¥ Lj£*i3SJaniy dne 15. avgusta 1934
Cena posamezni številki Din 3a~
Leto. XVI.
3NAŠ GLAS" Izide vsakega prvega, In petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino.
Oglasi po ceniku. =
iiMieriMsiinMMaBMBHMSiBgagtieaa^rMi'Miii^^^^MsasnnssnnBaaBaBgMnMeeMme   —bj—muh
NAS GLAS
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
a^aBBflii«MMaffiMEEnggi»wyfflinyiraiggOTgKnB«TU^^	..
Uradniške zbornice
Ker v Avstrijski republiki vlada na podlagi nove ustave že delj časa pripravlja preosnovo celotne upravne ureditve in to na podlagi stanovskih zastopstev, se vsi avstrijski stanovi resno pripravljajo na organizacijo svojih vrst. Tako so tudi javni uslužbenci, združeni v Zvezi javnih nameščencev, izdelali načrt za ustanovitev uradniške zbornice, ki naj bi predstavljala vrhovno zastopstvo celokupnega stanu avstrijskih državnih uslužbencev in upokojencev. Osnutek tega zakona po ureditvi uradniške zbornice je »Reichs-verband der dffentlich Angeistellten« že predložil vsem odločujočim činiteljem.
Ker so razmere državnega usluž-benstva v Avstriji precej slične našim, ne bo odveč, če v naslednjem podamo v informacijo naših strokovnih društev kratek pregled smernic in načel, katera vsebuje omenjeni predlog za ta zakonski načrt.
Za vse ozemlje Avstrije naj se ustanovi posebna »Zbornica za javne nameščence«, katero bomo na kratko imenovali »uradniška zbornica«. Njen namen je varovanje skupnih interesov vseh uslužbencev, zaposlenih pri upravi zvezne države, dežel, občin in drugih javnopravnih teles. Njen cilj je pospeševanje in dviganje socialnega in gospodarskega položaja celokupnosti navedenih nameščencev. V vsaki deželi se ustanovi poseben, pokrajinski odbor kot nekaka podružnica uradniške zbornice, ki imej sedež na Dunaju.
Uradniška zbornica, ki je samostojno pravno telo, katero more podedovati premoženje kakršnekoli vrste, vrši zlasti naslednje posle:
1.	razpravlja o željah in predlogih glede vseh zadev, ki se tičejo aktivnih in upokojenih javnih nameščencev;
2.	predlaga oblastvom in zakonodajnim telesom poročila, mnenja in predloge, zlasti o ureditvi službenega razmerja, uslužbenskega in plačilnega prava, o zavarovanju uslužbencev in o vseh gospodarskih zadevah, ki se tičejo javnih nameščencev, zlasti o predmetih stanovanjske zaščite, ljudske prehrane, javnega zdravstva in narodne izobrazbe;
3.	podaja mnenja o zakonskih načrtih in predpisih, ki se tičejo stanu javnih uslužbencev;
4.	podaja strokovna mnenja o ureditvi javne uprave, o ustanavljanju in organizaciji javnih zavodov in naprav;
5.	sodeluje pri ukrepih oblastev, namenjenih dviganju družabnega in gospodarskega stanja javnega usluž-benstva, kjer to zakoni predpisujejo;
6.	pošilja zastopnike v druge korporacije in jim predlaga mnenja oz. Predloge;
7.	vodi statistiko poklicnih in strokovnih organizacij, vodi sezname o številu in kretanju javnih uslužbencev 'n sodeluje pri ugotavljanju državnega in gospodarskega položaja istih;
8.	ustanavlja in upravlja potrebne 2avode in ustanove za posredovanje dela. za skrbstvo v korist zdravja, za Preskrbo javnih nameščencev in njihovih družin in za pospeševanje splošne duhovne in telesne, zlasti strokovne izpopolnitve;
9.	sodeluje pri nadziranju vseh Ustanov socialnega in gospodarskega 2riačaja, namenjenih javnim uslužben-
cem.
Vsako leto pošlje zbornica izčrp-Poročilo o svojih opažanjih vladi ati s poročilom o ukrepih, štor jeza izboljšanje gospodarskega in sodega položaja javnih uslužbencev.
— Pokrajinski odbori vrše iste posle na svojem ozemlju.
Uradniška zbornica je podrejena nadzorstvu vladnega predsednika in mora tudi drugim državnim in javnim oblastvom podajati na zahtevo zaželena pojasnila in jih podpirati. Vsi načrti državnih oz. pokrajinskih zakonov, ki se tičejo gospodarskih ali pravnih interesov uslužbencev, ali ki zadevajo vprašanja službenega razmerja ali organizacije uprave, se morajo pred predložitvijo zakonodavnim telesom poslati uradniški zbornici oz. krajevno pristojnemu pokrajinskemu odboru. Prav tako so vsa državna in samoupravna oblastva ter zbornice za delo, trgovino in industrijo, delavske in kmetske zbornice ter socialno zavarovalni zavodi dolžni, da nudijo uradniški zbornici potrebne podatke in jo v delu podpirajo.
Za javne uslužbence se smatrajo nameščenci zveze (države), nameščenci dežel, občin in uslužbenci drugih javnopravnih teles. Upokojenci pripadajo k tisti sekciji zbornice, kamor bi pripadali kot aktivni.
Zbornica je sestavljena iz štirih odsekov, katere volijo pripadniki določenih uslužbenskih skupin. Zbornico tvori 80 članov, njene pokrajinske odbore pa po- številu dotičnega usluž-benstva 12 do največ 30 članov. Kako se to število porazdeli na posamezne odseke, bo uredila volilna uredba katero izda vlada.
Posel zborničnega člana je časten in brezplačen., povrnejo se pa članom dejanski izdatki, potrebni za izvrševan nje njihovega posla. Člani se volijo z neposrednimi tajnimi volitvami na 4 leta in to po predpisih, veljavnih za volitve v druga zakonodajna telesa. Voli se po strokovnih odsekih, od katerih vsak tvori posebno volilno, enoto.
Pravico voliti imajo vsi javni nameščenci, stari mad 24 let, ki imajo pravico voliti v druge javnopravne zakonodajne korporacije in so ob razpisu volitev najmanj dve leti v javni službi. Pasivno, volilno pravico imajo vsi javni nameščenci, stari nad 30 let, z več kot 5 leti javne službe in ki pripadajo odseku, v katerem kandidirajo. Vselej mora vsaj 70% vseh izvoljenih pripadati v vsakem odseku aktivnim uslužbencem.
Če se pojavijo okolnosti, ki bi bile preprečile, izvolitev zborničnega člana, mora isti biti iz zbornice izločen. Če se proti članom uvede kazenska preiskava, ki bi povzročila izgubo pasivne volilne pravice, ne sme dotični član do konca preiskave izvrševati svojega mandata. Istega izgubi tudi član, ki hudo zanemarja svojo dolžnost ali je neopravičeno trajno ne izvršuje. Izgubo članstva izreče zbornica z dve-treitjinsko večino. Na mesto izločenega člana vstopi njegov namestnik.
Zbornični člani uživajo v tem svojstvu imuniteto. Zaradi izjav ali dejanj, izvršenih v svojstvu zborničnega člana, se ne more uvesti niti disciplinsko niti kazensko postopanje.
Zbornica izvoli izmed sebe z navadno večino glasov predsednika za dobo dveh let, prav tako pa vsak odsek načelnika za isto dobo. Načelniki odsekov so hkrati namestniki predsednika in tvorijo z njim načelstvo. Izvolitev načelstva mora potrditi vlada, ki zapriseže tudi te zbornične funk-cijonarje, da bodo svoje naloge vestno izvrševali.
Načelstvo je odgovorno za izpolnjevanje zakonskih predpisov, zlasti da se ne prekorači delokrog zbornice in za izvrševanje njenih sklepov. Če načelstvo misli, da ne more prevzeti
odgovornosti za izvršitev nekega sklepa, se sme obrniti na inadzorno obla-stvo zaradi odločitve. Načelstvo sklepa z večino glasov, predsednik odloča. Zbornični tajnik ima posvetovalni glas. Predsednik vodi celotno poslovanje in je zakoniti zastopnik zbornice.
