VESTNIK
CELOVEC ČETRTEK 19. JAN. 1995
Letnik L Štev. 3 (2790)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b.
■
Že večkrat izrečene grožnje hrvaškega predsednika Franja Tudjma-na, da modrim čeladam v sestavu Unproforja ne bodo več podaljšali mandata, kar pomeni gostoljublja na Hrvaškem, so se uresničile. Hrvaški obrambni svet, ki ga vodi sam Tudjman, je odklonil podaljšanje bivanja Unproforja po 31. januarju, ko se mu izteče sedanji že večkrat podaljšani mandat. V Združenih narodih so zaradi te poteze precej zaskrbljeni, generalni sekretar Butros Gali je izrazil upanje, da hrvaška odločitev ni dokončna, vendar je prejel ponovno zagotovilo hrvaškega zunanjega ministra Mateja Graniča, da Zagreb svoje odločitve ne bo spreminjal. Modre čelade naj bi se torej iz Hrvaške umaknile do junija.
Nastaja seveda vprašanje, kaj po njihovem obhodu. Doslej so »varovale« skoraj tretjino hrvaškega ozemlja, na katerem so že v vojni leta 1991 prevzeli oblast hrvaški Srbi in oklicali Srbsko republiko Krajino. Po številnih hrvaških intervencijah in zahtevah se na zasedenih področjih ni spre-
menilo nič. Hrvaška ni dobila vrnjen niti košček ozemlja, razen nekaj vasi v januarskem spopadu preteklo leto, begunci se ne morejo vrniti. Krajinski Srbi se s Hrvaško v zadnjem času sicer pogovarjajo, vendar le o gospodarskih vprašanjih in o za Hrvaško tako žgočih prometnih povezavah, saj je Slavonija dejansko odrezana od centralne Hrvaške, prav tako pa tudi Hrvaško Primorje, o kakršnemkoli ponovnem vključevanju v hrvaško »ustavno ureditev« pa nočejo nič slišati.
Hrvaška kljub zavrnitvi modrih čelad še vedno govori o mirni rešitvi problema, hkrati pa dodaja, da si bo povrnila zasedena ozemlja tako ali drugače. Ta »drugače« pa je lahko vojna, ki pa se ne bi omejila samo na Kninsko krajino, temveč bi lahko prerasla v širšo hrvaško-srbsko vojno. Kakšne so hrvaške možnosti, je težko reči, vendar analitiki ocenjujejo, daje v ozadju tudi druga varianta, ki pa gre na račun tretjega, in sicer Bosne oz. Muslimanov. Sumijo namreč, daje še vedno aktualen skrivni dogovor
med Tudjmanom in Miloševičem o razdelitvi Bosne in Hercegovine. V tem smislu bi Hrvaška popustila Srbom na svojem teritoriju, s Srbijo celo zamenjala nekatera ozemlja, v zamenjavo pa bi dobila Hercegovino, vsaj tisti del, ki je večinsko poseljen s Hrvati.
Da je ta menjalna varianta za mimo rešitev možna, kaže tišina v Kninu, saj se Srbi na Hrvaškem zaradi zavrnitve modrih čelad kaj dosti ne razburjajo, torej se čutijo kar varne, hercegovski Hrvati pa so precej ohladili odnose s centralno vlado v Sarajevu, ko so zahtevali, da pri sklepanju štirimesečnega premirja ob Srbih in Muslimanih sodelujejo kot tretji enakopraven subjekt. Washingtonski podpis deklaracije o združitvi v federacijo z Muslimani jim torej ne pomeni prav nič. Ali naj bi bil ta načrt mirna rešitev bosanskega in hrvaškega problema, pa je seveda zelo vprašljivo, saj se Muslimani z njim ne bodo strinjali, to pa napoveduje novo vojno -seveda spet proti Muslimanom.
Jože Rovšek
Leta 1996 nov volilni red
Na klavzuri deželnozborskega kluba je koroška ljudska stranka obravnavala tudi spremembo deželnega volilnega reda. Že od lanskih deželnozborskih volitev dalje je ta namreč politično nevzdržen, saj sodi med najbolj nazadnjaške tovrstne ureditve v državi. Kot prva je proti volilnemu redu že pred leti protestirala takrat še obstoječa Koroška enotna lista (KEL) in svojo tožbo pri ustavnem sodišču med drugim yjgmeljila prav z argumentom, da\je bil volilni red spremen-
..	V '.-tU 7
P... " v
jen zato, da bi bil Slovencem otežen vstop v deželni zbor.
Lani so proti volilnemu redu nastopili še Zeleni in Liberalni forum. Ljudska stranka je spremembo volilnega reda utemeljila s potrebo po »večji personalizaciji politike in raznih političnih funkcij, predvsem z direktnimi volitvami deželnega glavarja«, kot je dejal vodja kluba Herwig Hofer. Nov volilni red pa naj bi bil tudi bolj naklonjen slovenski manjšini. Kako naj bi upošteval želje in
predstave koroških Slovencev o lastnem zastopstvu v deželnem zboru, pa Hofer ni hotel točneje pojasniti.
VP se je okvirno odločila, da mora biti sprememba volilnega reda zaključena prihodnje leto in naj bi začela veljati pri prihodnjih deželnozborskih volitvah 1. 1999. Sprememba volilnega reda pa je mogoča le z dvotretjinsko večino. Torej brez soglasja vseh deželnozborskih strank ne bo šlo.
Franc Wakounig
Imenitne prireditve - polne dvorane
Ob koncu preteklega tedna se je v dvoranah slovenskih prosvetnih društev kar trlo obiskovalcev. Od resnejših kulturnih in spominskih prireditev naj omenimo predvsem množičen obisk na koncertu Slovenskega okteta (slika zgoraj) v Šentjanžu in spontano udeležbo v spomin žrtvam nacističnega terorja iz škocijanske občine v kulturnem dom v Šentprimožu. Veselo in polno je bilo na plesu na Radišah, prav tako tudi na 1. maturantskem plesu Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu. Več preberite na notranjih straneh.
Varčevalni paket inprvisneg
Čeprav stvar ni posebno smešna, vas vprašam kakor pri znani kategoriji vicev: kakšna je razlika med prvim snegom in vladnim varčevalnim paketom? Odgovora seveda ne veste, toda pravilno domnevate: ni razlike.
Kajti, kakor se avtomobilski promet, kadar pade prvi sneg - za katerega vsakdo ve, da je povsem normalen, če pade recimo decembra - znajde vsako leto znova v popolnem kaosu., tako so bile »presenetljive« tudi proračunske posledice avstrijskega pristopa k Evropski uniji. Da bo morala naša država že v prvem letu prenakazati v Bruselj 20 milijard šilingov, ni bila nobena skrivnost. Nič novega tudi ni bilo, da je država v preteklih slabih konjunktumih letih - pravilno - sprostila več javnih sredstev in s tem ustvarila višje povpraševanje. Tako ji je uspelo omiliti posledice recesije in Avstrija je v mednarodni primerjavi obdržala kar dobro pozicijo. Seveda je to - poleg drugih manj pozitivnih vzrokov, npr. neučinkovitosti nekaterih državnih podjetij - obremenilo državni proračun.
Bolj pošteno bi bilo, če bi vlada že prej seznanila javnost z dejstvom, da bo treba to zadevo rešiti - bodisi z varčevalnimi ukrepi, prerazdelitvijo, bodisi z večjimi davki ali pa s kombinacijo vseh teh proračunskih instrumentov. Da pa poštenost ni odlika predvolilnih borb, je seveda znano.
Jasno pa je, da mora država zaustaviti nadaljnje povečevanje javnega dolga, ker sicer nad njim zgubi kontrolo. Mednarodni finančni ugled države bi se poslabšal, tuji investitorji bi se umaknili, konkurečnost avstrijskega gospodarstva bi se znižala, prej ali slej bi morala država uvesti drakonske ukrepe - ne samo varčevalne, temveč tudi dejansko občutne, kakor npr. Švedska.
Posledice bomo čutili vsi. Toda omejitve ne smejo prizadeti samo socialno šibkejše sloje, temveč vse, in seveda v še večji meri predvsem premožne. Milijonar in revež ne potrebujeta enako visokih otroških doklad in nekaj tisoč šilingov več davka za bogatina ni isto kot nekaj tisoč šilingov manj karenčne podpore za žensko, ki mora sama skrbeti za otroka.	Dr. Kristijan Schellander
MATURANTJE ZVEZNE
IN ZVEZNE REALNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE
vabijo na
qiMNAzijski
pUs
ki bo v petek, 20. jdnU3fjd 1995, ob 20. uri
v Domu sindikatov v Celovcu. Igrata ansambla »Drava« in »Melos«. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA!
Koroška ima utečen ritual, ki se v svoji enkratni histeriji ponavlja ob vseh okroglih in polokroglih obletnicah 10. oktobra. Ne bi kaj dosti oporekal, če bi ta histerija spravila na dan vsaj kaj novega, doslej neznanega, kar bi bilo za koroško politično scenerijo presenetljivo in bi s tem omogočila nove, drugačne poglede na koroško zgodovinopisje. Tako pa se oktobrska histerija oživlja samo ob tem, kar je skozi desetletja sama povzdignila tako visoko, namreč ob mitu»o koroški nedeljivosti in svobodi«. Slavja in praznovanja okrog 10. oktobra Koroški in njenemu prebivalstvu, tako slovensko kot nemško govorečemu, nikakor niso prinesla tiste svobode, sproščenosti in širine, ki bi bila potrebna za vsakdanjo kulturo sožitja in spoštovanja. Nasprotno: vsakoletni večji in manjši pohodi po vseh tistih občinah, ki so hotele razkazovati svojo pripadnost domovini, so bili podobni bojnim pohodom, s katerimi so se utrjevali stari predsodki o »sovražniku z juga«.
