nove obleke, nove klobuke, nove šale in druge dragocene stvari, ki jih potrebuje lepa deklica za svoj lišp.
Trgovci, ki so vedeli, da ima Virgil imo-vite starše, so mu radovoljno dobavljali svoje blago na račun, seveda z namenom, da s« dajo, ko pride čas, za to plačati bogate obresti.
Ni nam treba dostavljati, da Virgil nič več ni prestopil praga vseučilišča, da bi poslušal predavanja, in da tudi ni več obiskoval prijateljev svojega očeta. 2ivel je samo svoji ljubezni in se je po cele tedne vdajal omamljajočemu vrtincu zabav in uživania.
sile, ako more Avstrija istočasno nastopati v Ameriki kot plačevalec, ko sta Anglija in Francija tam v vlogi izposojevalca. Nedavno objavljeni izkazi o naraščanju denarnih vlog pri bankah in hranilnicah so najbolji dokaz o zdravem položaju privatnega denarnega gospodarstva. Da je državno denarno gospodarstvo istotako zdravo, za to govori dejstvo, da ima država še vedno terjatve pri bankah ter da trajna razpoložljivost denarja ni le do-vedla do znižanja obrestne mere pri avstro - ogrski banki, ampak se je izražala tudi v trajnem povpraševanju po rentah in trdno obrestovalnih vrednotah. Monarhija je prvo vojno posojilo z lahkoto spravila skupaj in istotako bo tudi z drugim. Ker izdeluje svojo vojno potrebščino v tuzemstvu, ostaja denar v "deželi in oplođuje vse gospodarsko življenje. Ne potlačijo nas torej ne militarično. ne financijelno, ne gospodarsko.
Naše gospodarsko življenje se razvija torej na popolnoma normalen način. Tovarne imajo dovoli dela, oglje in železo se izkopujeta kakor v časih miru. notranja trgovina in promet kažeta zdravo živ-ijensko silo in ni pri nas niti od daleč opažati tis.ih krizičavih pojavov ali tistih bolnih socijalnih gibanj, kakršni so v Franciji, Angliji in Rusiji na dnevnem redu vsled propadanja gospodarskega življenja. Zločinski poizkus, da bi nas izstradali, je že sedaj smatrati popolnoma ponesrečenim, istotako kakor v Nemčiji, in ne bo imel nobenega drugega učinka, nego da se ustvari bolja kontrola o zmožnosti naših poljedelskih obratov in složno izpopolnjevanje in pospeševanje te zmožnosti. Naše gospodarstvo je istotako zdravo, kakor naša bojna sila in naše deniarstvo.
Avstro - Ogrska ni hotela te vojne. Vsiljena jej je bila v obrambo svoje časti in bodočnosti. Nikdar ne bi se bila monarhija odločila za kako napadalno vojno; sedaj pa, ko je bila prisiljena v obrambno vojno, jo bije s tisto neupogljivo odločnostjo, ki izsili uspeh. Hladna je napram od gori doli padajočim sodbam o njeni moči; kajti v svesti si je, da ta moč zadošča, da onemogoči voljo in cilje svojih nasprotnikov.
Austriacus.
Z nenibo-raskeM bojišča.
BERLIN. 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. aprila:
Vzhodno bojišče.
Položaj na vzhodu ie neizpremenjen.
Dva slabejša napada Rusov zapadno od Gieghanova sta bila odbita.
Kot odgovor na metanje bomb od strani Rusov na mesto Neuenburg smo vrgli na železniško progo Bialistok zopet 20 bomb.
Vrhovno arraadno vodstvo.
Novi nemški šef civilne uprave na Rusko-Poljskem.
BERLIN, 25. (Kor.)Vladnemu predsedniku Zd. pl. Bandensteinu je bil dovoljen odpust iz njegove službe kot upravni šef pri vrhovnem poreljstvu na vzhodu.
Na njegovo mesto je za šefa civilne uprave na Rusko Poljskem z naslovom predsednik, imenovan deželni svetnik pl. Kries.
Pivoine, ki je prav kmalu postala pristna grizeta, četudi ne glede na svoje življenje, pač pa glede na svoje mišljenje in življenske nazore, je popolnoma odobravala to blazno zapravljanje in ni storila ničesar, da bi potegnila svojega ljubimca od roba propada. To je trajalo tako nekako cele tri mesece.
Končno so se upniki naveličali čakanja in so odločno zahtevali plačila svojih terjatev. Prezentirali so mu menice, in ker jih ni plačal, so prihajali notarji in sodni uradniki v Virgiiovo stanovanje protestirat menice. Denarja je bilo vedno manj, in Virgil se Je pogostoma nahajal vse drugo samo ne v veselem razpoloženju, dasi-ravno se je izkušal omamljevati na vse mogoče načine.
Pivoine je opazila njegove skrbi. Namesto pa, da bi ga obžalovala in ga tolažila, mu je pravila, da je čemeren in razdražljiv. Će ie hotel govoriti resno besedo žnjo, je začela peti, če se je pa razjezil, se mu je smejala v obraz.
Sedaj šele je uvidel Virgil, kako breme si je nakopal; toda manjkalo mu je mora-lične moči, da bi razbil vezi, in poleg tega je še bjl v svoji ničemurnosti ljubosumen na Pivoino In ni mogel prenašati misli, da naj bi za njim kdo drug v latinskem okraju uitfftl ljubezen najlepšega dekleta vsega okr&a.
Rusko gospodarstvo.
