Poštnina plačana v gotovini.
Uto IX Stev. 135.
v četrteit 16. junija 19ZJ.
Ceno Din 1*50
Izhaja
vsak (lao popoldne, IzvzemŠi nedelje Id praznike. — Inserati do 30 perit a 2.— Dio, do 100 vrst 2.50 Din, večji laserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave,
Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din.
reklame,   preklici   beseda   2.— Din.
Upravništvo: Knailova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304
Uredništvo: Knailova ulica št. 5, L nadstropje. — Teleion 2034.
Volitve so razpisane
Danes je bila skupščina razpuščena in razpisane volitve
Nova skupščina se sestane 5. oktobra. — Redno zasedanje se prične 20. oktobra. — Vukičević in drugi radikalni ministri vstopijo v demokratsko zajednico, — Rekonstrukcija vlade.
— Beograd, 15. junija. Včerajšnje napovedi ministrskega, predsednika Vukičevića so se danes uresničile. Dopoldne ob 10. je dospel iz Topole poseben kurir, ki je prinesel ukaze o razpustu Narodne skupščine in o razpisu novih volitev. Narodna skupščina je z današnjim dnem razpuščena ter razpisane volitve za v nedeljo dne 11. septembra. Novoizvoljena Narodna skupščina je sklicana k izrednemu zasedanju dne 5. oktobra, da reši vse formalnosti tako, da bi bilo v smislu ustavnih določb dne 20. oktobra otvorjeno redno zasedanje.
Pred ministrskim predsedstvom se je zbrala danes dopoldne ogromna množica, ki je z napetostjo pričakovala poročil o nadaljnem razvoju dogodkov. Ministrski predsednik Vukičević se je ves dopoldne mudil v kabinetu notranjega ministrstva ter konferiral s kandidati za ministrska mesta, ob priliki izpopolnitve vlade, ki bo izvršena bržkone še danes. V demokratskih vrstah vlada izredno zadovoljstvo ter se pov-darja, da je demokratska stranka na celi črti zmagala. Dr. Marinković je v razgovoru z novinarji naglasil, da dobimo Sedaj čisto homogeno demokratsko vlado, ker bodo Velja Vukičević in vsi radikalni ministri, kakor tudi oni poslanci radikalne stranke, ki so pristaši ?edanje vlade, po izključitvi iz radikalne stranke korporativno vstopili v demokratsko zajednico.
Začasni predsednik radikalne stranke Aca Stanojević le danes brzojavno sklical sejo glavnega odbora NKS in radikalnega poslanskega kluba za jutri dopoldne. Na tej seji bo stavljen oficijelni predlog o izključitvi Vetje Vukičevića In vseh radikalnih ministrov iz radikalne stranke.
Ministrski predsednik Vukičević se je danes ves dopoldne mudil v kabinetu notranjega ministra, kjer je konferiral z ministrskimi kandidati. Ob 12. se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je g. Vukičević oficijelno obvestil svoje
ministrske kolege, da je dospel iz Topole ukaz o razpustu skupš^me in razpisu volitev.
Rekonstrukcija vlade se bo izvršila po medsebojnem sporazumu med Vukičevićem in dr. Marinkovićem. Poleg dosedanjih ministrov, ki obdrže svoje resore, vstopijo v vlado štirje radikali in 1 demokrat, ki bo edini zastopnik Hrvatov, dočim Slovenci kakor vse kaže v volilni vladi sploh ne bodo zastopani. Doslej nezasedene resore prevzamejo in sicer: prosveto: dr. Ninko Peric, ministrstvo pravde: dr. Dušan Subotič. predsednik beogradskega ka-sacijskega sodišča, ministrstvo ver: Peter Obradovič, pomočnik ministra pro-svete, pošte in brzojav: radikalni poslanec Vlajko Košić, narodno zadravje: radikalni poslanec dr. Aleksander Savle", izenačenje zakonov: dr. Grga Andjelinović.
— Beograd, 15. junija. Danes popoldne ob 16. izide posebna izdaja »Službenih Novtn«, v kateri bo objavljen ukaz o razpustu Narodne skupščine in razpisu volitev. Narodna skupščina v svrho prečitanja ukaza o razpustu ne bo sklicana. Tekom današnjega dopoldneva so bili vsi veliki župani obveščeni o razpisu volitev.
Kakor, doznava Vaš dopisnik, je g. Vukičević utemeljil svoj predlog za razpust skupščine in razpis volitev s tem, da je potreben nov delovni program. V svrho reorganizacije državne uprave, rešitve raznih perečih vprašanj, zlasti v svrho rešitve gospodarske krize, je potrebna cela vrsta novih zakonov. Sedanja Narodna skupščina je za tako delo nesposobna in tudi ni bila na tem programu izvoljena.
Vprašanje   izpopolnitve, odnosno
rekonstrukcije vlade še ni definitivno rešeno ter se vrše še tozadevna posves to van j a. Vlada namerava pritegniti se kako tretjo skupino, tako da bi v vla-s di ne bili zastopani le Srbi, marveč tudi Hrvati in Slovenci.
Kriza vlade otvoriena
Pravosodni minister odstopil. — Energičen nastop proti Vu-kičeviću. — Novi veliki župani.
— Beograd, 15. junija. Kakor smo že včeraj poročali, pogajanja med ministrskim predsednikom Vukičevićem fcn radikalnim centrumom niso rodila zaželjenih uspehov. Posredovalna akcija pravosodnega ministra dr. Srskft-ča se je popolnoma izjalovila. Popoldne se je položaj mahoma izpremenal. Dogodki so se vrstili z veliko naglico in dovedli do defimtivnega preloma med g. Vukičevićem in radikalno stranko.
Dr. Srskič, ki je ves dopoldan posredoval med g. Vukičevićem in uzu-novičevci v cilju sporazuma, je opoldne po daljši konferenci zapustil skrajno nerazpoložen vladno predsedstvo ter odšel na stanovanje g. Uzunovića, kjer so bili zbrani voditelji radikalnega centruma. Po daljšem posvetovanju, na katerem pa po zatrdilu informiranih krogov ni prišlo do soglasja, je dr. Srskić ob 14. ponovno prišel h g. Vukičeviću ter mu izročil pismeno ostavko na položaj pravosodnega ministra. S tem je bila formalno otvorje-na kriza vlade.
Ministrski predsednik Vukičević je takoj nato odpotoval z avtomobilom v Topolo, kjer je bil pri kralju v avdijen-ci od 15.45 do 18. ure. Ob 20.15 se je vrnil v Beograd in bil izredno dobro razpoložen. Novinarjem je izjavil, da je kralj ostavko dr. Srskiča sprejel ter imenoval za njegovega namestnika dr. Ninka Perica. Obenem je kralj podpisal ukaz o imenovanju 15 novih velikih županov. Ministrski predsednik je naglasi!, da je razpust narodne skupščine in razpis volitev že gotovo dejstvo ter da bo danes objavljen tozadevni ukaz, ki je že podpisan. To vest je potrdil tudi zunanji minister dr. Marinković* ki je nato nad eno uro konferiral z g. Vukičevi čem.
Vest o demisiji dr. Srskića in nepričakovanem prelomu med radikalno stranko in g. Vukičevićem je izzvala v beogradski politični javnosti veliko senzacijo. V krogih radikalne stranke
se je sprva pojavila velika nervoznost, ki pa se je danes že polegla. I Paši-ćevci i uzunovićevci kažejo danes veliko borbenost ter groze, da se bodo g. Vukičeviću maščevali. Kot prvo represalijo proti njemu napovedujejo sklicanje glavnega odbora stranke in poslanskega kluba, ki naj sklepata o izključitvi g. Vukičevića iz NRS. Te vesti je potrdil tudi predsednik radikalnega poslanskega kluba Ilija Mihaj-lović, ki je imel včeraj zvečer po povratku g. Vukičevića iz Topole ž njim krajši sestanek v vladnem predsedstvu, od koder je odhajal skrajno nerazpoložen.
V demokratskih vrstah vlada z razvojem dogodkov veliko zadovoljstvo. Naglasa se, da ie zmagala demokratska teza ter da se radikali motijo, ako mislijo, da bodo obdržali sedanjo večino. Iz demokratskih vrst se tudi širijo vesti, da ima g. Vukičević za seboj nad 80 poslancev radikalne stranke in da bodo odžagani le oni radikalni prvaki, ki zasledujejo proti interesom stranke in države osebne ambicije in koncesije. Kot prvi odločni akt g. Vukičevića proti radikalnemu centru-mu se smatra ukaz o imenovanju 15 novih velikih županov. Tem spremembam so se zlasti uzunovičevci najbolj protivili, a tudi pašićevci vidijo v tem proti sebi naperjeno ost Ukaz, ki je v tesni ijpezi z volilnimi pripravami vlade, bo danes objavljen obenem z ostalimi ukazi.
— Beograd, 15. junija. Glasom informacij današnje «Pravde» vsebuje ukaz, ki ga je predložil ministrski predsednik o priliki svoje včerajšnje avdijence v Topoli kralju v podpis, sledeče spremembe na velikožupan-sMh mestih: V Kruševcu je imenovan za velikega župana Milutin N a g u 1 i č, v Stipu Radislav Vujovič, v Zagrebu dr. Bogdan Stpopar. v Osijeku dr. Frančić, na Cetinju Jovan G rase li, v Somboru Predrag Lukić, v Bihaču Mahmud beg Hrasnica, v
Presenetljiv uspeh itel Ionskih intrig
Popoln prelom z Albanijo. — Albanci se pripravljajo na energičen odpor proti italofilski politiki. — Albanija pride pod mednarodno kontrolo?
— Beograd, 15. junija. V albanskem sporu je nastopil včeraj značilen preokret. Dočim je v vLidnih in. diplomatskih krogih še vedno prevladovalo prepričanje, da bo albanska vlada končno le uvidela nelojalnost svojega postopanja napram Jugoslaviji ter že glede na intervencijo velesil ugodila zahtevam jugoslovenske vlade, je včeraj popoldne posetil zunanjega ministra albanski poslanik Cena beg ter zahteval potne listine zase in za osobje albanskega poslaništva. Naša vlada je tej zahtevi takoj ugodila ter še včeraj izročila Cena begu vse potne liste. Cena beg zapusti danes popoldne Beograd ter odpotuje preko Sarajeva v Dubrovnik, kjer se vkrca za Tirano. Vašemu dopisniku je včeraj zvečer izjavil, da je še vedno optimist ter upa, da bo še v zadnjem trenutku dobil obvestilo, da je albanska vlada izpustila aretiranega dragomana ter s tem ustvarila možnost nadaljnih pogajanj za mirno likvidacijo vseh spornih vprašanj.
Zunanji minister je izdal jugoslovenskim konzulom v Draču, Korči in Valoni ukaz, naj takoj ustavijo vsako nadaljno izdajanje potnih listov in z vsem osobjeni zapuste albansko ozemlje. Obenem bo vlada odredila, da se meja proti Albaniji takoj zapre in onemogoči vsak nadaljni promet.
V diplomatskih krogih je vzbudil ta preokret veliko pozornost. Splošno se naglasa, da je Albanija s tem jaano pokazala, da ji ni do mirnega sporazuma z Jugoslavijo. V vsem postopanju albanske vlade pa vidijo diplomatski krogi intrigo Italije, ki hoče preko Albanije izzvati konflikt z Jugoslavijo.
— Beograd, 15. junija. Glasom vesti iz severne Albanije je nezadovoljstvo med prebivalstvom radi protijugoslovenske politike v zadnjem času silno naraslo. V teh krajih prevladuje bojazen,  da bo  Albanija vsled
tega gospodarsko občutno oškodovana. Invazija Italijanov, popolno gospodarsko za-soižnjenje Albanije s strani italijanskega kapitala je močno razburilo duhove tako, da je prišlo tekom zadnjih dni na več krajih do ogorčenih protiitalijanskih demonstracij. V Puki je včeraj prebivalstvo dejansko napadlo italijanske oficirje-inženerje, ki grade ceste ob albanski meji. Pri spopadu so bili štirje oficirji ubiti. Ta napad se komentira splošno kot znak velikih notranjih nemirov v Albaniji, kjer zavzema odpor proti italofilski politiki Ahmeda bega Zogu vedn.i večje dimenzije. Albanska vlada jo podvzela obsežne varnostne mere v zaščito Italijanov, kar je nezadovoljnost prebivalstva še bolj podžgalo. Vse kaže, da stoji Albanija preti krvavo revolucijo, ki jo v gotovi meri podpira tudi Italija sama, da bi na ta način dobila povod tudi za dejansko vojaško okupacijo Albanije in s tem ustvarila direktna fronto proti Jugoslaviji.
— Ženeva, 15. junija. Vest o i>oostritvi spora med Albanijo in Jugoslavijo je napravila v tukajšnjih krogih zelo mučen vtis. Splošno prevladuje mnenje, da bo Društvo narodov že ob priliki sedanjega zasedanja moralo načeti to vprašanje. Kakor se zatrjuje, je Mussolini naročil italijanskemu delegatu, naj takoj zapusti sejo Društva narodov, čim bi prišel v razpravo albanski konflikt- V poučenih krogih se zatrjuje, da se bo o jugoslovensko-albanskem sporu glede na vladajočo napetost in delikatnost tega vprašanja razpravljalo na tajni seji. Odločitev naj bi padla prihodnji torek. V francoskih in nemških krogih si baje prizadevajo, da bi izzvali sklep v tem smislu, da bi prišla Albanija pod mednarodno kontrolo, ki naj bi paralelizirala vpliv Itabje na Balkanu.
energičen nastop Rušile proti Poljski
Sovjetska vlada izroči Poljski tretjo, še ostrejšo noto. Teror v Rusiji obnovljen. — Mobilizacija komunistične stranke.
— Varšava, lo. junija. Spor med Poljsko in sovjetsko Rusijo se je radi nesprejemljivih zahtev sovjetske vlade tekom zadnjih dni zelo poostril. Poljski tisk odločno odklanja zahteve, ki jih je postavila sovjetska vlada v svoji drugi noti. Sovjetska vlada je na ta način uničila zadnje upanje, da bi bil konflikt v kratkem času mirno in v prijateljskem sporazumu poravnan. Postopanje sovjetske vlade je napravilo na poljske kroge vtis, da hoče Rusija izkoristiti nastali položaj ter izvajati sistematičen pritisk na Poljsko, da izsili izgon vseh njej neljubih osebnosti. Bati se je, da pride do novih nesoglasij.
Preiskava proti morilcu sovjetskega poslanika Koverdi je zaključena ter je bil morilec izročen danes sodišču, kjer se je danes pred prekim sodom začela razprava. Obtožencu je bila včeraj izročena obtožnica. Splošno se domneva, da bo Koverda obsojen na smrt. Kot tožitelj nastopa v imenu poljske vlade znani poljski dTŽavni pravdnik Rudnički.
— Riga, 15. junija. Glasom poročil iz Moskve vlada v vsej sovjetski Rusiji strahovit teror. V vseh večjih mestih so zopet osnovane črezvičajke, ki z vso brezobzirnostjo nastopajo proti političnim osumljencem. V Odesi je bilo včeraj obsojenih 14 obtožencev na smrt. Vsak količkaj sumljiv tujec pride pred sodišče. V nekaterih mestih je prišlo do pravcatih pogromov. V Vladivostoku je bilo v ponedeljek popoldne pri izgredih ubitih 22 oseb. Tujci tru-moma zapuščajo Rusijo in beže preko meje.
Kakor se doznava, bo sovjetska vlada jutri izročila poljskemu poslaniku v Moskvi tretjo noto, v kateri bo kategorično zahtevala  izpolnitev,  vseh v prejšnjih notah
stavljenih zahtev ter v nasprotnem slučaju zapretila z represalijami.
Centralni odbor komunistične stranke v Moskvi je odredil mobilizacijo cele stran-ke. Ta mobilizacija obsega 900.000 komunističnih delavcev, ki ostanejo sicer na -delu, ki pa lahko vsak trenutek primejo za orožje in se pretvorijo v organizrano armado.
Travniku Abdul Husan Begović, v Mostarju Milislav I v a n i § e v i ć, v Ćupriji Svetislav Zdravković, v Valjevu Dragutin Todorović in v Kragujevcu Dragisa Ni k o lić. Vsi novoimenovani veliki župani so pristaši vladnih radikalov odnosno DZ. Največji odpor je vladal v radikalnih krogih radi imenovanja novih velikih županov v Bosni in Hercegovini, kjer so zahtevali to koncesijo muslimani in čemur so sc najbolj upirali bosanski radikali. Glede Slovenije odločitev še ni padla. Tudi na Hrvatskem se bodo izvršile še nekatere spremembe. Obenem bo premeščenih odnosno imenovanih večje število srezMh poglavarjev.
Locarno ali Moskva
Nemčija pred alternativo.
— Ženeva, 15. junija. Tokratno zasedanje Društva narodov se v vseh krogih presoja z veliko skepso in poudarja, da ni pričakovati kakih pozitivnih rezultatov. Tekom včerajšnjega dne so se vršili razgovori med Briandom, Stresemanom in Chamber-lainom. Rezultat razgovorov je predvsem ta, da so se vsi trije državniki iziavili za nadaljevanje locarnske politike. Kljub tcinu Pa je bil po zatrdilu informiranih krogov razgovor med Briandom in Stresemanom precej neprijeten. Streseman se ie pritoževal, da locarnski sporazum ni rodil pričakovanih uspehov, kar zelo otežkoča njegovo stališče napram domačim nasprotnikom. Briand ie s svoje strani navedel celo vrsto napak, ki jih je zagrešil Berlin in ki ovirajo dobre medsebojne oduoSaie. Glede kontrole podiranja vzhodno - nemških trdniav vztra-
I ja i Francija i Anglija na tem. da izvrši posebna medzavezniška komisija še ponovno kontrolo. Razgovori med Chamber-Iainom in Stresemanom so se tikali predvsem razmerja do Rusije in zatrjuje se, da je bil dr. Streseman postavljen pred alternativo: Locarno ali Moskva. O tem vprašanju se bodo nadaljevali razgovori še ves teden. Veliko pozornost posvečajo v Ženevi tudi albansko - jugosl o venskemu sporu, o katerem prične razprava bđpkonc že prihodnje dni. ffk
CHAMBERLINOVO LETALO SO HOTELI ZAPLENITI
— Rim, 15. junija. Na Tempelhofskem letališču se je pripetil včeraj zanimiv incident. Na letališče je prispel ekisekutor nemškega sodišča ter hotel zapleniti letalo ameriških letalcev ChamberUua m Levina na tožbo nekega dr. Puppe, ki je pred tremi leti zdravil Levinovo ženo. Njegova terjatev na zdravniškem honorarju znaša 76.000 mark. Da se izogne neljubemu incidentu, je nemška Lufthansa poranavala račun in s tem rešila Chamberlinovo "letalo.
VOLITVE NA IRSKEM
— Duh I m. 15. junija. Po doslej znanih lozultatih je dobila pri nedeljakih volitvah na Irskem vladna stranka 39, De Valero*i republikami 5<>, delavska stranka 22, neodvisni 10, in ostali 11 mandatov.
Iz pisane ljubljanske kronike
Jerica Ažmanova bo okrevala.