Da more uradniška zbornica pravilno in veljavno sklepati, mora biti navzoča vsaj polovica članov, ki sklepajo z večino glasov; predsednik diri-mira. Zbornica more postaviti posebne pododseke, ki se pečajo z natančno določenimi predmeti. Poslovanje ureja poslovnik, katerega sprejme zbornica in ga vlada potrdi. Vsak odsek o svojih zadevah samostojno razpravlja in predloži sprejete sklepe plenumu. Če zbornica tak predlog odkloni, ga sme odsek kot minoritetni votum sporočiti zakonodajnim telesom in oblastvom. Odseki morejo, če zbornica tako sklene, posamezne zadeve samostojno reševati. Vse zbornične posle vodi strokovno izobražen plačan, tajnik, ki ne sme biti zbornični član. Postavlja ga zbornica na predlog načelstva, enako kot vse ostale zbornične uslužbence. Zanje se sestavi posebna uradniška pragmatika.
Za ustanovitev uradniške zbornice (oz. pokrajinskih odborov) pokrije stroške vlada, občine so dolžne zbornici nuditi brezplačne potrebne prostore. Vse izdatke za zbornico nosi celokupnost vseh v nji zastopanih javnih uslužbencev, stroške pokrajinskih odborov pa javno nameščenstvo dotične pokrajine. O letnem proračunu sklepa zbornica na predlog načelstva, katerega mora predhodno odobriti nadzorno
oblastvo. Zbornica razdeli skupno vsoto potrebščin sorazmerno med odseke po številu mandatov odseki pa obre-meme sorazmerno uslužbenstvo, ki jim pripada. Te doklade se pobirajo od javnih uslužbencev kot posebni odtegljaji od plač oz. pokojnin in jih morajo izplačilne blagajne nemudoma dostavljati zbornici.
Če zbornica ali pokrajinski odseki neredno vrše svoje naloge, če prekoračijo svoj delokrog ali pa če se število zborničnih članov toliko zmanjša, da ne more več zbarnica redno poslovati, jo sme vlada razpustiti. Nove volitve se morajo razpisati najkasneje v 3 mesecih. Dotle vodi posle komisar, katerega postavi nadzorno oblastvo.
Za posvetovanje o posameznih stanovskih zadevah more zbornica člane nekega odbora iz zbornice in pokrajinskih odborov sklicati na posebno zborovanje, kateremu se pritegnejo zastopniki prizadetih društev dotične stroke. Prav tako more zbornica skupno razpravljati z drugimi stanovskimi zbornicami oz. zastopstvi. Z njimi izmenjuje takoj po sprejemu oz. predložitvi svoje sklepe oz. osnutke.
*
Ker je v današnjih časih vprašanje stanovskega zastopstva zmerom aktualnejše, smatramo, da je treba, da se naše strokovne in stanovske organizacije prično resno pečati s tem vprašanj.em. Za nas drž. uslužbence in upokojence je — zlasti po izkušnjah zadnjih časov —- potreba lastne zbornice, ki bi varovala vsaj naše skupne najvitalnejše koristi, moralne in gmotne, mu j na in vsakomur očitna.
Ugodnostma odmera pokojnin v službi
poškodovanim
Neki poštni zvaničnik je'bil na službenem potovanju kot ambulančni uslužbenec leta 1922. ob železniški nesreči tako poškodovan, da navzlic ponovljeni operaciji ni bil več sposoben za dotedanjo službo, temveč je kasneje mogel opravljati samo še lažje posle. Njegovo slabo zdravstveno stanje ga je prisililo, da je leta 1932. moral predčasno stopiti v pokoj. Ob ti priliki je zaprosil, da se mu za pokojnino prizna zaradi poškodb, dobljenih v službi, še 10 let v smislu § 118. u. z. Prometno ministrstvo mu je pa prošnjo zavrnilo, češ, da nesposobnost za službo ni nastopila neposredno po poškodbi. Proti ti odločbi je navedeni zvaničnik vložil tožbo na državni svet, ki mu je ugodil. Utemeljevanje razsodbe zaradi načelne važnosti objavljamo še enkrat. Glasi se:
»Po § 118. uradniškega zakona iz leta 1931. se more državnemu civilnemu uslužbencu, ki se brez lastne krivde pri državnem poslu ali povodom takega posla tako poškoduje, da postane zaradi dobljenih ran ali poškodb n qp osobe n za nadaljnjo službo, za katero bi se po svoji usposobljenosti in dotedanjem položaju mogel uporabiti, za pokojnino priznati preko časa, katerega je dotedaj odslužil, še 10 let.«
Bistveni pogoj za uporabo tega zakonskega predpisa je, kar se iz samega besedila vidi, da je rana ali poškodba, dobljena pri izvrševanju državnega posla ali povodom istega imela za posledico nesposobnost za nadaljnje službovanje. Zakon torej ne zahteva, da je nesposobnost za nadaljnjo službo nastopila tedaj, ko je uslužbenec dobil poškodbe ali rane. Poglavitno je, da postoji vzročna zveza med poškodbo in prestankom službe, t. j. da služba preneha zaradi posledic te poškod-
be ali rane, nebistveno pa je da-Ii se je to dogodilo neposredno po poškodbi ali kasneje.
Glede tožitelja je komisija ugotovila, kar se v izpodbijani odločbi in odgovoru na tožbo priznava, da je neozdravljivo bolan zaradi poškodbe hrbtenice in trebušnih organov, katere poškodbe je zadobil pri železniški nesreči dne 13. febr. 1922. na službenem potovanju iz Ljubljane v Zagreb v svojstvu uslužbenca ambulainene pošte, in zaradi katere je bil kot nesposoben za nadaljnjo službo upokojen.
Ker stoje stvari tako, izpolnjuje tožitelj glavni pogoj za ugodnost iz § 118. u. z. — nesposobnost za nadaljnjo službo kot posledica poškodb, dobljenih pri službenem poslu, — a ker je z izpodbijano odločbo bil zavrnjen samo iz razloga, češ, da tak pogoj ni izpolnjeni, ker nesposobnost ni nastopila neposredno po poškodbi, se mora izpodbijano rešenje razveljaviti v smislu čl. 26. zak. o drž. svetu in uprav, sodiščih.« —
O tem primeru in o ti razsodbi je naš list v 1. letošnji številki že obširno poročal. Zanimiv je nadaljnji potek zadeve. Na to razsodbo je prometno ministrstvo svojo prvotno odločbo spremenilo oz. razveljavilo in predlagalo vštet j e 10 let v pokojnino, toda finančni minister je proti pričakovanju svoj pristanek k vštetju odklonil (predzadnji stavek § 118. u. z.), čeprav je državni svet v načelu razsodil, da gre pravica do vštetja uslužbencu neglede na to, da je poškodba šele kasneje povzročila popolno nesposobnost za službo. V konkretnem primeru gre za minimalno razliko 8% zadnje aktivitetne plače v korist upokojenemu zvaničniku t. j. za zvišanje pokojnine od 86.9% na 95%'.
Prizadeti zvaničnik je s posebno vlogo prosil državni svet naj v smislu čl. 43 zak. o drž. svetu in uprav, sodiščih izda sam nadomestno odločbo, češ, da po čl. 42. cit. zak. »upravna oblastva ne morejo proti tožitejjevi volji nič ukreniti, kar bi nasprotovalo izvršnim in obveznim razsodbam državnega sveta«.