Pričakovati bi bilo, da bo koroška javnost sčasoma vendarle našla trezen odnos do plebiscita l. 1920. Kajti navsezadnje je bil to navaden zgodovinski dogodek, kakršnih je v zgodovini veliko in jih najbrž še bo. Koroški plebiscit zato ni nekaj izjemnega in edinstvenega. Ker pa ga je koroška politika povzdignila v mit, je bilo doslej skoraj krivoversko gledati nanj nepristransko in brez emocij. Z mitologiziranjem dogodkov pa imamo vedno opraviti takrat, kadar vladajoči skušajo ljudem zaukazati, kako naj gledajo
KOMENTAR
Piše dr. Vladimir Wakounig
Koroško sovražno dejanje. To najbolje dokazujejo napadi koroških politikov in brambovskih inštitucij na alternativne Oktobrske arene, katere so v osemdesetih letih prirejali kritični deželani, ki so ob tem hoteli prikazati tudi drugo stran koroške stvarnosti.
Kaj je pričakovati od 75-letnice plebiscita? Sedanja diskusija ne obeta nič novega. Rekel bi, da se v njej odražajo že zabetonirani provincializem, politična omejenost in omalovaževanje drugih obletnic zgodovinskih dogodkov, ki pa imajo za človeštvo nenado-
Kaj Koroški pomeni zmaga nad nacizmom?
na zgodovinske dogodke. Bolj ko so ti vprašljivi, bolj jih povzdigujejo.
Oboževanje zgodovinskih dogodkov pomeni hkrati tudi izključevanje vsega tistega, kar bi poveličevanje lahko kalilo. Oboževanje torej ne dopušča kritične in stvarne presoje. Zato tudi ni čudno, da uradna Koroška nikdar ni dopustila kritič-
nega pristopa do 10. oktobra in njegovih slavij. Ta naj bi za vedno veljal tak, kakršnega si je za svoje politično agiranje izmislila in uvedla. S svojim zaukazanim gledanjem si ga je povsem polastila in s tem prevzela nadzor nad ritualom, ki se je moral ponavljati leta v leto. Vsako odstopanje od uradnega gledanja je bilo za
mestljiv pomen. In ob tem bi želel opozoriti na 50-let-nico zmage nad nacizmom.
Če samo bežno prelistam koroške časopise iz zadnjih tednov, najdem precej komentarjev in stališč o politični pomembnosti 10. oktobra. Komentarjev in osebnih stališč koroških politikov o praznovanju zmage nad nacističnim
režimom pa doslej še nisem zasledil. To mi potrjuje, da tudi sedanji mlajši generaciji koroških politikov manjkata politična razgledanost in osveščenost, ki bi bili nujni za drugačno politično ozračje na Koroškem. Kaže, da je tudi sedanjim koroškim političnim veljakom 75-letnica plebiscita pomembnejša kot 50-letni-ca zmage nad nacizmom.
Imam vtis, da enako velja tudi za nekatere slovenske funkcionarje na Koroškem. V svoji relativni nepomembnosti so deloma že zelo vpleteni v diskusijo o prazničnih slavjih 10. oktobra. Uradni Koroški bi bilo zelo dobrodošlo, če bi slovenski funkcionarji končno pristali na skupne plebiscitne proslave in tako postali figov list za harmonijo med obema narodoma na Koroškem. O skupnem praznovanju zmage nad Hitlerjevim režimom doslej še ni bilo govora. Zmaga nad nacizmom torej za koroške politike nima zgodovinske pomembnosti, iz katere bi črpali svojo politično identiteto in zavest.
Priznanje prof. Antonu Schellandru
KANALIZACIJA V BILČOVSU
Iniciativa za cenejšo izgradnjo
Ob izteku prejšnjega leta so slovenske šolske oblasti poleg ravnatelja Franca Kukoviče počastile še enega koroškega slovenskega pedagoga. Priznanje Zavoda za šolstvo in šport republike Slovenije je za svoje vztrajno in dolgoletno delo na področju prekmejnega sodelovanja prejel prof. Anton Schellander. Predlagal ga je kolegij slovenjegraške enote republiškega zavoda, v utemeljitvi pa je med drugim zapisano, da je
kot profesor slovenščine na Zvezni trgovski akademiji v Velikovec kmalu začutil, da bo njegovim učencem v posebno pomoč povezava z vrstniki v Sloveniji. Tako je prišlo do zdaj že desetletnega sodelovanja omenjene velikovške šole s Srednjo šolo Slovenj Gradec, ki jo je z večjo skupino dijakov prvič obiskal prav leta 1984. Kar je sledilo, je pomenilo pravi prodor pri odstranjevanju siceršnjih takratnih napetosti ob skupni koroški meji. Sestala sta se oba učiteljska zbora, šoli sta pričeli z izmenjavo dijakov na najboljši možni način - s po-
ukom pri sosedih, delovna skupina Koroškega deželnega šolskega sveta je nadaljnje sodelovanje šol z obeh strani meje obravnavala na slovenjgraški srednji šoli, strokovno sodelovanje pa se je pričelo razvijati tudi v okviru celovškega pedagoškega inštituta. Vse to so izredno pomembne izvirne oblike sodelovanja, ki bi jih zanesljivo ne bilo brez trdne volje in iznajdljivosti profesorja Schellandra.
Kot vemo, je Anton Schellander tudi soavtor ljudskošol-skega učbenika Slišim, vidim, pišem, sodeluje pri izobraževanju in vzgoji učiteljskih kadrov na celovški univerzi pa tudi v Sloveniji. Poleg tega pa v okviru Pedagoškega inštituta na Koroškem vodi tečaj slovenščine in sodeluje pri nadaljevalnem izobraževanju učiteljev. S tvornimi prispevki se vključuje tudi v delo slovenskega Slavističnega društva.
Mag. Antonu Schellandru za zasluženo priznanje iskreno čestitamo!
Izgradnji kanalizacije za odvod odplak in čistejše okolje se tudi v občini Bilčovs ne bodo mogli izogniti. Tega se občani zavedajo in kanalizaciji tudi ne nasprotujejo. Nastaja pa vprašanje najbolj ustreznih rešitev, kajti ta čas načrtovana kanalizacija je strašno draga, predraga za družinske proračune in tudi za občinsko blagajno.
Občina je pristopila k t. im. zvezi za odplake v srednjem Rožu in sicer skupaj z Bistrico v Rožu in Borovljami. Po sedanjih načrtih naj bi se odplake iz Bilčovsa po glavnem kanalu stekale v boroveljsko centralno čistilno napravo. To pa je ogromen dodaten strošek, ki posamezne priključke v bilčovški občini podraži do astronomskih višin. Izvedba kanalizacije po sedanji varianti naj bi občane in občino stala kar med 220 in 275 milijonov. Te vsote pa gospodinjstva ob maksimalnem prispevku 35.000 šil. za enoto s 100 kvadratnimi metri stanovanjske površine ob upoštevanju subvencij dežele in države ne spravijo skupaj. Občina bi se morala torej visoko zadolžiti, s tem pa bi bila sredstva v prihodnjih letih za druge prepotrebne tekoče zadeve močno omejena, investicije pa povsem ustavljene.
Občani Bilčovsa se teh problemov zelo dobro zavedajo, zato so ustanovili nadstrankarsko ljudsko iniciativo, ki se redno tedensko sestaja in išče boljše rešitve, predvsem pa variante za cenejšo, sprejemljivejšo izgradnjo kanalizacije.
Kolikšen je interes občanov, se je pokazalo na informacijskem večeru pretekli petek, ki sta ga skupaj pripravili iniciativa in občina. Občani so povsem napolnili avlo ljudske šole, med obiskovalci pa je bilo tudi precej občanov Bistrice, Šentjanža in celo Šentjakoba. Nanj so povabili dr. Brigitte Hahn, strokovnjakinjo delovne
skupnosti UMBERA, ki se ukvarja z okolju sprejemljivimi koncepti za zmanjšanje in odstranjevanje odplak v podeželskih regijah. Predavateljica je govorila o odstranjevanju, biološki razgradnji odplak, o odstranjevanju usedlin, obiskovalcem pojasnila zakonska določila, nadalje pa je spregovorila tudi o prednostih in pomanjkljivostih centralnih in separatnih manjšin čistilnih na-
prav. Zanimiv je podatek, da kanalizacija v deležu stroškov dosega kar od 70 do 90 odstotkov, ostale stroške pa čistilna naprava.
Diskusija po predavanju je bila dokaj živahna. V njej smo zvedeli, da tudi kanali niso vedno povsem tesni, da njihov rok trajanja še ni ugotovljen, da čistilne naprave ne razgradijo
vseh substanc, da je za onesnaževanje kriva predvsem industrija s svojo »kemijo«, zato bi morala tudi prispevati največji delež za popravo škode, govor je bil o biološkem rastlinskem razgrajevanju odpadkov itn.
Bilčovški problem kanalizacije še ni razrešen. Javna diskusija se bo nadaljevala spet ob koncu tega meseca.