PETROGRAD. 24. (Kor.) Oddelek za gospodarske zadeve z ministrstvu za notranje zadeve je odredil preiskavo glede vprašanja, v koliki meri je gospodarstvo ruskih mest od nemških topov in nemškega denarja.
Justica v Rusiji.
PETROGRAD, 23. (Kor.) »Rječ« govori z ogorčenjem o oproščenju nekega dekleta pred porotniki, ki je po lastnem priznanju prisvojilo lastnino svojih nemških službodajalcev.
Z nenuko-froncoskego bojišča.
BERLIN, 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. aprila:
Zapadno bojišče.
Pri Ypernu smo izvojevali nadaljne uspehe. Dne 23. t m. osvojeno ozemlje severno od Yperna smo obdržali tudi včeraj kljub sovražnim napadom. Dalje vzhodno smo nadaljevali naš napad, osvojili kraj Solaert jugozapadno od Saint Ju-liena, zavzeli tudi Saint Julien In Kersse-laere in prodirali zmagovito proti Grafen-staflu. Pri teh bogih je bilo ujetih okoli 100 Angležev In uplenjenih več strojnih pušk. Angleški protinapad proti našim postojankam zapadno od Saint Juliena je bil odbit ob najtežjih izgubah za sovražnika.
Zapadno od Lilia so bili napadalni poizkusi Angležev zadušeni že v kali.
V	Argonih smo severno od Le Four de Paro odbili napad dveh francoskih bataljonov.
Na višinah Moze jugovzhodno od Coni-bresa so doživeli Francozi težek poraz. Prešli smo tu v napad in predrli v naskoku več zaporedoma ležečih francoskih linij. Ponočni poizkusi Francozov, da bi si pridobili nazaj izgubljene postojanke, so se ponesrečili ob težkih izgubah za sovražnika. Ujeli smo v teh bojih 24 francoskih oficirjev. 1.600 mož in uplenili 17 topov.
Med Mozo in Mozelo je prišlo sicer le na posameznih mestih naše južne fronte do bojev, ki pri Aillyju še niso končani.
V	Priesterwaldu se je ponesrečil francoski ponočni napad.
V	Vogezih je tudi včeraj megleno vreme oviralo bojno delovanje.
Vrhovno armadno vodstvo.
LONDON. 24. (Kor.) Vojni urad poroča: Boji v ozemlju med Steenstratom in Langermarckom, kjer so prodrli Nemci, se še nadaljujejo. Izguba tega dela linije je razkrila levo krilo kanadske divizije, ki se je morala umakniti, da je ostala v dotiki z desnim krilom sosednjih Čet. V ozadju slednjih so se nahajali štirje kanadski 4.7 cm topovi, ki so padli v roke sovražniku. Par ur pozneje pa so izvršili Kanadci bri-Ijanten protinapad in so zavzeli topove
Zakrival je torej kar najskrbneje na zunaj kali spora, ki je nastajal v njegovem domu. Nikdar ni bil v družbi tujcev in znancev navidezno veselejši in brezskrb-nejši ter je lahkomiselno zapravljal svoje zadnje zlatnike z veselimi pojedinami in izleti.
Take so bile razmere tedaj, ko je Mar-gueret uvel mladega Arzena Bochuja pri Virgilu.
Pivoine je bila tisti večer dražestno lepa.
V svoje krasne črne lase si je zatekni-la razcvetelo vrtnico, ki se je koketno nagibala na desno uho, kar jo je delalo podobno dražestnim manolam seviijskim in granadskim. Rožičasto in belo pasasta svilnata obleka jej je objemala ozki pas in njena ljubka nožica je bila obuta v čev-Ijičke iz črnega atlasa.
Ko je vstopil Arzen, je stala, glasno se smeje, sredi kroga mladih mož, je tupa-tam povlekla dišečo havansko smotko in je z dolgo srebrno zajemalko mešala punč v veliki posodi.
Arzenu se je zdela danes še veliko^ lepša nego prejšnji popoldan v luxemburškem vrtu, in ker ni bU ravno neumen in se ie smatral za zelo duhovitega ter je visoko mnenje, ki ga je imel o sebi, le še večalo njegovo drznost, jej ie v ognjevitih izrazih izražal svoje občudovanje.
nazaj. Ujeli so znatno število Nemcev, med njimi enega polkovnika. Kanadijci so imeli velike izgube, toda njihova hrabrost in odločnost sta rešila položaj.
VVolffov urad pripominja: Namen prikrivanja angleškega poraza je tako jasno razviden iz poročila, da bodo morali celo Kitchenerjevi vojaki okusiti to bridkost.
Francoska mornarica.
LYON, 24. (Kor.) »Le Nouveliste« poroča iz Pariza: Mornariški minister ie odredil, da se moštvo letnika 1917 ne sme uvrščati v mornarico.
List »Echo de Pariš« pod naslovom: »Cesar je hotel vojno«.
BEROLIN, 25. (Kor.) »Echo de Pariš« z dne 16. t. m. poroča pod naslovom: »Cesar je hotel vojno o nekem pogovoru, ki se ie vršil začetkom julija 1914 v neposred-njem nadaljevanju predavanja generalnega polkovnika Moltkeja pri cesarju Viljemu Tned nemškim generalnim štabnim šefom in grofom Exeiom pl. Schwerin. Pogovor naj bi služil v dokaz temu, da je bil cesar odločen, začeti napadno vojno. O-menjeni pogovor se ni nikoli vršif. Vse, kar v tem pogledu prinaša francosko časopisje, je zlagano. To izhaja že iz dejstva, da je bil cesar meseca julija 1914 na Norveškem, medtem ko se je generalni polkovnik pl. Moltke od konca junija do konca julija nahajal v Karlsbadu.