Na to zahtevo je državni svet izdal naslednjo negativno odločbo:
»Državni svet je prišel do zaključka, da ni podlage za izdanje zahtevane odločbe na temelju čl. 43. zak. o drž. svetu in uprav. sod. V odločbi sami, izdani zaradi izvršitve omenjene razsodbe državnega sveta, je prometni minister ugotovil, da je N. N. izpolnil pogoj iz § 118. u. z. za priznanje še 10 let za pokojnino'. Glede na to je prometni minister pravilno izvršil označeno razsodbo državnega sveta, ker je ugotovil ta pogoj, toda ker je za
Na nedavnem gospodarskem zborovanju stalne delegacije avstrijskih konzumentskih organizacij se: je mnogo razpravljalo o določevanju najnižjih (minimalnih) cen, katere predpisuje avstrijska vlada za posamezne predmete vsakdanjega življenja, zlasti za najvažnejša živila, z namenom, da zajamči proizvajalcem, da za svoje proizvode dobe povrnjene vsaj dejanske stroške. O tem važnem problemu, ki more močno vplivati na podražitev najpotrebnejših živil in s tem na naraščanje draginje, bomo' podali nekaj poglavitnih podatkov.
S koncem jeseni leta 1932. je vrsta predmetov vsakdanje potrošnje, med njimi tudi več vrst živil, v ceni precej padla. To je le naravna posledica zmanjšanega konzuma im, dokazuje pravilnost temeljnega načela narodnega gospodarstva, da pri padajočem povpraševanju morajo pasti cene ponujanega blaga. Ker pa dohodki posameznikov neprestano padajo, ni mogoče, da bi producenti dobili za svoje izdelke neko določeno vrednost, niti ne tiste cene, ki bi jim zajamčila povrnitev produkcijskih stroškov. Ker to torej ari več neobhodno zajamčeno, so posamezne vlade, med njimi zlasti avstrijska, skušale priskočiti producem,-tom na pomoč s tem, da določajo številnim izdelkom naj nižje cene, izpod katerih se dotično blago' ne sme prodajati oz. kupovati.
Pokazalo se je pa kmalu, da so ti ukrepi neprimerni in nezadostni. V premnogih primerih namreč te oblastveno določene minimalne cene ne varujejo producentov, temveč le trgovce, ki so na le posredniki v blagovnem prometu. Da bi se pa trgovcem, ki nimajo narodno-gospodarsko tolikšnega pomena kot proizvajalci, moral z oblastvom zajamčiti določeni dobiček, za to pa s socialnega stališča ni potrebe.
V Avstriji so uredili cene najprej mleku. Tako velja n. pr. 1 liter mleka
priznanje še 10 let potreben tudi še pristanek finančnega ministra in predsednika ministrskega sveta, katerih pristanka pa ni dobil, zato mu tudi ni mogel priznati spornih 10 let za pokojnino.«
Končna posledica vsega tega je ta, da poškodovani uslužbenec, ki je izgubil pri izvrševanju svoje službe zdravje in dobil take telesne poškodbe, da je postal za izvrševanje službe nesposoben in moral zaradi tega predčasno v pokoj, ne dobi popolne pokojnine, čeprav zakon sam nudi možnost, da se mu prišteje k odsluženim letom še 10 let službe. Na ta način je velika ugodnost, katero nudi v tem pogledu drž. uslužbencem uradniški zakon, praktično brez pravega pomena, ker je povsem odvisna od pristanka dveh upravnih činiteljev. Tu bi bilo treba zanesljivejših zakonskih sankcij, da bi se pravica pridobila avtomatsko brez nadaljnjih upravnih aktov.
na Dunaju 47 grošev, izven Dunaja 42 do 46 grošev. Razlika med cemo, katero plača konzument in ćemo, katero prejme proizvajalec, to je kmet, je zelo velika. Konzument plača 47 grošev, proizvajalec pa dobi za liter mleka samo 27 grošev. Iz te nesorazmerne razlike med obema cenama je razvidno, da ta zaščita proizvajalcu prav za prav le nič ne koristi.
Iz statističnih podatkov o sedanji in prejšnji potrošnji mleka v Avstriji je razvideti, da navzlic varstvenim ukrepom konzum mleka silno pada. V zadnjih štirih letih se je prodalo za 30% manj mleka, sladkorja pa za 20% prejšnje količine manj. Obe številki jasno kažeta, da je padec teh dveh važnih živil mnogo večji, kakor je v splošnem nazadovanje konzuma, ki izkazuje samo 11% povprečno znižanje, To dejstvo je dokaz, da konzumentom navzlic vsi zdravstveni škodi, ki jim izvira iz tega, ne preostane nič drugega, kot da se napram previsokim cenam varujejo z edinim sredstvom, ki jim je na razpolago, to je z — omejitvijo konzuma.
Nazadovanje konzuma kave je v Avstriji še občutnejše. Doseglo je že 45% v enem samem letu. Poglavitni razlog bo seveda razen splošnega padca dohodkov še nenavadno zvišanje carin in prometnega davka. V prvih osmih mesecih leta 1933. je napram istemu času leta 1932. padel uvoz kave v Avstrijo za 2,600.000 kg, kar ima za posledico, da so se dohodki od carine na kavo znižali v tem razdobju za 2 milijona šilingov. To je najboljši dokaz, da previsoko- obremenjevanje važnih predmetov vsakdanje potrošnje ne doseže več fiskalnega cilja, temveč povzroča ravno marobe le, da državni dohodki padejo. Konzumenti se morajo pač ustrezno- s svojimi dohodki omejiti v k-onzumu takih predmetov. — Tudi glede drugih živil bi se moglo navesti slične pojave, tako glede moke, kruha itd.
Za točnejši pregled položaja v Avstriji navedemo, da je znašal lani v avgustu indeks trgovine na debelo 108.4, meseca novembra pa 108, indeks trgovine na drobno pa 141.9 napram
Začetek julija se je vršil v Splitu redni občni zbor učiteljev meščanskih šol, organiziranih v Združenju nastavnikov meščanskih šol. Zborovanje je vodil predsednik ,g. J. Rukavina iz Zagreba. Udeležili so se kongresa zastopniki oblastev, mestne občine in sorodnih strokovnih organizacij.
Na zborovanju so- podali društveni funkcijonarji običajna poročila, ki so bila vsa -odobrena. Sprejeta je bila nato obširna resolucija, v kateri so združene vse težnje in zahteve učiteljstva meščanskih šol. Najvažnejše izmed njih navajamo v slednjem:
Zakon o meščanskih šolah naj se čimprej spremeni skladno s predlogom Združenja, ker je dosedanji zakon nepopolen zlasti glede osebnih prejemkov. Tudi naj se takoj sprejme učni načrt za meščanske šole in naj se že letos uvede.
Zniža naj se število nalog, pouk naj se prične in konča kakor na srednjih šolah in naj za zaključni izpit velja zadevni pravilnik za srednje šole. Ministrstvo naj izposluje, da bodo- občine izpolnile dolžnosti glede zidanja in vzdrževanja meščanskih šol.
Na letošnjem občnem zboru Združenja jugoslov. narodnih železničarjev in brodarjev, ki se je ob koncu junija vršil v Subotici, je bila sprejeta sledeča spomenica:
»Gospodu prometnemu ministru, Beograd!
Šestnajsti državni kongres je naša -organizacija priredila v dneh 22. do 26. junija t. 1. v Subotici. Na tem kongresu je bilo občutiti hudo- bol vseh kategorij železniške službe zaradi slabega gmotnega položaja železničarjev in brodarjev, zlasti še delavcev, kakor tudi zaradi določb v novem pravilniku o voznih -ugodnostih. Po mučnem in napornem tridnevnem delu je kongres sklenil, da Vas prosimo in obvestimo, da je položaj železničarjev in brodarjev danes mnogo težji kot kedajkoli od zedinjenja do danes, ker so naši tovariši delavci ostali brez minima za vzdrževanje lastnega življenja in življenja -svojih družin, z novim pravila,i-kom o brezplačni in ugodnostni vožnji smo pa izgubili pravico, katere nismo- uživali samo teh 15 let, temveč tudi že pred vojno pri vseh tedanjih železniških ustanovah.