Jože Rovšek
Ob podelitvi Franček Lasbaher, predstojnik enote Slovenj Gradec, odlikovanec Anton Schellander in direktor Zavoda za šolstvo RS Ivan Lovrenčič
Velika udeležba je pokazala, kako pereč je problem kanalizacije
50-LETNICA OBGLAVLJENJA MIČEJEVIH IN ROČIČJAKOVIH
Spomin nanje je svet in opomin za prihodnost
Z dostojno in močno izpovedno spominsko svečanostjo so se v nedeljo, 15. januaija, popoldne prosvetna društva »Danica«, »Vinko Poljanec« in »Škocijan« spomnila petdesetletnice usmrtitve oz. obglavljenja Mičejevih iz Šentvida v Podjuni in Ročičjakovih, po domače Komarjevih, iz Male vasi. 6. januarja 1945 jih je nacistični sodnik Roland Freissler zaradi podpiranja narodoosvobodilnega gibanja in partizanov v Celovcu obsodil na smrt, 12. januarja 1945 pa so bili v Gradcu obglavljeni. Spominska proslava pa je bila seveda namenjena vsem žrtvam nacistične strahovlade v škocijanski občini in šentprimškem kraju.
Zbor »Danica« z recitatorsko skupino na impresivni spominski proslavi
Recitatorska skupina SPD »Danica« je v posebej za to priložnost prirejenem recitalu načela in odprla vprašanje, ali naj »opustimo spomin na dogodke pred petdesetimi leti, ker so bili tako vsi krivi in ker nas to več ne briga in ker o tem nihče noče več govoriti, ali pa nam ima polpretekla zgodovina kraja in njegovih ljudi še veliko pomembnega povedati?«. Odgovor na to vprašanje je dala spominska svečanost sama. Ne obračunavanje, obdolževanje ali maščevanje, ampak zavest,
Del poslovilnega pisma Lizike Ročičjak: »Kar je bilo sklenjeno v Celovcu, to se bo zgodilo tukaj danes. Trdno sem upala, da ne bo do tega prišlo. In še sedaj ne moreni tega verjeti, vendar je resnica. Od vas moram vzeti slovo in se na tem svetu ne bomo videli nikoli več... Dovolili smo mi slovo s pismom. Pa bi vas tako rada še enkrat videla in vsakega objela, moji ljubi...«
da naj povojna generacija bolje spozna zgodovino svojih prednikov in se zave, od kod prihaja in da ima prihodnost samo tisti, kdor se zaveda tudi preteklosti, je bila vsebinska rdeča nit prireditve.
Med posamezne odlomke recitala in pesmi Toneta Pavčka, Antona Kuchlinga in Staneta Wakouniga so bile vpletene skladbe, ki so jih peli mešani pevski zbor SPD »Danica« pod vodstvom Stanka Polzerja, moški zbor SPD »Vinko Poljanec«, vodi ga Franc Starc, in
dekliški zbor KD »Škocijan« pod vodstvom Heike Mlinar. Lok je segal od narodnih do partizanske pesmi.
Milena Gröblacher, osebna prijateljica in sodelavka obglavljene Lize Ročičjak, je v svojem govoru opozorila na upor Slovencev v času, ko je nacistična diktatura zasužnjevala Evropo in preganjala vsako misel o svobodi in miru. Posebej je poudarila , da Mičejeva mati Terezija in hči Rezika ter Komarjev oče Jožef Ročičjak in hči Elizabeta in vsi, ki so bili 31. maja in 1. junija 1944 aretirani, v ječi kljub groznemu mučenju nikogar niso izdali. Tako so rešili življenja mnogih sodelavcev slovenskega uporniškega gibanja na Koroškem. 12 obtožencev je 6. januarja 1945 na smrt obsodil predsednik nacističnega Volksgerichts-hofa Freissler. Poleg Mičejevih in Ročičjakovih še osem članov skupine Käfer iz Etne vasi v Labotski dolini. Osem oseb pa je obsodil na dolgoletne zaporne kazni.
Pretresljivo je bilo slišati izvlečke iz poslovilnih pisem, ki sta jih Elizabeta Ročičjak in Rezi Mičej pred smrtjo poslali
domov. Enako pretresljivi so spomini očeta Rezike Mičej, že pokojnega Andreja Mičeja, na trenutke aretacije žene in hčerke ob koncu maja 1944.
Spominska svečanost v Šentprimožu je bila prva v vrsti prireditev, s katerimi se bomo koroški Slovenci spomnili petdesetletnice konca druge svetovne vojne in 40-letnice podpisa Avstrijske državne pogodbe.
Svečanosti so se poleg domačinov in svojcev žrtev udeležili tudi zastopniki slovenskih osrednjih političnih in kulturnih organizacij, pogrešali pa smo zastopnika občine Škocijan, čeprav je bil župan osebno povabljen.	Franc Wakounig
Iz zapora je Rezika Mičej pisala očetu: »Ljubi očka, ne obupaj! Glavo pokonci, vse bo minulo, potem pa bomo veselo uživali zmago!«
V poslovilnem pismu pa je napisala: »Mojpreljubi očka! Zdaj moram dati svoje mlado življenje, vendar ne obupaj, ostani močan kot sem jaz, saj vem za kaj umiram.«
Škocijanski moški zbor »Vinko Poljanec«
PISMO BRALCA
Po novem letu
S I. januarjem letos smo postali polnopravni člani Evropske unije. Prepričan sem, daje to za vse nas dobro. Na evropskih tleh smo zaradi državnih in političnih sebičnosti ter nacionalizmov že zakuhali obe svetovni vojni, ki sta povzročili ogromno gmotno škodo in na milijone mrtvih. Če ne bomo našli poti v skupnost evropskih držav in če ne bomo znali krepiti vzajemnosti, se nam to lahko ponovi.
Samo nekaj sto kilometrov južneje od nas, v Bosni in Hercegovini, se bije izrazita verska vojna med narodi, ki sicer vsi govorijo isti jezik, a jih loči verska izpoved. Srbi so pravoslavni, Hrvati so katoličani, Bošnjaki oz. Muslimani pa se priznavajo k islamu. Če bi imeli vsi isto vero, po mojem te vojne ne bi bilo. Kot Slovana me vojna v
bivši Jugoslaviji boli in žalosti.
Prek radia se je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc za konec leta obrnil na javnost. Njegove besede so me docela razočarale, saj so bile samo pesimistične in polne žolčnih napadov na naše drugo osrednje zastopstvo, Zvezo slovenskih organizacij in njenega predsednika dr. Marjana Šturma, ki je hkrati tudi predsednik sosveta za koroške Slovence. Matevž, čudim se Ti kot predsedniku ene od naših osrednjih organizacij, da s črnogledimi napovedmi spodkopavaš življensko voljo nas koroških Slovencev in z neutemeljenimi napadi slabiš slogo slovenske narodne skupnosti. Na podeželju že tako zaradi sprtosti central vse bolj čutimo malodušje in omahovanje.
Nihče ti ni dal pravice, da vse razdereš in podereš. Ali ne bi morda upošteval tudi načel krščanstva (medsebojne ljubezni), na katerih temelji organizacija, kateri predseduješ?
Zakaj si zamolčal, daje Enotna lista, za katero si sam kandidiral in katero Narodni svet podpira, na lanskih deželnozborskih volitvah dosegla samo okrog tri tisoč glasov, ko pa so jih slovenske liste pri prejšnjih volitvah dosegle približno še enkrat toliko? Tu pa je pesimizem upravičen!
Matevž, poromaj v Sveče v lepem Rožu k dv. sv. dr. Valentinu Inzku, bivšemu predsedniku NSKS, po dobre in modre nasvete. Rad ti bo povedal, kako je treba delovati v smislu pluralizma in sloge koroških Slovencev.
Povsem drugačna pa je bila vsebina nagovora predsednika ZSO dr. Marjana Sturma. Njegov govor je bil poln optimizma in spodbujal je nas koroške Slovence k dialogu, medsebojnemu spoštovanju različnih mnenj ter h krepitvi narodne za-
vesti in močne skupnosti. V današnjem času ljudje potrebujejo spodbude, ne pa pesimizem.
Rad bi tudi odgovoril Vladimirju Smrtniku iz Kort. Pred božičem je zapisal, da je ZSO samo »skupina intelektualcev, ki utegne biti zanimiva za znanstvenike«. To je iz trte zvita trditev, kajti v ZSO je prav toliko delavcev, nameščencev, kmetov in intelektualcev kot v NSKS ali drugje. Papir pač vse prenese. Kot kristjan bi moral vedeti, da se je treba držati resnice. To stoji celo v eni od desetih božjih zapovedi.
Za konec bi rad vsem rojakom in prijateljem zaželel srečno novo leto, narodni skupnosti pa več sloge.
P. S. Ker mi NT že vrsto pisem bralcev ni objavil, pošiljam to pismo le Slovenskemu vestniku! Koroški Slovenci bi bili duhovno zelo ubogi, če bi imeli le en časopis (npr. NT). Poleg tega pa moram ugotoviti, da NT v zadnjih letih seje le sovraštvo med koroškimi Slovenci. Zato je toliko bolj pomembno, da imamo in konstruktiven SV.
Marko Wie ser, Slovenji Plajberk
Založba Drava in GAV (Grazerautorenversammlung)
1995 leto tolerance
Kaj je toleranca?
Eno vprašanje - osem odgovorov
BEREJO: Maja Haderlap, Ingram Hartinger, Christine Janach, Gustav Januš, Cvetka Lipuš, Janko Messner, Manfred Moser, Arnulf Ploder
v petek, 27.1.1995, ob 19. url Pri Joklnu
Prisrčno vabljeni!