Nemška letala nad Lunevillom.
LYON, 24. (Kor.) »Le Nouveliste* poroča: Več nemških letalcev je letalo nad Lunevillom. Metali so bombe. Dve ali tri so napravile večjo škodo.
Požar v smodniški tovarni.
BORDEAUX. 25. (Kor.) V smodniški tovarni v Saint Nedardu je včeraj izbruhnil ogenj, Ki je povzročil samo neznatno škodo. Nihče ni bii poškodovan. Delo ni bilo pretrgano.
Aretirana nemška zakonska dvojica.
PARIZ, 24. (Kor.) »Ternps« poroča: Policija je aretirala v Charvillu neko virtem-berško zakonsko dvojico, imenom Stitrle. Oba zakonska sta bila od izbruha vojne skrita pri znancih, ker nista mogla več zapustiti Francije in ista hotela biti internirana. Proti Stiirleju, ki je po poklicu vinogradnik, je bila vložena ovadba radi vohunstva.
Ubegla In obsojena nemška častnika.
LONDON. 24. (Kor.) Nemška častnika Saudersleben in Avders sta bila v Chcs-tru postavljena pred vojno sodišče, ker sta zbežala iz ujetniškega tabora. Častnika sta priznala dejstvo bega, a protestirala sta proti sodišču, ker nista dala častne besede in se vsled tega lahko obsodita samo po haaški konvenciji samo v disciplinarno kazen, katero naj bi izrekel poveljnik tabora. Protest ni bil sprejet. Obsodba se ni prijavila.
Poveljnik torpedovke »Dague« pride pred vojno sodišče.
LYON, 24. (Kor.) »Republicaina poroča iz Toulona: Poveljnik torpedovke »Da-
Pivoine ga je pogledovala čez ramo, kajti ni jej ugajal. Zdel se jej je plitev in nadut in zato mu je pokazala hrbet, kedar je hotel govoriti žnjo.
Arzen se pa ni dal odgnati na ta način in je sklenil kar najvnetejše dvoriti ponosni krasotici. Prišel je prihodnji dan in prav tako tudi vse naslednje dni, in ker je mislil, da po njenem ljubimcu najlažje pride do njenega srca, je postal neraz-družljiv Virgilov spremljevalec.
Komaj pa je občeval kakih osem dni z Virgilom, je že opazil, da se nahaja Virgil prav pogostoma v najhujši denarni zadregi. Odprl je torej svojo denarnico in par sto frankov, ki mu jih je ponudil kolikor mogoče obzirno, rnu je pridobilo popolno Virgiiovo zaupanje. Virgil pa ga je zato tudi ob vsaki priliki hvalil in povzdigoval kot pravi vzor resničnega prijatelja.
Celo Pivoine ga je odtlej gledala nekoliko prijazneje in nič več se jej ni zdel tako plitev in tako grd.
Arzen je porabil to nastajajočo naklonjenost, da si je počasi pridobival zaupanje deklice, skrbno se ogibajoč vsega, kar bi moglo kazati njegova čustva napram njej, ki jih je izražal kvečjemu z ognjevitimi pogledi in polzadušenimi vzdihi.
Pivoini, ki je dobro poznala tako vedenje, se je zdelo to smešno in ni mu za-merjala.	(Dalje.)
Stran VL
»EDINOST* ttev. 115.
V Trstu, dne 26. aprila 1915
Kue«. ki se je potopila pred Barom, pride pred* vojno sodišče, da se bo zagovarjal radi izgube ladje.
Blokada an$l2$ke$a vodovja.
LONDON. 25. (Kor.) Švedski parnik »Ruth« iz Gotenburga je bil v sredo 100 milj od Firth of Forta torpediran in potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. Posadka je bila izkrcarfa v Leithu.
KOPENHAGEN. 25. (Kor.) Iz Frederik-stada se poroča: Kapitan Bergener parni-ka >Fmbli«. ki je prispel včeraj semkaj z Angleškega, je sporočil nekemu tukajšnjemu listu, da je predvčerajšnjem sredi Severnega morja videl, kako je meki nemški podmorski čoln poklical dva ali tri norveške obložene parnike. Eden je bil »fcva« iz l angsunda, drugi je bil sivo pobarvan. Malo pozneje je bilo slišati močno kanonado, vsled česar se kapitan boji, da sta bila oba parnika potopljena.
LONDON, 25. (Kor.) »Times« poročajo: Ribiški parnik *Queenstown« je izkrcal dne 24. t. m. v Grimobvju kapitana in šest mož ribiškega parnika »St. Lauren-ce«, ki je bil v četrtek pri Doggerbarku potopljen cd nekega nemškega podmorskega čolna. Podmorski čoln je obstreljeval ladjo v pondeljek ob 11 '30. Dva moža sta utonila. Nemci so razstrelili ladjo z minami.
LONDON, 25. (Kor.) Ribiški parnik .Fuchsia je prispel v Aberdeen z moštvom ribiškega parnika »Envoy«. ki je bil v sredo zvečer obstreljevan od nekega nemškega podmorskega čolna ob vzhodnem obrežju. Če je bil »Envoy« potopljen, ni znano.
Angleško konfiskacijsko sodišče obsodilo nemško ladjo.
LONDON. 25. (Kor.) »London Gazette« naznanja, da je angleško konfiskacijsko sodišče obsodilo nemško ladjo *Paklad«.
Angleška spodnja zbornica.