V zakonu o državnem prometnem osebju je jasno določeno, da imajo uslužbenci razen pravice do izkoriščanja treh brezplačnih vozovnic tudi pravico, da se poslužujejo- ugodnosti režijske vožnje, kar pomeni, da je novi pravilnik to pravico v škodo uslužben-
142.6. Indeks življenjskih stroškov je nasprotno znašal za ista meseca 105.2 in 105.4, kar znači, da se v Avstriji stroški za preživljanje polagoma dvigajo.
Za meščanske šole naj se uvedejo posebne tiskovine, izpričevala in knjige. Če učenci opravijo dopolnilni izpit, naj se jim dovoli prestop v ustrezni razred srednje šole. Dovoli naj se jim tudi obiskovanje učiteljišča in drugih srednjih strokovnih šol, enako kot dijakom srednje šole z nižjim tečajnim izpitom.
Vsako leto naj se pošlje več nastavnikov v inozemstvo zaradi nadaljnje strokovne izobrazbe. Za nadzorovanje meščanskih šol naj se postavljajo samo strokovnjaki, ki poznajo strokovno delo meščanskih šol. Pri pr-o-svotnem ministrstvu naj se osnuje poseben odsek za meščanske šole, enako pri banskih upravah, in naj bodo šefi izbrani iz učiteljstva meščanskih šol.
Nastavnikom je zagotoviti stalnost v službi, -prazne službe naj se pa oddajajo samo z razpisom. Ocena nastavnikov naj bo javna, da se -omogoči ocenjencem pritožba. Uredba o znižanju prejemkov naj se glede nastavnikov mešč. šol ukine oz. omili. Napredovanje naj se olajša in naj se učiteljem osnovnih šol, ki so prideljeni mešč. šolam, izplačujejo tudi stanarine.
cev odpravil, ker se ugodnosti polovične in četrtinske vožnje ne morejo smatrati za režijsko vožnjo, temveč samo znižanje pod četrtino cene, česar pa novi pravilnik nikjer ne določa.
Navedeno je povzročilo, da so zastopniki ki so se udeležili kongresa, kot zaključek -dela n,a tem zborovanju sklenili tole:
1.	Osrednje vodstvo- združenja naj poslednjič poskusi odločujoče činitelje prepričati o pravem in hudem današnjem -položaju železničarjev in brodarjev in o potrebi, da se nujno ukrene, kar je treba, da se to stanje popravi, in sicer:
a)	s spremembo novega pravilnika o brezplačni ugodnostim vožnji in s tem, da se -odvzete ugodnosti povrnejo, s čimer si bodo železnice povečale dohodke;
b)	s tem, da se delavski pravilnik z vsemi določbami v celoti uveljavi, in
c)	da se izdela hov predlog zakona o drž. prometnem osebju p-o- pripombah in -predlogih Združenja.
2.	Če bi osrednje vodstvo Združenja ne moglo doseči, da se ugodi prvi zahtevi — vnovično priznanje odvzetih ugodnosti — v roku mesec dni, mora v mesecu avgustu t. 1. sklicati izreden kongres Združenja z dnevnim redom: odločitev o nadaljnjem obstanku Združenja. Do tega r-oka morajo oblastni odbori in pododbori izvršiti vse potrebne priprave.
Ig-MlPPJ'LUil ■■ ... -o,| I IIIMIM .
Draginja in minimalne cene
Težnje nastavnikov meščanskih šol
Spomenica narodnih železničarjev
Jales Lemaitre:
Moč domišljije
Tisti večer, ko je velika tragedinja Kornelija Tosti dala sredi tretjega dejanja Fredegonde spustiti zastor — -ne morda zaradi omedlevice ali živčnega napada, temveč -ker se je začutila trudno, neozdravljivo trudno, ker je meča niso več nosila, ker se ji je glas ustavljal v grlu, skratka, ker je bila stara petdeset let in ker ni mogla prenašati več vsega tega — se je vrnila domov. Niti toliko moči ni imela, da bi bila slekla odrsko oblačilo in sama v svoji pretirano gotski sobi se je zrušila pred velikim zrcalom na pet kril, ki je odsevalo podobo grozotne, strašne Fredegonde, z mrtvaško glavo med dvema težkima plavima kitama (ki nista bili njeni). Kornelije se je polastil silovit obup.
Dolgo se je jokala in šele proti zori se je zagnala na posteljo, kar počez, še zmerom v svoji merovinški obleki, da ji je kita padala prav do tigrove kože, ki je ležala pred posteljo.
Drugi dan je zdravnik že stotič izjavil, da se mora bolnica odpovedati gledališču in da bi komaj mogla za slovo odigrati še
ulogo v »Melissandri«, katero je sloviti dramaturg Eusebio Naso-ne pisal zanjo.
In tokrat je Kornelija verjela zdravniku.
* * *
Tako torej, zmagoslavna popotovanja križem Evrope, Amerike in Azije, mladina daljnih mest, ki ji je izpregala vozove, morje rdeče od obletelih rož vse naokrog slavnostne ladije v stockholmskem pristanišču, pa drugod belo podloženi površniki kavalirjev, s katerimi so ji pregrinjali tla ob izhodih iz gledališč, opojnost množic, ki so jo neštetokrat klicale pred zastor, da se človek komaj še drži po konci in da pošiljaje poljubčke pro-si milosti, blaznost ploskanja, podobnega prasketanju neskončnih salv, ki narašča in pojema, prijetna grobost reklame in intervjuvov, nebrzdano življenje, razkošno in fantastično, pa tudi intimnejše in plemenitjše slasti: radost nad tem, da uresničiš najlepše privide pesnikov, da jim posodiš telo in.duha, da čutiš kako zažive v tebi: vsega tega je bilo konec.
In v nekaj letih, morda že čez nekaj mesecev bo spomin nanjo že izbrisan. Kornelija se je spominjala bivših igralk, -ki so bile skoro tako slavne kot ona sama, in o katerih ni nihče več govoril in ki so bile
zdaj samo še debele gospe, ki so živele z mački in papagaji sredi majhnih vrtov po florentinski okolici.
Da bi postala taka, potem ko je bila prej kraljica in več kot kraljica, ne, to ni bilo mogoče in ona na to ni pristala. Boljša je smrt, kakor tako strašen padec.
Da, umreti, tako kakor junakinja v drami, ki ne more preživeti svojih sanj ali kakor pravljična carica, ki se, ko izgubi cesarstvo, zaduši s trakom, da ne bi postala zmagalčeva sužnja . .. Zakaj misel na smrt se Korneliji, kakor vse druge, ni prikazovala drugače, kot odeta v odrsko podobo. Smrt ji je bila odrski »uspeh«, najzanesljivejši, uspeh iz petega dejanja.
* *
Nekega dne torej je na balkonu svoje palače, ki je bil poln Buddhinih kipcev in opic, kjer je bilo vse natrpano z nenavadnimi predmeti, znesenimi z vseh petih delov sveta, in kjer so bili zbrani mladi literatje, ki so stali po kotih, sedeli na preprogah in medvedjih kožah, pregrnjenih po divanih, dejala Kornelija s pojemajočim glasom:
»Verujete v slutnje ...? Jaz, jaz verujem vanje .. . Nekaj mi pravi, da bom umrla na odru med premijero »Melissandre*«.«
Dodala je skrivnostno-:
»O tem sem prepričana, razumete? Prepričana sem.«
Drugi dan so stale te besede v florentinskih listih in podžgale radovedno pričakovanje, katero je »Melissandra« že vzbujala.
Pričeli so s skušnjami. Kornelija, ki le bila tako zelo slabotna, da se je komaj vlačila k vajam, se je samo še z vso sil° svoje napete in drhteče volje mogla vzdržati na nogah.
Junakinja v drami, zagonetna in moškim usodna ženska, se — potem, ko je nagrmadila nešteto zločinov — ob razplet11 zastrupi in umrje na odru.