JWE/I
Pevci združenega moškega zbora z opatom Gregorjem Hohmannom
DVOJEZIČNO ŠOLSTVO
Mednarodna iniciativa TEMPUS
GLASBENA NOVOST
Staroslovanska maša v Salzburgu
»Tujih jezikov se učimo najprej za sosednje, šele potem za oddaljene dežele.« (H. Christ, univerza Gießen)
Zvezna pedagoška akademija v Celovcu, univerza v Ljubljani — pedagoška fakulteta, Universitä degli Studi di Udine (Videm) in pa Universite Stendhal Grenoble (Francija) sodelujejo v programu TEMPUS (Trans-European Mobility Program for University Stu-
dies), ki je bil ustanovljen že leta 1990 v Evropski skupnosti. Izobraževanje in usposabljanje učiteljev, posebej še dvojezičnih, je bila tema letošnjega srečanja na Koroškem, organizacijo je imela tokrat na skrbi koroška pedagoška akademija. Udeleženci so v dveh dneh ab-solvirali kar precej obsežen program, zborovanje pa je imelo svoj »sedež« v Diči vasi (Gödersdorf). Težišče pogo-
vorov oz. referatov je bilo na mednarodnem sodelovanju pri izobraževanju učiteljev, zato je bil na programu tudi obisk v dvojezičnih ljudskih šolah, koroški učitelji pa so poročali o svojih izkušnjah pri poučevanju.
Pri Joklnu je iniciativa predstavila svojo prvo skupno publikacijo, knjigo, v kateri so objavljeni znanstveni prispevki na temo dvojezičnosti v šolah. Učiti drugi / tuji jezik - kje, koga, kako. Dvojezičnost na mešanih področjih in preučevanje zgodnjega učenja dveh ali več jezikov je za Koroško gotovo zelo aktualno vprašanje.
Silno lep zaključek srečanja je udeležencem pripravil dvojezični pevski zbor celovške pedagoške akademije, prevzelo pa je tudi branje poezije; iz svojih del so (večjezično) brali Maja Haderlap, Gustav Januš in Janko Messner. Čeprav je bil večer bolj zaprtega tipa, pa je bilo občinstvo literarno izredno podkovano in tudi navdušeno.
S.W.
Združeni moški zbori in pomemben skupen načrt. Pred meseci so moški zbori SPD »Borovlje« in »Valentin Po-lanšek« z Obirskega ter »Fol-tej Hartman« pliberške »Edinosti« pod vodstvom mag. Boža Hartmana in mag. Romana Verdela začeli vaditi petje za staroslovansko mašo po vzhodnem obredu sv. Janeza Zlatoustega. To je prvi skupni projekt omenjenih zborov, podprla in omogočila pa ga je Slovenska prosvetna zveza.
Preteklo soboto, 14. januarja, je združeni moški zbor v Salzburgu, in sicer v cerkvi sv. Trojice, ki je hkrati tudi bogoslovna cerkev, sooblikoval bogoslužje po vzhodni liturgiji. Tja ga je povabil avguštinski pater dr. Gregor Hohmann, ki je posvečen tudi po vzhodnem obredu in sedaj sooskrbuje uniirane katoličane (uniate) na Bavarskem in v Salzburgu. Po hierarhiji vzhodne oz. pravoslavne cerkve je p. Gregor arhiman-drit, po naše opat.
Bogoslužje po vzhodnem obredu je bilo za vse izjemno doživetje, saj je bila večina pevcev združenega zbora in
prisotnih vernikov prvič priča bogati vzhodni liturgiji oz. so jo sooblikovali s petjem, ki temu obredu daje poseben pečat. Brez hvalisanja in pretiravanja lahko poročamo, da so pevci združenega moškega zbora peli odlično in so zastavljeno nalogo izvedli na visokem nivoju ter ob tem znali izrabiti čudovit ambient božjega hrama. Tega ne potrjujeta le zahvala p. Gregorja po maši in odmev med publiko, ampak tudi vabilo na gostovanje na Švabskem pri Bodenskem jezeru. Pri skupni večerji pa se je predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Gustav Brumnik zborovodju Božu Hartmanu in vsem pevcem zahvalil za sodelovanje pri projektu in za čudovito sooblikovanje maše.
Gostovanje v Salzburgu je bilo seveda tudi priložnost za ogled zanimivosti mesta. In koroški pevci ne bi bili pevci, če ne bi s pesmijo preskusili tudi čudovite akustike v stolnici.
V soboto, 28. januarja, zvečer pa bo združeni zbor v šmi-helski farni cerkvi staroslovansko mašo po vzhodnem obredu prvič pel na Koroškem.
V Diči vasi so za znanstvenike - pedagoge iz svojih del brali Gustav Januš, Maja Haderlap in Janko Messner
F.W.
Maturantski ples Višje šole za gospodarske poklice v Šentjakobu je postal ena nejvečjih družabnih prireditev spodnje Koroške
Knjigi o Francu Sušniku Koroška - moja ljubezen
Ravenska gimnazija se že nekaj časa pripravlja na svojo letošnjo pomembno obletnico - 50 let delovanja. Temu jubileju v počastitev sta na Ravnah že izšli dve knjigi, ki ju je pripravil prof. Tone Sušnik. Očetu v spomin je napisal Življenje in delo dr. Franca Sušnika in jo razdelil v pet okvirnih poglavij: Zgodovinski krokiji (to so predvsem zgoščena zgodovina Prevalj). Očetov in meterin rod (z odlokom iz nedokončanega romana o prednikih, ki gaje dr. Sušnik nenehno snoval), najobsežnejši del Življenjska pot dr. Franca Sušnika (z značilnimi razdelki po posameznih obdobjih) ter sklepno poglavje Dela, ki jih je pisec razdelil na pedagoška (z nekaterimi mnenji očetovih dijakov in utemeljitvijo za dodelitev najvišje slovenske šolske nagrade - takrat Žagarjeve,
poimenovane po učitelju in partizanu; nova slovenska oblast se jih je dve leti povsem odrekla in jih spet pričela podeljevati lani, ko je bil med dobitniki tudi žitrajski ravnatelj Franc Kukoviča), v nadaljevanju pa na knjižničarska in književna dela, ki jih je seveda največ.
Tu lahko spomnimo le na nekatere, pa začnimo kar z rokopisno zbirko domoljubnih leposlovnih spisov celovških gimnazijcev v šol. letu 1915/16 Vzbudi se, Sloven, ki jo je mladi Sušnik napisal največ sam, nekaj pa tudi s svojim življenjskim prijateljem Joškom Tischlerjem, s katerim sta po II. svetovni vojni skupaj ravnateljevala na dveh najpomembnejših koroških šolah - na celovški in ravenski gimnaziji. Rokopis je leta 1992 izdala ravenska gimnazija. Znanstveno se je dr. Franc Sušnik še
največ ukvarjal s književnostjo, poleg slovenske tudi s svetovno (Pregled svetovne literature 1936, Poglavja iz svetovne književnosti, izšlo posmrtno 1984). Kot pisatelj se je v slovensko književnost zapisal zlasti s Prekmurskimi profili (1.1929, a še danes eden najznačilnejših prikazov nekaterim tako zelo odmaknjenega dela Slovenije) ter s knjigo In kaj so ljudje ko lesovi (1968). Tone Sušnik tu prav tako objavlja nekaj znamenitih očetovih govorov ter prisrčen jubilejni zapis ob Sušnikovi sedemdesetletnici koroškega profesorja in pisatelja Janka Messnerja, ki je prav pri njem pričel svoje pedagoško delo. Skoda le, da T. Sušnik ne vključuje vsaj povzetka odlične bibliografije Marije Suhodolčanove, niti nobenega od očetovih znamenitih napisov na spomins-
kih znamenjih NOB ali drugih spomenikih, ki so vsi po vrsti izredno dragocene jezikovne mojstrovine; saj menda ne obžaluje očetove privrženosti slovenski osvobodilni fronti ter njegovega občudovanja pisateljskega dela Prežihovega Voranca,... velikega mojstra koroške materinščine, ki je tudi kot revolucionar vedno iskal resnico in delavsko pravico.
Knjig dr. Franceta Sušnika že lep čas ne najdemo v knjigarnah in sin Tone se je smotrno odločil, da hkrati z življenjepisom pripravi še najosnovnejši izbor očetovih književnih del z naslovom Koroški zapisi. Značilnost Sušnikovega pisanja, velikokrat tudi časnikarsko-esejističnega, je globoko občutena domoljubnost do slovenskega koroškega prostora, ki odseva izjemno veliko znanje in smisel tudi za
evropski zgodovinski okvir. Uvodnemu Korotanu sledi Prevaljska legenda, za njo pa vrsta ponatisov iz knjige In kaj so ljudje ko lesovi. Tu zavzema osrednje mesto prav razdelek Vorančevo delo, ki ga je dr. Sušnik na svoj način nenehno preučeval in vrednotil. Iz navedene knjige je tudi ponatis razprave Koroški delež v slovenski književnosti', v katerem je nanizana vrsta jedrnatih ocen piscev od Drabosnjaka do Valentina Polanška in mladjevcev.
Tone Sušnik navaja, daje bil njegov oče tako ali drugače vse življenje povezan predvsem s Koroško. Ne glede na bolečo mejo je bil povsod doma, tudi v Šentpavlu in Celovcu ter v vsaki vasi, kamor ga je na neštetih pohodih privedla pot.