LONDON. 25. (Kor.) V spodnji zbornici Je vprašal Lord Beresford, ako bode vlada za vsako od nemških podvodnikov potopljeno angleško ladjo zaplenila kako internirano nemško ladio.
Ministrski predsednik Asquith je odgovoril. da je vlada pretresovala vprašanje. Sklenila ie. da to za sedaj ne stori. Ta odločitev pa ne izključuje novih sklepov, ako bi odnošaii to zahtevali.
Ženski kongres.
LONDON. 24. (Kor.) »Times« priobčuje od vlade odobreno listo glede 26 žensk, ki so bile odposlane na ženski sestanek. (Gos*>a Pankhurst se ne nahaja med njimi). Home Officc da je sklenila, da se pobriga za pravočasni prevoz. Francoske in eruske ženske se baje ne udeleže kongresa.	_
Vojna Turčije proti trosporaznmu.
Boj za Bsrdscele.
CARIGRAD 25. (Kor.) Kakor govore zanesljiva zasebna poročila, so se pojavila včeraj tri angleška letala nad Madytom, a jih je prisilil vpliven ogenj otomanskih straž, da so morala kar najhitreje pobegniti. Umikaje se so vrgla na mesto Ma-dvtos več bomb. ki so eksplodirale ter u-smrtile ali ranile kakih 8 ali 10 oseb civilnega prebivalstva, večinoma otrok. Med ranjenci se tudi nahaja grški mitropolit. Da so Angleži napadli odprto mesto in ne-vojujoče se prebivalstvo, napravlja tu najslabši vtisk.
Včeraj zvečer so Angleži v Saroškem zalivu spustili v zrak privezan zrakoplov, ki pa je bil takoj prepoden, ne da bi mogel kaj poizvedovati. Popoldne so turške baterije obstreljavale dve po zalivu križa-reči sovražni bojni ladji.
Karati ruskega bredcv!a na bosperske atrAe.
CARIGRAD 25. (Poročilo brzojavne agencije »M?l!i«.) Glavni stan javlja: Danes dopoldne se ie pojavilo riesko črno morsko brodovje izven strelne črte naših bos-porskih utrdeb, a se je takoj umeknilo v se\erni smeri, ko je po! ure demonstriralo s svojimi tooovi. Naše utrdbe niso smatrale za potrebno, da bi odgovarjale na streljajije.
Z drugih bojišč še ni dospela nobena
važna vest.
Rdeči poiuisesec odlikoval našega cesarja.
CARIGRAD 25. (Kor.) Generalni svet Rdečega polumeseca je sklenil v današnji seji, da podeli Njunima Veličanstvoma cesarju in kralju Francu Jožefu in cesarju Viljemu, ki sta naklonila Rdečemu polume-secu znatne svote, zlato svetinjo. Bivši veliki vezir Zekki paša je bil izvoljen za predsednika generalnega sveta Rdčega polumeseca.
Maroški sultan sprejet štabe francoske in angleške križarke.
RABAT, 25. (Kor.) Angleška križarka »Europa«, ki naj bi pozdravila maroškega sultana, je dospela semkaj. Sultan je sprejel včeraj predpoldne štabe francoske križarke »Cassard« in angleške križarke »Europa«. Angleški častniki so si popoldne pgledali mesto. Popoldne je bil sprejem v rezidenci. _____
Vojna v Kolonijah.
PARIZ, 24. (Kor.) Kakor poroča uradni list, so zavezniki od 23. aprila opolnoči naprej razširili blokado Kameruna med iz-pvoma Kvajafe in Bimbiak-reke in med izlivoma Sanaye in Campa.
Japonsko - kitajska pogajanja.
LONDON, 24. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Tokija: Pogajanja so bila odgode-na vsled sklepa japonske vlade glede iz-premenitve nekaterih zahtev. Zahteve glede koncesijoniranja gotovih železnic na južnem Kitajskem bodo opuščene, da se prepreči konflikt z angleškimi interesi.
Izvršene bodo tudi druge izpremembe, da se omogoči Kitajski sprejem japonskih zahtev.
LONDON, 24. (Kor.) »Times« poročajo iz Tokija: Pogajanja med Japonsko in Kitajsko so popolnoma zastala.
Občinska zastopa v Lizboni in Oporto razpuščena.
LYON, 23. (Kor.) »Le Progres« javlja iz Lizbone: Občinski zastopstvi v Lizboni in Oportu sta razpuščeni in sta na njiju mesti imenovana upravna odbora. Mir se ni motil.	_
50 letnica službovanja admirala Tirpitza.
BERLIN, 25. (Kor.) Cesar Viljem je velikemu admiralu pl. Tirpitzu povodom njegovega 50 letnega službovanja iskreno čestital in ga zagotovil popolne hvaležnosti za njegove zasJuge napram domovini v mornarici.
Cesar je podelil velikemu admiralu meče h velikemu komturskemu križu cesarskega hišnega reda liohenzollerncev.
Grof Zeppelin odlikovan.
STUTTGART, 24. (Kor.) Cesar Viljem je podelil grofu Zeppelinu železni križec I. razreda.	_
Ogrske ministrske naredbe glede dolžnosti izdaje certifikata pri transportih gotovih produktov.
BUDIMPEŠTA,(Kor.) Uradni list razglaša ministrsko naredbo, glasom katere se raztegne dolžnost izdaje certifikata pri transportih po železnicah, ladjah ali avtomobilih tudi za riž, kakor tudi za vse iz riža izdelane produkte.