Ta smrt bo, po besedah »Gledališkega vestnika«, višek dela in bo po svoji tragični grozotnosti prekosila sloviti predsmrtni boj Crocette v »Sfingi« ali pa velikega Monetta v »Ernaniju«.
Nekaj dni pred krstno predstavo Je Kornelija vzela iz skrinjice zelo čudno steK leničko, ki je bila izdolbljena iz smaragda« katerega ji je bil poklonil nekoč neki radza^ Nato je vpričo mladih literatov, ki s0. ^ sedali po preprogah, vzela iz zbirke dim
Prednji sMep je sprejel 'kongres v veri, da je zahteva tako minimalna, da se more v interesu službe in discipline najti način, da se osebju pomore in to brez posebnih gmotnih žrtev.
V prilogi nam je čast dostaviti sklep z vsemi pojasnili, iz katerih se jasno vidi v kakšnih težavah in, gmotni bedi se danes nahajajo železničarji in brodarji.
Ker verujemo v Vašo pravičnost, Vas prosimo, da izvolite najti način in možnost, da se določbe novega pravilnika o ugodnostni vožnji spremene in da se nam ugodnosti po starem pravilniku vrnejo ter da se delavcem zagotovi delavni čas in vse ostale do-
ločbe zajamčijo, kakor to predpisuje pravilnik o delavcih in pomožnem osebju.
Oziraje se na navedene težave in na to, da novi pravilnik o ugodnostni vožnji stopi 1. julija 1934. v veljavo, Vas prosimo, da se to vprašanje kar najhitreje reši in da izvolite ukreniti, da bomo o ti odločbi obveščeni.«
Poročali smo že, da je bilo poglavitni, v prednji spomenici izraženi želji, medtem že deloma ugodeno, ker je bilo železniškemu uslužbenstvu spet priznana pravica do vožnje po režijski ceni, ki znaša 20% normalne vozmine, medtem ko so plačevali železničarji prej samo 10% običajne vozne cene.
bodoče pokojnine. Obresti bi morale biti seveda zelo nizke, največ 5%. Če bi to ne bilo izvedljivo za vse drž. uslužbence, naj bi učiteljska organizacija vsaj za svoje člane izvedla ta načrt. Morda bi se dosegel uspeh najlaže tako, da bi vsak učitelj že nekaj let pred upokojitvijo nalagal denar v dotični zavod za čas, preden se mu nakaže pokojnina. Priporočljivo bi bilo tudi, da bi se v ta namen vsi učiteljski denarni zavodi združili in bi vsi učitelji v novo skupno hranilnico vložili vse svoje prihranke, ki so doslej raztreseni po raznih neuradniških zavodih. Vsekakor je prav v tem vprašanju ideja samopomoči nujna in bo treba nekaj ukreniti.
Doklade staroupokojenih duhovnikov.
Finančno ministrstvo je že z razpisom od 10. novembra 1926, DR. št. 129.226, pojas-
nilo, da se duhovnikom, upokojenim po predpisih starih kongrualnih zakonov, če niso bili prevedeni na uradniški zakon iz leta 1923., ne zmanjšajo osebne draginjske doklade po odločbi ministrskega sveta DR. št. 99.000 od 24. jul. 1926. Ta predpis se nanaša le na aktivno duhovništvo vseh priznanih ver, ki ni razvrščeno po navedenem uradniškem zakonu od 31. julija 1923. —• Na vprašanje neke finančne direkcije je občni oddelek finančnega ministrstva z razpisom od 7. junija t. 1., štev. 15.607/1 pojasnil, da je prej navedeno pojasnilo istega ministrstva še zmerom v veljavi. Zato se bodo staroupoko-jenim duhovnikom osebne draginjske doklade še naprej izplačevale v nezmanjšanih zneskih, eventualni odtegljaji se bodo pa povrnili.
Vestnik.
Naše zadragarstvo v Kranju
Našim organizacijam. Društva, ki žele, da se vabila na njihove občne zbore, ali sploh kake druge njihove prijave priobčijo V našem listu po večkrat, naj pošljejo toliko izvodov teh naznanil, oziroma vabil, kolikor objav žele. S tem znatno olajšajo delo uredništvu, sebi pa zagotove zanesljivo' večkratno objavo.
Reklamacije. Opozarjamo vse p. n. naročnike, da po novih poštnih predpisih reklamacije za neprejete številke lista niso več proste poštnine. Če kaka številka slučajno izostane, naj p. n. naročniki reklamacije na upravništvo lista pravilno fran-kirajo.
K znižanju prejemkov. Provizijonistov monopolske uprave po pojasnilih finančnega ministrstva in uprave državnih monopolov ni mogoče smatrati za državne upokojence v smislu določil uradniškega zakona, ker prejemajo svoje prejemke po raznih drugih predpisih, tako tobačni pro-vizijonisti po pravilniku o oskrbi delavcev tobačne režije. Zato se n. pr. tudi provizije upokojenk ljubljanske tobačne tovarne ne smatrajo za dohodke, zaradi katerih bi se /po uredbah o znižanju draginjskih doklad in ostalih prejemkov moralo odrediti znižanje prejemkov samskih uslužbencev oz. Uslužbenk, ki stanujejo pri svojih materah -— provizijonistkah tobačne tovarne.
Iz organizacije železniških uradnikov. Združenje železniških uradnikov kr. Jugoslavije namerava ustanoviti v Beogradu poseben oblastni odbor, kakor postojita doslej taka odbora v Zagrebu in Ljubljani, osrednji odbor pa v Zagrebu. Zato je bil med železniškimi uradniki v Beogradu izbran novi odbor šestih članov, ki ima dolžnost, da izvrši vse priprave, da se bo meseca oktobra mogel sklicati ustanovni občni zbor novega oblastnega odbora v Beogradu.
Trg Konjice. Z odločbo ministra za notranje zadeve je na podlagi zakona o imenih mest odločeno, da se dosedanje ime trga »Konjice« v konjiškem srezu dravske banovine spremeni v ime »Slovenske Konjice«. V bodoče je torej v uradnem dopisovanju in službenih spisih uporabljati Vselej samo novo ime »Slovenske Konjice«
Sklad za upokojence. V »Učiteljskem tovarišu« je bil objavljen članek, v katerem pisec zagovarja potrebo ustanovitve Posebnega sklada, iz katerega naj bi se upokojencem v času od upokojitve pa do Nakazila pokojnine, dajale podpore in Predujmi. Znano je namreč, da morajo t'ovi upokojenci pogostokrat po več mese-cev čakati, preden dobe pokojnino, aktivi-tctni prejemki se jim pa takoj ob upoko-
in je v tem smislu spremeniti tudi dosedanje napise.
Zadružna predavanja. V . prihodnjem zimskem'semestru se bodo vršila na ljubljanski univerzi predavanja o dušeslovju zadružnega gibanja in o ideologiji zadru-garstva sploh. O predavanjih bomo pravočasno obvestili naše bralce.
Preskrba zadrugarjev z mlekom. Železničarska nabavljalna zadruga dobavlja svojim članom tudi mleko. S 15. junijem je znižala ceno mleku za 20 par pri litru, tako da stane sedaj liter samo 2 Din. Zadruga zato poživlja ljubljanske člane, naj naročajo pri nji polnomastno in zajamčeno čisto pasterizirano mleko, katero jim zadruga dostavlja na dom v higijenskih zaprtih steklenicah.