Med ljubljanskim prebivalstvom, zlasti Trnovcani, še vedno vlada največje zam* manjc za usodo hranjevke Jerice Ažmi« nove. Njeno prvotno kritično stanje *e nagibljcn na boljše. Visoka temperatura prvih dni je ponehala. Vročina je padla od 39 na normalno 37. Dihati mora še ved* no umetno >ko/i cevko, ponehala pa u krvavitev in bodo zdravniki te dni \c\ ršili končno operacijo. Pričakujejo, da ho h « riea lahko že v desetih dneh zapustila b< *r nico.
Napadalec Viljem Grah je včeraj v policijskih zaporih odkrito, brez vsakih olcp = šav in 7-avijanj policijskemu nadzorniku g. Zajdcli opisal do vseh podrobnosti r\* čin, kako jc izvršil roparski napad in kai je po storjenem zločinu počel. Med dni gim je omenil, da je branjevko Jerico \r> manovo v prodajalni prijel z levo roko 7<■ ramo, z desno pa jc potegnil s krive, n. po vratu. Nato je pobral denar in zbežal. Zunaj ni srečal nikogar. Denar jc skril v bli/njo šupo poleg hleva. Ko jc opazil. <ia so njegove hlače krvave, je odšel k Ljuh* ljanici, kjer si je izpral krvavi madež. Nato jc legel v seno in mirno zaspal. Ni cul, kdaj so prišli stražn iki. Viljem Grah rm«* doma še osem bratov in tri sestre. Kakor zatrjujejo, imajo Grahovi starši doma po«
Mr.stvo in gostilno. Viljem pa sc je čutit doma   nekam   zapostavi j-enega,   izogniti sc
jc hotel lani tudi vojaškemu naboru, zato je odšel od doma ter sc z delom preživljaj po raznih krajih.
Dane-, dopoldne jc policija izročila Gra« ha državnemu pravdništvu ter so jja pre* peljali iz policijskih zaporov v preiskoval* ni zapor dcZcInc^a sodišča.
Avtomobilska nezgoda s Celovške ceste pred sodiščem
Demetiovi«\ šofrr tvrdke Glanzman i? Zagreba, je vozil 3& aprila z avtomobilom iz Ljubljane proli Tržiču.
D. je zadel na Dunajski cesli v Golob vv avtomobil; po^koHoval je njegov avto, pri svojem je pa skrivil o*. Fant bi bil monl dati avto popraviti, pa jc z njim peljal i ar dal.;<\
Na Olovki ceMi jc D. naletel s mjifl pokvarjenim avtomobilom na kmeta Franca ta Hafnerja iz Zabnice, ki je peljal iz b"l niče svojo deklo, ki si je nedavno zlomila levo uo$ro. France je r svojim vozičkom vozil pravilno po fJmbJ strani.
Avtomobil se je zaletel v kmetov voz m sicer'v zadnji del, zdrobil mu je kolo in tki France in dekla sta odletela z voza. Francije obležal v nezavesti, ranjen je bil na gla vi in na prsih; a dekla si je že ozdravljen«« levo nogo pri padcu znova zlomila, a destm si je tako poškodovala, da še zdaj ne morr iz postelje. Posestnik Hafner je vsled teh poškodb dobil reberno vnetje kot posledico, pa tudi glava ga še vedno boli.
£ofcr 1). jc smodniku priznal, da je nm vozil s pokvarjenim avtomobilom in da j*> vozil s hitrico 40 km ua uro.
Značilno jc, da je fant poškodovanca kii pustil na cesti, izstopil je samo toliko, da j*» deklo iz srede ceste položil h kraju, a potem je odpeljal. Demetrovič se bo pokoril za svoj prestopek 14 dni v zaporu. Z deklo in Francetom se je pa poravnal; dobila tu* pošteno doto — 20.000 Din odškodnine zi bolečine, a posestnik France pa odškodnine zase in za pokvarjeni voz 7500 Din.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
K f c k t i : Investicijsko posojilo M..",i> o. Vojna škoda 343, 344, Zadolžnice Kranj>k*> dež.  banke  *20, Zastavni list Kranjske
dež. banke 20, 22, Celjska posojiluica 10". 197, Ljubljanska kreditna 150, 0, Merkanti;. na Kočevje 0, 08, Praštediona 850, Kredi'n zavod 160, 170, Trbovlje 0, 455, Vevče 135. 0, Stavbna družba 55, 65. :Sešir< 104, 0.
ZAGREBŠKA BORZA.
Efekti: 7 odstot. invest posojilo 1921 84 — 84.50, 2 in pol od s* o t. drž. rente za ratnu štetu 343.5 — 314, Ljubljanska kreditna 150 — 155, Jugobanka 92 — 93, Praštediona 850 — 0, Trboveljska 450 — 4450, In i on paromlin 305 — 315, Vevče 130 — 0. Agrari a 50 — 51.
Devize. Dunai 800—803, Berlin 13.48 —13.51, Italija 315.98—317.9S. London 276.M —276.90, N. York 56.70—«56.90. Praga 168.3» —169, Curih 10.935—10.965. Madrid 97S.50 — 9S1.50. — Valute: dolar 56.05—56.65
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 913.50, London 25.25, Newyork 520, Pariz 20.36, Milan 29, Praga 15.40, Dunaj 73.15.
Trst: London 87.05, Curih 344.50, Beo-erad 31.48.
16
Stran 2.
»SLOVENSKI   NAROD, dne 16. junija 1927.
Ste*. 13*»
Rodoljubna tatica reši življenje g. predsednika« — Zarotniki v palači zagrebškega velikega župana. — Žrtev intrige strojepiske velikega župana.
V Zagrebu so te dni krožile vesti, da je bila odkrita nova zarota proti življenju predsednika HSS St. Radiča. Baje so nameravali izvršiti nanj atentat, pa je stvar Se pravočasno odkrila neka navadna tatica, ki je ukradla v vlaku razen denarja tudi važne dokumente o nameravanem atentatu ter jih v zavesti svoje rodoljubne dolžnosti poslala St. Radiču, ta pa policiji.
V resnici je prejel St. Radič pretekli teden pismo, podpisano od neke Rezike, ki mu sporoča, da se je pred dnevi vozila v vlaku iz Zagreba v Brod z neko damo. Ko je dama zaspala, ji je Rezika zmaknila ročno torbico, vzela iz nje 5000 Din ter nekaj papirjev, nakar je skočila iz vlaka. Pri pregledu ukradenih papirjev je spoznala, da preti predsedniku HSS velika nevarnost, valed Česar je smatrala za svojo dolžnost, da mu jih pošlje. Denarja seveda rodoljubna Rezika ni poslala, Čeprav bi se to prav tako 9podobilo.
Med papirji, poslanimi St. Radiču, je bil tudi popoln načrt atentata na St. Radiča. Ta dokument je bil spisan na pisalnem stroju ter je vseboval natančne podatke, kje bo St. Radič potoval na agi taci jska zborovanja in • kom bi se mogel ob tej priliki sniti. Po načrtu bi morali zarotniki, ki so vsi iz Beograda in Zagreba, St. Radiča zabosti, nikakor pa ne ustreliti, ker je streljanje preveč negotovo. Po atentatu bi bil zarotnikom na razpolago avtomobil, s katerim bi lahko po-
begnili. Sestanek zarotnikov bi se imel vršiti v kratkem v sobi neke strojepiske pri zagrebškem velikem županu.
St. Radič je vse te dokumente izročil državnemu pravdništvu, »ki je potom policije takoj uvedlo preiskavo. Policija je poverila preiskavo štirim svojim najsposobnejšim detektivom z njihovim šefom na čelu in prišlo je do zanimivih razkritij. V skrivnostnem pismu omenjena strojepiska, neka poročena žena, je bila takoj aretirana, iu preiskava se je nadaljevala v dveh smereh. Predvsem se je skušalo ugotoviti, ali je strojepiska v resnici udeležena pri zaroti, drugo vprašanje pa je bilo, ali ni mogoče strojepiska žrtev podle intrige. Načrt o atentatu je bil pisan na njenem stroju.
Končno so ugotovili, da strojepiska ni udeležena pri zaroti. Aretiran je bil tudi oficijal pri velikem županu Mihajlo Kneze -vič, ki «i je menda celos tvar izmislil, spisal pismo na stroju svoje tovariŠice ter ga kot sRezikac poslal St. Radiču. Vzrok njegovega dejanja je baje političnega značaja, ker je strojepiska Srbkinja, s katero se kot rodoljuben Hrvat ni mogel razumeti, tem manj, ker je bila že poročena in se je napram njemu obnašala preveč oblastno.
Preiskava je zaključena in je policija izročila vse spise sodišču, zagrebška javnost pa je imela zopet par dni senzacijo s ponesrečenim atentatom na St. Radiča.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Revolucija prič. — Težka avtomobilska nesreča v Beogradu« — Inšpektor, ki revidira davčne predpise, — Stekli volkovi v Bosni. — Krvava bitka med dvema seloma.
Sodišče v Ogulinu je zašlo v velike neprilike. Pomladanska doba je rodila celo vrsto kriminalnih slučajev, ki pri* dejo v razpravo, tako da je sodišče z delom preobloženo. Sodniki sede po cele dneve in noči v svojih pisarnah in sc ukvarjajo z nakopičenimi akti. Mar? sikdo mora sedeti v pisarni tudi ob nedeljah in praznikih. Poleg tega po* manjkanja sodnikov so se sedaj po* javile šc druge težkoče. Sodišče je razpisalo par večjih razprav in pova* bilo k njim celo vrsto prič. Ker pa de* nar za pričnino ni dospel, je moralo ostati sodišče povabljenim pričam vso potnino itd., kar predpisuje zakon, na dolgu. Ličani, ki so prihajali na s-odi? šče k razpravam iz najoddaljenejših krajev, seveda s takim postopanjem niso bili zadovoljni. Vest o finančni krizi sodišča se je kmalu raznesla in povzročila sodnikom nove preglavice. Vse naslednje razprave so morali nam* reč odložiti, ker priče enostavno niso prišle. Ko so poslali po nje orožnike, so se uprle, češ sodišče naj plača stare dolgove, predno vabi priče k nadaljs nim razpravam in dela nove dolgove. Sodišče je doslej zaman urgiralo pri finančnem ministrstvu nakazilo dcnar= ja. Ker sodniki sami uvidevajo, da prič brez odškodnine ne morejo citirati iz tako oddaljenih krajev, so vse razpra* vc kratkomalo odložene. Ko bo naka* zan denar, začne sodišče zopet redno poslovati.
*
Beograd postaja vedno bolj vele? mesten. Ne le po svoji zunanjosti, ki preseneti marsikakega tujca, ki si pač «balkansko» prestolico predstavlja povsem v stilu turških vasi, marveč tudi po svoji kriminaliteti in po svojih nesrečah. Razne špijonske afere, tiho* tapske pravde itd. spominjajo na za« padna velemesta, a tudi nesreče, ki se dogajajo v zadnjem času, so čisto ve* likomestnega značaja.
Tudi včeraj se je pripetila taka ne* sreča. Beogradski trgovec Vasilije Če* prakov sc jc odpeljal z večjo družbo s svojim avtomobilom na sprehod v okolico. Na povratku so bili že vsi malo razgreti in niso preveč pazili na cesto in ovire.
Frank Heller: 42
Novi Napoleon
Roman.
— Mrtev je, sire!
— Smrt ni izgovor!
Njegove Čeljusti so se srdito stisnile in odgriznile vsako nadaljno diskusijo, kakor prestrižejo škarje nit Roka je znova nastavila daljnogled na oči. Znova je začel obedovati okolico. Jaz sem ta čas razmišljal v naglici samo o našem položaju. Na naši prejšnji postojanki — na tisti, ki je bila označena z reklamo za Napoleonov konjak — je patrulja obvestila Napoleona o tem, da preži Pozzo di Borgo malo dalje od postojanke v zasedi, zanašajoč se na to je poslal Napoleon Grouchvja z lovci, da napade sovražnika v hrbet, dočim se je sam z ostalo vojsko počasi pomikal naprej in pričel dozdevno bitko, ki je imela namen odvrniti sovražnikovo pozornost od glavne nevarnosti — od Grouchvja. Toda kaj se je zgodilo? Obveščen o nevarnosti ali pa z novim načrtom v glavi je pomaknil Pozzo di Borgo svoje sile naprej in zasedel izborno pozicijo, kjer je zdaj taboril. Napoleon ga je z daljnogledom opazil Takoj smo ga opazili tudi mi brez daljso-
Ko so privozili po cesti proti Top* čideru, jc v istem hipu privozil tudi tovorni vlak, ki je tam premikal. Šo* fer ni opazil zatvornic in je z vso silo zavozil preko prehoda. Nesreča je bila neizbežna. Lokomotiva je s tako silo udarila v avto, da je napravil avto pravcati salto mortare in se ves razbit zvrnil v bližnji jarek. Izpod ruševin so potegnili Čeprakova z razbito lobanjo in polomljenimi rebri. Ostali potniki so k sreči dobili le lažje poškodbe. Ranjence so odpeljali v bolnico, avto pa so pustili, ker sc popravilo sploh ne izplača.
*
Včeraj so pripeljali v sarajevsko bolnico osem oseb, ki jih je ogrizel stekli volk. V noči od nedelje na ponedeljek se je namreč v vasi Zijemlje pri Mostarju pojavil velik volk, ki se ni dal preplašiti niti s strelom, niti s kamenjem. Vdrl je v stajo posestnika Danila Mavraka in začel pravo krvavo klanje med njegovimi ovcami. Mavra k se je prebudil in pohitel v hlev, da pogleda, kaj se godi. Bil je seveda praznih rok, ker je mislil, da je kak oven začel sitnariti med brejimi ovcami in da ovce zato tako mekečejo. Ko je stopil v stajo, je navalil volk nanj. Vnela se je strahovita borba med človekom in pobesnelo zverino. Na Mavrakove klice so prihiteli na pomoč domačini in sosedje, toda volk se ni dal pregnati in je navalil na vsakogar, ki se mu je približal tako, da je vse obgrizel. Končno so bili ranjeni že vsi domačini. Volk je ves okrvavljen proti jutru pobegnil nazaj v bližnji gozd. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je bil volk stekel. Vse ogrožene so oddali v Pasteuerjev zavod, za nevarnim volkom pa je odrejen pogon.
*
V ponedeljek ponoči se je moral 7 km pred Kačanikom nenadoma ustaviti vlak, ki je vozil iz Skoplja v Kosovsko Mitrovico, ker so začele od vseh strani pokati puške. Potniki so mislili, da so Kačaki napadli vlak z namenom, da ga oplenijo. Streljanje je trajalo nad dve uri ter so krogle padale tudi na vlak. Da bi ne prišlo do večje nesreče, se je
gleda in ugotovili smo, da je njegova pozicija res izvrstna. Na drugi strani potoka, oddaljen kakih dvesto metrov, je bil grič, podoben našemu, za katerim pa nismo bili varni pred kroglami Pozzo di Borgovih vojakov. Bil je samo višji. Tam se je pokazal en bel oblaček dima za drugim in vsakemu je sledila razrita zemlja na našem griču, bela praska" na skali ali pa rdeča lisa na uniformi. Smo Napoleon na svojem belcu je bil menda neranljiv. Toda končno so ga drhteče roke potegnile s konja in potegnile za debel hlod, kjer je bil varen pred sovražnimi kroglami. Takoj se je izkazalo, da so storili vojaki prav, kajti Napoleonov konj je težko zahro-pel in se zgrudil na tla. Zadelo ga je sedem krogel naenkrat.
Kakšen bo konec? Imeli smo že enega ubitega in šest ranjenih. Sovražnik je bil v premoči, ker se je utaboril za gričem, kjer mu nismo mogli do živega. Lahko je mirno Čakal in si izbiral cilj. Ako bi ostali na griču, bi nedvomno kmalu izkrvaveli. Kje je bil Grou-chy? Koliko je bila ura? Ta misel mi je šinila v glavo in naenkrat sem z veseljem ugotovil, da sem prišel vsaj enkrat v življenju na isto idejo kakor Napoleon. Kajti Napoleon je potegnil iz žepa uro — zlato uro v starinskem slogu — in pogledal na ■ njo. Takoj nato jo je vtaknil zopet v žep, prav   kakor jaz.
vlak umaknil daleč nazaj. Kmalu je prispela orožniška patrulja, da ugotovi kdo je streljal.
O dogodku so se razširile najtan-tastičnejSe vesti in v Skoplju so splošno mislili, da se je ponovil slučaj iz 1. 1925., ko so na isti progi Kačaki oplenili potnike. V torek so oblasti izdale obvestilo, da na vlak ni bil izvršen napad, pafr pa so se spopadli prebivalci dveh ar-navtskih vasi zaradi krvne osvete ter streljali drug na drugega preko železniške proge. Ker je prav takrat privozil vlak, so padale krogle tudi nanj.
Izmed potnikov ni bil nihče ranjen in tudi Železniška proga ni bila pokvarjena. Orožniki so aretirali deset Amavtov, ki so streljali, dva težko ranjena Arnavta pa so pripeljali v skop-ljansko bolnico.
*
Zlorabljanje uradnih funkcij je zelo priljubljen trik goljufov. Respekt, ki ga imajo preprosti podeželski ljudje še dandanes v nekaterih krajih pred «uradno osebo», jim posel zelo olajša. Te dni so oblasti v Varaždinu prijele takega, goljufa, ki pa se ni zadovoljil, da bi sc izdajal morda za kakega detektiva in policijskega uradnika, marveč si je pridal zveneč naslov inšpektorja finančnega ministrstva. Bil je elegantno oblečen in tudi sicer ima lepe manire tako, da je s svojim nastopom prevaril tudi marsikogar, ki si sicer domišlja, da se ne da potegniti. Je to neki Bogdan Jandrač. ki je po svojih goljufijah na policiji že star znanec in je presedel že marsikak mesec za zidovjem sodnih zaporov.
Tokrat si je izbral svoje žrtve med kmeti v Zagorju in Medjimurju. Hodil je okoli premožnejših kmetov, o katerih je domneval, da plačujejo visoke davke. Povsod je izjavil, da prihaja po nalogu finančnega ministra revidirat davke češ, da je ministrstvo izvedelo, da davčni uradi niso pravilno postopali. Od vsakogar je zahteval davčna potrdila, navidezno nekaj računal in pregledoval, končno pa pomembno izjavil, da so predpisi sicer pravilni, da pa bi on s svojim vplivom lahko marsikaj znižal in prihranil dotičniku lepe tisočake. Kdo ne bi sprejel take ponudbe! Vsakdo je bil pripravljen žrtvovati par stotakov, samo da ne bo imela davkarija prav. Na ta način je prisleparil Jandrač lepe tisočake in morda bi še danes vršil svoj <plodonosni» posel, da ni postal predrzen. Začel je hoditi tudi okrog trgovcev. Dva, trije so mu nasedli, pri četrtem se je pa ujel. Ker sc ni mogel legitimirati, je neki trgovec v okolici Varaždina poklical orožnika in goljufa izročil roki pravice. Tako je prišlo njegovo delovanje na dan in sedaj se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Nova ugodnost za posetniks našega Primerja
Kakor je znano, imajo posetniki Primorja, ako prebivajo tam najmanje 14 dni. 50*^ popusta pri vožnjah po državnih železnicah. Dosedaj se je mogel ta popust izkoristiti edino na ta način, da jc posetnik Primorja nabavil na svojem odhodnem kolodvoru celo vozno karto <io kakega kolodvora ob morju in da mu je ta karta veliala za brezplačno vrnitev po istem potu, v slučaiu, ako je imel na posebni legitimaciji potrdilo občinskih in železniških oblasti, da je v enem odnosno več krajih na Primorju prebival skupaj 14 dni. Generalna direkcija državnih železnic je pa s svojim odlokom G. D. št. 16623, ki je stopil v veliavo 20. maja 1927 odredila, da morejo ta 50?^ popust izkoristiti letoviščarji tudi tedaj, kadar ne žele po istem potu vrniti se nazaj, ali v tem slučaju morajo takoj pri odhodu kupiti pri zastopništvu »Putnika« vozno karto za celo krožno potovanje s 50 5o popustom. Pri zastopništvih »Putnika« se tudi dobiio potrebne legitimacije. Naravno je. da mora tudi v tem slučaju prebiti letoviščar naimanje 14 dni na našem Primorju, a da se olajšajo formalitete, morejo glasom naredbe general, direkcije taka potrdila izdaiati tudi zastopništva »Putnika« na Sušaku. Splitu in Dubrovniku. Na podlagi tega mora potnik, ki potuje iz Ljubljane preko Sušaka n. pr. v Dubrovnik in se hoče od tam vrnil preko Sarajeva in Zagreba nazaj, kupiti toza-
Bilo je komaj devet, a Grouchv je dobil povelje priti točno ob enajstih.