Franček Lasbaher
Veselo na Radišah
Številni gostje, med njimi veliko mladih, so se preteklo soboto zvečer zavrteli na tradicionalnem radiškem plesu, ki ga je pripravilo domače prosvetno društvo. »Gašperji« iz Gorenjske so jih imenitno zabavali, strežnice sojih pridno zalagale s telesnimi dobrotami, srečolov je bil bogat, tako res ni nikomur nič manjkalo!	J. R.
GLEDALIŠKO GOSTOVANJE
»Kralj na Betajnovi« na Ravnah
Gledališče ob Dravi je pretekli petek, 13. jan., dvakrat uprizorilo Cankarjevega Kralja na Betajnovi pri naših sosedih čez mejo na Ravnah na Koroškem, kamor jih je po posredovanju igralca Mitje Šipka povabila ravenska Zveza kulturnih organizacij. Obe predstavi sta bili v Titovem domu. Prvo, ob 16. uri, so do zadnjega kotička na-
polnili dijaki ravenske gimnazije, ki so z velikim zanimanjem spremljali uprizoritev, kar za mladino ni tako samoumevno! Tudi večerna predstava je bila zelo dobro obiskana in tudi lepo sprejeta. Ob pogostitvi je igralski ansambel Gledališča ob Dravi zelo pohvalil ravenski župan in ob tem izrazil željo za pogosto in tesno sodelovanje.
Jezik
Janko Messner
duša
Res nima možnosti, da bi uporabljal svoj jezik?
Pa ti zapiše komenatatorica v NT 18. nov. takole: Marsikateri Slovenec ... nima možnosti, »da bi na uradih uporabljal« svoj jezik.
Že sama beseda »možnost« - kakorkoli že se je zakoreninila - ima lepšo slovensko inačico m o g o č o s t ! Edvard Kocbek jo je dosledno uporabljal, saj je tudi pridevnik »možen« v resnici ruski ne slovenski. Kar prisluhniti je treba od Pliberka do Bistrice na Zilji - nikjer se ti nihče ne začudi nad kako nenadno smrtjo: Kaj praviš? Saj to ni možno! - Povsod pravijo le, da to ni mogoče!
No, pa če ga novinarka že zapiše, zakaj ti gre konstruirat iz njega prilastkovo podredje z »da«? Le zakaj ne odpre Slovenskega pravopisa? Očitno zato, ker njeno uho še ni (ni več?) dovolj občutljivo za lep slovenski stavek. V Pravopisu bi našla navedeno »možnost z a delo«, pa bi karkoj prav zapisala, da marsikdo med nami »nima možnosti za uporabo svojega jezika...
Ne nakladajmo vezniku »da« še nečedne posle, ko tako že opravlja raznotere potrebne: res je, da ni zdrav, da ni bilo tebe, bi se bil utopil, čudim se, kako da ga ni, jaz da sem njega prosil?! Rečem ti, da molči! Samo da spravim otroka spat, pa pridem idr.
Še en tak primer posiljenega stavka:... nam pride kaj boljšega na misel, »kot da bi iskali« slovenske strokovne izraze... Preprosto izražanje bi zahtevalo: ... kaj boljšega kakor iskanje slovenskih strokovnih izrazov.
Novinarka ima tudi z drugimi podrednimi vezniki težave: ... Slovenščina bo v javnosti samoumevna šele takrat, »če« se bo te pravice »posluževalo« čimveč ljudi. Že časovni prislov »ta-krat«v glavnem stavku meri na edino mogoči časovni odvisnik, ne pa na kak pogoj! Torej: ... bo samoumevna šele takrat, k o jo bo uporabljalo kar se da mnogo ljudi.
SLOVENSKI OKTET V ŠENTJANŽU
Z mogočno pesmijo v leto 1995
Že podatek, da je moral Slovenski oktet kar štirikrat nazaj na oder in dodajati pesmi, pove dovolj. Novoletni koncert v Šentjanžu preteklo soboto je odlično uspel. Sloves ambasadorja slovenske pesmi, kakor radi imenujejo Slovenski oktet, je v novo dvorano v nekdanji šoli privabil poslušalce iz vsega srednjega Roža in še od drugod. Dvorana jih je komaj vse sprejela vase.
Slovenski oktet prepeva že precej nad štirideset let. V tem času se je njegov sestav seveda že kar nekajkrat spremenil. Nekdanjih pevcev, kot so Marjan Lipušček, Tone Petrovčič ali Gašper Dermota, ni več med živimi, tudi znameniti Božo Grošelj je opešal, Tone Kozlevčar se je dolgo držal še kot pevec v Ribniškem oktetu, sedaj
pa jih ima tudi že prek osemdeset. Prav vsak od njih pa se je s »svojo« pesmijo zapisal v zgodovino tega briljantnega ansambla. Nekaterih pesmi oktet prav zaradi njihovega odhoda dolgo ni pel ali pa jih še vedno ne (npr. Ribniška). Sedanji sestav je sicer pomlajen, pa kljub temu nekaj pevcev že presega zrelo dobo in se bliža šestdesetim ali jih celo že presega. V teh letih pa glasovi zgubljajo sočnost, kar se najbolj pozna pri tenorjih. Sestav sedanjega Slovenskega okteta bo poleg odlične vključitve mlajšega tenorista Marjana Terčka kaj kmalu potreben še kake spremembe.
Kljub temu pa je pesem v Šentjanžu zvenela mogočno in polno. Repertoar je bil bogat, širok in težak. Gradili so ga z
napeto linijo od zahtevnih slovenskih in drugih umetnih pesmi v prvem delu do bolj znanih ljudskih v drugem, med katerimi so bile koroške na častnem mestu. Spet smo slišali znameniti Kemjakovi Katrco in Mojcej, tokrat v novi in odlični izvedbi Marjana Terčka.
Nad dvesto poslušalcev je pevce spontano nagrajevalo z močnimi in dolgimi aplavzi, po koncertu pa so mnogi od njih v društvenih prostorih posedeli v njihovi družbi in ob sproščenem klepetu. Tudi predsednik Hanzi Weiss je bil s čudovitim večerom vsestransko zadovoljen. Kvalitetno petje in v njem slovenska in še posebej koroška pesem je bilo najlepše novoletno darilo šentjanškega društva.
Jože Rovšek
Prevzeti poslušalci koncerta Slovenskega okteta
PREMIERA V MODESTOVEM DOMU
Jajce ni enako jajcu
Lutkovna gledališka skupina »Mi smo mi« iz Celovca je spet razveselila mlade gledalce z lutkovno igrico. Zgodbica »Jajce«, katero so sposobni razumeti tudi najmlajši, pripoveduje o deklici, ki si želi piščančka in mu že vnaprej da ime Franc. A dlje ko čaka, bolj je razočarana: vse mogoče živali se izvalijo iz jajc, od polža, želve,
metulja, pajka pa do noja. In na koncu se seveda razveseli tudi svojega piščančka.
Režiral je Tine Varl, za izvedbo scene in lutk je skrbela Breda Varl, simpatično glasbeno spremljavo je prispeval Edi Oraže. Igrali so: sestrice Mihaela, Simona in Katarina Hartman, Sonja Kramer, Anja Wie-ser in Marko Loibnegger.
Otroci so igrali sproščeno, a scena, ki je bila za oči sicer zelo privlačna, je žal zakrila večino njihovega truda, tako da je četa živalic delovala preveč obrobno. Mihaela Hartman je nosila glavno breme predstave, ki ni bilo majhno. Njena samozavest je bila gotovo najboljše zagotovilo za uspeh predstave.
S. W.
Piščančka Franca ni in ni hotelo biti - Mihaela Hartman, mladi talent
PRIREDITVE
ČETRTEK, 19. 1.
CELOVEC, v Tischlerjevi dvorani - KKZ
9.00	in 10.15 Jan Molik: Žogica Marogica, gostuje Lutkovno
gledališče Maribor
PETEK, 20. 1.
CELOVEC, v Domu sindikatov
20.00	Gimnazijski ples;
igrata ansambla »Drava« in »Melos«
SOBOTA, 21. 1.
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD Šmihel
19.30	E. Kishon: Poročni list (komedija); gostuje gledališka skupina iz Sel, režija Franci Končan
ŠMARJETA v Rožu, v farnem domu
18.30	Jana Kolarič; »Festival ropotulj, zvoncev in kuhinjskih loncev« ter »Linča v oblakih«, dve lutkovni igrici, nastopa otroška gledališka skupina
VOGRČE, pri Florjanu -KKD Vogrče Začetek plesnega tečaja za začetnike, vodi dipl. plesni učitelj Gregej Krištof; prispevek 600 šil., prijave sprejema P. PoFesnig, Vogrče 6, tel. 0 42 35/33 77
PONEDELJEK. 23. I. MH^—
CELOVEC, v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma -KKZ, NSKS
19.00	Podelitev XVI. Tischlerjeve nagrade Blažu Potočniku, kulturni program MePZ »Jakob Petelin Gallus«
TOREK. 24.1.
CELOVEC, v Mohorjevi knjigarni - SPD
18.30	Otvoritev razstave fotografij »Planine v sliki« Slovenskega planinskega društva
PETEK, 27.1.
CELOVEC, pri Joklnu - Založba Drava, GAV
19.00	1995 - leto tolerance; Kaj je toleranca? Eno vprašanje - osem odgovorov. Literarno branje, (glej stran 3)
BILČOVS, v avli ljudske šole - SPD »Bilka«
20.00	Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
■i; sobota, 28. i.