Nadalje razglaša imenovani list naredbo glede omejitve porabe krompirja v svrho izdelovanje krompirjevega škroba.
Poza v gradu Kreutzensteto pri Kcrneobarga
DUNAJ, 25. (Kor.) V gradu Kreutzen-stein pri Korneuburgu, ki je znan vsled u-metnin, je izbruhnil požar, ki še traja.
DUNAJ 25. (Kor.) O požaru na gradu Kreuzenstein se še poroča: Ogenj je nastal v mizarski delavnici, kjer je najbrže gorelo že od predvčerajšnjem. Ogenj je razkril pred šesto uro grajski čuvaj, ki je takoj obvestil sosednje ognjegasce. Ob tri četrt na 8 je bila avizirana dunajska požarna bramba. ki je kljub temu, da je morala najprej dobiti dovoljenje župana, prišla na lice mesta že 35 minut po obvestilu. Prizadevanju gasilcev se je v kratkem posrečilo, lokalizirati požar.
Žrtev ognja je postala približno ena četrtina stropa, potem t. zv. orijentalska soba, nad tisoč bakrorezov, deloma od Albrehta Durerja in t. zv. slikarska soba z dragocenimi slikami. Mnogo je trpelo tudi vsled vode.
Ogenj sicer še traja, vendar pa se ga zamore smatrati kot lokaliziranega. Skupne škode ni mogoče preceniti, vendar je vsekakor zelo velika.
Smrt vseučiiiščnega profesorja.
PRAGA, 24. (Kor.) Profesor klasične filologije na filozofski fakulteti češkega vseučilišča v Pragi, dr. Robert Novak; je včeraj umrl v 62. letu svoje dobe.
Žitni tre.
DUNAJ, 24. (Kor.) Ker je bilo malo ponudnikov, je bila tudi kupčija neznatna. Fižol, grah, riž, krompir in raznovrstna ir.oka, vsi ti pridelki so dosegli višjo ceno. Vreme: lepo.
Sličice iz volne.
Ko bi hoteli Bavarci zapiti nemško vojno posojilo! V »Lillskem vojnem časoi>isu« preračunava neki Bavarec svojim tovarišem zadnje nemško vojno posojilo v — pivu takole: »Recfmo, da stane steklenica piva 20 pfenigov. Za 9 milijard 60 milijonov mark bi dobili 45.300,000.000 steklenic piva. Potem bi se pa vsedla vsa naša stotnija 250 mož in začeli bi piti ter bi pili dan in noč. Vsak bi popil steklenico v četrt ure. Potemtakem bi popilo 250 mož 250 steklenic v četrt ure; v eni uri bi popila stotnija torej 1000 steklenic. Da za-pijemo vse vojno posojilo, bi morali piti 45,300.000 ur, kar pomenja 1,887.500 dni, ali 5171 let in 85 dni. Fantje, ali bi se vam ne zdelo to nekoliko predolgo? Jaz sicer že prenesem nekaj, toda vendar bi bilo to nekoliko preveč in zato se rajši ne lotim. Predlagam torej, da ta denar rajši prepustimo nemški državi.«
Usoda Alzačana-vojakau Iz Strassburga
poročajo o sledečem velezanimivem slučaju, ki se je razpravljal pred tamošnjim vojnim sodiščem: V tipičnem modrem suknenem plašču francoskega pešca, z odstreljeno nogo, razkuštrano brado in potrtega lica vojnega ujetnika je stal pred vojnim sodiščem Karel Dorflin, vojak francoskega linijskega polka št. 65 v Soissonsu, pod težko obtožbo vojnega izdajstva, ki ga kazenski zakonik kaznuje s smrtjo. Dorflin je namreči kakor že kaže ime, Nemec. Rodom je Alzačan, pripada nemški armadi in bi bil moral prihajati na orožne vaje ter je prišel Nemcem v roke kot vojni ujetnik. Potemtakem se je bojeval proti svoji lastni domo-
vini. Zasliševanje obtoženca je spravilo na dan cel roman, ki ga je doživel. Obtoženec je bil leta 1879. rojen v molsheim-skem domobranskem okraju in je kot nadomestni rezervist služil ,od 1. 1901. do 1903. pri nemški armad v Koblenzu. Prihodnje leto se je udeležil orožne vaje pod nemško zastavo. Ugodne mezdne razmere v francoskih brusilnicah stekla pa so mu bila povod, da se ie leta 1904. izselil na Francosko ter se naselil na oni strani Vogezov. Tam se je sezanil z neko deklico, katere starši so bili tudi iz mols-heimsk^ okolice, a so bili že dolgo časa francoski državljani. Ljubavno razmerje z dekletom je imelo posledice, ki so ga trajno vezale. Dorflin se je oženil s svojo francosko ljubimko, ker je bila ž njim v drugem stanu, in leta 1906. je prišel potem domov v obisk k svojim staršem. Ko se je vrnil na Francosko, je bilo treba u-rediti državno pripadnost. Tast je namreč menil, da bi ne bilo dobro, da bi njegova hči, Dorflova soproga, sledila svojemu možu glede državne pripadnosti, temveč je zahteval, da naj zet pridobi francosko državljanstvo, kakor je bila njegova soproga francoska državljanka. Dorflin se je vdal tej želji in je leta 1907. pridobil francosko državljanstvo in pa napravil tozadevno potrebih korakov, da bi se na Nemškem brisalo njegovo nemško državljanstvo. Dorflin je mislil, da to uredite državi sami medseboj. Zato se tudi ni odzval leta 