Vzdihnil sem. Edina rešitev — ako je bila sploh kaka rešitev pred brezobzirnim Pozzo di Borgom, ki je bil v premoči — je bil umik v divjo skalnato sotesko. Ta misel je bila tako nujna, da je šinila skoraj istočasno v glavo vsem. Ne, izkazalo se je, da se je rodila najprej v enih možganih. Toda tisti, ki jo je imel prvi v glavi in črpal iz nje tolažbo, je bil tudi oni, ki je hotel s to zadnjo nado nas vse uničiti. Kajti tisti hip je pridrvel med hlode vojak v raztrgani uniformi in brez čake.
Ustavil se je pred Napoleonom, sa-lutiral in zajecljal ves iz sebe:
— Sire, lahko vam nekaj sporočim: neprijatelj leži v zasedi tudi na drugi strani griča!
— Od kod veš to? Ali si bil tam?
— Da. — Cemu?
— Hotel sem pogledati, da-li... da-li...
— Da-li ie pot prosta?
— Da.
— In kaj bi storil, ako bi bila pot prosta? Pobegnil bi?
— Ne, sire.
— Lažeš!
Strašne zenice so prebacio ubogega vojaka. Siromak se je tresel kakor šiba na vodi. Naenkrat so se zenice
' devno krožno karto pri »Putniku« (ne na železniških postajah) In sicer za pol ceno za progo Ljubi iana-Su>šak in Dubrovnik-Brod-2agreb4-lubljana. Isto velja to tudi za vse druge proge.
S to odredbo je odstranjena prilična neugodnost za potnike, ki so se morali vračati vedno po istem potu nazaj, ako so se želeli imeti popust. To je posebno važno za goste iz inozemstva, ki žele večinoma pose-titi celo Primorje in se hočejo vrniti po drugem potu. Pri teh ugodnostih pa obstoja 5e neka omejitev, ki bi jo bilo na vsak n^čin treba ukiniti v interesu tujskega prometa, to je, da ta ugodnost vella samo tedaj, ako potniki prebivajo na Primorju najmanje 14, dni, a največ dva meseca. Ako žele tujci, — kar ni redek slučaj — ostati na našem Primorju več kot 60 dni, izgube pravico popusta na vožnji in na ta način se gost orav-zaprav sili, da odide prej nego mu poteče ta rok, torej pogosto poprej nego bi sam že lel. Generalna direkcija ie že obljubila, da bo to odredbo spremenila in da bo ugodnost odobrena tudi tedaj, kadar se tujci mude v Primorju nad 60 dni.
S posebnim priznajem moramo povdiriti ob tej priliki veliko uslužuost naše generalne direkcije, ki si prizadeva, da uzodl vsem upravičenim zahtevam naših organizacij za tujski promet ter se ji mora irreči zahvalo v imenu vseh ustanov, ki delajo na povzdi-gi tujskega prometa.
Sport
Concordia (Zagreb) - ASK Primorje
V četrtek, na praznik 16. t. m., bo go* štovala zagrebška Concordia v Ljubljani, kjer nastopi proti ASK Primorje.
Nastop renomiranega moštva zagrebške Concordie vzbuja veliko zanimanje, in to povsem upravičeno. Ta klub, ki stoji v pr* venstveni tabeli Zagreba na tretjem mestu, jc danes v izborni formi ter ga jc smatrati za enega najjačjih klubov v državi. O tem nam pričajo tudi rezultati, ki jih je dosegla Concordia letos tako doma kot izven Za* greba. V prvenstvenem tekmovanju jo iz* gubila samo eno tekmo, in to proti Hašku s 3 : 2, kjer je odnesel Hašk zmago ^ z enajstmetrovko. Vse nadaljne tekme je iz* vojevala v svojo korist in je le z eno točko zaostala za Gradjanskim.
Krasen uspeh jc dosegla Concordia le* los v Splitu, kjer je porazila splitskega Hajduka s precej visokim rezultatom 4 : 2. Kdor pozna razmere in energijo Hajduka, zna tudi pravilno ceniti to zmago. Tudi beogradsko Jedinstvo, poleg BSK in Jugo* slavije najmočnejq5i klub v Beogradu, je podlegel Concordiji v Zagrebu v visokem razmerju 8:1.
V moštvu Concordijc igra več interna* cijonalcev; najmlajši med njimi je vsekakor Pavclič, ki je nastopil reprezentativno za Jugoslavijo v Budimpešti proti Madjarski. Oslon v obrambi je internacijonalec Vr« bančič ter v krilski vrsti Pažur. V moštvu Concordijc igTa tudi bivši trener in igralec ASK Primorja g. Buljevič, ki študira sedaj v Zagrebu.
Tekma sc bo vršila na igrišču ASK Pri* morje ob IS. V moštvu Primorja bo pred* vidoma nastopil na levem krilu Sekulič, član beogradske Jugoslavije ter večkratni internacijonalec, ki se je ravnokar vrnil iz Francije, kjer študira, ter se mudi za ne* kaj časa v Ljubljani.
Predtekmo absolvirata SK Disk (Dom* žale) ter jun. ASK Primorje. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, Šelenburgova ul.
__Službeno iz LHP (iz seje 13. t. m.).
Zapisnik 4. seje JHS se vzame na znanje. Določi se sodniška izpitna komisija: predsednik g. Baltesar, za izpite v Ljubljani poleg predsed. g. Sancin, za Maribor predsednik in g. Cizel. Prijave kandidatov sprejemata LHP in MO (prvi za ljubi j. oblast, drugi za mariborsko). — Glasom sodn. po-loeila se verificirajo prv. tekme: Mura-Atena 2o : 3, Maribor-Ilirija 3:8. — Sav. sodnik g. Cizel se poziva, da do 18. t. ra. pošlje dvojnik poročila in takso tekme Mu-ra-Alena in poročilo in takso Maribor-Ate-na. Vzame se na znanje zapisnika 6. in 7. seje MO. — Klubi mariborske oblasti naj se za delegiranje sodnikov obračajo na M0. — Vzamejo se na znanje obračuni tekem: Mura-Primorje, M ura-A t ena, Primorje-Ate-na, lirija-Atena, rez. Ilirija-Primorje in Pri-morje-Atena. — Potrdi se naknadno ex praesidio izdana določitev sodnika g. Peterke za tekmo Maribor-Ilirija na prošnjo SK Ilirije, da vodi tekmo sodnik, ki ni Član nobenega tekmujočih klubov. — Dovoli se SK Iliriji propagandna tekma v Cerknici
obrnile v drugo smer.
— Dobro, hočem ti verjeti. Toda dokazati moraš, da ne lažeš. Ako govoriš resnico, smo rešeni. Govoriš resnico?
— Da, sire.
Tisti hip se je vsula na naš grič prava ploha krogel. Bili smo rešeni, ako je ležal sovražnik v zasedi na obeh stri-neh? Saj to je bila oči vidna blaznost. Kaj Napoleon — toda naenkrat so se zapičile plamteče oči v mojo malenkost. Osoren glas je zaklical:
— Ej, vi tamlc — ne spominjam se vašega imena — vi, ki ste pobegnili k Pozzo di Borgu — koliko mož je imel, ko je včeraj krenil na pot?
— Trideset, — sem zajecljal. — Največ trideset.
— Ali ste prepričani, da iih" ni bilo več?
— Da. sire.
— Ne lažete?
— Ne, sire.
Plamteče zenice so se ohrnile od mene.
— Največ trideset! Rešeni smo. Ako ima sovražnik največ r/ideset mož. jih ie pred nami na griču naj već dvajset. Neprijatelj je razde;il svoje sile — najusodnejša napaka, ki jo more vojskovodja storiti. Hotel sem dobiti bitko pri Austerlitzu, pa se bom moral zadovoljiti samo z Arcole! Toda kaj? Saj ie
dne 19. t. m., sodnik g. Baltesar. — Poziva ae MO, da posije obračune tekem Mari bo r-Atena, Maribor-Mura, Maribor-Ilirija; istočasno na pošlje event. suficit in se izjemoma dovoljuje rok do 18. t. m. V slučaju, da do tega diie podsavez ne sprejme zahtevanih aktov, se bo proti MO najstrožje postopal.\
— Poziva se MO, da nemudoma pošlje - j-vezni davek na vstopnini tekem Mura-Ma-ribor 5. in 6. junija ter \>eh dosedanjih tekem. — Za prv. tekmo rozerv Atena-IIii i-ja dne 16. t. m. se določi i grlica Atene; pričetek ob 11., sodnik c Vanfina, služba ga Polak, Primorje in Ilirija po 3 reditelje-
— Tajnik.
— Atena : Ilirija. V četi trk ld t. ni. ob 11. se vrši na igrišču Atene piv. tekma rezerv Atene in Ilirije. Mlada družina A*-
je pokazala proti Primorju lep napredek. Posebno desno krilo obeta postati prvovrstna igralka. Ilirija je sicer favorit- vendar bo naletela na trd oreh. Vsekakor je pričakovati lepe in napete igre.
— Največje zanimanje za nogomet je vsekakor v Ljubljani. To potrjujejo obračuni dosedanjih tekem za državno prvenstvo. Vse tekme so bile deficitne, edino v tekmah, kjer je nastopila Ilirija, je bil prebitek. Prejšnjo nedeljo ie bilo v Splitu 17,000 Din, v Subotici pa 8000 Din deficita, medtem ko je izkazala tekma v Ljubljani 8000 Din suficita. In potem si upajo pisati zagrebški listi, da nikakor ne ure, da ie tekme za državno prvenstvo vrše tudi v Ljubljani, ker je zanimanje minimalno in <lofi-it sigurna stvar. Tableau.
— Pododbor Kotur&.Ckcca saveza t Ljubljani (službeno). Tehnič. pravilnik kot. saveza SHS je izšel. Klubom in dirkačem je na razpolago v pisarni, Karlovska ee*jta 4. Obenem se naznanja, da je začetek dri cestnega prvenstva določen na 19. t. m.
— IWodhor Knhturaškega saveza v Ljubljani vabi kolesarske klube, d »
leže v nedeljo kol. dirk kluba a Ilirija-c s startom in ciljem v Medvodah pri km 13. Začetek dirk ob 14. uri. v
— Klub kolesarjer jn raotocikli.-tov >llt-rijac. Dne 10. t. m. se vr^i motoma hitna in kolesarska dirka na provri GaHaf-Me-dvode.  Zaključek prijav dne  15.  t. m. ub 18. uri zvečer.
— Klub kolesarjev in m*j#etikliita* Ilirija«. Odborova seja v sredo, dne 15. t BL ob 8. uri zvečer v klubov i h prostorih. Ob vezno za vse gg. odbornike.
— Zaključne prvenstveno tekmo t 11. razredu ljubljanskega okrožja LNP ne < !-igrajo jutri, na praznik in v nedeljo 19. t. tn. na igrišču SK Ilirije. Jutri <~>b 14JM Igrata najprej Krakovo in Panonija, nato ob 1& Slavija in Reka. Važna je posebno tekma, ker odloča o prvenstvu 11. razieJi Ljubljane. Doslej vodi SK Slavija z 12 toč« kami, dočim ima SK Reka 10 točk in možnost, da prehiti Slavijo, ako jo jutri premaga vsaj s 3 goli razlike. — Zmage/talec v tekmi Slavija : Reka igra v nedeljo finale po pokalnem sistemu i S K Javornikom i Rakeka kot okrožnim prvakom i.:vcnljub-ljan3kih klubov II. razreda.
— SK Ilirija : SK Celje. Ilirija igra v nedeljo 19. t. m. prijateljsko tekmo z agilnim SK Celjem, opetovanim celjskim r kom. Tekma se vr5i v Ljubljani na igr SK Ilirije.
žBeležnica
KOLEDAR.
Danes: Sreda, 15. junija 1927; katolici-ni: Vid; pravoslavni: 2. junija 1927, Nikifor.
Jutri: Četrtek, 16. junija 1927; katoli rani: Telovo; pravoslavni: 3. junija 1937 Likilijan.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprto.
Kino Matica: >Kako si osvojim šefa . . .<.
DEŽURNE IKASSB.
Danes: Piccoli, Dunajska c; Bakarčič Karlovska cesta.
Jutri:  Bahovec.  Kongresni  Ifffl ' Sv. Petra cesta, Hočevar, Sp. Slika.
Hitrost
Anglež. Nemec in Francoz so ^ prepirali, kdo jc hitrejši. Pa pravi Anglež:
— Ko zaprem trgovino, grem ua teraso na vrh svoje palače, sedem v aeroplan in v petih minutah sem v morske** kopališču.
— To še vse nič ni, začne Nemec. — Ko pridem domov, sedem k radioaparatu in v dveh sekundah slišim Ncw-york.
— Vidva sta prava poCasneža, ju zavrne nato Francoz. Po večerji pose-tim svojo prijateljico, jo vzamem na krilo ter jo poljubim in še tisto sekundo ja njen mož, ki se mudi v Avstraliji, prevaran!
že samo zaničevanje   vredno zmage: Obrnil se je k vojakom in zaklical na ves glas:
— Pozor!
Vsi so sc pripravili. Sovaiorkove krogle so še vedno z vražjo doslednostjo deževale na nas. Toda pozabiti smo na nje, da čujemo najčudovitejši nagovor, kar sem jih kdaj s:išal:
— Deca moja! Pred seboj in z j seboj imamo razjarjenega, brezobzirnega in krvoločnega sovražnika, ki nas žc smatra za izgubljene. Izgubljeni smo, ako se umaknemo. Edina pot k rešitvi je nam odprta in ta pot vod: naprej.
Zelo slabo hura mu je odgovorilo. Nadaljeval je:
— Toda nas je premalo, da bi mogli sovražnika napasti. Potrebujemo zaveznika, da dobimo bitko. Kje dobiti tega zavetnika, ko smo na vseh straneh odrezani? V fantaziji našega sovražnika. S fantazijo se večina bitk dobi in izgubi. Moj mozeg deluje neprestano, noč in dan, kadar jem in kadar delam. Zato sem vedno pripravljen, tudi kadar se zdi položaj radi mojih napak brezupen. Potrebujemo sredstvo, da vzbudimo fantazijo našega sovražnika. Ali imamo tako sredstvo? Da. imamo! Tu je!
Pokazal je na dva petnajstletna, zagorela dečka, trubača in bobnarja. Izbočila sta prsa in zardela od ponosa.
1E
Štev. 135
Nekoliko o podganah, ljubljanskih mesarjih in mestni klavnici. * Kako se pripravlja Ljubljančanom goveja juha, svinjska pečenka in druge mesene dobrote sveta.
Dogodilo se je pred vojno, da je mesar
▼ Šolskem <irevored-u za Ljubljanico razses kav al vdovsko stegno, pa je pri tem poslu
skočila iz stegna debela, mastna podgana z dolgim golim repom. Presenečenje je bilo splošno; ustrašil se je mesar, še bolj pa kuharice in gospodinje, ki so se gnetle okoli njegove stojnice in čakale, da bi jim odre* zal lep košček mesa za opoldansko juho družini.
Vnela se je debata; mojster se je pridu* saL da je kupil in zaklal vola brez podgane, da podgane ni sam stlačil namenoma v steg* no in da ni nikdar mislil na to, da bi hotel prodajati podganje meso za volovsko ter s takim ponarejanjem enega najpotrebnejših vsakdanjih živil obogateti na račun žepov in želodcev velecenjenih ljubljanskih some* šcanov in še bolj velecenjenih someščank, velecenjeni in velecenjene so vendar samo toliko, kolikor so njegovi odjemalci in od* jemalke. Izgovori pa mu niso mnogo poma* gali, gospodinje in kuharice so bežale proč od podganjega mesarja in stegno je ostalo stegno z globoko luknjo v sredini, kjer je našla nepovabljena podgana svoje sladko pribežališče in izboren biftek.
Nastala je afera. Prišla je komisija trž* nega nadzorstva, ugotovila dejansko stanje, o stvari so pisali tudi listi in župan ljubljan* ki kot najvišja občinska tržna in zdravstvo* na oblast si je pustil predložiti poročilo o vseh podrobnostih.
Od kod podgana? Iz mestne ledenice tam pod Gradom na nekdanjem «Jamar* skem placu» (Jahrmarktsplatz), pozneje Ce* sarja Jožefa trgu ali na sedanjem Kreko* vem trgu, kjer so ljubljanski mesarji shra* njevali preko noči meso na ledu, ki so ga pozimi navozili iz okoliških ribnikov in mlakuž. Očividci so pripovedovali, da j-e tamkaj  podgan toliko, da podnevi kar po
strehi ledenice letajo, ponoči pa seveda uganjajo nečedne orgije na mesu Ijubljan* skih mesarjev, pardon, ljubljanskih me* žčanov, ne, na mesu vdov ljubljanskih mesarjev, namenjenem in posvečenem dobremu  teku  ljubljanskih meščanov.
Tista podgana oziroma afera, ki je na* stala zaradi podgane v volovskem stegnu, je rodila velike posledice. Ljubljanski ob* činski očetje, kakor smo včasih rekli ob* unskim svetnikom, so sicer že davno prej razmišljali o potrebi razširjenja mestne klavnice in naprave moderne hladilnice, toda podgana je njihovo razmišljanje znat* no pospešila. Rodil se je načrt o povečanju in moderniziranju meste klavnice in napra* vi nove hladilnice, ki naj bi odgovarjal vsem higijenskim zahtevam. Svetovna vojna je izvršitev načrta preprečila kakor marsikaj drugega in Ljubljančani so morali še dolgo vrsto let jesti mesto iz ledenice pod Gradom, kjer so postajale zadnje čase vsled naraščajočega konzuma vedno večjega števila ljubljanskega prebivalstva kljub raznim odredbam mestnih tržnih in zdravstvenih oblasti čim dalje bolj obupne razmere, vsled katerih so trpeli tako mesarji, ki se jim je kvarilo slabo hranjeno meso, kakor tudi ljubljansko prebivalstvo, ki se je moralo zlasti v poletnem času dostikrat zadovoljiti s smrdljivim mesom.