TINJE, v Domu
9.00 do 17.00 - Simpozij: Cerkev na Koroškem leta 1945, pred. univ. prof. dr. Karl H. Franki, univ. prof. dr. Maximilian Liebmann, dr. Peter Tropper
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD »Zarja« in »Valentin Polanšek«
19.30	Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku ŠMIHEL, v farni cerkvi
19.30 Staroslovanska maša po vzhodnem obredu; pojejo MoPZ »Foltej Hartman«, SPD »Valentin Polanšek« in SPD »Borovlje«, zborovodja Božo Hartman
RADIŠE, v kulturnem domu - SPD Radiše 19.30 Odprtje razstave del Gottfrieda Loiskandla, nato koncert Adija Smolarja
OBIRSKO, v gostilni pri Kovaču - Alpski klub Obir
20.00	Pojedina svinjske glave, za ples igra ansambel »Pauz in Hedin«
NEDELJA, 29. 1.
TINJE, v Domu
18.00	Začetek seminarja za žene (do petka, 3. febr. do 16.00); vodita mag. Francka Kropiunik in Slavica Kelich
SREDA, 1. 2.
TINJE, v Domu
19.30 Tradicionalna kitajska medicina in zahodna šolska medicina, predava prof. dr. inž. Dušan Nendl,
Maribor
TINJE, v Domu
19.30 Slike in glasba Evrope, tri predavanja z diapozitivi in glasbo, spremlja P. Cornelius Dings
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje«
20.00	»Naše korenine«, premiera, priredba in režija Bogomir Veras, nastopa domača igralska skupina
HODIŠE, pri Svetiju na Plešerki - SPD »Zvezda«
20.00 Hodiški ples, igra sekstet Šibovnik, sodelujejo Hodiški oktet, Familiengesang Ruppnig-Samonig. Srečolov.
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD »Danica«
20.00	23. ples Danice, igra ansambel »Alpe-Adria sekstet« Bogat srečolov.
SVEČE, na pokopališču - ZKP
11.00	Spominska svečanost
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje«
17.00	»Naše korenine«, ponovitev, priredba in režija Bogomir Veras, nastopa domača igralska skupina
TINJE, v Domu
19.30 Zgodnja in visoka renesansa, barok v Italiji
SPD BILKA
vabi na
PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
v petek, 27. januarja 1995, ob 20.00 v avli ljudske šole v Bilčovsu
SODELUJEJO:
Moški in mešani zbor »Bilka, Hiroko Nohara - sopran, Gabrijel Lipuš - bariton, Junji Mitsuishi - klavir, Kristijan Filipič - flavta, Helga Pöcherstorfer - violina, Barbara Puchegger - violina, Iris Trefalt — viola, Niko Houška - čelo dramski igralec Polde Bibič
SPD Zarja In SPD Valentin Polanšek
vabita na
PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
v soboto, 28. januarja 1995, ob 19.30 v farni dvorani v Železni Kapli
SODELUJEJO:
Hiroko, Nohara - sopran, Gabrijel Lipuš - bariton, Junji Mitsuishi -klavir, Kristijan Filipič-flavta, Helga Pöcherstorfer-violina, Barbara Puchegger - violina, Iris Trefalt - viola, Niko Houška - čelo dramski igralec Polde Bibič, otroška recitatorska skupina; režija Poldej Zunder,
mešani pevski zbor SPD Zarja pod vodstvom Gabrijela Lipuša Prisrčno vabljeni! Prireditvi je omogočila in podprla Slovenska prosvetna zveza
Slovenski vestnik čestita:
Gospe Fridi Podobnik z Bele za 30. rojstni dan; gospe Mici Martinjak iz Gorinčič za osebni praznik; gospodu Hanzeju Leitgebu iz Strpne vasi za rojstni dan; gospodu Tončiju Mu-cherju iz Kazaz za rojstni dan in god; gospodu Tončiju Maku-Mačnikovemu iz Sel za rojstni dan; gospodu Toniju Hriberniku iz Sel za rojstni dan; gospe Mariji Suklič iz Zihpolj za rojstni dan; gospe Nevenki Sommeregger iz Kamna za rojstni dan; gospodu Antonu Goltniku z Žamanj za rojstni dan; gospodu Tomeju Pesjaku iz Malčap za rojstni dan; gospodu Francu Kattni-gu iz Rožeka za 50. rojstni dan; gospodu Tončiju Traunu iz Lovank za god; gospodu Hubertu Kerscherju iz Šmarjete v Rožu za 50. rojstni dan; gospodu Valentinu Ogrisu iz Podna pri Slovenjem Plajberku za 75. rojstni dan; gospodu Si-giju Stropniku iz Libuč za 50. rojstni dan; gospodu Antonu Sedelšku iz Dolinčič za osebni
praznik; gospodu Antonu Pet-ku-Trumanovemu Tonču za 55. rojstni dan; gospe Veroniki Raunicher iz Stare vasi pri Šentlipšu za dvojni praznik; za osebne praznike članom društva upokojencev Pliberk: Nežiki Opetnik z Doba, Francu Mar-kitzu iz Male vasi, Pavlu Sad-jaku iz Rinkol, Albertu Smre-čniku iz Globasnice, Mariji Miklau iz Štebna in Mariji Linhard iz Libuč; gospe Zali Sadolšek-Mikijevi iz Lobnika za rojstni dan; gospodu dr. Valentinu Inzku iz Sveč za rojstni dan; gospodu Kristiju Laj-čaherju iz Kotmare vasi za rojstni dan.
Na Horcah pri Šentvidu praznuje rojstni dan gospa Fani Marko. Vneti pevki MePZ »Danica« in cerkvenega zbora želimo vse najboljše, posebno pa zdravja.
God in rojstni dan praznuje te dni Marjan Jernej iz Šentvida v Podjuni. Podjetnemu gospodarstveniku želimo obilo poslovnega uspeha.
Zveza koroških partizanov
tudi letos vabi
na tradicionalno SPOMINSKO SVEČANOST ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in njegovih soborcev. Prireditev bo v nedeljo, 5. februarja, ob 11. uri na pokopališču v Svečah.
Letos obhajamo 50-letnico zmage nad fašizmom, h kateri smo s svojim bojem prispevali tudi koroški Slovenci.
Tej obletnici bo posebej posvečena tudi letošnja prireditev v Svečah.
V kulturnem sporedu bodo sodelovali moški pevski zbor iz Bilčovsa pod vodstvom mag. Mirka Lauseggerja ter recitatorja Tonči Schlapper in Lojze Eržen. Udeležencem prireditve bo spregovoril predsednik ZSO dr. Marjan Sturm. Vabimo Vas, da se spominske svečanosti v Svečah udeležite s svojimi sorodniki in prijatelji.
Dober dan, Koroška
NEDELJA, 22.1.
9:05 ORF 2
PONEDELJEK, 23. 1.
16:20 TV SLO 1
PREDVIDENA VSEBINA
Gimnazijski ples-več kot le zabava - tradicionalna vez med slovenskim življenjem in izobraževalno ustanovo V spomin na žrtve nacizma iz škocijanske občine: Padel je hrast, a narod živi ...
Didaktične igre in učni pripomočki po zasnovi učiteljice Rezike Iskre tudi za sproščeno jezikovno vzgojo v družini
»Žogica Marogica« -najbolj priljubljena lutkovna igra med otroki na Slovenskem, otrokom otroških vrtcev in ljudskih šol na južnem Koroškem jo je zaigralo lutkovno gledališče Maribor
Žganjekuha na Djekšah: Slivovka, zmerno zaužita, je zdravju koristna
Radio Koroška
SLOVENSKE ODDAJE
Četrtek, 19. 1.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 20. 1.
18.10 Kulturna obzorja
Sobota, 21.1.
18.10 Od pesmi do pesmi-od srca do srca
Nedelja, 22. 1.
6.30 Dobro jutro na Koroškem -duhovna misel 18.10 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 23. 1.
18.10 Tečejo ure na Koroškem res drugače?
Torek, 24. 1.
18.10 Partnerski magazin
Sreda, 25.. 1.
18.10 Društva se
predstavljajo
Zobozdravnik dr. Bojan Levičnik
odpira
svojo ordinacijo po 20 letih prakse v Nemčiji sedaj v Radovljici (center), 5 km od Bleda.
Tel. 00 3 86 6471 53 03 (71 53 78)
SLOVENSKI VESTNIK
Uredništvo
Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/5143 00-30,33,34 in 40 faks 046 3/51 43 00 71.
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posčbnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki
Jože Rovšek, Sonja Wakounig,
Franc Wakounig
Izdajatelj in založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46.3/5143 00, faks 0 46 3/51 43 00 71
_______________Tisk_______________
Založniška in tiskarska družba z o. j.
Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 43 00 71
Awoll pomaga socialno ogroženim
Zasebno društvo Awoll je bilo ustanovljeno leta 1986, ta čas pa razvija dva projekta, in sicer projekt »Stanovati«, ki prizadetim pomaga pri iskanju stanovanj, in projekt »Delavnica«, ki se posveča poklicni reintegraciji daljši čas brezposelnih in problemskih skupin na delovnem trgu.
Projekt »Stanovati«
Projekt »Stanovati« zasebnega društva Awoll je v prvi vrsti namenjen socialno šibkim, ki na prostem stanovanjskem trgu težko najdejo primerno stanovanje ali pa jim zaradi finančnih težav preti, da ga izgubijo.
Društvo je že leta 1986 začelo najemati poceni stanovanja in jih za krajši čas oddajati osebam oziroma družinam, katere je finančni ali socialni položaj potisnil na rob družbe, tako da so ostali »brez strehe nad glavo«.