1908. poklicu za orožno vajo v Hagenau in sploh po svojem obisku pri starših po svoji poroki ni več prišel v Nemčijo. Nasprotno pa se je odzval francoskemu poklicu, ki ga je leta 1912.klical na triindvajsetdnevno orožno vajo. Ko je Ianjskega leta izbruhnila vojna, mu je vendar bilo težko pri srcu, da bi se moral boriti proti svojim sorojakom, in zato se je obrnil na fracoske vojaške oblasti, da bi se smel vrniti na Nemško. Seveda mu pa niso dovolili. Bil je naturaliziran kot Francoz se je moral s francosko armado. Po nekaterih spletkah se mu je posrečilo, da so ga vzeli kot sanitetnega vojaka. Vstopil je kot tak v polk, pri katerem je Vstopil ie kot tak v polk, pri kaerem je Verdunu. Pozneje ga je pri Reimsu zadela krogija v nogo in je ležal 5 dni na bojišču. Po nadaljnih petih dneh, ki jih je prebil v nekem skednju, so ga našli Nemci in ga spraviii v Metz v bolnišnico. Ko se^ je izvedelo, kdo je, ga je nemška vojaška oblast postavila pred vojno sodišče zaradi vojne izdaje in bega izpod zastave. Zastopnik obtožbe je poudarjal, da obtožen čevi zločinci, če se promatrajo čisto človeški, nagibajo k mili sodbi. Obtoženec je v svojih dejanjih kazal pošteno mišljenje, pred vsem tudi v tem, da se je smatral dolžan poročiti deklico, ki je po njem postala mati. Vkljub temu pa zahteva vojno sodišče stroge kazni za dejanje, ki ga kaznuje s smrtjo. Z ozirom na olajšujoče o-kolnosti pa je predlagal dosmrtno ječo, trajno izgubo častnih pravic in izključenje iz armade. Za beg izpod zastave, zakrivljen s tem, da ni prišel leta 1908. k orožni vaji, pa je predlagal 6 let ječe in premestitev v drugi razred vojaštva. Obtoženčev branitelj, odvetnik Miihleisen, je izjavil, da pač ve, da bi bila obtoženca, če bi bil pregrešil enak zločin na Francoskem, zadela mnogo hujša kazen. Poudarjal pa je, da je končno obtoženec edinole pozabil prositi za odpustitev iz nemške državne zaveze in da bi bil to odpustitev moral dobiti, ker je zadostil svoji vojaški dolžnosti. Naturalizacija na Francoskem se je izvršila pravnim potom pravilno, in ko je izbruhnila vojna, ni mogel obtoženec storiti nič druzega, nego vstopiti v francosko armado. V razsodbi je sodišče tudi poudarjalo pošteno mišljenje obtoženčevo in ga je zato oprostilo obtožbe vojnega izdajstva. Nasprotno pa se je prepričalo, da je Dorflin zakrivil beg izpod zastave in ga je obsodilo v trimesečno ječo in premestitev v drugi razred vojaštva.
Ruski velikonočni pozdravi avstrijski armadi. Berolinski „Vonvarts" priobčujo sledeči dopis z ruskega bojišča: V zakopih smo. Krasen dan je in noč je bila razmeroma mirna. Po dnevu ni bilo niti enega strela. Naenkrat je opoldne prišel proti nam z nasprotne strani ruski vojak, pa brez orožja. V rokah je imel časopis in nam je mahal z roko. Vsi smo mislili, da je prebežnik. Ko je bil samo še kakih tristo metrov oddaljen od našega zakopa, je snel čepico, se poklonil, položil časopis in še nekaj na tla, se obrnil in šel nazaj v ruski zakop. Jaz sem hitro zlezel Iz zakopa, tudi brez orožja, in sem Sel tjakaj, kjer je ležal časopis. NaSel sem ga in poleg njega Še dve skuhani, pobarvani jajci. Začudil sem se in ozrl po ruskem vojaku. Videl sem ga kakih Štiristo metrov od sebe. Iznova je snel čepico, se poklonil in izginil v zakopu. Vrnil sem se s časopisom in piruhoma. BU sem samo štiristo metrov od ruskih vo akov, toda nihče ni streljal name, kakor tudi mi nismo streljali nanj. Poslal sem piruha domov in moja žena ju je dala v spomin vdelati v meden okvir. Pri nas se je vse smejalo v zakopu in moral sem piruhe pokazati vsakomur. Ob petih popoldne je priSel zopet vojak iz ruskega zakopa. Ta pa je prišel čisto do našega zakopa m nas pozdravil v popolnoma dobri nemščini: i,Dober dan, tovariši!- Razdelil je med nas tri zavoje cigaret in je prinesel tudi dva zavoja ruma in kolačev ter pismo svojega stotnika, v katerem nam je stotnik voščil vesele velikonočne praznike. Cul je baje, da nemški vojaki nimajo kaj jesti in jim zato pošilja to, prosi pa, naj bi pustili odposlanca zopet nazaj. Seveda smo se vsi smejali Ruskega vojaka so poslali k našemu brigadnemu poveljniku, kjer so ga zaslišali, nakar so ga obdarovali s konjakom, cigaretami, gnatjo in salamami. Nato so jga peljali z zavezanimi očmi skozi naš« postojanke ter ga končno poslali nazaj s srčnimi
voščili in poročilom, da se nam vendar ne godi tako slabo. Zgodilo se je to o veliki noči leta 1915.
Domače vesti.
Poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Glasom prijave švicarske poštne uprave prihajajo v zadnjem času mnoge poštne pošiljatve iz Avstrije v Švico, ki imajo pritiske, prilepljene listke, odtiske pečatov ali rokopisne dostavke z besedami: »Bog kaznuj Anglijo!« Ker švicarska poštna uprava radi neutralnosti Švice ne dopušča pošiljatev s tako pripombo, naj se na pošiljatve v Švico ali preko Švice ne dostavlja ta pripomba.
Škof przemyselski v Lovrani. Iz Lovrane javljajo, da je dospel tjakaj škof iz Przemysla Štefan Josip Petczar. Škof se je za ča vojne umaknil v neko svojo vilo v Tatrah, Maloruski škof je ostal v Przemyslu.
Cerkveni zvonovi za invalide. Prejeli smo: Centralno vodstvo »Patrijotične zbirke vojnega materijala je prejelo od presbiterija evangeljske občine v Celju« dopis nastopne vsebine: »Podpisani pres-biterij evangeljske občine v Celju, Štajersko, si počešča prijaviti, da je ta občina sklenila, da v sporazumljenju s pro-povedno postajo v Sevnici na Savi v tem resnem in velikem času da domovini na razpolago enega dragih jej zvonov, kakor tudi nekaj svojih krstnih in obhajilnih posod. Naj bi ta z radostjo doprinesena žrtev tudi kaj dopomore do zmage našega orožja, da bodo skoro daleč tja preko naših dežel zvonovi radostno naznanjali nastop novega krasnejega časa miru. V to pomozi Bog!« — Nedavno temu so tudi iz Ogrske poročali o daru cerkvenega zvona. Pač ni dvomiti na tem, da bo v resnici patfijotični čin evangeljske občine v Celju v zgled ter da dovede še mnogo drugih zvonov človekoljubnemu namenu »Vojne zbirke kovin«. Kakor znano, se i-majo iz izkupička te zbirke snovati domi za invalide po vseh delih države.
O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V pomožno in kontumačno bolnišnico w ulici Pabio Severo so bili sprejeti: Ivan Radanić 47. pešpolka (bolan). Kcnštantin Paba 5. domobranskega pešpolka (ranjen), Anton Ferluga 5. domobranskega pešpolka (ranjen), Nikolaj Ranzatto 97. pešpolka (bolan), Just Cijak 5. domobranskega pešpolka (ranjen), Fran Tončič 23. domobranskega pešpolka (bolan), Matej Norgan 3. polka tirolskih lovcev (ranjen), Brunon Marinič 3. polka tirolskih lovcev (bolan), Edvard Bremschak 26. domobranskega pešpolka (ranjen), dr. Ivan Kerševani 97. pešpolka (bolan), Ivan Gojna 7. pešpolka (ranjen) ter črnovojnika Marcel Calli *aris (bolan) in Peter Naranča (bolan). — V pomožno bolnišnico v prostorih diuštva „Austria" so bili sprejeti:. Fran Batič 20. lovskega bataljona (doma iz Crnič), Ivan Suban 22. topničarskega polka (doma iz Gorjanskega), Anton Krajniger 20. lovskega bataljona (doma s Preserja), Oskar Mu!ler 42. pešpolka (doma iz Schonau) ter črnovolniki Ambrož Bešić (doma iz Umaga\ Josip Jurkič (dama iz Trsta), Fiau Haupt-mann (doma \l Šmartna pri Litiji) in Savo Sinić (doma iz Imlanov v Bosni). Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišoice Fran Blažina 20. lovskega bataljona (doma iz Ga-brovice), Marij Butti 20. lovskega bataljona (doma iz Trsta), Dominik^ Hervatin 20. lovskega bataljona (doma iz Cernič), Ivan Tram-puš 97. pešpolka (doma iz Trsta , Marij ŠorŠ 5. domobranskega pešpolka (doma iz Trsta) ter črnovojnika Fran Rusbach (doma iz Trsta) in Peter Greton (doma iz Turjaka;. — Iz pomožne bolnišnice v zavodu „Notre Dame de Sion" so bili odpuščeni Peter Ma-jer (doma iz EIsbacha), Ivan Griin (doma iz Velkih Meserij na Moravskem), Andrej Cernič (doma iz Doberdoba), Ivan Rupis (doma iz spodnje Košane), Karel Novak (doma iz Šiške), vsi črnovojniki in vsi bolni. — lz mestne bolnišnice so bili odpuščeni črno vojniki Anton Mikolj, Josip Prutti in Fran Kocjan.	______
Detomor? Danes zjutraj ob petih so v Koslonji, na takozvanem posestvu Ka-biglio našli v neki škatlji iz lepenka, ki je bila skrita pod ekim grmom, mrtvo truplo novorojenega deteta moškega spola. Ko je bila policija o tem obveščena, se je takoj podal na lice mesta policijski oficijal Fran Logar, ki je vzel na zapisnik vse okolnosti. Najdeno trupelce je bilo potem preneseno v mrtvašnico pri Sv. Justu. Jutri bomo o tem poročali obširneje.
Nogo si je zlomil. Na Vrdeli v hiši št. 1109 sanujoči 751etni kmetovalec Anton Mi lič je preživel čvrst in zdrav tri četrtine stoleja, a včeraj s mu je pripeila velika nsrečt. Hoteč zabiti v zid nek žebelj, je bil mož stopil na stol, a padel je s stola in si pri tem zlomil kost nad levim kolenom. Pozvan je bil k njemu zdravnik z zdravniške postaje, ki mu je podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico.
Nagla smrt. Včeraj dopoldne okoli de-seih je 651etni Palmiri Radicovi, stanujoči v ulic della Scorzera št. 11, začelo postajati slabo. Tožila je, da se ji zdi, kakor bi ji kdo stiskal srce. Uro pozneje je pa bila uboga Palmira že tako slaba, da ni skoro mogla več dihti. Vsled teg so njeni domaČi pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, a ko je zdravnik prišel k njej, je bila Palmira že mrtva: zdravnik je konstatiral, da je umrla za srčno paralijo, to se pravi, da ji je zastalo srce. Pokojna Palmira je bila doma iz Splita bila je vdova in se je preživljala s tem, da je krožila po mestu z vozičkom, na katerem je prodajala razno sadje: pomaranče, suhe fige, limone itd. Drugi kroš-
njarji, ki se preživljajo na isti način so pa to ubogo revo črteli ter jo vedno preganjali. Tudi okrajno sodišče je že imelo par-krat opruaviti radi tega preganjanja. No sedaj Jo ne bodo mogli preganjati več!
Požar. Predsnočnjim okoli poliene po-polnoči je izbruhnil požar v prodajalni je-stvin Josipa Brazzattija v hiši št. 401 pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji. V tej hiši, ki je njegova last, ima Brazzatti tudi krčmo. Prvi so opazili, da gori, redarji, ki so s stražnice v 2avljah takoj telefonirali gasilcem. A ko so prišli ti na lice mesta ie bila že skoraj vsa hiša v ognju, tako da so mogli le malo rešiti. Zgorela je skoro vsa hiša, le gostilniški prostori so o-stali nepoškodovani. Škode je kakih 20 tisoč kron.
Samomorilni poizkus. Včeraj okoli poliene popoldne je bil zdravnik z zdravniške postaje telefoničnim potom pozvan na pomoč v hotel „International" na Opčinah, češ, da je tam neki človek, ki nujno potrebuje zdravniške pomoči. Zdravnik se je takoj odpeljal z avtomobilom na Opčine in tam je v hotelu „International" našel 391etncga Rudolfa Pupisa, ki je ležal na postelji, kakor mrtev. Pupis, ki je bil vraiar hotela Balkan v Trstu, je bil prišel zjutra| na Opčine in je najel sobo v hotelu „International". Zaprl se je v sobo odprl plinove svetiljke ter legel na posteljo. Ker ga ni bilo opoldne k obedu, kakor je bil rekel, da pride, so ga šli klicat, a tedaj so konstatirali, da iz njegove sobe prihaja smrad po plinu. Ker se na njih trkanje ni oglasil, so pozvali orožnike in ti so šiloma odprli vrata in našli Pupisa nezavestnega na postelji. Zdravnik mu je vbrizgnil nekoliko etra in pa dal potem pripeljati v mestno bolnišnico. Lastnik hotela, v katerem je bil Pupis za vratarja, je bil še v soboto prijavil na policijskem komisarijatu tu v ulici di Torre bianca, da je poslal Pupi?a plačat neki račun in mu v to svrho izročil 1200 kron, a da se Pupis od tistega hipa ni več vrnil. Pupis je bil hud igralec. Pupis je doma iz Tomaja na Krasu.
Darovi.
Izkaz doneskov v prid ranjencem v lazaretu „Avstro Amerikane". Blagovolile so prispevali sledeče dame in gospodje: Ga. Kraševič, Rojan, K 3, ga Bi ček (narodni dom) K 5, ga. Perhavec, Trst K 2, gdč. Lemes K 2, ga. Posega K 1, ga. Vodopivec K 1, gdč. Tonda K 1, ga. Irme Nelt K 2, g. Švagel K 2, g. Macharo Ferucio K 2, Carlo Medanich K 2, Viktorija Lah K 2 Kranjc (Minerva) K 2, Jelislavo Gulič K 2, G. G. K 1, Urdich K 2, Furan K 1, Spehar K 3, A. Zafred K 3, K. Cvenkel K 2, N. N. K 1, Dr. Wilfan K 5, A. Boganovič K 10.
Ker občni zbor, sklican na 23. t. m., ni bil sklepčen, vabi
Tržaška posojilnica In hranilnica
regisirovana zadruga z omejenim poroštvom
kateri bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov po § 49. zadr. pravil In
ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. maja 1915 ob 10 predp. v veliki dvorani v lastni hiši (Piazza della Caserma štev. 2).
DNEVNI RED:
1.	Letno poročilo in petrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4.	Razni predlogi.*)
5.	Volitev nadzorstva. TRST, dne 24. aprila 1915.
NAČELNIŠTVO.
§ 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu
O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, čc fn sploh vzamejo v pretres ali če se morajo izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načelstvu, da se o njih po roča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi so morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora.
I
I
Zaloga dalmatinskega vina	g
lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu	Fj
Filip Ivanišević	g
ulico Torre bianca 18, Telefon 14-05	e
Prodaja na drobno in na debelo.	Lj
Gostilna-Buffet / ul. Nuova št. 9, v ka-	g teri toči svoja vina prve vrste. ^Jg
Umetni zobje
z in brez fefjusti, zlate krone ::	in obrobki
Viliem Tuscher
konces. zobotehnik
TRST, ulica Caserma št. 13, II. nad.
Ordinira od 9. zjutraj do 6. 2\?ečer.
Dr. PnTSCHNIGG
TRST, UJA S. CATERINA ŠTEU. 1.
j Zdravnik za notranje (splošne) bolezni i 8—9 in 2—3 in specijalist za kožno i;i l vodne (spolne) bolezni: 1IV2—1 in 7—7V11.