Res je, da se je po volni bivši občinski svet nod klerikalno komando istotako bavil z načrtom razšiTjenia mestne klavnice in naprave nove hladilnice, do uresničenja tega načrta kakor tudi mnogo drugih pa ni prišlo, ker je tedanja večina v ljubljanskem občinskem svetu raiše veliko več govorila kakor pa delala. Načrti so se porajali na vseh straneh, govoričenja je bilo več kot do volj, a klerikalci niti mestnega magistrata prebelili niso.
Šele bivši gerent. svet, ki so ,jra tvorili predsednik dr. Dinko Puc ter člana Josip Turk in Anton Likozar, se je lotil resno zadeve — brez velikega hrupa v novembru L 1925. ob sodelovanju mestnega stavbenega ravnatelja inž. Prelovška ter klavnične-ga ravnatelia vet. Pestotnika. Preko zime so bili izdelani vsi podrobni načrti in meseca marca 1. 1926 je bila že razpisana dobava novih strojev v mestni klavnici.
Stara mestna klavnica zgrajena 1. 1881. je bila sicer dobro vzdrževana in čista, toda za naraščajoči obrat je postala že davno premajhna, povsem nedostatna zlasti v hi-gijenskem oziru pa je bila že omenjena mestna ledenica pod. Gradom.
Danes se dviga na koncu Poljan ob Gruberjevem prekopu velika industrijska zgradba, moderna klavnica* za katero nas lahko sedaj zavida marsikatero velemesto. Oibrat se žc vrši v povečani in znatno razširjeni klavnici, glavna dela so že dovršena, ostala ps- bodo do letošnje jeseni končana. Stavbna dela so se pričela že L 1925, v septembru \. 1926 pa se je pričelo splošno montiranje strojev in klavničnih naprav, ki so jih dobavili znani Škodovi zavodi v Plznu.
Stari objekti, ki so jih modernizirali in na znotraj povsem preuredili v skladu z novimi objekti in napravami, so zavzemali 2020 kvadratnih metrov površine, novi pa zavzemajo 6000 m2 površine, od katerih je na 1530 m2 objektov s kletmi ali z več nadstropji.
Središče klavnice tvori velika prometna veža, ki ima na eni strani oddelke za klanje in čiščenje prašičev, drobnice, govedi, konj laboratorije živinozdravnikov, garderobe, kopalnice za mesarje, oddelek za kuhanje in čiščenje drobovja, na drugi strani predhla-dilnico, hladilnico, zmrzovalnico in odelek za nasoljevanje mesa. Povsod pod stropi vodijo mnogobrojne traverze — tiri, po katerih se prevaža na kljukah obešena zaklana živina iz klavnice v predhladilnico, kjer ostane 24 ur. Stene so povsod obzidane s šamuLnimi ploščami, vse je čisto, razne naprave naravnost Idealno smotreno izvedene
prvi po-
omrezeno naravnost
praktičnost sistema je vidna na
gled.
Iz predhladilnice pride meso v hladilnico, kjer imajo mesarji vsak svoio shrambo. Čistota v hladilnici preseneča. 0 ravnatelju vet. Pestotniku se širi med ljudmi, ki imajo v klavnici opravka glas, da v tem pogledu ne pozna nobene milosti. Ohlajevanje se vrši potom suhega nrrzlega zraka, ki se dovaja po lesenih kanalih ter se producira na podlagi sistema razplinjevanja amoniiaka.
V predhiadilnici je 6 do 8 stopinj C temperature v hladilnici pa 2° do 4° stopinj C Hladilnica ima 108 celic za shranjevanje mesa s površino od 3 do 12 m2. Mesarji plačujejo za celico najemnine po 1000 Din na leto od m2. V kleti je prostor za nasoljevanje mesa (6—8° C), zraven pa zmrzo-valnica ( —6° C) za divjačino in perotnino z 18 celicami.
V strojnici za hladilnicami ie postavljen velik amonijakov dvojni kompresor, gonilno silo pa daje parni stroj z 270 koniskimi silami. Strojnica ima prostor še za drugi enako velik agregat. Pogon motorjev za ventilacijo, sesatke in razsvetljavo pa se vrši z lastno električno napravo. Preskrbljeno pa je tudi za spol s toom mestne elektrarne. Vseh motorjev ie 14.
S hladilnico je združena tudi izdelovalni-ca ledu, ki producira na dan po 12.000 kg ledu v kosih po 12 kg. Produkcija se lahko poveča na 24.000 kg na dan. Led se producira iz vode mestnega vodovoda ter je v higijenskem oziru popolnoma neoporečen Prodaja se tudi zasebnikom po 6 Din kos 12 kg, večjim odjemalcem tudi po 5 in 4 Din V kratkem že prihodnji teden, bo začela
klavnica dostavljati led naročnikom v mestu na dom. Nehigijenski naravni led iz mlakuž bo v vseh boljših ljubljanskih restavracijah in drugih lokalih kmalu izginil.
V zvezi s hladilnico je obratna pisarna, moderna strojna delavnica in kovačnica ter 26 m visok vodni stolp s kondenzatorjem ter rezervoarji tople in mrzle vode. Klavnica porabi silne množine vode.
Ravnatelj g. Pestotnik pravi: »Vode porabimo silno veliko. Glavna stvar v klavnici je voda za pranje, umivanje in odplav-1 janje nesnage. Po 30 m3 io porabimo na uro, v polnem obratu pa po 45 m3 na uro«.
In res vode silno veliko porabijo naši mesarji. Povsod curlja, brizga, kipi in vre, povsod so pipe, kotli in brlzgalnice, zlasti v oddelkih za klanje, topla in mrzla voda je povsod na razpolago. Da bi ne preobtežili mestnega vodovoda, grade lasten 36 m globok vodnjak.
Kotlarna* ima dva parna kotla s 105 m2 kurilne površine; dimnik je visok 45 m. Stoji v bližini tira dolenjske železnice, od katere vodi ob Gruberjevem prekopu stranski tir, po katerem dovažajo premog, dalje naprej do nove klančine ob konjskem sejmu pa živino. Klančina je že dograjena, ž nje vodijo ograjeni hodniki na moderno tehtnico Tu se grade na obeh straneh hlevi, prostori za gonjače in shrambe za seno.
Živina se bo pripeljala z dolenjske železnice po stranskem tiru do klavnice, kjer se bo stehtala in oddala v hleve, od tu pa v klavnico. Zaklana se stehta na višinskih do-vozinih tirih, na kar se pripelje v predhladilnico, nato pa na trg skozi izhod na Poljansko cesto ali po potrebi v hladilnico.
Omeniti moramo, da so pripravljalna dela in načrte izvršili mestni inženjerji višja stavbna svetnika Viktor Zupane in Albert Pcženel ter višji stavbni komisar V. Mušič, ki tudi še sedaj vodijo vsa stavbna dela.
Predaleč bi zašli, ako bi se spuščali v vse podrobnosti. Za to bo dana še prilika, ko bo klavnica popolnoma dovršena.
Dejstvo je, da se Ljubljančanom ni treba več bati podgan v govejem mesu. Produkti ledenice pod Gradom ne strašijo več na trgu. Najvažnejše je za ljubljansko prebivalstvo, da je nova hladilnica v mestni klavnici že popolnoma urejena in v polnem obratu. Cistota v njej je naravnost vzorna in mislimo, da so tega veseli tako mesarji kakor vsi drugi ljubljanski meščani.
Ko bo nova klavnica v par mesecih popolnoma dogotovljena, ne bo imela velik pcmen za Ljubljano samo v zdravstvenem oziru, ampak tudi v gospodarskem. Pomisliti je treba na to, da so mogli doslej ljubljanski mesarji nakupovati živino le za vsakdanjo potrebo in da niso mogli izrabiti časov ugodne konjukture v polni meri, ker niso imeli na razpolago primernih hladilnih naprav za shranjevanje zaklane živine in mesa. Koliko mesa se je skvarilo in koliko nepotrebne jeze in škode so imeli niihovi odjemalci. Moderno ureiena klavnica bo koncentrirala v Ljubljani tudi eksport zaklane živine, predvsem prašičev, kar bo donašalo mestni klavnici oziroma mestni občini lepe dohodke. Rentabilnost klavnice kliub ogrom nim investicijam je zagotovljena.
Vsega tega bi ne bilo, ako bi bivši gerent ski svet tako okleval, kakor so »cincali« predniki. Kaj se je treba bati investicij, če pa je kakor na dlani jasno, da ti morejo do-našati le dobiček in služiti v korist? Če bi serentski svet čakal, kdaj bodo klerikalci in njihovi zavezniki prenehali intrigirati proti razpisu ljubljanskih občinskih volitev, če bi prepuščal rešitev raznih nuinih komunalnih problemov bodočemu občinskemu svetu, kakor so klerikalci zahtevali v svojih listih, so v svojem strankarskem dema-goštvu videli v resnem delu #cerentskega sveta ljubljanske občine samo kamen spod-tikc, bi še par let ne imeli nove klavnice ter hladilnice in prav nič ne bi bilo čudno, če bi ob priliki tudi kdo izmed klerikalne gospode potegnil    iz    svojega dunajskega
zrezka kak košček obritega podganjega repa.
Danes pa Ljubljančani vsaj vemo, kaj jemo, častitljivi mesarski obrti, ki je od nekdaj predstavljala zlasti na poljanskem in šentpeterskem koncu  Ljubljane  del njene
zgodovine v slabih in dobrih časih, pa ie zagotovljen nov razmah. __Star Ljubljančan.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča
DRAMA. Začetek ob 20. uri. Sreda, 15.: «Večni mladenič«. D.
OPERA. Začetek ob 20. uri. Sreda, Id.: «Brivec seviljski». Izven. Gosto*
vanje v Kranju. Četrtek.   16.:   «Grofica   Marica«. Opereta. Izv. Gostovanje v Kranju.
Petdesetletnica „Gecilijan-kega društva" za ljubljansko
ikofijo
Ravno včeraj, 14. t. ni., je preteklo 50 let, o,l kar je imelo slovensko Cecilijino društvo svoj prvi občni zbor. Ta, zlasti za slovensko cerkveno crlasbo pomembni jubilej je Cecilijino društvo praznovalo na predvečer svojega slavnostnega občnega zbora s cerkvenim koncertom v frančiškanski cerkvi, ki ga je priredil Sattnerjev cerkveni pevF&i zbor. Mnenja sem, da bi ravno ob tej priliki moral ta cerkveni koncert pokazati razvoj slovenske cerkvene glasbe v dobi petdeset let. Razen po ene pesmi Premrla. Kirnovca, Bunca in Sattnerja pa smo slišali Kaufovo ne bas izrazito Balado sv. Frančiška, ki ji maloštevilni moški zbor ni mogel pripomoči do globljega utiša, zanimivi Sanctus in Benedictus iz Beethovnove C-maše ter res sirokonotezni, iz enega ogromnega kosa vliti I. B. Foersterjev >Stabat~. Zal, da se ta močno učinkujoča
skladba ni podala z instrumentalno opremo.
V splošnem pa bi najbrž zlasti slovenske skladbe močnejše prijale, ako bi jih pevski zbor zapel brez orgelj, a capella. Hladni, dinamičnim finesam zbora težko sledeči or-geljski ton je zelo lepo prednašanim skladbam vzel dokaj čara. Sattnerjev pevski zbor se lahko ponaša s prav dobrimi šolanimi, sigurnimi glasovi, z lepo, akuratno, dinamično izvedbo, jasno vokalizacijo in krepko samozavestjo.
Včeraj zjutraj ob 9. uri je daroval mariborski škof dr. Karlin ponlifikaliio mašo, pri kateri se je izvajala harmonski zelo pestra Premrl ova latinska maša v čast sv. Jožefu z instrumentalnim sodelovanjem godbenikov dravske divizijske oblasti, močna ?.\ afekt na dr. Mlinar-Cigoletova Pesem v čast sv. Ceciliji, Foersterjev sraduale >Os justi% najizrazitejša skladba cele maše, Rud. Wa-gnerja sJubilate Deor, Kimovčev -Tebe Boga hvalimo", homofom-polifonska skladba, ki se ji pozna, da je bila ustvarjena v presledkih, ter nekoliko presladka Premrlova >Da sem jaz oljka-. V celoti smemo ob koncu 50. let reči. da sta slovenska cerkvena glasbena produkcija in reprodukcija dosegli razveseljiv višek, ki nam daje opravičeni up v še krepkejši razvoj nase cerkveno glasbene umetnosti: to pa zlasti zaradi lega, ker je, hvala plod on osnemu delu Cerili ji-nega društva in njegovega glasila »Cerkvenega glasbenika^ ideja eecilijanskega petja prodrla že v zadnjo slovensko vaško cerkev.
Po masi se je vršil v knezoskofijski palači slavnosti občni zbor, kateremu je prisostvovalo mnogo najodličnejših cerkvenih in posvetnih funkcijonarjev. Predsednik p. H. Sattner je pozdravil oba slov. škofa dr. Jegliča in dr. Karlina, rektorja univerze dr. Lukmana. dekana dr. Useničnika. kanonika Janko Barleta, predsednika sv. Cecilije iz Zagreba, viš. kap. dr. Čerina, predstavnike Glasbene Matice dr. Ravnikarja in M. Hu-bada, dr. Brumata, poslanca goriškega škola Sedeja. zastopnike pev. društev- itd. itd. čestitke k slavnostnemu jubileju so izrekli J. Rnrle, dr. Ravnihar, pevovod ja Gašperič iz Maribora, dr. Brumat, Bajuk in drugi.
Nadaljeval je s slavnostnim govorom dr. Kimovec, ki je izčrpno orisal delo Ceciliji-nega društva in se spomnil zaslužnih, že pokojnih in še živečih sodelavcev. Nato so se vršile volitve. Odbor, ki mu društvo docela zaupa, je ostal kot prej s* p. H. Sattner-jem. kot predsednikom na čelu.
Cecilijino društvo šteje nebroj iskrenih prijateljev, ki ga bodo tudi v bodočih letih iskreno in vneto podpirali ter se veselili nadaljnjega njegovega zaslužnega dela.
—c.
*
m \Tušieev »Svet« na mariborskem odru.
Na praznik, v četrtek, 16. t. m. ob 20. uri se v prizori v mariborskem gledališču ena najučinkovitejših Nušičevih komedij »Svet^ v režiji g. J Kovica. Delo odlikujejo duhovita zasnova, lapidarni dialogi   in neprisiljeno
komične situacije. V glavnih vlogah bosta nastopila ga. Bukšekova in g. Grom.
»Grofica Marica«, priljubljena opereta, ?e vprizori v nedeljo 19. t. m. v ljubljanskem opernem gledališču pri znižanih cenah. Ker ie čisti dobiček namenjen >Bol. fondu* gled. igralcev, so vabljeni tem potom vsi prijatelji in ljubitelji gledališča najvljudneje na to predstavo.
Masa Slavčeva in Nada Ubereignerje-va, ki letos absolvirata dunajski konservato-rij, sta pred kratkim nastopili na javni produkciji, in sicer v H. Hofmannsthalovi noviteti *Bela pahljača« obe skupaj. Teden nato pri reprizi pa je gdč. Obereignerjeva nastopila še v Baumbergovi noviteti >Le iz trme«. Kritike so bile jako ugodne. Gdč. Obereignerjeva je 27. m. m. sodelovala tudi na koncertu »Elite* v Vitežki dvorani bivšega dvora kot recitatorka in je s srbsko narodno >,Samec Ivane £ (v prevodu) žela velik uspeh. Obe študirata zdaj vlogi v Bahrovi drami >Sanna«, ki se uprizori v kratkem. Za naši mladi igralki se zanimajo gledališka ravnateljstva in agenture, ki iščejo mladih talentov. Gdč. Slavčeva, ki je v »Beli pahljači« izvajala prolog in epilosr. goji poleg drame tudi moderne plese, gdč. Obereignerjeva pa p> leg drame tudi petje. Gospodični Ljubljančanki sta bili gojenki tukajšnje dramatične šole ter <=ta že nastopali na našem odru. Po
dolgem času sta prvi Slovenki, ki dovršita
igralske uke na najedlic-urjšem dunajskem
izmet, zavodu za dramo, opero in ples.
Velike sobolshe svečanosti
Pokrajinski zlet JSS in otvoritev sokolskega Tabora v Ljubljani
v dneh 27., 28. in 29. junija.
slavnostni zletni odbor, je imel 10. t. m. III. redno sejo   pod predsedstvom staroste
JSS br. Gangla.
V  soglasju  z  >Zletnim   odborom c  je še
enkrat temeljito premotril delo vseh odsekov ter prilikam primerno predelal program,
ki se objavi v celoti v najkrajšem Času.
>Sav. tehnični odbori ima 14. t. m. za-ključno sejo glede tehn. programa in vseh navodil, ki se bodo izdala takoj v posebni brošuri. Vsa tehnična navodila se bodo objavila tudi v dnevnem časopisju, če nam bodo listi v to svrho na razpolago.
Zletni odbor je spremenil svoj program tako, da je pridobil časa za posebne točke posameznih žup, ki jih bodo lahko izvajale tudi pri društvenem nastopu Sokola I. dne 28. junija.
Pri otvoritvi Tabora se bo pel krasni koral Molitev r, ki je bil zložen za vsesokol-ski zlet.
Zletna brošura pojde v tisk 13. junija in bo gotova najkasneje do 26. junija. Vseba-vala bo točen program vseh prireditev in izletov, vozni red, inserate hotelov, gostilen in prodajaln ter vsa potrebna navodila o priliki zleta. Bratska društva uaj brošuro ^akoj naroče pri »Zletnem odboru na Taboru v Ljubljani«. — Cena bo le 3 Din. Brošura bo obsegala 32 strani.
Krasen zletni album, ki bo vseboval iS najlepših slik iz Slovenije (letovišča, planine, Tabor), je v tisku in bo izšel okrog 1T>. t. ni. Naroča se pri Zletnem odboru na Taboru. V pred prodaj i bo stal le 12 Din.
Udobna in čista skupna prenočišča se bodo pripravila po raznih šolskih poslopjih i it v drugih zavodih, kolikor mogoče blizu zidnih prostorov. Stanovanjski odsek je pod vodstvom br. Sebenika v tem oziru že vse potrebno preskrbel. — Privatnih prenočišč bo okrog 300. Zanje se prijavite takoj pri Zletnem odboru!
Zajedno z brošuro »Saveanega tehničnega odbora c se bodo razpošiljale društvom obveznih žup direktno tudi upute za skupna prenočišča.
Naraščaj  bo  dobival   skupno   lira no v
Akademskem kolegiju in v Domovini. — Glede prehrane članstva bodo župe obveščene še posebej. Radi enotnosti cen prehrane bo stopil Zletni odbor v stike z Gosti i-ničarsko zadrugo, ki naj določi cene v sporazumu s svojimi člani.
Zletni odbor je prejel zelo lične in slavnosti primerne zletne znake, ki jih je prav lepo izvršila tvrdka Pečina v furnavu na Češkem. Znak je iz belkaste zlitine in predstavlja pročelje našega krasnega sokol skega Tabora. Obliko ima peterokotno, ki se ujema z obliko pročelja samega. Ob robu je napis: V. Pokrajinski zlet JSS in otvoritev sokolskega Tabora, Ljubljana 27., 28. in 29.