Tihotapstvo in državni uslužbenci. Finančno ministrstvo je opozorilo vsa ostala ministrstva in bansko uprave, da se je tihotapstvo z monopolskimi prejemki, zlasti tihotapstvo tobaka, zadnji čas tako razširile, da že ogroža državne monopolske dohodke. Pri tihotapstvu v mnogih primerih celo pomagajo drž. uslužbenci, ali pa ne vrše dovolj strogo svoje službe in ne preprečujejo tihotapcem njihovega posla. Zato se opozarjajo vsi drž. uslužbenci, da je tudi njihov obstoj odvisen od rednega pritekanja državnih dohodkov, zaradi česar so še tem bolj dolžni, da pomagajo pri pobijanju tihotapstva. Vsak drž. uslužbenec, ki bi sodeloval pri tihotapstvu monopolskih predmetov, bodisi da je aktiven ali že upokojen, bo kazensko odstranjen iz državne službe. Kažnjivo je shranjevanje, kupovanje, prodajanje in uporaba vsakega tihotapskega blaga, tobaka, vžigalic, cigaretnega papirja, vžigalnikov, saharina itd., če ti predmeti ne izvirajo iz pooblaščenih prodajalcu monopolskega blaga. — Opozarjamo vse državne uslužbence, naj se po prednjih predpisih ravnajo, da ne bodo zaradi svoje morebitne nepremišljenosti trpeli hudih kazenskih posledic.
jaa—n——«■«——
Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH.
jitvi ustavijo. Treba je nujne odpomoči, ker šo bila doslej vsa prizadevanja, da bi se takoj ob upokojitvi pokojnina odmerila in začela izplačevati, brezuspešna. Zato predlaga člankar, naj bi se pri kakem kreditnem zavodu drž. nameščencev ustanovil poseben sklad za upokojence, iz katerega bi se novoupokojenim uslužbencem izplačevala začasna pomoč kot predujem na pokojnino, vsaj v višini 75%
Objavljamo poročilo upravnega odbora za poslovno leto 1933. agilne in nadvse delavne naše Nabavljalne zadruge v Kranju, ki more služiti mnogim večjim zadrugam za vzgled in vzpodbudo.
I.
»Naša Zveza je v svoji spomenici, ki jo je predložila merodajnim faktorjem koncem minilega meseca s prošnjo za zaščito našega zadrugarstva, ugotovila dejstvo, da je zbranih že nad 100.000 družin državnih uslužbencev v naših zadrugah. V njej poudarja tudi .dejstvo, da zavzema zadrugarstvo drž. uslužbencev v Jugoslaviji eno izmed prvih mest na svetu. Vse to kaže jasno, da naš zadružni pokret ni kaprica posameznega človeka, ampak je naša dejanska potreba, popolnoma navaden akt samopomoči v časih težke ekonomske krize. Brzi razvoj našega zadrugarstva v teku dobrega desetletja njegovega obstoja je najboljši dokaz, da so iziginili vsi predsodki, ki so se pojavljali še pred kratkim v naših vrstah. V Kranju že seštejete danes na prste ene roke vse družine drž. uslubencev, ki še niso naši člani. Stroga reelnost nam je pridobila glas, ki je kos vsaki konkurenci.
II.
V minilem poslovnem letu je napredovala naša zadruga v vsakem oziru. Število članov odjemalcev se je povečalo, promet je narasel. Blaga se je prodalo za 27.5% več kakor v letu 1932. Na enega zadrugarja je odpadlo povprečno v 1. 1932. za Din 3957 prodanega blaga, v 1. 1933. pa za Din 4592. Število članov je porastlo od 192 na 211. Na novo je vstopilo 33 članov, izstopilo pa 14. V enakem razmerju je porasel čisti dobiček, ki znaša letos Din 81.08672. Napredek zadruge je pripisati v precejšnji meri tudi dejstvu, da je vpeljala uprava prodajo manufaktur-nega blaga. Z ljubljanskim zastopstvom domače tovarne Teokarovič in drug v Paračinu smo sklenili dogovor, da kupujejo pri njem naši člani potom zadruge blago za obleke. Splošno zadovoljstvo z nabavljenim blagom potrjuje najbolj dejstvo, da se je prodalo z našim posredova-, njem navedenega blaga okroglo za Din 30.000. Vrh tega ima zadruga v zalogi v zadnjem času tudi blago za perilo. Zaloga se bo- takoj povečala in razširila, ko pokaže povpraševanje članstva zanimanje za to robo.
III.
Pred dvema letoma povečani in razširjeni naši poslovni prostori so se že izkazali kot nezadostni za vedno rastoči pro-
met zadruge. Z naklonjenostjo tukajšnjega sreskega načelstva je dobila naša uprava izhod v smislu čl. 82. zakona o uradniških zadrugah, kako je odpraviti prostorne nedostatke. K dosedanjim prostorom smo prizidali še dva poslovna prostora. Sobica v izmeri 13 m2 se pa uporablja kot skladišče. Stroški letošnje adaptacije znašajo v celoti Din 14.807-65. Neodpisani ostanek adaptacijskih izdatkov v prejšnjih letih znaša še Din 12.000. Od vsega tega se je odpisalo' letos Din 13.403’80. Od vseh adaptacijskih izdatkov za naše poslovne prostore, ki so znašali nad 43.000 Din, nam ostane tedaj še odpisati v bodočih letih Din 13.403‘85. Čeprav smo uverjeni, da bodo dosedanji prostori zadoščali za precejšnje število let, vendar ne smemo opustiti misli, da si pridobimo čim prej svoj lastni »Zadružni dom«. Da to ni več utopija, nam kaže naš rezervni fond, ki je znašal koncem leta 1933. Din 109.216'03. Z letošnje dotacijo se bo pa povzpel na Din 136.562'25.
Razdelitev čistega dobička za poslovno leto 1933. v znesku Din 81.08672 nameravamo predlagati skupščini v sledečem razmerju: a) rezervni fond Din 27.346'22; b) penzijski fond Din 3500"—; c) fond za obče cilje Din 1500’—; č) fond za članske cilje Din 10.000—; d) nagrade Din 1000; e) 4% povračilo članom Din 37.740-50.
V.
Posebno pažnjo moramo posvečati našemu fondu za članske cilje. Njegova naloga je v prvi vrsti izplačati posmrtnino po smrti zadrugarjev in njih rodbinskih članov. Zadružna ideja lajša tu bedo v najtežjem primeru, ki se more pripetiti v rodbini naših članov. Na posmrtnini se je izplačalo v minilem letu na račun tega fonda Din 428'—, v letu 1934. pa že Din 2543—. K tem zneskom je dodati še posmrtnino naše vzajemne samopomoči, pri kateri je izplačala zadruga do1 te skupščine na račun prijavljenih članov v štirih smrtnih slučajih Din 4230—. Članstvu priporočamo, da se oklene te vzajemne institucije in pomaga z aktivnim sodelovanjem na letošnji skupščini sestaviti kar najboljši pravilnik.
VI.
Vsled sprememb in dopolnitev k davčnemu zakonu, ki so bile objavljene dne 20. februarja 1934, mora naša zadruga opustiti prodajo luksuznih predmetov in alkoholnih pijač, ako hoče obdržati dosedanje davčne olajšave. Po določbah te zakonske novele se obdavčujejo zadruge, ki ne opuste prodaje navedenih predmetov, kakor akcijska društva, to je velebanke in tovarne. Če ne dobi upravni odbor do dneva skupščine povoljnih informacij, na-
Upokojenec
®kega orožja na steni sveženj zastrupljenih
Puščic.
Poklicala je svojo zvesto spletično in u!šno, staro Giuseppo, ki je romala z njo 'crižem sveta že dobrih trideset let. Izročila P Je stekleničko in puščice z besedami: »Konice namoči za več dni v malo vode, udlij vodo v to stekleničko in mi jo izroči isti večer, ko bo premijera »Melisandre«.«
»Že prav, gospa,« je odgovorila Giu-BePpa ravnodušno'.
i »Prisezi mi pri Kristusu, da boš storila, var sem ti pravkar ukazala.«
»Prisežem.«
»Pri Kristusu?«
»Pri Kristusu.«
Mladi literatje so se smehljali.
. »Boste videli!« je dejala Kornelija s p° tragično kretnjo glave, da je zmedla . aue literate. Kdo pa ve, prav res, česa Se§a je zmožna?