Ta čas ima Awoll najetih 23 stanovanj, v katerih živi 34 odraslih oseb s svojimi otroki. Awoll torej podpira vse tiste, ki sicer v naši družbi padejo skozi t. im. socialno mrežo. To so npr. osebe, ki so bile obsojene ali so nekaj časa preživele v zaporu, osebe, ki so imele oziroma imajo psihične težave ali pa probleme z alkoholom in/ali drogami. V vedno večji meri pa se društvo srečuje tudi z osebami, ki imajo - bodisi zaradi brezposelnosti, bodisi zaradi nizkega družinskega dohodka - finančne probleme. Prizadete so npr. matere, ki -pogosto po ločitvi - ostanejo same z otroki, brez stanovanja. Prizadeti pa so tudi tujci in begunci, ki le težko najdejo primerna stanovanja.
Stanovanja društva Awoll pa so le neke vrste prehodna rešitev - najemnikom naj bi bila na voljo povprečno eno leto. V tem času naj bi si našli »svoje« stanovanje. Razvoj na stanovanjskem trgu v preteklosti pa je pokazal, da vse več ogroženih potrebuje dolgoročne rešitve, to pa pomeni, da večje število oseb (to še posebno velja za matere z otroki) prebiva v stanovanjih Awoll dlje kot eno leto, ker iz socialnih in finančnih razlogov ne najdejo primernih stanovanj.
Stanovanjski trg v Celovcu
Podatki o situaciji na stanovanjskem trgu govorijo zase: v Celovcu čaka na občinska stanovanja okrog 3000 družin oziroma posameznikov. Na zasebnem stanovanjskem trgu so najemnine predvsem za finančno šibkejše previsoke. Najemnik mora računati s povprečno 114 šilingi za kvadratni meter (vklj. obratovalni stroški), da o kavcijah in drugih stroških sploh ne govorimo.
Še dražje je, če prizadeti stanovanje iščejo prek imobilij-skih pisarn, saj te zahtevajo visoke provizije, ki jih finančno šibkejši sloji največkrat ne morejo plačati.
Sodelavke društva Awoll na čelu s poslovodkinjo dr. Marijo Rutar-Zeichen so ob koncu preteklega leta v zvezi s težko situacijo na stanovanjskem trgu iskale in našle nove poti in rešitve.
Sodelovanje s splošnokorist-nimi zadrugami za gradnjo stanovanj je npr. ena takšnih kap-
ljic na vroč kamen. V pogajanjih so vse zadruge izrazile svojo pripravljenost, da društvo Awoll podpirajo s tem, da mu zagotavljajo tri zadružna stanovanja na leto.
Kdo še podpira projekt »Stanovati«?
Od najemnin, ki jih prejema za svoja stanovanja, projekt ne bi mogel »preživeti«, kaj šele uspešno delovati. Zato je finančno odvisen od podpore dežele Koroške, mesta Celovec, zveznega ministrstva za sodstvo in deželnega poslovnega servisa za delovni trg.
Leta 1993 se je društvu s svojimi stanovanjskimi problemi oglasilo nad 300 oseb, največ se jih je želelo posvetovati in jih je potrebovalo podporo pri iskanju primernega stanovanja, nekateri pa so želeli tudi socialni in delovni posvet.
V novembru in decembru lani je pod okriljem Centra za socialno delo na Ravnah na Koroškem deloval študijski krožek na temo Praznični december v Mežiški dolini. Pod vodstvom mentorice Veronike Pesičer, absolventke pedagoške fakultete, so udeleženke (in udeleženec) na široko razpredle svojo dejavnost.
Na predpraznični večer pred božičem so povabile svoje goste na srečanje, da bi jim bil ta večer »toplina sredi zime, kot žarek svetlobe v temi«, kot so prijazno zapisale v vabilo. Svoje prostore jim je ponudila Koroška osrednja knjižnica dr. Franc Sušnik na Ravnah. In res je bilo kaj videti in doživeti. Pripravile so razstavo praznič-
V projektu »Stanovati« je skupaj z dr. Marijo Rutar-Zeichen, ki je poslovodkinja, zaposlenih šest žensk, med njimi tri socialne delavke.
Sodelavke društva po potre-
nega kruha in peciva ter drugih dobrot, s katerimi so si nekoč sladkali božično-novoletne praznike. Domiselno postavitev so dopolnjevale starine in najstarejše novoletne voščilnice. Nekatere so bile prave dragocenosti iz zbirke Koroškega muzeja. Pa jaslice, okraski za božično drevesce, darilca, spletena in sešita, kot nekoč dekoracija za pridih domačnosti -vse je izžarevalo vzdušje topline decembrskih praznikov.
Bogat in zelo prisrčen je bil tudi kulturni program. Danica in Boris, prava pravljičarja, sta pripovedovala pravljice. S prijetnim izborom pesmi, ubranih na praznične dni, je pod vodstvom Monike Plestenjak nastopil pevski zbor ravenske
bi svetujejo tudi na delovnem in socialnem področju. Od novega leta dalje je v projektu za-oslena nova sodelavka dr. tefka Vavti, z njo pa se je po potrebi poleg s Zeichnovo mo-
župnije. Otroci iz vrtca Solzice so z daljšim dramskim prizorom, predvsem pa z otroško prisrčnostjo, očarali gledalce. Vse skupaj je še prijetno zabaval »čarovnik« Jurij. Ves nasmejan božiček pa je podelil darove najmlajšim obiskovalcem.
Praznovanja pa še ni bilo konec. Na tepežni dan so v prostore študijske knjižnice povabili najmlajše na uro pravljic. Danici in Borisu sta se pridružili še Pavla in Cirila in otroke popeljali v pravljični svet.
Ob izkušnjah s študijskimi krožki v Mežiški dolini lahko ugotovimo, da pomeni vsak naslednji krožek korak naprej. Nova skupina, obogatena z no-
goče posvetovati tudi v slovenskem jeziku.
Projekt »Delavnica«
Ta projekt je bil ustanovljen leta 1987, od leta 1990 dalje pa deluje kot socialno-ekonomski projekt zaposlovanja, kar pomeni, da so v delavnici zaposlene v prvi vrsti osebe, ki imajo sicer težave na delovnem trgu (daljši čas brezposelni, mladostniki in osebe brez poklicne izobrazbe ipd.)
Leta 1989 je bilo v okviru tega projekta na voljo 12 delovnih mest, danes pa jih je že dvajset. Od leta 1990 do 1993 pa je bilo v okviru tega projekta zaposlenih skupno 173 delavcev in delavk. Projekt »Delavnica« se je uveljavil kot storitveno podjetje, prevzema pa vsa dela v gradbeništvu, od električnih instalacij, renovi-ranja stanovanj in zidarskih del tja do preselitev. Za strokovno plat teh storitev jamčijo štirje mojstri (zidar, polir, elektrikar in pleskar). Delavce in delavke spremlja še oseba, ki je odgovorna za Outplacement, in socialna delavka, s katero se lahko posvetujejo in jim je s tem v podporo.
Treba je še omeniti, da je projekt »Delavnica« leta 1993 kar sam financiral oziroma »pridelal« tretjino svojega letnega proračuna. Sicer pa tudi ta projekt podpirajo še deželni poslovni servis za delovni trg, dežela in mesto Celovec. Projekt »Delavnica« pa je zasnovan tako, da svojim delavcem in delavkam nudi osnovne poklicne izkušnje v gradbenih poklicih in jim s tem znantno pomaga pri možnostih na delovnem trgu.
NASLOV DRUŠTVA: Paradeiserg. 9/3, 9020 Kla-genfurt/Celovec, telefon 0 46 3/51 46 26. Govorilne ure: od ponedeljka do srede od 9. do 16. ure, v četrtek od 9. do 19. ure, v petek od 9. do 12. ure.
vimi udeleženci je drugačna, spet sproži zamisli, ki se v medsebojnih odnosih plemenitijo in dobivajo nove in drugačne spodbude. Inovativnost njenega delovanja je dejansko neizčrpna. Ponuja posamezniku najboljše možnosti za izobraževanje, učenje' pa je prijetno v krogu skupine, ki ima enake interese. Pri tem se zgubi občutek za razlike, družijo se starejši in mlajši, se medsebojno dopolnjujejo in bogatijo. Ob koncu druženja se posameznik počuti bogatejši za mnoga znanja in spoznanja, za bogastvo skupnih doživetij in marsikdo poslej z več vere vase živi svoj vsakdan.
Marta Repanšek
RAVNE NA KOROŠKEM
Večer s študijskim krožkom
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
NOGOMET
Turnirji v dvorani
Nogometaši tudi v zimskem odmoru ne morejo brez nogometa. V zadnjem času so vsepovsod potekali nogometni turnirji v dvorani, na katerih so bolj ali manj uspešno sodelovali tudi slovenski nogometaši.
Na turnirju v Wolfsbergu so v več moštvih sodelovali tudi skoraj vsi igralci SAK, med njimi pa se je najbolje odrezala ekipa, ki sojo sestavljali Blajs, Ramšak, Škof, A. Sadjak in F. Sadjak, ki je zasedla 3. mesto. Tonči Blajs je bil s svojimi 14 goli najboljši strelec turnirja. Prvo mesto so osvojili nogometaši iz Hrvaške, drugo mesto pa moštvo iz Slovenije.
Ob koncu preteklega tedna pa je SAK sodeloval na turnirju
1
v Matreiu, kjer pa je bilo njegovo moštvo manj uspešno in je zgodaj izpadlo iz tekmovanja.
MLADINA
Turnir naraščajnikov
14. januarja se je začel velik koroški nogometni turnir za na-raščajniška moštva (od pod 10 do pod 19), ki je največji te vrste v Avstriji. Prireditelj je Koroška nogometna zveza, ki je zelo zadovoljna zaradi posebnega zanimanja, saj se je nanj prijavilo kar 265 moštev. Tudi Slovenski atletski klub je prijavil svoja naraščajniška moštva.
Turnir se bo končal 12. marca, do takrat pa se bodo moštva skušala kvalificirati za finale.
V nedeljo se je mlado moštvo SAK pod 16, ki ga vodi prof. Mirko Oraže, izvrstno odrezalo in zasedlo 1. mesto. Že na turnirju Alpe-Adria v Šentvidu je isto moštvo naraščajnikov osvojilo izvrstno 3. mesto.
Moštvo pod 14 pa se bo v tekmovanje vključilo prihodnjo nedeljo v Vetrinju (22. 1. ob 12.30). V februarju pa bodo na vrsti moštva pod 12 in pod 10, ki pa imajo tudi že dobre izkušnje iz tekmovanj v dvorani, saj so na turnirju v Spittalu dosegli 2. mesto.
SAK ODRASLI
Trening že v novih kabinah
Za SAK se bodo kmalu začele priprave za vigredni del prvenstva, ki bodo vsekakor spet intenzivne in naporne. Dr. Ramšak, ki je v zadnjem času opravljal nenavadno vlogo gradbenika (glej sliko), je prepričan, da bodo do takrat kabine v Grabštanju gotove in da bo moštvo že lahko treniralo v boljših razmerah.
KOŠARKA
Novi zmagi SAK
Po kratkem premoru (počitnice) so tudi košarkarji začeli z nadaljevanjem prvenstva. Obe ekipi SAK - juniorji in mladinci sta bili uspešni in zmagali.
SAK juniorji - Citroen 61:55 Bau Egger - SAK mladinci
6:71
Koše so dosegli: Nejc Jager 18, Martin Majhen 17, Stojan Vav-ti 15, Tomaž Jager 11, Rok Mišvelj 6, Tomi Hribernik 4.
ODBOJKA
Cilj Dobljanov je uvrstitev za evropski pokal
Odbojkarji SK Aich/Dob so bili od torka, 2. januarja, pa do konca sobote 7. januarja, na pripravah v salzburškem Ober-traunu, kjer so poskušali izboljšati predvsem medsebojno uigranost in potek igre. Trener Branko Golob je na priprave vzel tudi dva mladinska igralca, da bi ju polagoma pripravil za odgovornejše naloge, hkrati pa je v Obertraunu testiral podajalca iz Gleisdorfa in igralca iz Volšperka.
Odbojkarji Doba so z dosežki letošnjega leta lahko zadovoljni, kajti od štirih predvidenih ciljev so dva že dosegli, in sicer: uvrstili so se v zgornji play-off in zmagali so proti prvaku lige.
Njihova nadaljnja cilja pa sta, da bi prišli v super-ligo in se uvrstili za
evropski pokal. Za oboje pa je potrebna vsaj uvrstitev na 2. mesto lestvice.
Kdor pozna zagnanost in navdušenje Dobljanov, ve, da si predvsem edinstvene možnosti za tekmovanje v evropskem pokalu ne bojo dali kar tako vzeti. V novem tekmovalnem letu jim zato želimo obilo uspehov in da bi dosegli zastavljene športne cilje.
Bojan poškodovan - slaba tekma
SK - Puntigamer Aich/Dob : WAC Kagran (Dunaj) 1:3
Glavni napadalec Bojan Mlakar
tKj.'xfcWOO'tWt*,-*'

f i n.

M..cemeo
J" c|f| wmiKQWtkA
se je na pripravah v Obertraunu poškodoval na gležnju. Tudi drugi igralci so imeli težave na pripravah. Nekateri niso mogli slediti napornemu treningu.
Na tekmi s Kagranom je Mlakar kljub temu dobro igral, saj ga je prej usposobil dr. Ivan Ramšak. Drugi igralci so slabo sprejemali in blokirali žogo -napake, kakršnih smo vajeni pri drugih moštvih, ne pa pri našem. Dobljani še iščejo pravo formo, v moštvu pa je tudi nekaj nesporazumov. Verjetno bi bilo bolje, da bi se med tekmo manj pogovarjali in bolje igrali. Že v soboto bodo Dobljani lahko pokazali, ali je bila zadnja tekma le enkraten spodrslaj. Tokrat proti koroškemu tekmecu Hypo Celovec. Šteje seveda samö zmaga. Trener Branko Golob meni, da v tekmovanju še ni vse izgubljeno.
M. T.
Letni obračun športnega društva v Selah
Decembra je športno društvo DSG Sele opravilo svoj redni občni zbor. Predsednik mag. Ivan Olip je predstavil tudi letno poročilo društva, v katerem je opisano delovanje posameznih športnih sekcij.
Nogometna sekcija je v sezoni 93/94 praznovala 20-letnico svojega obstoja. Cilj selskih nogometašev je bil vstop v podli-go, vendar so izgubili dve najpomembnejši tekmi in tako ob koncu zasedli le 3. mesto. Nogometno sekcijo vodita Siegfried Užnik in Otto Ogris, trener moštva pa je Nanti Travnik.
Smučarsko sekcijo vodi Ando Oraže, za smučarje pa skrbita Lidija in Edi Oraže. Večji uspehi so tokrat žal izostali, kajti pomanjkanje snega ni dovolilo optimalnega treninga. Zelo uspešna pa sta bila smučarska tečaja, ki sta že določena termina v teku smučarske sezone.
Nordijsko sekcijo pod vodstvom Friedla Maka so prav tako prizadele neugodne vremenske razmere.
Namiznoteniška sekcija je »konjiček« Mirka Oražeta, ki vsa leta neumorno deluje in žrtvuje svoj prosti čas za to, da v Selah namizni tenis še ni izumrl. Kot beremo v poročilu se tudi mladi spet navdušujejo za to panogo.
Glavni sponzor športnega društva je Posojilnica-Bank Borovlje, selskim športnikom pa je finančno priskočil na pomoč tudi inž. Štefan Gregorič.
Športno društvo ima za Selane velik pomen, saj predvsem mladini omogoča smiselno oblikovanje prostega časa in ji prek športnega udejstvovanja pomaga utrjevati zdrave telesnovzgoj-ne in moralne vrednote.
SMUČANJE
Uspešna Tatjana in Danijel
Tatjana Zablatnik iz Športnega društva Šentjanž je preteklo nedeljo vozila na tekmi za deželni pokal v Weißbriachu veleslalom in osvojila odlično drugo mesto za Simone Schöffmann (Baško jezero). Danijel Užnik je ob koncu tedna nastopil na dveh FIS tekmah. Najprej v St. Michaelu v Lungauu na Salzburškem, kjer so na slalomski tekmi zmagali trije Slovenci iz svetovnega pokala (Grilc, Kunc in Koblar), Rainer Schönfelder je bil
10., Danijel pa 15. in s tem tretji najboljši Avstrijec.
V Donnersbachwaldu na Štajerskem pa je bil Danijel v prvem teku 12., v drugem pa je izkoristil ugodno startno številko in v skupini razvrstitvi s tretjim najboljšim časom dosegel 10. mesto. Z uvrstitvama na obeh tekmah si je spet popravil FIS točke. Ob koncu tedna pa bo Danijel tekmoval na FIS tekmi v veleslalomu v Kranjski gori.
ŠAHOVSKI VESTI
Müllneritsch koroški prvak
Bivši igralec šahovskega kluba Bekštanj Anton Müllneritsch (Elo 2158) je presenetljivo osvojil naslov koroškega prvaka v šahu. Na odprtem turnirju v Fem-dorfu je s 7,5 točke iz devetih partij zmagal pred velikima favo-
ritoma Egonom Reichmannom (Elo 2306) in Fide-mojstrom Guidom Kaspretom (Elo 2283). 15. mesto s petimi točkami je osvojil ravnatelj Pepi Gallob (Bekštanj), bivši igralec SŠZ Alojz Gallob pa je dosegel 33. mesto
NOVA ELO-LISTA:
Cuderman pred Kovačem - D. Lukan šesta!
Pravkar je izšla nova Elo-lista Lestvica SŠZ: 1. dr. Vinko Cu-za koroške šahiste. V ekipi derman 2147, 2. Silvo Kovač Slovenske športne zveze/Car- 2134, 3. Arnold Hattenberger impex na prvih petih deskah ni 2024,4. Gorazd Živkovič 1921, prišlo do nikakršnih sprememb, 5. dr. Joži Amrusch 1832, 6. najbolj napredovala pa je 17- Dunja Lukan 1813, 7. Franc letna šahistka Dunja Lukan, ki Koller 1757, 8. Rupert Reich-se je z visokim ratingom 1813 mann 1696,9. Ivko Ferm 1660, Elo prebila na šesto desko.	10. Aleksander Lukan 1655./. L.
Športna sekcija SPD »Zarja« v Železni Kapli
vabi na
sankaško tekmo
v nedeljo, 22. januarja, ob 12.45 po Mozganovi cesti v Koprivni pri Lepeni
tekmovalci bodo razvrščeni v 11 starostnih skupin dovoljene so samo ljudske sanke vsakdo tekmuje na svojo odgovornost RAZDELITEV STARTNIH ŠTEVILK ilni Razstočnik v Lepeni od 11.30 do 12.30 ure.