LJUBLJANSKI SOKOL
PRIREDI JUTRI
V ČETRTEK 16. JUNIJA NA VRTU NAROD-: NEGA DOMA :
VESELICO
V KORIST SPOMENIKA
KRALJA PETRA I. OSVOBODITELJA
40 letnica Sokola v Novem mestu
Dne IO. junija je imel zletni odbor svojo prvo sejo, ki ji je načeloval društvena starosta br. Kalčič. Prisostvoval ji je tudi br. Skale, član upravnega odbora, kot kontrolni organ in s. Breščakova kot zapisuikarica. Odbor je sestavljen iz sledečih odsekov: stanovanjski (br. Davorin Matko), prehranjevalni (br. Josip Matko), reklamni (br. Modrijan), grad« beni (br. Jevšček), veselični (s. dr. Vasiče-va), finančni (br. Povh), železniški (br. Stra-šek), rediteljski (br. Avsec), tehnični (br. Papež), oskrba (br. Tvrdv), godba in pijača (br. Kalčič). — Sklenilo se je povečati tribuno in razširiti veselični pro-tor, da bo zle-tišče ustrezalo zahtevam velike prireditve. Vodstvo veseličnega odseka je prevzela ga. dr. Vašičeva, ki bo z narodnimi damami in gospicami oskrbela za brezhibno izvedbo :ia banketu kakor tudi na veseličnem prostoru. Naprosi se za sodelovanje popolno godbo narodnega železničarskega društva »Sloge* iz Ljubljane (kapelnik Bučar) in najame tuli godbo mestnega godbenega društva. Za propagando bodo skrbeli veliki lepaki, delo našega rojaka umetnika B. Jakaca — ime, ki jamči za pristno umetnino okusne, domače reklame. Dalje se bo obrnil odbor na poveljstvo karlovške garnizije, da odpošlje na sodelovanje oddelek vojaštva, ki bo s svojo bojno opravo povzdignilo veličastnost nase proslave. Ako bo mogoče, oskrbi zletni odbjr tudi posebne kovinske spominske znake, ki bodo obenem služili kot vstopnina za člane. Odbor je trdno uverjen, da s>e bo slavje vršilo v popolno zadovoljstvo vseh obiskovalcev. Da bo mogel zletni odbor svoje posle uspešno izvršiti, opozarjamo vsa bratska društva in napredno občinstvo, ki se hoče proslave naše 40-letnice udeležiti, da se sprejemajo prijave za prehrano, prenočišče in banket najkasneje do 5. avgusta. — Zdravo!
Starešinstvo novomeške Sokolske župe je razposlalo bratskim društvom lepo okrožnico o svojem letošnjem župneni zletu v proslavo 40-letnice obstoja Sokolskega društva v Novem mestu. Da s svojo udeležbo povzdignejo slovesnost župnega praznika, naj se odzovejo vabilu v kar najlepšem številu. Začetkom 20. stoletja je postalo Sokolsko društvo v Novem mestu središče sokolskega gibanja na Dolenjskem; zato se je leta 1910. osnovala tukaj dolenjska (novomeška) sokolska župa. Baš novomeško sokolsko društvo je eno tistih, ki si je v zgodovini jugojlov. sokolstva pridobilo častno ime in poneslo slavo sokolske ideje tudi preko meja naše domovine.
Zato pričakujemo, da bo ta 40-letnica jubilej ob skupni slavi bratskih društev eden najznamenitejših dni naloga mesta in bo ostal nam vsem v trajnem spominu!
junija 1927. — Znak bo veljal 20 Din in bo riužii za vstopnico k tikuinjaai, ii glavnem
nastopu ter kot legftiaMicija za brezplačno
skupno prenoelsre.
Znake in legitiaiaeija naj br. društva naroče takoj pri Zletneni odboru n;i lahoru, ki se jim pošljejo (tireklao, 'la ne bodo imele žui*- posebe -tro-kov in »ta n<-izgubimo ča<i
Prav tako naj m prijavijo druitvi ac
uiiuloma radi skupnih prenočiš? in radi prehrane naraščaj:!
Opozarjamo, da ie radi arija« udnjfl čas! Vse še neprijavljene iupe naj prijavijo članstvo takoj v lastnem interesa! Za cadnje dni ne prevzame ^Zletni odbor« nohenr i■■-govornosti! S pripravami je mnogo dela. Netočnost žup bi povzročila velika nc.iii.-ke, ker bi  motile  prireditev,  /-upe imajo
do\olj jasna navodila in bi bil vsan i/u" odveč! Nctočno-t ni sokol-ka vrlina!
Vzor vsem naj bo župa Niš. ki |e prija« vila točno 170 tetovauVev la iker 7(1 Btenov,
40 članic ter 00 narašča in ikov. — Bjefovar-ska župa je prijavila 00 telovadcev
f'ehi se udeleže deta « 300 odličnimi lovadci. ki bo«lo izvajali *vo;e posebna vaie« katere vadijo za zlet na Slovaškim   S telo vade i bo prispela reprezentanca C. Ol S.
Poljaki bodo prišli u i zlel i starosta ^Poljskepa sokolskega aavesa br Za moj-skyas*
Vsekakor bo dovoljen na železnicah "o odstotni  popust.  Rešitev toga lavne proS prispe vsak ča-
Pozdravni   večer  ■=  konce'lom*   na ra-t gostom 'J7. junija -e bo vršil pri pogrnjeni mizah.  Koncertni   program sestavlja  br. Z Prelover. ki b*" skrbel za popoten užitek lT'.-stov.
Rediteljski odsek ima nalogo, da -toni «
stike i zadruga izvošekov in avtomobili d n glede določitve enotnih <-en za ra/ue orevoi v mestu. l>to tuiti z upravo električne le lezniee za zadostno preskrbo ros. Cene m ženj bodo objavljene v zletni bn^uri.
/.letni letaki so razposlani. V Ljubljan bodo  nalepljeni  /.e   prihodnje fini.
Ljubljanski Ae roki ob je obljubil Zletne mu odboru svoje sodelovanje. 27). junira ba do preleteli nekateri avijoni v*o Sloveniji in bodo trosili male zletne letake.
Gradbeni odsek pod vodstvom br Inaj Zelenka je pripravil telovadišče za 1900 telovadcev. Ha glavnem telovndišču bo ca l'< tribunskih sedežev in Io 20M ostalih. N, Taboru pa poleg že obstoječe tribune rt 1200 sedežev in do 10O0 «tojišč na sviSaneni prostoru.
Na poslopju Tabora se više za<lnja dela <la bo popolnoma gotov in prazničen priča koval bratske COSte, Zdravo!
— Vso sokolsko in S«»kol-uu aaklesijrae javnost opozarjamo na prireditev Ljubljan -kesa Sokola v prid spomeniku kralja Petra 1. Osvoboditelja, ki se vrši v četrtek tli. t. m. na vrtu Narodnega doma. Začelek »1» 3. popoldne.
— Odborov* seja JSS SO bo vršila 27, junija 1927 v Ljubljani ob priliki pokrajinskega zleta in sicer v sejni dvorani sokolskega društva Ljubljana matica. Dnevni rt 1 je: Poročilo starešin-tva JSS. — Poročilo saveznoga T. O. — Poročilo gn.«podai«ke'j■■ odseka. — Poročila odsekov: statiftsčnef* prosvetnega,   organ isačnega, zdravniškega.
nianjšinjskega. novinarskega, gradbenega, fonda   za  nrzgode.   —   Poročilo  o udeležbi
JSS na Olimpijadi v Amsterdamu leta 1928.
— Predlog] starešinstva JSS in žup. - sin
čajnosti.  —   Vse /upe jss lol/ne  po-! 'i
svoje delegate na odboeovn sejo
— Brat dr. /j»or Vidic, predsednik prosvetnega odbora  sokolske  župe Ljubljani
je bil poklican v službovanje iz ljubijao* ske železniške direkcije v prometno ministr«
^t\o v Beograd. Brat Vidic ic navdušen
sokolski delavec in ga bo ljubljanska /up.t težko pogrešala Prepričani miiu, cij bo tU* di   v   Beogradu   uveljavljal   svoje sokolske
sposobnosti
— »Sokol na Jadranu«, to izbornu glasilo sokoiskik žup Split  in Zadar-Siben
prinaša v 5. številki sledrčo vsebino: L Slet naraštaja Sokolske župe  vajvode   Hrvnje u Splitu i šibeni>ko-Zadar.-ke  Bokolske  Iti • u Splitu o. i io. jula 19-27 Raspored slet.
skih svečanosti. — Upute za I. -det inti*;,-'
ja u Splitu* — Jugoslovanski Eadraa. — Vrdoljak:   Snieruire   teleta )g   odgoji ,'or'' seksualni problem i tele-no raspitan je). l>r. S. Bulat: Sunce i ■dtavlje.  —  S. V i\ : Osnovi Demenij-eve ritmičke jinina-tike Vijesti iz župe u Splitu. — Vijesti i/. Zadar* sko-Šibeuske  Sokolske  župe. .—    s oki glasnik.
Odkritje spomenika padlim \i šentpeterske fare
st vrši v nedeljo. 19. junija t !. uo sledeCu. sporedu:
Ob pol 11. sv. maša v župn: ocrkvi, RO maši žalna proslava« pri kateri pojo Združeni pevski zbori in svira narodno« glasbe i □ društvo »Sloga« iz Liubljane 2aJnj govor govori tajnik ZSV. bivši voini karat g. Bo* Bfcč, za zvezo njen predsednik tnaior v p. 2. Colarič, predsednik odbora n no$tavli?> spomenika g. Viktor Rolirmann i/mči spo« menik v varstvo mestni obeini iiubljaiiski.
Popoldne ob 4. se izvrši obdaritev ■ijnaj trebneiših vojnih sirot šentpeterske tare na vrtu gostilne g. Lcop. Zupančiča na Jet -čevi (Ahacljevi) cesti št. 15. Pri tej priliki nastopijo mladinski pevski zbori. Otroci pj prirede mladinsko predstavo.
Vabimo Ljubljano, da se priključi tej proslavi, ki je ena prvih prireditev te trtic v Ljubljani in prinese seboj cvetje in sa položi na simbol gToba padlih ScntpctcrCanov.
Ob priliki te proslave prirede združene ženske organizacije žalni dan s arodajaujenl spominskih znakov in razglednih spomenika.
Cisti dobiček tega dne je namenjen vojnim sirotam. Odbor.
Subskribirajte Shakespearea s     pri Tiskovni zadrugi! :
53
16
Dnevne vesti
V. Ljubljani, dne 15. junija 1927.
— Češkoslovaški profesorji in dijaki v Sloveniji. Pod vodstvom profesorja, inž. Opletala so priredili dijaki visoke poljedelske sole v Brnu poučno potovanje po Jugoslaviji. Ogledali so si zlasti razna velika posestva v Vojvodini in Slavoniji. Včeraj ob 10. dopoldne so prispeli pod vodstvom profesorjev — 27 po številu — s potniškim vlakom iz Zagreba v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru so jih pozdravili slovenski tovariši in profesorji. Brnski dijaki so z opoldanskim gorenjskim vlakom nadaljevali pot na Gorenjsko do postaje Dobrava-Vintgar, od koder so Šli peš skozi sloveči Vlntgar na Bled. Tu so prenočfli. Danes napravijo turo na Pokljuko, kjer si ogledajo tamošnje gozdne komplekse verskega zaklada. Preko Soteske se jutri vrnejo na Češkoslovaško.
— Zamenjava, odnosno honoriranje predvojnih avstro - ogrskih obveznic Finančna delegacija v Ljubljani objavlja z oziram na vedno pogosteje ji prihajajoča vprašanja lastni'kov predvojnih avsftro-ogrslfiii obveznic« kedaj jih bo naša država samenjala odnosno honorirala, sledeče: Generalna direkcija državnih dujrova v Beogradu je pred kratki.m v konkretnem primeru sporočila, da bodo ostale te obveznice tako dolgo v njenih -ironriih. da se bo rešilo vprašanje o prevzemu agend teh obveznic. Lastniki p r e d v o j n i h avstro-ogrskih obveznic naj se torej glede prevzema njih obveznic po naši državi ne obračajo za pojasnila na delegacijo, dokler ne bo rešeno omenjeno vprašanje, ker jim delegacija ne more dati bolj konkretnega pojasnila .
— Nov odvetnik V nnenik Odvetniške zbornice v Ljubljani je vpisan dr. Dominik Drnovšek s sedežem v Laškem.
— Razpisana služba. Pri sreskeui poglavarju v Kasto u se odda mesto dnevni-oarja ali dnevničarke z mesečno nagrado 900 Din- Prošnje je treh:- vložiti najkasneje
do 30. junija pri velikem župana Maibioanske
oblasti.
— Nalezljive bolezni v ljubljanski In ma"
riborsM oblasti. Od 21. do 31. maja je bilo
v ljubljanski oblasti 14 slučajev tifuzji.h bo-letzmi, 2o škrlatinke. 2.1 ošpic, 7 davlce, 14 dttšljrvega kašlja, 5 :ena, 2 vraničnega prisada m 1 drema vi ce. V mariborski oblasti je bilo od 21. do 51. maja 20 slučajev tiluz-nih bolezni, 61 škarlaiidke, 6 diuSdivega kaš" tja, 5 davice, 5 sena 1 griže, 1 ošpic in 1 nalezljivega vnetja možganov.
— Državni veterinarski bakteorološkl /avod v Ljubljani razpisuje asistentsko me-sio. Kompetirati morejo le diplomirani veterinarji, po inožnos-ti s specijalnim znanjem iz bakieriologije in serologije. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 10. julija pri upravi zavoda.
— Ra-zpisana uradniška mesta v sanatoriju v Klenovnikn pri Ivancu. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje za popolnitev uradniških mest v sanatoriju v Klenovnikii pri Ivancu mesto upravitelia sanatorija, knjigovodje, manipulativnega uradnika in skladiščnika. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 30. ju-
— Iz   »Uradnega Usta«.   V »Uradnem
listu« št. 64, z dne 14. junija so izšla pravila o lekarnarskih \ ripravnikih v kraljevini SHS.
—.   Au-omobiiiste. ki potujejo v Italijo,
opozarjamo, da Italijanske obmejne carinarnice od sedaj m prej ne poslujejo več od 10. ure zvečer do 4. ure zjutraj ter je vsak prehod z automobilom v tem Času nemogoč. A. KI. ic napravil že potrebne korake, da bi se ta odredba vsaj za sezono ukinila. Naše carinarnice poslujejo slej ko prej za automobile celo noč.
— Srednjeevropski kongres za tujski promet. Na Dunaju zboruje te dni srednjeevropski kongres za tujski promet. Na torkovi konferenci oe poročal zastopnik jugoslovanske zveze za tujski promet ravnatelj Štefan Dragomanovlć o naraščajočem tuj" skem prometu v jugoslavenskih kopališčih. Pri tem je naglašal, da ie število posotni-kov v lanskem letu narastlo od 10.000 na -10.000, za letošnjo sezono pa se računa žc na 80.000 gostov. Zanimiv ie zlasti mnogoštevilen poset iz Nemčije. Dunajska »Die Sttvnde« poroča, da je jugoslovanska vlada predpisala za hotelsko osobje znanje nemškega jezika. Sploh se v Jugoslaviji mnogo prizadevajo, da bi dvignili privlačnost svo-i?K kopališč.
— Državna trgovska akademija v Mariboru. Ob sklepu Sol leta 1926/27 se ukrne državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru. V prihodnjem šol. letu 192*7/28 se bo vršil pouk v I. in II. letniku drž. trg. nkadenrije, ki sc v nadarjnili 2 šol. letih izpopolni še z ITT. in IV. letnikom. Vpisovanje za Sol. leto 1927/28 sc bo vršilo dne 30. Junija od 9. do 11. ure v šol. poslopju na Zrimjskem tirgu l/I. Vnam3i učenci se prijavijo lahko pisimcnlm potom. Prijavi naj prilože zadnje šolsko izpričevalo, rojstni ali krstni Ust in franikirano kuverto z naslovom za odgovor. V 1. letnik se bo sprejemalo učenke in učence, ki so dovršili vsaj z dobrim uspehom štiri razrede srednje šole, fin one absolvente (-inje) četrtega raizreda meščanskih šol. ki so napraviti završni izpit z najonami dobrim uspehom in imajo zlasti v slovenščini in v realnih predimetih (računstvo, fizika, kemija, zemljepis, zgodovina) vsaj red «dobro». V nasprotnem slučaju bodo morali delati poseben sprejemni izpit. Ta se bo vršil v začetku meseca septembra. Dan pričetka teh izpitov bo pravočasno objavljen. V II. letnik se bo sprejemalo samo take učence in učenke, ki so aVrvršRi 1. letnik" trgovske akademije.
— Izseljevanje v Kanado do nadaljnjega ukinjeno. Izsetjeniški komisarriat v Zagrebu sporoča, da je kanadska vlada ustavila za daljšo dobo doseljevairje v Kanado. Parobrodska društva so dobila nalog, da vrnejo '^osanreznikom že vplačana naplačila. I
— Jonnsonova žena umrla. Nedavno je umrla žena slavnega svetovnega borca proti alkoholizmu, Johnsona. katerega tudi Ljubljana dobro pozna.e Umrla je po operaciji, stara 67 let. Imela je 2 sina in hčerko. Pripadala je presbiterijanski cerkvi, katera je največ pripomogla k prohibiciji.
— Driavna cesta Kralje? o-Raška. Gradbena direkcija opzarja vse interesnte na I. ofertno licitacijo za dovršitev držav, ceste Kraljevo-Raška, ki se vrši v računskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu in sicer: dne 30. junija t. I. za III. del ceste od km 68.500 do 29.700 do km 36.520, dne 1. julija t. L za VII. del ceste od km 80.300 in dne 2. julija t. 1. za VI. del ceste od km 56.000 do km 68500.
— Redna letna skupščina strokovne organizacije gledaliških Igralcev se vrši prve dni meseca julija v Beogradu. Ljubljana bo zastopana po treh delegatih.
— Smrtna kosa. Danes zjutraj iie pre" miinil v Ljubljani v pokoj eni jetaflški paznik g. Ivan U r ši č. Bil je vesten, simpatičen mož. Pogreb bo Jutri ob 6. popoldne iz državne bolnice. Blag rmi spomin! Žalujočim nase iskreno sožalje!
— Anton Kristan: O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do ustanovitve jugoskyvenske sodalno - demokratične stranke. Zadružna založba v U ubijani je izdala zanimivo knjigo, ki je prva te vrste. Razpravlja o delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do ustanovitve duKoslovanske sodajno-derookratične stranke od leta 1848. do 1896. zelo pregledno in dokurrtentarično. Posebno zanimiva so poglavja o preganflanju socialistov, o obravnavah, o France Železnikarju, Prvem maju. Cela knjiga obsega 200 strani in je pisana zelo poljudno in zanimivo. Pridelan je sc-zoam slovenskih sodaUstičnerrru delavstvu nansenaenih knjig, brošur, revij in časopisov, ki ga je sestavil Cvetko Kristan. Stane 30 dinarjev in se dobiva v Zadružni založbi in v vseh knđigarnan. Knjigo priporočamo.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca maja 1927 sledeče prispevke in sicer: I. Podružnice: Hrastnik, m. 200 Din; Maribor, ž. 500 Din; Krško Ž. 279.50 Din; št. VId-Grobelno 730 Din; Trebnje 304 Din; Ribnica, m. 12830 Din; Ribnica, ž. 14730 Din: Hoče 16730 Din; St Rupert 15 Din; Ljubljana: šentja-kobska-trnovska podružnica, ž. 3386 Din; šentjaikobska-#movska podruž. m. 3385 Din 74 p; šentpeterska ž. 8320 Din; šent-peierska m. 2220 Din; skupaj 19.783.74 Din. II. Nabiralniki: Dr. J. Hrašovec. Celje 20 Din;; podružnica Trebnje 137 Din: V. Von-čina, Ljubljana 434.10 Din; skupaj 591.10 Din. III. Razni prispevki: A. Potočnik, Ljubljana 10 Din; M. Peterčič, Baška 80 Din; volilo pok. dr. K. TriMerja, Ljubljana 10.000 Din; »Slov. Narode, Ljubljana 100 Din; skupaj 10.190 Din. — Vsota vseh prispevkov 30364.84 Din.
— Velika žehta ni več strašilo, pred katerim je vsaka gospodinja enkrat ali dvakrat mesečno trepetala. Danes ie vsaka gospodinja v stanju, da tako delo opravi kot za zabavo. — Vsak teden postavi umazano perilo, da se čez noč namoči, a potem ga prekuhaj z »Radionom« v času, ko pripravljaš kosilo. Kouečuo izperi v čisti vodi, pa je v eni uri gotov, a perilo belo kot snes.
— Pomnite! Pralni prašek Ženska Hvala razkraja nesnago.
* Pri nakupu testenin zahtevajte vedno iti povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu In kakovosti vse druge. 53
ITO — zobna pasta najboljša!
Iz Ljubljane
—U Češkoslovaški faktorji v Ljubljani. S
tržaškim brzovlakom so snoči ob 22.15 prispeli v Ljubljano češkoslovaški faktorji, 27 po številu, med njimi 9 dam. Napravili so izletniško potovanje po Jugoslaviji in Italiji rn sc sedaj vračajo domov. Na glavnem kolodvoru jih je iskreno pozdravil predsednik faktorjev za Slovenijo g. Fran Štrukelj, nato so izročile slovenske dame svojim češkim sestram Jcrasne šopke svežega cvetja, a pevski zbor >Grafikac je zapel v pozdrav slovenske pesmi. V imenu grafičnega delavstva je goste pozdravil g. Krašovic. v imenu »Češke Obci« unrv. prof. dr. Kral in v imenu Čsl.-jugosl. Lige ravnatelj Rasto Pusto-slemšek. Za prisrčne pozdrave se ie zahvalil nato predsednik Zveze češkoslovaških faktorjev Jan Mally, ki je med drugim omenil, da so vozeči sc proti Postojni težko občutili, kako ječe pod tujini jarmom naši biatje. Nastanili so se v hotelu »Štrukelj* in »LJnioni. Danes dopoldne so si gostje ogledali razna tiskarn i ška podjetja v Ljubljani. Jutri se odpeljejo na Bled.
—iIj V Higijenskem zavodu v Ljubljani se v pisarni in laboratorijih uvede poletni delovni čas od 8. do 14. ure, pričenši s 15. junijem t. 1. in traja do 30. avgusta 1927. Na to spremembo sc občinstvo opozarja.
—Ij Vreme. Snoči je ob 21. kazal barometer 762, termometer 4- 21° C. Danes zjutraj sc je barometer začel dvigati. Ob 7. zjutraj je kazal v vremeuski hišici v Zvezdi barometer 765, termometer + 15° C. Proti poldnevu je barometer začel nekoliko padati in je ob 12. kazal 7633. termometer + 27° C. Soparno in vetrovno. Dunajska vremenska napoved pravi za danes: pusto neme, ponekod dež, drugod topli.
—lj Državna trgovska akademija v Ljubljani. Vpisovanje na drž trgovski akademiji v Ljubljani za šolsko leto 1927/28 sc vrši dne 30. joirnja in 1. julija od 9. do 12. dopoldne in od 4. do 6. ure popoldne v ravnateljski pisarni trgovske akademije, Aškerčeva ul. 9/II. V I. letnik se sprejemajo absolventr(-mje) niždih srednjih in meščanskih šol. Za prigiašence iz meščanskih šol je zaključni izpit predpogoj. Prizlašenci (-enke) naj prineso seboj zadnje šolsko izpričevalo in rojstni bst. V ponedeljek 4. ju-
lija popoldne ob 4. bo razglašeno na uradni deski, kdo je sprejet V II. letnik trg. akademije se sprejemajo: A) Absolventi (-inje) I. letnika kake drž. trgovske akademije, B) Absolventi (-inj e) dvo raz redni h trgovskih šol pod nastopnimi pogoji: 1. Končno izpričevalo dvorazrednih trgovskih šol mora vsebovati v vseh predmetih pozitivne rede, 2. Prigiašenci (priglašenke) se imajo podvreči izpitu iz francoskega jezika, algebre, geometrije, prirodopisa, fizike in tegovske zgodovine v izmeri I. letnika trgovske akademije. C) Prigiašenci (prigla-šenke) s primemo predizobrazbo na podlagi sprejemnega izpita, kateri obsega nastopne predmete I. letnika: Francoski in nemški jezik (za slučaj, ako priglašenec ali priglašenika nima končnega reda v teh jezikih), trgovsko in prometno zemljepisje, trgovska zgodovina, ev. algebra in geometrija, trgovska airitmetika, fizSka, trgovin-svo, tesnopisje. Vpisovanje v višje letnike se vrši cb istem terminu kakor za I. letnik odnosno pred začetkom šol. 1.. kar bo pravočasno objavljeno v listih.
—Ij Ljubljansk: Sokol vabi članstvo in ostalo občinstvo na vrtno veselico v Narodnem domu dne 16., v slučaju slabega vremena 19. t. rn. popoldne Spored: Godba, petje, dve telovadni točki in v telovadnici ples. Čisti dobiček je namenjen skladu za postavitev spomenika kraliu Petru I. Vstopnina Din 10.—, preplačila sc hvaležno sprejemajo. Kdor ne utegne priti, naj sc oddolži z darilom, vsak dinar dobrodošel!
—Ij V počaščenje spomina pokojnega Antona Bizilja je daroval neimenovani mesto venca na krsto Din 200 Sokolu v Štepa-nji vasi. Iskrena hvala!
a— Odbornike veseličnega odseka društev za zgradbo Sokolskih domov Vič, Ljub ljana II, Šiška vabim na sestanek v restavracijo »Zvczdac danes v sredo ob 8. uri, zvečer, da se porazgovorimo glede priredi t\re na Rožniku dne 3. julija.
—Ij Sestanek društva Treznost se bo vršil v sredo ob 18.30 v glasbeni sobi moškega učiteljišča. Predava dr. M i k i č o »našem bodočem sistemu dela«. Nato sc 1)0 razpravljalo o ljubljanskem abstinentskem kongresu. Prijatelji vabljeni.
—Ij Krištof Ič-BuČar: Dospele krasne bluze. S4L
— Akademiki - 1 nogometaši! Športna sekcija SSLU poziva na sestanek, ki sc bo vršil v sredo 15. t. m. ob 9. zvečer v kavami Emona radi ustanovitve nogometne reprezentance naše univerze.
—Ij Najboljše, najcenejše čevlje kupite kupite pri A. GORSE, Stari trg 15. 671/ti
—Ij Lov na divje zveri. Opozarjamo c. občinstvo, da predvaja ZKD danes ob 14.30 in jutri ob 11.15 dopoldne izredno zanimiv poučni film, ki nam prikazuje življenje divjih zveri v afriških džunglah in prašumah. Film obsega 9 dejanj, ki so vseskozi izredno zanimiva in poučna. Opozarjamo, da se vrši v četrtek radi procesije Sv. Rešnjega Telesa le ena sama predstava ob 11.15 uri, tako da se te predstave lahko vsakdo udeleži. Ker sc predvaja zanimivi film lc pri dveh predstavah, bo naval na vstopnice izredno velik, zato naj jih vsakdo čimprej preskrbi. Cene običajne: 2 in 4 Din za sedež.
—Ij Pozor, lovci! Tvrdka i Riba c v Ljubljani plačuje sveže ustreljene srnjake po 15 Din za kg. Franko oddajna postaja. 107-n
—Ij Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, vezenin, se dobi po priznano nizkih cenah pri Ijjn. Žare i, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 64-L —Ij Pojasnilo k trnovskemu zločinu. V torek smo v poročilu o krvavem zločinu v Trnovem omenili, da so iz Naglasovc tovarne in pozneje iz stražnice skušali dobiti telefonsko zvezo z rešilno postajo, da pa je bil ves trud zaman. Nato sc jc odpeljal stražnik s kolesom do postaje. Ugotovili smo samo dejstvo, a nismo imeli namena očitati postaji nekorektnosti. Mestni magistrat sedaj to zadevo točno pojasnjuje. V nedeljo popoldne je bila nevihta. Po nevihti je skušal na rešilni postaji službujoči telefonist dobiti zvezo s telefonsko centralo, a sc jc prepričal, da ic direktna zveza pokvarjena. Zato jc potom telefonske zveze, ki vodi skozi mag. centralo končno obvestil tehnično sekcijo na pošti, da ic treba direktno zvezo rešilne postaje popraviti. Službujoči uradnik mu jc odgovoril, da bo dal defekt, če je v poštni telefon, centrali, takoj popraviti oziroma pregledati, če pa je defekt izven centrale, tega ne bo mogel takoj storiti, ker nima tehničnega osobja na razpolago. Telefon je zato ostal pokvarjen do ponedeljka. Krivda torej nc zadene rešilne postaje.
—Ij Pogrešan. Zc od 4. maja t. 1. pogrešajo dijaka IV. realke v Ljubljani Karla Grc-goriča. Deček je pobegnil od doma iz strahu pred kaznijo, ker ie v šoli razbil šipo. Poizvedovanja posameznih faktorjev so dognala, da se je deček napotil v smeri proti meji in so ga baje zadnjič videli v Danah pri Ložu ob meji.
—Ij Nova žrtev strele. V ponedeljek popoldne je bil zaposlen na Barju pri košnji posestnik Fran Pezdir z Rudnika. Kosil jc na travniku okoli Ilovice. Ko jc nastalo neurje, se ni mogel takoj umakniti pod streho, zato je razpel dežnik. Strela pa ie udarila v dežnik in moža ubila na mestu. Pokojnik je bil med vaščani ugleden in spoštovan gospodar.
_lj Med brezposelnimi delavci. Včeraj
popoldne so trije stalno nezaposleni delavci dobili delo na glavnem kolodvoru, da so iztovorili vagon vina. Pri tem sta sc dva, Jaka in Jože. močno napila in postala sta sitna. Iskala sta prilike, da bi se s kom začela prepirati in pretepati. Jože jc končno nahrulil Franceta Letnika iti ga s kamnom v prepiru udaril po čelu ter mu prebil kožo. Letnika, ki je močno krvavel, so prepeljali v javno bolnico, Jožeta pa spravili v pol. zapor. V bolnici so delavca Letnika ambulantno obvezali, na kar jc odšel na svoj dom.
—lj  Kolesarske nezgode in karamboli.
Posestnikov sin. 32-letni Andrej Krušič iz D. M. v Poliju, ie včeraj okoli 17.
privozil s kolesom mimo glavne po&te. Tu je brez lastne krivde podrl na tla ca Dunajski cesti stanarjočo vdovo Maitio Draga r, ki je dobila pri padcu samo lahke telesne poškodbe. Dva kolesarja Anton Glavič, elektrotehnik in njegov prijatelj Karol RetJkovšek sta snoči ob 20.30 s kolesi vozila skozi Moste prott Ldubijani. Prt gostiln4 *Pod lipo-, kjer je slavna cesta zelo ozka, je nasproti privozil kmetski voz, široko naložen s senom. Zaporedoma sta se ognila na desni kraj ceste. Od zadaj pa je privozil nasproti drug kolesar, ki se je zagnal v kolo Antona Glavića ter ga podrl na tla. Kolo je bilo močno poškodovano. Glavič pa k sreči ni dobil nikakih telesnih poškodb. Neprevidni kolesar se izgovarja, da je pravilno vozil za vozom.
—lj Drobiž policijske kronike. Policijski organi so od včeraj do danes opoldne aretirali in priprli štiri osebe radi raznih de-liktov. Prijavljeni sta dve manjši tatvini in sicer tatvina treh ženskih plašcev, vrednih 2000 Din na škodo rodbine železniškega uradnika Gabrijela K um ar j a in tatvina 200 Din cenjenega hloda, ukradenega posestniku Francetu Šteblaju v Zapotoku pri Turjaku in prodanega nekemu lesnemu trgovcu na Dolenjski cesti. Prijavljena je dalje poneverba blaga v vrednosti 400 Din. Danes je drugače izreden dan, ker ni prijavljen noben voznik oziroma avtomobilisr radi cestnopolkajskega reda. Prijavljeni pa so trije elegantni veseljaki Frane, Dalioor in .Milan radi kaljenja nočnega miru. Neka vesela deklica je prijavljena radi razšrrjanja spolne bolezni.
Iz Celja
—c  samostojna demokratska  stranka t
Celju priredi danes, v sredo ob pol 9. uri zvečer volilni shod za volitve v občinski odbor v mali dvorani ^Celjskega doma<. Narodni volilci, pridite polnoštevilno!
—c Brv preko Savinje, ki vodi v mestni vrt, je bila že v zelo slabem stanju. Te dni so jo pričeli popravljali in je do nadaljnega prehod zaprt. Ta brv je bila zgrajena leta 1919, prejšnjo je namreč povod en j istega leta odnesla.
—c Imenovanje. Za ravnatelja deske meščanske šole v Celju je imenovan g. Iv. Čeme j, strokovni učitelj in začasni vodja tega zavoda. Čestitamo!
—c Vodnikova dražba t Celju šteje letos 5 ustanovnikov in 632 rednih članov. V letošnjem poslovnem letu jo število ustanovnikov ostalo isto kakor v prejšnjem letu, število Članov pa je naraslo za 163.
—c Izkaz mestne klavnice. V tednu od C. do 12. junija so je zaklalo: 3 konje, 19 volov, 13 krav, 3 telice, 23 telet in 41 svinj. — Uvozilo se je: 763 kg govedine, 1653 kg teletine in 144 kg svinjine.
Iz Maribora
—m Požar. Včeraj proti večeru je iz-bruhnil požar v gospod, poslopju posestnika J. Potiska v Gozdni ulici. Požar se je naglo Širil, tako, da je moralo gasilno društvo napeti vse sile, da ga lokalizira in končno pogasi. Gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pridelki in poljedelskim orodjem jo pogorelo do tal. Kako je požar nastal, ni znano, škoda, ki jo zelo velika, je deloma krita z zavarovalnino,
—m Izdaja spričeral za obrtno-nadalje-ralno šolo se vrši v Času od 20. do 24. junija t. 1. pri mestnem magistratu v uradnih urah od 10. do 13. Obenem jo prinesti s seboj kolek za 5 Din. Oni, ki še niso poravnali šolnine, morajo ob tej priliki plačati ves zaostali znesek, ker se jim v nasprotnem slučaju spričevalo ne bo izdalo. Kdaj se bo vršilo vpisovanje za prihodnje Šolsko leto, le ni znano.
—m Velika blarnost Jadranske Straie. Mariborska podniziiica Jadranske Stražo priredi na praznik v četrtek na krasnem vrtu vojašnico kralja Petra (bivša kadetnica) svojo prvo veliko slavnost, pri kateri sodelujejo vsa mariborska pevska društva in bo to torej obenem nekako pevsko tekmovanje. Posikrbljeno je tudi za godbo in izborna okrepčila. Od Glavnega trga do kadetnice bo avtomobilska zveza.
—m Nevarna igrača. 7-letna Zorka Kar-tiuova so je igrala včeraj s Spiritc*vim aparatom za kuhanje. Dekle je >kuhalo< in pri tem prevrnilo aparat špirit se ji je razlil po obleki in v hipu je bila vsa v plamenih. K sreči so domačini na njen krik takoj prihiteli ter ogenj pogasili, vendar pa je dobila take opekline, da so jo morali prepeljati v bolnico.
—m Obrtna razstava r Mariboru. V nedeljo je bila slovesno otvor jena v dvorani pivovarne >Unionc na Aleksandrovi cesti obrtna razstava. Otvoritve so se udeležili zastopniki oblasti, mestne občine in številnih obrtnih in drugih gospodarskih korporacij. Razstava obsega predvsem dela vajencev in obrtniških pomočnikov ter je zopet nov dokaz visoke strokovne sposobnosti obrtništva v Mariboru in maribor. oblast L Posebno pozornost vzbujajo tudi risbe in načrti učencev obrtno-nadaljevalne šole. Zanimanje za to razstavo je izredno veliko. Samo v nedeljo po otvoritvi je obiskalo razstavo okoli 3500 oseb.
—m Nastop mariborskega Sokola, Minula ledelja je bila v Mariboru pravi sokolski praznik. Mariborski Sokol je z javnim nastopom položil bilanco svojega dela v telovadnici. Povsod 8inrpati5no pozdravljeno, je članstvo z godbo na čelu v dolgi povorki korakalo skozi mesto v Ljudski vrt, kjer eo je vršil javni nastop. Poleg članstva, naraščaja in dece je nastopil tudi oddelek pod-oficirake šole. Nastop je bil vseskozi strumen in eksakten. Občinstvo je vsak oddelek posebej sprejelo z viharnim aplavzom. Mariborskemu Sokolu k izredno uspelemu na-f»topu iskreno čestitamo.
—m Prosta stanovanja. Pri mariborskem stanovanjskem sodišču je razpisanih 10 praznih stanovanj v mostu in bližnji okolici. Interesenti naj si stanovanja, katerih naslovi so razvidni iz razglasa na vratih stanovanjskega sodišča, ogledajo in v lože prijave najkasneje do srede opoldne.
Gospodarstvo
Tržne cene v Ljubljani
Današnji tržni dan ob sredah v tednu, neposredno pred Telovom, je bil izredno živahen. Na trgu je bflo obilo ne samo ze* lenjavc, marveč tudi domačih črečenj, borovnic, ki so zavzele skoraj dve dolgi vrsti stojnic m drugih zgodnjih pridelkov. Na
trgu so bile prvikrat letošnje breskve, kilogram 32 Din. Na trg so pripeljali iz Zagreba tudi prvi domači krompir. Prodajali so ga po 7 Din kg, docira je bil novi krompir iz Italije po 5—6 Din. Danes jc bil» na trgu rudi večja množina jurčkov, men* ca 6—7 Din. Tržno nadzorstvo je danes izdalo uradno poročilo o tržnih cenah raznih življenskih potrebščin. Cene so naslejd> nje:
/. Mani izdelki: govedina v mesnicin 18 Din, na treu L 18, IL vrste 15, Id. vrste 9—13 Din, telečje meso L 20, H. 17. prašič* je meso I. 25, IL 30 do 22-50. slanina 21 do 24. slanina na debelo 23, prekajena sla^ nina 25—28, mast 24—25, prekajeno meso I. 30 do 32.50, IL 25—27.50, kofttruncrvo meso 13 do 14. kozliček 30 do 22.50. konjska meso I. 8, IL vrste 6, polprekajene kranjske klobase 32—35, suhe Kranjske 50.
II. Perutnina in ribe: Na današnjem trju je bilo razmeroma malo perutnine, ki je bila takoj razprodana. Piščanci po veliko« sti so bili od 10 do 25 Din. kolčosi 25 do 35, petelini 25 do 40, race 25—35. Ribji trg jc bil včeraj običajno z blagom založen, cene neizpremenjene, in sicer karpi 25 Din. linji 25. ščuke 25—30, postrvi 60. klini 15. mrene 15 in pečenke 10.