Na premijeri »Melissandre« je bila Kor-*Ja božanstvena. Znala je iz svojega ubi-'^a glasu in onemoglega telesa iztrgati £ slišane poudarke patetičnosti in groze. jJ1Vet Florence, ki je bil sprva malce odporen Ya|For°gljiv (saj je že toliko časa cbčudo-Kornelijo!) se je tudi to pot dal vnovič
ukrotiti veliki tragedinji in ji tako besno vzklikal, da so se otožnost slovesa, in »nikoli več« ločitve izražali v sami norosti ploskanja, ki se ni hotelo poleči.. .
Sicer je bila pa Kornelijina igra polna tako presunljive resničnosti, da je malo po malo nekakšna groza objemala dvorano. Junakinja drame umre ob razpletu, to so vsi vedeli. Da ostane sama sebi enaka ob podajanju te smrti, kaj bo Kornelija vendar storila? In nejasno pričakovanje neke nenavadne reči je stiskalo tisočem srca.
V zadnjem odmoru, ko je bila med grmadami rož, s katerimi so ji napolnili garderobo, še bolj prsteno bleda, je rahlo odslovila pri vratih gnječo črno oblečenih gospodov, ponavljaje s svojim kristalnim glasom, kolikor ga je le še imela v oblasti: »Zbogom, prijatelji!« Medtem, ko je nadzornikov zvonec klical po hodnikih, je Kornelija odprla okno, ki je gledalo na eno najbolj temnih uličic starega mesta, z dolgimi požirki pila zrak, ki je bil prenasičen z vonjem po češnju in revščini in zaklicala: »Zbogom, Florenca!«
Nato je rekla Giuseppi:
»Stekleničko!«
Giuseppa ji jo je izročila brez besede.
»In zdaj v smrt!«
In stopila je na oder.
* *
Igrala je in izmenoma je ječala in nečloveško rjovela vse peto dejanje, kjer si Melissandra, preganjana, razkrinkana, ko se vsi njeni zločini iz prvih štirih dejanj obrnejo proti nji, poišče nazadnje zavetje v smrti.
Tisti trenutek je Kornelija izvlekla iz nedrij smaragdno stekleničko ...
* *
Na dnu, prav na dnu je morda celo sama vedela, da strup s puščic — seveda če je bil zares smrtonosen — ne more učinkovati, razen če pride z vbodljajem v žile. Toda tudi sicer je vedela in je bila prepričana, da jo Giuseppa ni ubogala in da je v stekleničko najbrž vlila samo nekaj kapljic čiste vode.
In vendar, komaj je nastavila stekleničko na ustnice, je trdo padla na tla, kakor ubita od strele. Vsa je pozelenela. Udi so se ji zvijali v krčih, katerih nobena umetnija ne bi mogla glumiti. Ni mogla izreči niti zadnjih besed drame in dvoje tovarišev jo je moralo odnesti z odra.
Smrt se je v njenih obrnjenih očeh pojavila tako očividno, tako prepričljivo, da je vse občinstvo planilo pokonci od groze.
In nihče ni dvomil, da se je Kornelija Tosti resnično in prostovoljno zastrupila.
* *
Nihče, niti Giuseppa. Stara ženica je bila nekaj ur prej sama vlila v ozko grlo prazne stekleničke nekaj kapljic iz vrča za vodo, ki je stal v jedilnici. Vendar so je vrgla preko gospodaričinega trupla krča je kakor vsi ostali:
»Zastrupila se je! Saj je sama to napovedala!«
Korneliji se je zdelo, da dva tedna visi med življenjem in smrtjo. Dva tedna so vsi dnevniki v Evropi in Ameriki objavljali poročila o njenem zdrnv n. Tn zdravniki so odkrili ime in razlaga!: časopisnim poročevalcem lastnosti in učinke strupa, katerega ni bila zaužila ...
* *
In šest mesecev po poslovilni predstavi in po svoji zastrupitvi se je Kornelija pomlajena vrnila v florentinsko Veliko gledališče.	K. D.
merava predlagati skupščini, da se zadruga prilagodi zahtevam davčne novele, to je, da opusti prodajo vina in predmetov, ki podleže luksuznemu davku. S tem bomo seveda priznali naziranje gotovih krogov, da uporabljanje toaletnega mila, čokolade in vina ne spada v življenski standard državnih uslužbencev.«
Objavljamo prednje poročilo, čeprav z zakasnitvijo, ker je najboljši dokaz, da tudi številčno šibke zadruge ob požrtvovalnosti in delavnosti sposobnih voditeljev morejo doseči tako odlične uspehe, kot jih je prav naša vzgledno upravljana nabav-Ijalna zadruga v Kranju. Na drugih zadrugah je, da jo posnemajo.
Po svetil
Statistika poštnih uslužbencev. Iz statističnih podatkov svetovne poštne zveze objavljamo te-le številke o stanju poštnih uslužbencev po raznih državah. V Zjedi-njenih državah Severne Amerike je 289.000 p. 1.1. uslužbencev, Nemčija ima 246.000 p. t. t. nameščencev. Angleška približno 229.000, Japonska 181.000, Francoska 110 tisoč, Angleška Indija 107.000, Rusija 87 tisoč, Češkoslovaška 42.000, Poljska 32.000, Rumunija 25.000, prav toliko tudi Argen-tinija, po 20.000 p. 1.1. uslužbencev imajo Španska, Italija in Madžarska, Švica pa 16.000 nameščencev. Podatki iz Kitajske in Peruja manjkajo. Vseh p. 1.1. uslužbencev na svetu je približno 1,750.000.
Znižanje prejemkov v Italiji. Poročali smo že, da je italijanska vlada letos v aprilu znižala prav občutno vse plače svojim nameščencem. Prejemki so se v Italiji znižali od leta 1929. že trikrat, tako da je sedanje znižanje že četrto. Leta 1930. so se plače im pokojnine znižale za 8%, prihodnje leto pa kar do 12%, letos pa spet. Pri tem se je znižanje izvršilo sorazmerno z višino prejemkov. Plača od 500—1000 lir na mesec se je znižala za 6%, od 1000—1500 lir za 8%, od 1500—2000 lir za 10%, prejemki nad 2000 lir na mesec so se pa znižali za 12%. Razen tega SO' se znižali tudi postranski prejemki, zlasti družinske doklade. Uslužbenci, stanujoči v občinah z izpod 20.000 prebivalci, so izgubili 50% draginjske doklade, v krajih do 50.000 prebivalcev znaša znižanje 40%, v mestih do 100.000 se je doklada znižala za 25%, v večjih mestih pa za 10%. Ci-
vilni in vojaški upokojenci z zadnjo redukcijo niso bili prizadeti.
Nove redukcije plač železničarjev v Švici. Švicarska zvezna vlada je sklenila, da se morajo v tekočem letu osebni izdatki švicarskih zveznih (državnih) železnic znatno znižati. To znižanje je omejeno s tem, da je za oženjene železničarje kot minimum, izpod katerega se plača ne more znižati, določen znesek 260 frankov (približno 3200 Din) na mesec. Za neoženjene je pa predvideno znižanje samo tedaj, če zaslužijo nad 1.600 frankov na leto.