III. Mlečni izdelki: mleko 2.50 do 3, surovo maslo 44. čajno maslo 56—60, m asi o 40, eno jajce 0.75 do 1.
rV. Sadje: Jabolk ni bilo več na trgu Cene ostalemu sadju so bile deloma nit premenjene in so sledeče: oranže 3—4. li« mone 0.75 do 1, fige 12. orehi 30, luščeni orehi 60, črešnje 6—10, (preje 10 do 16). suhe češplje 8—12, suhe hruške 8, breskv 32, liter borovnic 2J50, liter rdečih jagod 7 do 10 Din. Pripomniti je treba, da so ctca« nje Še razmeroma pretirano drage, ker so na drugih domačih trgih že dobe po zelo nizkih cenah.
V. Mlevski izdelki: moka št. 0 5.50 do 6. št. 1 5.25. št. 2 banaška 5J25. št. 3 doma ča 5, št. 4 banaška 4.50, kaša 6—7, ješpren; 6—10, ješpren j ček 12, koruzna moka 3—* ajdova moka I. 7, II. 6—8, ržena moka 430 do 5.
VI. Zelenjava. Zelenjave jc na trgu obi* lo in cene od neva do dneva padajo. Cene so: glavna ta solata 3—4 (preje 6—8), Štruc nata solata 3—4, ajsarica 3—4 (10), kislo zelje 4. ohrovt 6 (preje 10), karfijola 10. šparglji 26 (20-24). kolerabe 3—4 (8—10). špinača 10 (12), paradižniki 30 (28—30). kumaro 10 (14—15). buče 13—15, stročii grah 5—S (7—8). luščeni grah 12 (14). fižol v stročju 10—14 (20—22), čebula 5, česen | lfj—12, krompir stari 1J50—2, krompir norvi tržaški 4—5, domači 6—7, kisla repa 3, korenje 6, peteršilj 6, zelenjava za juho h.
Sladkorni trg
Ameriška statistika je popolnoma prt> zrla eksotični sladkor, ki ga kupuje zdi\ največ Anglija in ki je omajal čvrsto ten« denco na ameriških tržiščih. Anglija jc zc poprej kupovala surogate na srednjeamcr:> ških otokih in v Južni Ameriki, glavni uda-rec je pa zadala Kubi šele z zadnjim nakupom argentinskih in avstralskih surov nv Vzrok jc ta, da je imelo po ugodni ameri< ški statistiki nastati pomanjkanje starih zalog in borba za kubanske surogate med Anglijo in Ameriko. Na tej predpostavki je bila sklenjena večina kupčij za poletne in jesenske mesece. Ko je pa Anglija nakupila velike množine surovin drugod, s<> morali verižniki terminske kupčije naglo likvidirati.
Pritisk na sledkorni trg prihaja tudi ci druge strani. Napetost na azijskem vzhodu in pričakovani padec cen je povzročil nove insolvence dveh hongkonskih in ene japoiv ske tvrdke, ki so potegnile za seboj neko veliko pariško tvrdko. Likvidaciji obvezno sti teh tvrdk se je vršila večinoma potom eksekucije in nakupa sladkorja po nizkun cenah, tako da so je širil val nazadovan i a cen pretekli teden od vzhoda proti zapadu. Na newyorškem trgu je notiralo kubansko prompt*olago ocarinjeno 6. junija 4.77, 10. junija pa 4J52, terminsko za julij 2.80 n 2.70, za avgust 2.90 in 2.81, za december 2.97 in 2.89, za januar 2.85 in 279, za marc 2.68 in 2.66. za maj 275 in 2.74.
Na praškem trgu so padle cene surovin od 190 na 180 Kč. Prometa sploh ni bilo. ker nihče noče prodajati po teh cenah. V evropskih državah se obeta letos Liborna letina sladkorne pese, ki je pa seveda od* visna še od vremena.
fcCJNOGaVI
i*
j j L-
r
m
A
Mlatil^
najbolfifc. najtr patocjše. zoro ncifceriejšc.
—g Promet Po&ne hranilnice v matu. Celokupni denarni promet Postne hranilnice je znašal v maju 3.914,606,521.39 Din. od tega brez gotovine 1.844,198.869.05 ali 47.10 %. Vplačil jo bilo 596.162, izplačil pa 186.281. Stanje vlog 31. maja: v Beogradu 103.616303.18. v Ljubljani 67.721304-82. v Zagrebu 97,728.423.43, v Sarajevu 59 milijonov 904.16635. skupaj 328.970397.96 di-narjev. Čekovnih računov je bilo 31. maja v Beogradu 2450, v Sarajevu 3622, v Ljubljani 4573, v Zagrebu 4488, skupaj 14.133. Nov oo tvor jenih računov je bilo v Beogradu 65, sddjranih 4, v Sarajevu 17 in 10 v Ljubljani 36 in 12 v Zagrebu 45 in 14.
—g Prodala. Dne 11. julija t. 1. se bo vršila pri artiljerijski radionici dravske di» vizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave starih avtomobilov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani intercsentoci na vpo. glod
štev. 135
cSCOV ENSK i  NAROD* dne 16. junija 1927.
Stran 5
Iz Aškerčevega življenja
Pišejo nam: Ob obletnici smrti A. Ašker« ca so se marsikomu obudili prijetni spomini na našega velikega pcsnika*epika. Marsikdo je smatral Aškerca za nekoliko robatega in samosvojega človeka, ki se je vsled svojih bridkih izkušenj malo zmenil za svojo oko« lico. Kdor je tako mislil, se je motil. O njegovi dobrosrčnosti in Ijudomilcm znača* ju priča tudi naslednji dogodek.
Pred 22. leti je &>cl Aškerc zamišljen po Kcsljevi cesti na sprehod. Na vogalu je po naključju podrl na tla triletno deklico, ki je prišla s svojim očetom, pokojnim pošt* rim oficijalom Fr. Zupanom nasproti. A. Aškerc sc je sicer opravičil, vendar pa mu to ni zadostovalo. Sel je v trgovino, kupil punčko in jo poslal na dom g. Zupana z napisom «Od ncrodneža». Soproga g. Zu* pana, ki je darilo prevzela, je seveda začu« deno ugibala, kako pride do tega, da ji «nerodncž» Aškerc poklanja punčke. Stvar se je Jele pojasnila, ko sta sc vrnila s spre=* boda domov oče in mala hčerka Aleksandra, danes že poročena z g. Jerebom, uradnikom ljubljanske železniške direkcije.
Ta malenkostni dogodek pač zelo dobro očrtuje Aškerčev značaj. Kct je sam prfr» trpel dovolj krivice, ni mogel prenesti, da bi komurkoli prizadel najmanjše zlo. Danes imamo mnogo puhloglavcev, ki bi jim rao« rala biti Aškerčeva dobrosrčnost in vljud* nost za svetal ugled ne samo v obnašanju napram otrokom, temveč zlasti Sc napram starejšim ljudem.
Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam!
Daroimo za spomenik !>-*••*!?a P^fra Osvoboditelja!
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z ž eh tanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je Čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam  samo  škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo!
RAZUMNA mica
o moderne tehnike
Senzacija dunajske razstave, — Zeissov planetarij, ki kaže vse, kar se godi v svetovnem prostranstvu.
Že dclj časa vzbuja zanimanje Du-uajčanov in tujcev, ki posečajo veliko razstavo »Dunaj in Dunajčani«, čudo moderne tehnike. Zeissov planetarij, s Katerim je stvorila svetovno znana tvrdka Zeiss pravo čudo na polju mehanike in optike. Nebosklon z vsemi neštetimi nebesnimi telesi predstavlja za človeštvo že od pamtiveka največjo skrivnost. Zvezdoslovci se že od nekdaj zanimajo zlasti za gibanje nebesnih te* les. Ker si ogromnega mehanizma v neskončnem svetovju ni mogoče predstavljati z matematičnimi formulari in kompliciranimi računi, so skušali že najstarejši zvezdoslovci na različne načine izraziti gibanje nebesnih teles. Tako so nastali razni modeli ali planetarija. Arhimed je izdelal v 3. stoletju pred Kr. prvi primitivni planetarij. Njemu so sledili drugi učenjaki in zdaj imamo že nebroj modelov, ki služijo kot učni pripomoček na šolah. Tako zvana lunaria kažejo samo gibanje lune okrog solnca, dočim prikazujejo teluria letne čase. dan in noč, solnčne in lunine mrke.
V novejšem času so zvezdoslovci planetarija zelo izpopolnili. Izraziti mehaničnim potoni gibanje planetov ter upoštevati pri tem njihovo velikost in medsebojno oddaljenost je pa tehnično nemogoče. Ako bi hoteli n. pr. prikazati Marsove spremljevalce s premerom 10 km kot zrnca s premerom lmm, bi moralo biti solnee v tem razmerju izraženo kot obla s premerom 139 m, prostor v katerem bi sc planeti gibali, bi pa moral meriti v obsegu 900 km. Znaten napredek v razvoju planetarijev pomeni planetarij, ki ga je izdelal prof. Pil z na realki v Jeni. On je znižal vse obsege na 1 : 1 .,000,000.000. Solnce si je zamislil s premerom 1.40 m. Okrog njega krožijo planeti in sicer Merkur v obliki drobnega graha na razdalji 5S m, Venera v obliki drobnega oreha v razdalji 108 m. zemlja tudi kot orešek v razdalji 150 m. Okrog zemlje se giblje luna 35 cm, Mars v obliki graha v razdalji 228 metrov, Jupiter je oddaljen 778, Saturn 1428,    Uran 2S75, in Neptun v obliki
drobnega jabolka 4.500 m od miniatur* nega solnca.
Od začetka leta 1924. je v monakov-skem muzeju mehanični planetarij, opremljen z vsemi pripomočki moderne tehnike. Ta planetarij prikazuje gibanje planetov in vseh njihovih spremljevalcev v svetovnem prostranstvu, toda ne glede na velikost in medsebojno oddaljenost. Planetarij je narejen po Kopernikovem heliocentričnem principu. Solnce je mišljeno kot osrednje nebesno telo.
Kar se ne da doseči mehaničnim potem, se je pa sijajno posrečilo s pomoč* jo optičnih pripomočkov. Tehnični ravnatelj Zeissove tvrdke dr. ing. Bauers-feld je ustvaril največje čudo modernega časa. Njegov planetarij je zgrajen na geocentrični ideji. Zemlja je središče vsega gibanja in nam prikazuje vse tako, kakor vidimo na nebosklonu. Na velikost in oddaljenost nebesnih teles se ni treba ozirati, ker jih naše oko v svetovnem prostranstvu deloma sploh ne vidi, deloma pa ne razlikuje. Treba je nekatera nebesna telesa samo povečati tako, da bi moglo človeško oko slediti njihovemu gibanju. Planetarij, razstavljen na dunajski razstavi, je zgrajen točno po Keplerjevih in Newtonovih zakonih odnosno po Kopernikovi teoriji. Bauersfeldova vodilna misel je bila projicirati nebosklon z vsemi nebesnimi te* lesi na steno. To je ogromni globus s premerom 20 m, v katerega lahko vstopi naenkrat 400 oseb, ki lahko opazuje-jc vso nebesne pojave. — Položaj zvezd, premikanje zvezdnega firma-menta, solnčni vzhod in zahod, vse lunine faze itd. Planetarij nudi gledalcu celo prednost, da lahko opazuje nebo tudi ob slabem vremenu.
Posebno zanimivo je premikanje solnca po ekliptiki.. Gledalec lahko opazuje trojno hitrost. Kar se odigra v naravi v enem letu, traja v planetariju 4 minute, 1 minuto ali celo samo 7 sekund. Tu vidimo, kako solnce naglo pada po ekliptiki, kako drve planeti, zlasti Merkur in Venera, z nepopisno brzi-
no po strogo začrtani poti. Luna preleti z neverjetno brzino firmament. vendar se pa natančno vidijo vse njene faze. S pomočjo tega planetarija se lahko z neverjetno točnostjo izračuna lega zvezdnega firmamenta za tisočlet'- naprej in nazaj. Gledalci imajo v ogromnem globusu popolno iluzijo resničnosti. Nebo je posuto z zvezdami razne svetlosti. Samo stalnic je nad 5.400. Od juga proti severu se vije nežna Rimska cesta. Nebosklon planetarija je snežnobel. Kadar se napolni globus z gledalci, nastane tema. S pomočjo kombiniranega projekcijskega aparata projicira asistent zvezde na kupolo. Ako hoče pokazati, kako se nebosklon premika, ostane kupola mirna in samo projekcijski aparat se suče okrog svoje osi. Zvezde potujejo po nebu kakor v resnici. V projekcijskem aparatu, ki ga goni 7 elektromotorjev, je 119 manjših projekcijskih lamp.
Zeissov planetarij je za ljudsko izobrazbo velikega pomena, ker nudi priliko spoznavati vse, kar se godi v svetovnem prostranstvu. Za šole bi bil to idealen učni pripomoček. Te dni je bil dunajskim šolam dovoljen brezplačen ogled planetarija. Šolska mladina je v velikih množicah prihajala na razstavo, da si ogleda presenetljiv uspeh moderne tehnike. Zanimanje za zvezdo-slovje se je zadnje dni med dunajsko šolsko mladino neverjetno povečalo.
Boljševik! proti Šaljapinu
Nedavno je gostoval znameniti rus ski basist Šaljapin na Dunaju, kjer je dosegel sijajen uspeh. Pred blagajnami dunajske opere so morali stati njegovi častilci vso noč, da dobe vstopnice. V času, ko sc o Saljapinu in njegovih ogromnih honorarjih toliko piše, so pa nastopili boljševiki proti slavnemu opernemu pevcu. Pod sovjetskim reži* mom je dobil Saljapin časten naslov «narodnega umetnika». Zdaj mu bo ta naslov odvzet, in sicer zato, ker je daroval za brezposelne ruske emigrante v Parizu 5000 frankov. Njegov rodo* ljubni čin velja v Moskvi za tak zločin, da je priobčila »Večerna Moskva« nedavno na račun Šaljapina nastopni izpad:
— Ta prijatelj Gorkija se je nekoč žc proslavil in sicer takrat, ko so se mu kolena tako tresla, da je na odru
Picrrc Giffard:
Moževa osveta
Bilo je februarsko jutro. Poštni vLak, ki prihaja vsako jutro iz Kijeva, je pri* sopjhal na postajo v Odesi. Potniki, drhteči od mraza, so hiteli k izhodu, za njimi pa postreščki s prtljago. Železni* ski uslužbenci so splezali na strehe spalnih vagonov, da pometo sneg. Na* enkrat sta dva presenečeno vzkliknila.
Na strehi spalnega vagona je ležala s snegom pokrita zavezana vreča, v kateri sc je nekaj premikalo. Na klic prestrašenih uslužbencev je prihitel po* stajenačeinik z orožniki. Prerezali so vrv. s katero je bila vreča privezana k vagonu. Potegnili so iz nje čudoviti za* voj in ga odnesli na peron.
— Ženska ic, — sc je oglasil orož* oik.
Iz oči radovednega občinstva je od* sevala groza. Potniki so prihiteli od vseh strani. Postajenačclnik ic dal pre* nesti zavoj v svojo pisarno, kjer je bi* lo toplo.
_ Uboga žrtev! — je dejal postaje*
načelnik. — Zmrznila je.
Ko so potegnili iz vreče mlado, kras*
TlO Žensko telo, so opazili, da je skrbno zavito v kožuh in da ima na nogah top* le ruske zimske čevlje.
Položili so jo na preprogo in takoj je odprla svoje velike, temne oči. Bilo je, kakor da se jc zdramila iz težkih sani.
Šopi bujnih las so obdajali njeno v*Udb, bledo obličje.
polne grudi in zagorela polt je iz*
dajala južanko. Stara je bila komaj dvajset let. Kožuh jo jc rešil smrti, kaj* ti zima jc v februarju na ruskih stepah strašna. Zmrznila sicer ni, vendar je pa bila vsa trda od mraza.
Ko si je v zakurjeni pisarni nekoliko opomogla, ji je omahnila glava nazaj. Bilo je jasno, da je sestradana. Prinesli so ji iz restavracije goveje juhe in send* vičev. Neznanki so se zalesketale solze v očeh. Ko se je najedla, ji je odleglo.
Končno se je ozrla začudeno okrog in vprašala:
— Kje pa sem, gospoda?
— V Odesi, na kolodvoru.
— V Odesi?! Iz njenega vprašanja je odmevala groza, pa tudi dvom, da je to sploh mogoče.
Policijski uradnik jc neznanko uljud* no vprašal:
— Kdo ste, milostljiva?
— Kaj moram povedati svoje ime? Saj nisem ničesar zakrivila.
— Seveda ne. Toda oni. ki so vas zavezali v vrečo in privezali na streho spalnega vagona, bodo morali za svoj zločin odgovarjati pred zakonom. Po« vejte, kdo ste. da lahko izsledimo vaše krvnike. Morda jih pa sami poznate . . i Čudež je. da niste med vožnjo zmrznili.
m — Kaj pravite, gospod? Da sem so
pripeljala v Odeso na strehi spalnega vagona? Kaj se vam meša?
PostajenaČelnik je odgrnil zaveso na oknu in pokazal najprej na vlak, potem pa na vrečo, ležečo pred njim.
■— Kaj se res ničesar ne spominjate?
— Ne, ničesar.
— Od kdaj?
— Menda od snoči, ako jc danes ponedeljek.
— Da, ponedeljek je.
— Torej sem bila snoči ob osmih na svojem gradu Rudnici.
— Rudnica? — Je to daleč od Ode*
se?
— Najmanj 400 kilometrov.
— Ali je vozil ta vlak tudi včeraj?
— Da, stal je tam pozno zvečer ka* kih 20 minut, — je odgovoril postaje* načelnik.
— Torej so vas položili na streho spalnega vagona v Rudnici, milostljiva. Vaša strašna vožnja v mrazu je trajala deset ur. K sreči je proga brez predo* rov in tudi snežilo ni zelo. Povejte, kaj ste snoči počeli.
Policijski komisar je pripravil notez, da si zabeleži njene odgovore.
— Večerjala sem z možem.
— Kako sc piše?
— Knez Peter Granicki.
— Koliko je star?
— 35 let.
— V službi?
— Da, pobočnik generala Selu jeva, poveljnika 12. armadnega zbora v Vi* niči.
— Ali sta večerjala sama?
— Sama. Ne spominjam se pa, kaj se jc zgodilo. Govorila sva o vsakda* njih malenkostih. Potem .. . potem pa ne vem. kaj je bilo.
— Ali sc vam ne zdi, da je zakrivil to nevarno potovanje vaš mož?
Kneginja je molčala, kakor da si ne upa obdolžiti moža.
— Ali sta živela v slogi?
— Ne, nisva.
pokleknil pred carjem Nikolajem II. Zdaj, ko narodni umetnik Saljapin v času najhujše kampanje proti sovjet* ski Rusiji podpira emigrantske monar* histe, je treba izvajati konsekvence in mu odvzeti časten naslov, ki ga je oskrunil. Saljapin je za našo javnost mrtev. Z izgubo »pokojnika« Šaljapi« na naša umetnost ničesar ne izgublja, kajti viri njegove umetnosti so usihali že pred revolucijo, njegov repertoar ni šel preko treh ali štirih opernih par? tij ter preko obrabljenih starih arij in narodnih popevk, ki jih itak nihče ne posluša. Pozneje je začel pešati tudi njegov glas. Zdaj, ko se mudi v ino* zemstvu, mu gre samo še za mastne honorarje. V času, ko se pripravlja nov napad monarhistov na sovjetsko Rusijo, je jasno, da jc proti nam vsak, kdor ni z nami. Sovjetski učenjaki so nedavo jasno povedali, da so na naši strani. Isto pričakujemo zdaj od umet* nikov, zlasti od naših narodnih umet* nikov. Pričakujemo, da nastopijo jav= no proti Saljapinu, ki jc postal izdaja* lec proletarijata.
Pogreb poslanika Vojkova
V ponedeljek se je vršil v Moskvi svečan pogreb umorjenega sovjetske* ga poslanika v Varšavi Vojkova. Nje* govc zemske ostanke so položili v grobnico pod Kremljem, kjer počivajo drugi boljševiški prvaki, med njimi tu* di Ljenin. Na kolodvoru so pričako* vali krsto zastopniki vlade, komuni^ stične stranke in delavske deputacije. Od kolodvora do Kremlja je sprem; Ijala žalni sprevod stotnija rdeče ar* made. Na Rdečem trgu, kjer jc bil postavljen pred Ljeninovem mavzole; jem katafalk, sc je vršilo žalno zboro* vanje.
V imenu vlade je govoril Rvkov, v imenu ruske komunistične stranke Bu; harin, v imenu komunistične internacij jonalc Ingdol, v imenu ljudskega ko= misarja zunanjih zadev Litvinov, v ime* nu osrednjega sovjeta strokovnih orga= nizacij Melničanski. Rvkov jc v svojem govoru omenil, da ima sovjetska vlada v rokah nepobitne dokaze, da angleška vlada hujska in financira mo= narhistične organizacije zlasti na Poljskem. Sovjetska vlada sc pa ne boji nobenih provokacij. Ona ostane slej
ko prej miroljubna in bo znala ščititi socijalistični družabni red. Buharin jc izjavil, da so dogodki zadnjih dni sa* mo začetek dobe aktivne borbe proti sovjetom in da je Vojkov prva žrtev monarhistične agresivnosti. Ne glede na dogodke v Pekingu, Šanghaju, Lon; donu in Varšavi pa ostane miroljubnost ruskih delavcev in kmetov neiz* premenjena. Vprašanje miru ali vojne žal ni odvisno samo od sovjetske Ru* sije, marveč tudi od intrig meščanskih vlad. Delovno ljudstvo sovjetske Ru* sije bo branilo vse pridobitve socijal* ne revolucije. Zastopnik komunistične internacijonale je v svojem govoru na; glašal vlogo imperijalizma pri umoru poslanika Vojkova in pri protirevolu= cijonarnih pokretih v Rusiji sami. Lit* vinov je naglašal prizadevanje sovjet* skih zastopnikov v inozemstvu, da se ohrani v Evropi mir. Delovanje Voj» kova je doseglo v tem pogledu zado* voljiv uspeh v trenutku, ko je padel pod morilčevo roko.
Po govorih so odnesli Rvkov, Buharin in Litvinov krsto h grobnici. V. hipu, ko so jo spuščali v grob, so za* doneli topovski streli kot zadnji po* zdrav pokojnemu sovjetskemu funkci* jonarju. Nepregledne množice delav* cev so defilirale s spuščenimi zasta* vami mimo svežega groba, da izkažejo umorjenemu poslanika zadnjo čast.
Veseli kotiček
Res je, ampak...
Stara prijatelja sta se našla na borzi. •
— Ti, kaj je res, da je Srećković
lani zaslužil na Dunaju s koruzo 200 tisoč Din?
— Res je, ampak podrobnosti se ne ujemajo. To ni bilo lani, marveč letošnjo pomlad. Tudi ni bilo na Dunaju, marveč v Zagrebu. Slo ni za koruzo, marveč za ovco. In to ni bil SreČkovič, marveč jaz in zaslužil nisem 200.000 dinarjev, marveč 400.000 izgubil . ..
Dvomi.
Profesor: Nekoč je živel slikar, ki je tako naravno naslikal na zid pajče-vino, da se ic služkinja celo uro trudila, da bi jo pomedla.
Gospodinja: To žc verjamem, da je živel kdaj tak slikar, toda ona o služkinji je pa bosa.
— Zakaj?
— Sovražim ga, — jc odgovorila hladno.
— Kaj vas vara?
— Ne, tega si ne upa. Ne smeta po* zabiti, da je moja domovina Kavkaz in da bi si znala sama pomagati.
— Je-li ljubosumen?
— Da, to je res.
— In brez pravega povoda? Pomislila je in odgovorila:
— Ne, povod ima. PostajenaČelnik in policijski komisar
sta se spogledala. Dama jc odložila plašč in zagledala sta krasno, nežno po* stavo v baržunasti obleki.
— To obleko ste imeli na sebi snoči, kajne?
Ko je pritrdila, je komisar nadaljeval:
— In niste opazili, da bi vam nalili v čaj ali kavo kake sumljive tekočine?
— Da, nekako besarabsko pokalico. ki jo je dobil od generala. Dejal je, naj izpraznim kozarec na generalovo zdravje. Pila sva oba.
— On j© gotovo pil samo vodo. Kako se piše sluga, ki je vama stregel?
— I zrna jI o v.
— Od kedaj je mož dvomil o vaši zvestobi?
— Dva meseca bo tega.
— Ali ste že dolgo poročeni?
— Dve leti. Mož mi je postal zo-pern, ker rad pije. laže in kvarta.
— Oprostite, kaj pa oni drugi? Kneginja  je  široko  odpria svoje
krasne velike oči in se ozrla vsa prestrašena na vrata, na katera je nekdo trkal
— To je on — je pokazala z drhtečo
roko.
Oba gospoda sta se ozrla na vrata. Na pragu se je pojavil mlad konjiški častnik Mihael Polonin, ki je bil v Odesi s posadko.
— Mihael! — je vzkliknila dama in sc mu vrgla v naročje. Ko se je malo pomirila, je pomolil Polonin policijskemu komisarju brzojavko. »To-le sciu dobil od tega zločinca, čitajte!«
Komisar je čital: »Včeraj sem vam poslal z večernim vlakom vašo dragocenost. Obdržite jo na vekomaj, ako prispe nepoškodovana. Pred davnim časom so privezali Mazepo za tak postopek nagemu konju na hrbet in pognali
konje v stepo. Jaz sem prilagodil kazen modernim razmeram. Zavil sem obsojeno naramnico celo v kožuh, ker je zunaj ledena zima.«
Komisar je skočil k telefonu, dočim je kneginja mirila razjarjenega Polona.
Kmalu se je komisar vrnil in vzkliknil: — Iz Rudnice sporočajo, da se je knez ustrelil. Zagonetka je pojasnjena. Lahko greste, milostiva.
Mlada dama se je privila k svojemu ljubčku, ki se je gospodoma iskreno zahvaljeval. Njen pogled se je ustavil na vreči. PostajenaČelnik je pripomnil:
— Lahko jo vam izročim pozneje za spomin. Zdaj jo pa potrebujemo, ker moramo vložiti tožbo proti knezovke sokrivcem.
— Tožbo? — Ne, nobene tožbe m tr&ba, saj sem prosta. — je dejala dama in se oklenila svojega ljubčka. Vsa srečna sta odšla v zimsko jutro.
Stfln Ti.
•SLOVENSKI   NARO D» dne 16. junija 192?.
MW ^h^BB^B--___---____l
Ste v. 133
Skrivnost Velikonočnega otoka
V južnem delu Tihega oceana je otok, na katerem so našli sledove stare umetnosti, — Civilizacija je zatrla miroljubne prebivalce.
Te P5to ali Velikonočni otok. nazvan tudi Rapa Nui, lezi v južnem delu Tihega oceana in meri v obsegu 54 km. Spanci trdijo, da je odkril ta otok njihov pomorščak Mendana. Po drugi verziji, ki je bolj verjetna, je bil Velikonočni otok odkrit v Veliki noči leta 1722. Na zemljevidu ga je prvi označil Holandec Roggeween, ki je bil s tremi ladjami holandske indijske družbe na potovanju okoli sveta. Roggeween je opazil, da stoje na obali neznanega otoka ogromni kipi in zato je pristal. Na otoku je našel baje krasne gozdove in obdelamo polje. Nesreča je hotela, da je deset otočanov plačalo svojo radovednost z življenjem, kajti Roggeweenovi spremljevalci so jih ubili.. Drugi domačini so pobegnili v notranjost otoka, od koder so se pa kmalu vrnili in prinesli tujcem mnogo darov, da bi potolažili njihovo jezo. Roggevveen je
napisal pozneje o tem otoku zanimivo razpravo, v kateri pripoveduje, da so otočani krepki, zdravi ljudje in se odlikujejo kot izborni tekači. Že na prvi pogled se jim pozna, da so miroljubni in zelo bojazljivi. Večinoma so rjave polti, toda tudi črnci se najdejo med njimi. Njihova telesa so poslikana s ptičjimi in živalskimi podobami, ženske se mažejo z rdečim barvilom. Orožja sploh ne nosijo. Ako jih kdo napade, se zateko pod okrilje svojih malikov. ki so jhn postavili na obali nebroj kipov.
Leta 1770. sta pristali pri otoku dve peruanski ladji in poveljnik je izdelal zemljevid otoka. Mornarji so se seznanili z otočani, živečimi v veliki bedi. Okrog kipov na obali so bili zbrani njihovi poglavarji. Leta 1774. se je ustavil na Velikonočnem otoku kapitan Cook. Ugotovil je, da na otoku sploh ni dreves. Prebivalci so oboro-
ženi s sulicami. Del otoka pokrivajo osrom-ni kipi, postavljeni deloma na podzidkih, deloma pa kar na tleh. Cook ie našel med temi kipi enega podrtega, ki je bil dol 8 metrov. Otok je štel takrat 700 prebivalcev. Leto pozneje se je ustavil na njem Francoz La Perouse, ki je trdil, da so otočani razbojniki. Ukradli so mu namreč klobuk. Leta 1862. je pristalo pri otoku 8 peruanskih ladij, ki so natovarile 200 otočanov in jih odpeljale v suženjstvo. Se le na pritisk francoske vlade so te nesrečneže odpustili in jih odpeljali nazaj na otok, kjer so pa okužili mnoge rojake, ker so prinesli iz suženjstva nalezljive bolezni. Nekaj let pozneje so prispeli na otok misijonarji, da bi prebivalce civilizirali. Leta 1S68. se je naselil na Velikonočnem otoku prvi francoski kolonist.
Angleška križarka »Topaze« je odpeljala pozneje nekatere kipe, k! so zdaj razstavljeni v londonskem muzeju. Najznamenitejši je kip junaškega pomorščaka Hoa-Haka - Nanaija. Otočani so namreč izvolili vsako leto poveljnika in sicer moža, čigar sluga je našel prvo jajce morske lastovke, zreseno na bližnjem otoku Moto Umi, kamor je bUo treba plavati. Plavanje je bilo
naporno in nevarno in Hoa-Haka-Nanaija je obvaroval plavače strašne smrti v morskih valovih. Poveljnik omenjene angl. kri-žsrke trdi, da je bilo na otoku prvotno 3000 prebivalcev. To število se je do leta 1S91. znižalo na 100. Ko je prispela leta 1914. na Velikonočni otok Routeldjeieva ekspedicija, ki je ostala tam 16 mesecev, je našla na njem samo neznatno število otočanov, ki s prvotnimi prebivalci tega zagonetnega otoka niso imeli nič skupnega.
Vsi, ki so imeli priliko posetiti Velikonočni otok, trdijo, da je na njem mnogo umetniških del trajne vrednosti. Otok predstavlja po mnenju učenjakov središče mnogih vulkanskih otokov, ki so se pred davnim časom pogrezmli v morje. Otočani so pokopavali na tem otoku svoje junake in poglavarje« Preseljevanje na Velikonočni otok se je začelo po mnenju učenzakov pred devetimi stoletji, kipi malikov so pa stari najmanj 500 let Ruski antropološki muzej ima z Velikonočnega otoka dve leseni tabli, ki predstavljata mitična bitja, kombinacije človeka, ptice, ribe In kuščarja. Te kombinacije so nekoliko podobne prvotnim kitajskim črkam. Ruski arheologi so jih skušali prečrtati, toda ves trud ie bil zaman. Ve-
lika razlika je med primiiivninii deli prebivalcev Velikonočnega otoka in lesorezi njihovih potomcev. Leseni kipi pričajo o velikem zanimanju za anatomično prej." -Na obrazih manjka samo ona izrazita ener-gija, ki jo vidimo na antičnih kamenitih kipih. Med drugimi so našli na otoku podrt 20 metrov dolg kip. Nepojasneno ostane vprašanje, kako so mogli prebivalci postavljati tako ogromne kipe na otoku, -ni dreves, ne železa. Velikonočni otok služi zdaj čilski vladi za deportacijo političnih kaznjencev.
Kot prinudno
senzacijo prinašamo velik amerikanski pomorski film
Tajna zapoued
ali
svetovno spljonoža
Pazite na nas jutrišmi oglas
ELITNI  KINO MATICA
ZVITKE
(role) za računske stroje,  će k In kontrolne
vitke za blagajne vseh sistemov
2iL       ma vedno in * vsaki količini v zalogi
Lud.
Ljubljana, Šelenburgova ulica 61 Telefon 298<»
nositi
V e
znači i
hfkdavjskrivljene
pete imetij
VENECIN
731
izredna zdravilna voda proti revmatiimu in iiiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran se dobiva
zopet v vsaki lekarni Skladišče za grosiste: Isis, d.d, Ljubljana
Zastopnika za Slovenijo
s sedežem v Ljubljani išče trgovski mlin v Bački. Prednost ima potnik s kolonijalnim blagom. Ponudbe z referencami prosimo na SGHMOLKA, anončna ekspedicija, Novi Sad, Jevrejska 7, pod .Ljubljana*. 150
Po znižani ceni.
Dvokolesa, motorji, vsakovrstni otroški vozički, namestni deli in pneumatika. Poseben oddelek za popolno popravo, emajliranje in ponrkJanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd — — Prodaja na obroke. — Ceniki franka
jribuna4 f.i.t.9 tovarna dvokoles in otafldli voziHov
LJUBLJANA, Karlovska cesta št 1
54L
— Kopalne hlače
ntrnŠlfP rrmiirP in nogavičke v raznih UllUdKC 1114)llC barvah, damske nogavice, svilnati trakovi, sraj ce, kravate, palioo, nahrbtnike, dišeče milo, Odol, potrebščine za šivilje, krojače, Čevljarje, ta petni ke n al ceno] še lepri
Josip Peteline
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Najboljša v materijalu in konstrukciji so:
kolesa, šivalni stroji SE TSSSL
U RANI a pisalni stroj ter Švicarski ple-TICNI   stroj DUBICO.
spi
Mm
Na j i ep Se opreme, samo pri
Josip Petelincu
v Ltubliaoi
blizu Prešernovega spomenika ob — vodi. — Telefon 2913
tValnitlo cene. — Tudi na mesečna odplačila
Raj ljubimcev ...
je naslov razkošno opremljenega veselega salonskega velefiima ki nam razkrije tajnost:
Kako si osvojim svojega šefa...?
V glavni vlog; vidimo po daljšem času svetovno znano filrrsko zvezdo, \sem dobo
znano pod imenom
POLA NEGRI
Kiasni naravn1 posnetki iz očarujoče Floride dajo temu'sijajnemu :ilmu še    seoni čar Posebno Vas še opozarjamo na bogate najmodernejše toalete in .zvstno rtžijo.
Sredina mesta.
Predstave ob: 4., pol S. in 9. ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
Kupimo takoj
dobro ohranjeno pisalno mizo.
pisarniško omara računski stroj  in  blagajno, pripravno
tudi za shranjevanje knjig. — Ponudbe z navedbo cene pod
«Blagajna/1464» na upravo «51. Naroda».
Kemična pralnica in barvanje oblek
▼  naj različne jŠih  barvah izvt*
šuje dela v najkrajšem Času pri najnižjih cenah.
Anton Boc, Ljubljana Šelenburgova ulica 6'L - Tovarna: Vič-Glince.
Elegantno spalnico
novo. moderno,  rožnati jeseti
najfinejše izdelano, proda po ugodni ceni — Ig. Repsc, Fo*
Ijanska cesta 21, Ljubljana.
_1477
Stanovanje dveh sob
in kuhinje oddam takoj onemu, ki plača najemnino za dve leti vnaprej. — Naslov pov** uprava «-Slov. Naroda*. 147o
Pisalne stroje
nove in rabljene Under»ood. Remington, Simth, Broes in za potovanje povrvrstne — nudi z garancijo Josip Pukl v Ce» lju. — Popravila vseh znamk.
87/1
Zastore, posteljna pregrinjala perilo, monograme, obleke I. dr.
veze najfinejše in najcenejše mehanično umetno vezenje
Mikeš
Specijalna tovarna strofe d za obdelano lesa
Klein 4 Stiefel, Fulda
bomo razstavili najnovejše in najboljše stroje za
obdelana lesa v polnem obratu. — Ilooost: Pogon brez ermena. — Pf* Obiščite naš prostor 208 Paoiljon F.
Zastopnik za S. H. S.: Peter Hngelo, Ljubljana,
Hotel SLON
r
■
= Kliseje =
vseh vrst, črtne in avtotipije izdeluje po predloženih risbah« peroplslh ali slikah za navaden tisk ali za finejšo izvedbo v eni aH več barvah točno po naročilu ln v najkrajšem času
Jugografika, tiskovna in založna družba z. o z. v Ljubljani, Sv. Petra nasip 23
i
J
Ljubljana, Da lmatinova ulica 13
Entlanje, ažuriranje, predtls-kanje ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom.
Velika predtiskarija ženskih ročnih del
za trgovino, šolo in dom.
Tisoče novih, krasnih vzorcev. Cisti tisk, hitra izvršitev, nizke cene. Predtiskujemo samo na prinesenem blagu. — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje. m,
Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13
Proda se za ugodno ceno
lepa hiša v LJubljani
Bleiweisova 9, nasproti palače vel županstva
dvonadstropna, v podstrešju manzardna stano vanja, velik, košat vrt oziroma stavbišče, solidno zidana, v najboljšem stanju, neobremenjena iz nroste roke. — tvent. se mša zamenja s kako primerno hišo v Mariboru. Ponudbe sprejema in pojasnila daje odvemik dr. M. PIRC v Ljubljani, Cigaietova ulica, od 3.—6. oopoldne
Potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da mi je moj nadvse ljubljeni soprog, gospod
Ivan Uršič
jetniski paznik v pokoju
danes zjutraj ob ool dveh po težki, mučni bolezni v starost i 62 let mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v četrtek. 16. t. m. ob šestih popoldne iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. KiJžj.
Ljubljana, 15. junija 1927.
Žalujoča soproga Marija
ZADRUŽNA HRANILNICA
reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI.
Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtlra menice, Inka- Sprejema hranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije sira fakture ter izvršuje razen deviznih ln valutnih vse računu ter jih obrestuje po dogovoru najugodneje, vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaja ===== v bančno stroko spadajoče posle === tudi srečke Ratne štete na obroke pod zelo ugodnimi pogo.l
Urejuje: Josip Zupančič. — Zft cNaiodno tiskamo*; Fran Jeaerdek. — Za inaoratni dsi lista* Oton Christoi. - Vsi v Ljubljani.
442