Socijalna politika
Ogromni dobički tujcev. Pod tem naslovom je »Kmetski list« objavil zanimivo porcčilo, iz katerega prenašamo sledeče odlomke: »Naravnost vnebovpijoč primer, kako se košatijo tujci pri nas na naš račun, nam nudi rudnik bakra v Boru v Srbiji. Ta rudnik izkorišča neka francoska družba. Ta družba je delniška in delniški kapital znaša 15 milijonov francoskih frankov, ki je razdeljen v delnice po 100 frankov. Samo letošnji dobiček družbe pa znaša okoli 50 milijonov frankov ali 160 milijonov dinarjev! Od tega dobička bo družba pač plačala davek, potem delavske mezde, provizije (samo te znašajo okoli 20 milijonov frankov!!), preostali znesek pa bodo razdelili tako, da bo dobil vsak delničar za svojih 109 frankov kapitala 130 frankov! Tako velikega dobička pa družba ni izkazala samo letos, ampak ga izkazuje že vsa leta od 1. 1922 naprej, tako da je podjetje v 11 letih že 15 krat zaslužilo v podjetje vloženo glavnico! — Pri tako bogatih dohodkih pa bi človek mislil, da bo družba vsaj svoje delavce dobro plačevala in kmetom dajala pošteno odškodnino za poško dovano zemljo in posevke. Temu pa ni tako. Delavci ’ zaslužijo povprečno komaj po 20 Din na dan, (torej toliko, kakor zaslužijo pri nas delavci, ki. delajo na račun bedncstnega fonda!), s kmeti pa ima družba večne pravde ...«
Narodno gospodarstvo
Varčevanje. Na predlog prometnega ministra je bila izdana uredba o ureditvi nagrad in postranskih prejemkov pri rošrnf hranilnici. Po ti uredbi prejemajo odslej
elani nadzorstva kot nagrado pol odstotka čistega dobička na leto, vendar ne sme nagrada za vsakega odbornika znašati več kot 30.000 Din. Za udeležbo na sejah prejemajo razen tega člani nadzorstva še nagrado po 1000 Din na mesec. Kdor izostane od petih sej na mesec, te nagrade ne prejme. ;— Uslužbencem poštne hranilnice pa pripada kot nagrada 2'5% čistega dobička na leto, ki se razdeli po posebnem pravilniku. Za najvišje in višje uradnike ta nagrada ne sme biti večja od polovice nagrade, katero so prejeli za leto 1933. Doslej so prejemali uslužbenci 5% čistega dobička na leto in se bo zaradi znižanja nagrad prihranilo približno 1,300.000 Din. — Člani nadzorstva, ki so razen dveh, vsi višji državni uradniki, so prejemali doslej 1% čistega dobička. Za leto 1933. je 6 članov prejelo 513.656 Din. To znižanje bo dalo približno četrt milijona dinarjev prihrankov. Prihranjene vsote pridejo v dobro drž. blagajni, ker se za toliko zviša dobiček države.
Zdravstvo
Kako naj živimo ob poapnenju žil.
Normalno — če smemo- tako reči — je poapnenje žil ali arterioskleroza obolelost poznejših let, na katero je moderni človek že kar pripravljen. Bolezen v ožjem smislu je arterioskleroza tedaj, če nastopi predčasno, torej v mlajših letih, in pa če nastopi posebno hudo. O tem govori profesor Minkowsky in pravi: Življenje človeka s poapnenimi žilami naj se v toliko spremeni, da dobijo ravno oni organi več miru in počitka, ki so morali prej čezmerno delati, dočim naj drugi organi, ki so bili prej manj vpreženi, sedaj bolj delajo. A sprememba naj se izvrši le prav počasi in postopoma. Športno udejstvovanje katerekoli vrste ni priporočljivo. Zlasti velja to za kole šarjenje, dočim se plavanje in jahanje lahko dopusti. Pametno sprehajanje, lahka turistika in sobna telovadba se more dovoliti v vseh onih primerih, ko sprememba srca in cevk še ni zelo napredovala. Če pa srce svojemu delu ni več kos, se mora pričeti zdravljenje z daljšo ali krajšo dobo absolutnega miru. Ko se je srce okrepilo, pridejo na vrsto kopeli, počenši z mlačno vedo od 33 do 34° C in nadaljujoč z mrz-lejšo vodo. Ob hudi obolelosti srca z vodenico in splošno telesno slabostjo so- pa tudi te kopeli prepovedane.
Tudi mera duševnega dela se mora urediti. Treba je večjih odmorov, potrebna je-sprememba dela. izogibati se moramo duševne razdraženosti, skrbeti moramo za zadostno spanje, za opravo potrebe, preden gremo spat, in pa preveč ne smemo zvečer jesti. Prehrana naj bo mešana, ne preobilna, ne preveč zabeljena in naj bo lahke- prebavljiva. Mesa naj vmes ne bo dosti.
Dalje pravi Minkowsky, da ni pravilno, če bolniku alkohol, kavo, čaj in tobak popolnoma prepovemo. V malih količinah zaužita morejo ta nasladila celo koristiti. Seveda, če bi se bilo pri tem bati zlorabe, naj se alkohol itd. popoinema prepove. Prepove naj se tudi pri osebah, ki so preveč razdražljive in pri katerih obstoji možnost kapi. V posebnih primerih naj se vzame digitalis, diuretin. kofein, morfij ali kaj podobnega; seveda je pa to izključno le stvar zdravnika.	(»Zdravje«.)
Hranilna vrednost sira.
Sir spada med najredilnejša in cbenem najcenejša hranilna sredstva. Da ga ljudje ne uživajo v tisti meri, kot zasluži, je kriv predsodek, da je sir težko prebavljiv. A to ni res. Razne vrste sira so samo tedaj težko prebavljive, če požiramo prevelike kose. Sir zahteva vsaj takšno prežvečenje kot druga hranilna sredstva; in če pride v želodec dobro prežvečen, kot kaša, ali pa dobro premlet, ga more -dobro prebaviti in izrabiti tudi najslabši želodec. Zmlet sir moreš porabiti tudi ko-t -pridatek h kavi. Ostro pripravljen sir in zelo mastne sirove vrste so sicer tudi zelo redilne, a zahtevajo tudi prav zelo dober želodec.
Redilnost sira je razvidna iz sledečega seznama, ki nam kaže vsebino- redilnih snovi v odstotkih in pa kalorijsko vrednost za 100 gramov vsakratnega redilnega sredstva:
Vrsta	Beljako- vina	Maščoba	Ogljikovi hidrati	ra -o 0 >	'n y:
Meso (ne mastno)	20	3	—	76	121
Jajca	12	11	1	74	168
Kruh	6	—	57	34	253
Mleko	3	4	5	87	67
Sirovo maslo	1	81	1	13	761
Ementalec	28	27	2	34	419
Gervais	14	38	—	43	421
Gorgonzola	25	28	2	36	385
Parmezan	37	17	2	32	356
Roquefort	24	29	3	34	396
Skuta	35	5	1	52	222
9
KROJAŠKI ATELJE
IFradra Iglič, Ljubljana
t ,i.	,	.	j	.	Pražakova ulica
Izdeluje se za dame in gospode po najno-	~
vejših krojih Lastna zaloga modnega blaga.
Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Kr. dvorni dobaviteli
ANTON VERBIČ, Ljubljana
Delikatese Telefon 2673 Špecerija
Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba!
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni bili
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račnn štev« 10681 / Telefon štev« 3413
Posojila tudi ranžijska (do Din 10.C00*-) vsem javnim nameščencem po 8 °/o proti zaznambi na plačo in poroštvu. Hranilne vloge na hranilne knjižice in vloge v tek rač. obrestuje, ako so vezane na krajšo dobo, po 5 °/o — 6V2°/o. Izplačila promptna. Tovariši, rešila nas bo samo stanovska in zadružna zavednost.
Učiteljska
tiskarna
" Lfulblf^iia
Frančiškanska ulica
Telefon šle v. 2312 Račun posi-hrasi. 10.761
je najmodemeje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejših do najmodernejših
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov
Lasfaia tvornica šolsklSi zvezkov
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških iti šolskih potrebščin.
Nogavice, kravate, žepne robce, rokavice, vezenine, čipke, D. M. C. sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje v največji
izberi pri
Josip PETELINC, Ljubljana
=== (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
Priporoča se cenj. občinstvu špecerijska trgovina
Ljubljana, Jurčičev trg 1
IVAN^ PERDAN NASL,
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga
Nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, testenine, najfinejše namizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDN A
PORAVNAJTE NAROČNINO!
i Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana
Vodnikov trg št. S.
r. z. z o. z.
Tešefon št. 2421.
Državni uslužbenci!
Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič.
Širite zadružno misel med svojimi tovariši!
Izdaja za konzorcij »Naš Glas" odgovorni urednik '•r. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubliani-