21. številka. Ljubljana, v četrtek 26. januarja 1905. XXXVIII. leto Uhaja vsak dan zvečer, izimši nedelie in praznike, ter veUa po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en me8ec 2 K 30 h. Za LJubljano s poSiljanjem na dem za tbs ero 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vae leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za cn mesec 1 K 90 h. Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa požtaina. -Ka naročbe brez istodobne vpošujatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 19 h, če se se oznanilo tuika enkrat, po 10 h, te se dvakrat, m po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. - Dopisi aaj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah št. h, iu sicer uredništvo v I. nadstropjn, apravaiitvo pa v pritličju. - Upravništvu naj se blagovnico podati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. Narodna tiskarna" telefon št. 85. Naše srednje šole in moderno prirodoznanstvo. i Blesteča predavanja navdušenega mladega prirodoslovca g. Grošlja so spravila rred nami nekatera temeljna spoznanja modernega prirodoznanstva v tok Širnega zanimanja. Seveda se je lotilo stvari tudi klerikalno Časopisje. Iz prepada svoje nevednosti se je oglasil »Slovenec« in je z brei-mejne predrznostjo seveda brezuspešno odklanjal to, kar je predavatelj imenoval najpomembnejše pridobitve svobodnega Človeškega duha. Po »Slo venčevem« mnenju bi se o modernem prirodoznansttu niti na smelo javno razpravljati, razumni ljudje naj bi kaj taktrga ne poslušali, najmanj pa predstojniki Šolskih oblastev. Udeležba aeksterih višjih Šolskih dostojanstvenikov pri Orošljevih predavanjih je »Slovenca« tako razgrela, da se je spozabil in zakričal nad njimi, Lakor da stoje pod njegovim poveljstvom liki navadne tercijalke. Ta zoprni in brezuspešni napad je v meni in v marsikera vzbudil vprašanje, kakovo stališče z a v z e m a j o n a š e srednje šole nasproti modernemu pr i r o d o z n a n s t v u vobče ifi zksti nasproti onim spoznamem, ki jih je slavil predavatelj v »Mastnem domu«. Kako duševno vzgojo je užival sin imovitega patricija prei petnajstimi stoletji? Učil se je čitati in pisati latinski jezik in povrhu grščine, vadil se je kolikor toliko v matema tiki, spoznaval je verouk religije svojega naroda, moralo, zgodovino in geogrs fi;0. Ako bi tako pripravljeni mladenič vstopil v sedanjo srednjo šolo — ali naj bi ne našel v njej ničesar novega? Saj je vaa današnja omika različna od one v petem stoletju, nazori o prirodi, o človeku in človeški družbi bo se bistveno i z premen ili. In kdo je zasnoval to razliko? Možje svetovnega imena trdijo, da je čudoviti razvoj prirodocnanstva oni činitelj, ki je v zadnjih dveh stoletjih postavil vso oivilizaoijo na novo pod lago. Oni razvoj je zvršil najobsežnejši duševni preobrat, kakršnega dotlej človeštvo ni doživelo. Ali je toli važna izprememba ostala brez vpliva na šolsko vzgojo? Saj ima šola nalogo in namen, v mladi rod položiti temelj žive um-stvene in čuvstvene olike svojega časa, ne pa mrtve preteklosti. Še pred tremi desetletji je znameniti angleški znanstvenik in pedagog Husle v motreč starokopitno uredbo šol vzkliknil: »Moderni svet je poln artiljerije; mladi naraščaj pošiljamo vanj, da se naj bori za ob stanek; oborožujemo ga pa z mt-Čsm in ščitom staroveškega gladiatorja!« Odtlej se je marsikaj iepremenilo. Na tem kraju se ne utegnemo spuščati v presojo vsega ustroja naših srednjih šol. Pač pa vzamemo predse učne kn|ige prirodoznanske, ki se v njih rabito. OsvedoČiti se hočemo, ali in v koliki meri upoštevajo najvažnejša spoznanja nove dobe. Pri tem se pok&ž?, ali so eni, ki so se nekdaj izobraževali na srednji šoli, kot možje upravičeni zanimati ae za napredujoči razvoj prirodoznanstva, ali ne. Današnja veda o prirodi uči, da je najvišja instanca v iskanju resnica pričanje naših čutov — ne pa sklicevanje na katerokoli avtoriteto. Ona uči, da velja le znanstveni dokaz, utemeljen na eksperimentalna dejstva. T* m potom je zasnovan moderni nauk o neizpremenljivih, večnih priredn h zakonih, ki vladajo v brezmejnem vsemiru enako kakor v drebni kapljici Viemimo v roke katerokoli sred njeiolako učno knj'go fizike (Waiien t novo. Kristovo, M*chovo, Senekovi-Čevo, čebulsrjevo itd ) ali kemije (M t tereggerjevo itd ) — vseka je povsem Gospa Angela. 8?eimk I?o Grebin je hodil nekako r&iborjen po svoji sobi sem in tja. Prišel je bil do spoinanja, da je avskultant M.tko Tkalec zaljub jen v njegovo ženo. To spoznanje mu je b lo prav neprijetno. Šd predno je bil stopil v zakonski stan, se je v mislih jako temeljito bavil z eventa-valnofetjo, da se bodo raznovrstni mladi ijulje zaljubili v njegovo ženo in jej dvorili n« žive in mrtve, a oženil se je vzlio temu, ker si je domišljal, da se mu ni bati nobenega tekmeca. Z1aj pa se je resnično jezil, kajti Mirko Tkalec je svojo zaljubljenost Uko oč tno aazal, da je o tem go vorilo že vse mesto. Sfetnik Grebin ni bil še ljubosumen, samo njegovo samoljubja je bilo užaljeno, ker je videl, da njegova žena ne sovraži Mirka Tkalca, nego ga še nekako protežira. Toda svetnik Grebin je bil razumen mož, ki je vsako stvar natančno preudaril. Ko se je polegla prva nevolja, je temeljito razmišljal, fcaj da stori in je prišel do sklepa, da ne stori ničesar. Pričel je dc spo znanja, da želi vsaka žena imeti okrog sebe nekolko planetov, tudi če je njen mož ideal vseh idealov. R -trei si je, da je vedno tako b.lo in da ostane vedno tako, dokler bodo žene nečimerne in moški zaljubljeni. Ia to ga je nekoliko pomirilo. Razmišljeva! je potem o tej stvari se dalje, če je zakon narave tak, da hočejo Žene imeti kar mogoče mnogo čeetilcev, in da se moški saljubl|ajo tudi v omožnne žene — si je rekel svetnik I?o Grebin — potem je samo logično in pametno, da protežira mož tistega česiilca, ki so mu zdi najmanj nevaren. Svetnik Ivo Grebin je na to vzel v pretres posamezne čeBtilce svoje žene. Vaškega je — seveda v dubu — vzel pod svoj kritični mikrosk p in si ga natančno ogledal. In spoznal |e, da je med vsemi čestilci gospe Argele najmanj nevaren Mirko Tkalec. In to je svetnika Iva Grebina popolnoma pomirilo. »Ce Že mora imeti Angela posebnega in splošno pripoznanega čest lob«, je govoril svetnik Ivo Grebin srni pri sebi, »potem je Se najbolje, da postane Mirko Tkalec deležen te Časti.« novodobno prikrojena in temelji na teh poglavitnih načelih znanstva. Po navodilu profesorjevem priroda sama razodeva dijaku gibanje zemlje in meseca; ona sama ga navaja, da spozna, kako so teleBa zložena iz molekul in atomov, kako delujejo v njih prirodne sile privlačnosti in odbojnosti, toplotnega in svetlobnega gibanja, elektrike in magnetnosti. Priroda v eksperimentih razodeva uka željnemu mladeniču zakon o težnosti, in zakon o neminl.ivosti snovi in sile. Kaže mu, kako se pretvarja v parnem stroju kemi|ska energija v toploto, toplota v napetost vodene pare in ta končno v mthaniško silo, ki zažene kolo na stroju. O kakem nadnaravnem razodetju fizika ničesar in nikjer ne uči. Nekdaj je Jupiter pripeljal nevihtni oblak na obzorja in javljal iz njega svojo moč in svoj srd z gromom in strelo nad splaŠenim človekom. Današnji srednješolski dijak pa se uči, da ves oblastni nevihtni pojav vrše prirodne sile — v vsem neskončnem vesmiru pa za bogove niti prostora ni. In nikdo ne pogreša njih žezla, človtk je s strelovodom izvil božanstvu del njegove meči, tudi sicer je našel sredstev, da se v bran postavlja sovražnim nakanam nadnaravnih bitij — celo upreza p. i-rodne sile, da mu služijo in oprav ljajo težka dela. F>zika in kemija učita, kako se utesnjuje delokrog bogov in širi oblast človekova, ter mu v tehniki in industriji odpirata vire udobnosti in blagostanja. O i vsakega srednješolskega abi-turijenta se pričakuje, da ima take nazore o prirodi in o razmerju človeka do nje. N kdo — to bodi naglašeno — se ne upira tej uredbi pouka v fiziki in kemij*. Niti teologi si danes ne bi upali ugovarjati, dasi bi kaj radi. Tudi bod č- dijaki škofovih lavodov ae bodo morali učiti w oder ne fizike in kemije! In c. kr. ministrstvo za nauk in bogočastje, ki je vrhovna šolska oblast, je odobrilo in uvedlo tako zasnovane učne knjige za fiziko in kemijo, ker ae edinoie take ujemajo z nauki vede, ki se uči na vseučiliščih. Ali je isto moglo zavzeti načelno drugo stališče glede botanike, zoologije in geologije? Vojna na Daljnem Vztokn. Zadnja proklamacija generala Steslja. Iz č fua se poroča: Neki ubežnik iz Pcrt Arturja, ki je te dni semkaj prispel, je prinesel sabo prepis zadnje Stesljeve proklamacije na posadko, datirane z dne 2. januarja t. 1. Proklamaoija se spominja junaških činov portarturŠke posadke in naglasa, da Japonci vedno ožje in ožje objemajo trdnjavo in da bi bil vsak nadaljni odpor navaden samoumor. Ni težko, pravi nadalje Steselj, umreti za domovino, toda jaz moram imeti toliko odločnosti in hrabrosti, da trdnjavo izroč m, ki je že izpolnila svojo nalogo. Mi nimamo nobenega brodovja več, katerega bi morali šč titi. Uničili smo veliko japonsko armado, ki ni več sposobna, da bi se bojevala proti Kuropatkinu. Nemški generalni štab o obrambi Port Arturja. Glasilo nemškega generalnega štaba »Beri mer M ili ta r Wo-ch en blatt« piše o kapitulaciji Port Arturja: S* nobeden na vodilnem mestu se nahajajoči udeleženeo obrambe portarturŠke trdnjave še ni spregovoril in že se slišijo po časopis u glasovi, ki junaško posadko dolže, da je prehitro kapitulirala. V avojih obtožbah se opirajo na to, da je bilo za naial no obrambo še dovolj osebnih in materialnih sredstev, preiro pa pri tem, da razsodba o vprašanju, da-h bi se mcgel Port Artnr še nadalje braniti, ni toliko odvisna od teh faktorjev, marveč zlasti od odporne Bile posadke sama in pozicij, nahajajočih se v streljni daljavi japonskih topov, kakor tudi od učinka, ki ga je napravilo obstreljevanje v mestu. General Steselj je v teh okolno-stih brez dvoma hvaležen, da ruski vojaški reglema zahteva, da se mora vsak poveljnik trdnjave, ki kapitulira, postaviti pred vojno sodišče. Če bi to sodišče končno prišlo tudi do mnenja, da bi se morda obramba še za kratek Čas lahko nadaljevala, fakta sedemmesečnega junaškega in deloma uipešnega odpora vendarle ne bo moglo omajati. Japonce je stala osvoj tev Port Arturja nad 50000 mož. K tej vsoti pa je treba ie prištevati bolnika. Ker Nogijeva armada ni itela več kakor 60 do 70000 mož, znašajo japonske izguba v celem približno 100 odstotkov. Z mandžurskega bojišča. Is Tokija se poroča: Po poročilih iz japonskega glavnega taborišča v Hsienhangu so Japonci v ponede-deijek pregnali ruski konjeniški eskadron iz njegovih pozicij severo-zapadno od Vejčika. Japonoi so uplenili nekaj konj in orožja. Neki drugi japonski oddelek je premagal Rase pri Hmghengu. Rusi bo izgubili okoli 20 mrtvecev. Japonoi so ujeli 5 mož in so uplenili več konj in nekaj orožja. Admiral Birllev. Iz Libave se brzojavi ja: Admiral Birilev, ki je imel nalogo, da nadzoruje armiranje tretjega brodovja in ukrene vse potrebno, da Udjevječim preje lahko odpluje, se je vrnil v Kronštat. Iz tega se sklepa, da so ie vsa dela na ladjah 3 brodovja končana in da odpluje admiral Nebogatov te dni s svojo eakadro na Daljni Vztok. Radi izdajstva. Kakor se poroča ia Jokahame, je obsodilo vojno sodiSče esfUSfeean »Mirko Tkalec«, je dalje modroval svetnik Ivo Grebin, »je tako zaljubljen sam v sebe, da se v Angelo sploh ne more v toliki meri zaljubiti, da bi zamogel motiti moj zakonski mir. Mirko niti časa nima, da bi se zato zanimal in poskusil kak resen naskok. Ča ni v pisarni, leta po mestu, da bi kje kaj denarja dobil, in če dobi kaj denarja, ga zopet skrbi, kako bi se ga najhitreje isnebil. Zanimajo ga samo kravate, novi kroji telovnikov in hlač ter nove fasone klobukov. Tak človek ni v stanu pre motiti moje žene.« Svetniku Ivu Grebinu se je zjasnilo lioe in usmev zadovoljstva je legel na njegove ustne. Hodil je Še vedno po sobi sem in tja, a zdaj se je njegovo oko zopet svetilo in veselo je žvižgal ljubeznivo operetno arijo. Med tem je razmišljeval in konkludiral dalje in prišel končno celo do spoznanja, da je pravzaprav nujno, da, neizogibno potrebno, da postane M rko Tkalec splošno pripo-znani čestileo njegove žene. Častilec, ki je skromen, ki nima nič smelosti, ki je pa pripravljen žrtvovati se tudi na stroške svoje osebne komoditete, je bil direktno potreben pri hiši, zakaj svetnik Ivo Grebin je imel že mnogo let snanje z gospo Kat. lino Zoričevo in vsled tega ni imel nič preveč Časa za svojo ženo. Črnooka, strastna gospa Karoiina Z nčeva je bila skrajno brezobzirna. Zlasti ni hotela nikdar upoštevati, da mora svetnik Ivo Grebin vendar sem in tja nekaj ur posvetiti svoji ženi. Zaradi tega je moral svetoik Ivo Grebin prešteti marsikak kor. fl kt in je že pre bi marsikako hudo uro in zato je bil zdaj prav od srca vesel, da se je neopasni Mirko Tkalec za ljubil v njegovo ženo. Svetnik Ivo Grebin se je bil poročil z Angelo Kristanovo nekako v naglici. Poročil se je Ž njo, da se prikupi premožni svoji teti, ki mu je Angelo priporočala tako toplo, kakor da bi bila njena lastna hčer. Vzel je Angelo, ker je imela inatno premoženje, ker ni imela matere in se torej ni bilo treba bati tašče, ker je njen oče živel na deželi in ker se je hotel na ta način maščevati gospe Karolini Zoričevi. Zgodilo se je bilo namreč nekaj nečuvenega: gospa Karoiina Zoričeva se je bila naveličala svojega ljubimca Iva Grebina, ga odslovila in ai izbrala drusega. Ivo Grebin se je jezil, je klel, prisegal, da se maščuje in se je končno oženil. Ivo Grebin ni bil več mladenič* Imel je že dobrih štirideset let na plečih, in ta leta so se mu tudi poznala, ker je bil poizkusil življenja sladkosti v obilni meri. G;spa Angela je bila komaj osemnajst let stara, ni poznala sveta še čisto nič in je vzela Iva Grebina tako ravnodušno, kakor da niti ne sluti, kaj da je zakon. Vsela ga je, ker ji je to priporočala Grebinova teta in ker jo je k temu nagovarjal njen oče, ne da bi kaj premišljevala. Ko bi ji bila teta in oče svetovala da na) gre v samostan, bi bii* storila tudi to. Komaj je bil Ivo Grebin poročen s Angelo Kristanovo, že se je oglasila gospa Karohna Zjričeva. Ivo in Angela sta bila na svojem žemtova-njem popotovanju prišla ua Dunaj ia sta hi tel* tim osUti itirtaajet dni. Ostala sta pa tam le osem i nt Gospa Karoiina Zoričeva je Iva Grebina dan na dan bombardirali s pismi ia z brzojavkam?, tako vztrajno in od« ločno, da ji je Ivo res odpustil zadnjo njeno nezvestobo — edenin-dvajseto v teku njiju znanja — da je pretrgal ienitovanjsko potovanje in se vrnil v naročje gospe Karoline. (Dalje prib.) podanika G ulinsa, ki je bil obdolien, da je iidaiai japonske vojaške taj nosti Rusiji, na 11 let prisilnega dela. _ Državni zbor. Dunaj, 25. januarja. Na predlog posl. Klofača so se morale interpelacije dobesedno prečitati. Poslanec KlofaČ je interpeliral zaradi isjave nemškega cesarja povodom odstopa dr. pl. Korberja, češ, da taka izjava, ako je res bila izgovorjena, zbuja mnenje, da je bil Kftrber zastopnik pruskega kralja. — Posl. M al i k je interpeliral zaradi rabe avstrijskega vojaštva pri ogrskih volitvah in zaradi vesti, ki jo je prinesel list »Z it«, da Avstrija namreč prevzame v ob-znejoih rusk h pokrajinah posredovanje s svojim vojaštvom. — Nato je naznanil predsednik, da so izmed 181 nujnih predlogov vsi odtegnjeni razen 13. — Posl. C ho c je govoril štiri ure o svojem nujnem predlogu glede spremembe § 8. brambnega zakona. — Posl. Baxa je govoril dve uri ter zahteval, da naj vojakov v predmetih splošne izobrazbe ne poučujejo čaat-niki in podčastniki, ki navadno sami ničesar ne znajo, temuČ v to poklicane učne meč . Nujnost predloga je bila seveda odklonjena. — Potem je posl. C h oc utemeljeval nujni predlog o splošni, enaki, direktni in tajni volilni pravici. Govoril je češko. Za njim je govoril posl. F r e s l, nakar se je sprejel konec debate, češki radtkaloi so hrupno ugovarjali, dokler se ni sprejel sklep, da se razprava nadaljuje. — Posl. B*xa je začel utemeljevati nujni predle g o nasilstvih proti češkim manjšinam Nemški g-neralni govorniki so se vsakikrat odpovedali besedi, nakar so bili seveda vsi nujni predlogi odklonjeni. — 03 10 uri zvečer sta se začela baron Gautsch in grof Vetter pogajati s češkimi radikale;. Sjorazumeli so se, da se danes ob 11. uri seja zaključi, jutri pa doženejo češki radikalci vse nujne predloge do 4 popoldne. Vo itve na Ogrskem. Budimpešta, 25 jan. Vkljub hudemu mrazu prihajajo voliloi iz 30 do 40 km oddaljenih krajev na slabih vosovib na volišče. T*ka požrtvovalnost pri neukem ljudstvu pač ne izvira iz politične ga prepričanja, temufi je le dokaz, da imate obe stranki dobro z denarjem založene volilne fonde. Budimpešta, 25. januarja. V Jolšvi bo bili veliki izgredi povodom volilnega shoda. Lovec bolgarskega kneza, nek i Kapušnjak, ki je bil doma na dopuBtu, je ustreljan Dose-daj je volilno gibanje zahtevalo ie osem človeških žrtev. Budimpešta 25. januarja. Kandidature ministrov Tisse, Njirija in H i ero ny mi j a, ki vsi trije kan-didujejo v Budimpešti, au baje v veliki nevarnosti ter je izid zelo dvomljiv. Minister Wlassics jo umaknil SVOJO kandidaturo v ovojem domačem kraju Cskovcu ter kandiduje le v Pečuhu. V Semjenu so opoziciona!ci zažgali dve h ši, na katerih so bile izobešene liberalna zastave. Iz Srbije. Belgrad, 25 januarja. Ministr ■ki svet je imel včeraj sejo, ki se nadaljuje še danes. Oficialno se razglaša, da so odstranjeni vzroki, ki so dali povod za razširjanje vesti o krizi. Rusfj* pred revolucijo. Petro grad, 25. januarja. Bivši moskovski višji policijski mojster Tropov je začel kot vrhovni guverner z železno roko svoje delo. Nastanil se je v zimski palači. Policija .dela" noČ in dan. V noči od ponedeljka na torek je izvršila na stotine hišnih preiskav in na stotine ujetnikov so prepeljali v trdnjavo. Witto kot predsednik državnega sveta in knez M i rs k y kot minister notranjih zadev sta potisnjena na stran. General Trepov je dobil od carja brezmejno civilno in vojaško oblast. Petrograd, 25. januarja. Sinoči je bilo mnogo velikih skladišč napadenih in i/ropanib. Ropanja pa se ne udeležujejo štrajkujoči delavci, temuč razna predmestna sodrga. Ponoči se je slišalo v raznih delih mesta streljanje, ki je istotako veljalo večinoma le roparjem. Petrograd, 25. januarja. Med vojaštvom je začelo nevarno vreti. Vojaki so siti klanja lastnih bratov. Javnosti se skuša zamolčati, da so so trije polki uprli streljanju ter so od tedaj zaprti v vojašnicah. Skoraj gotovo jih pošljejo na bojišče. Petrograd, 25. januarja. Dasi je na videz zavladal mir, se noče promet na nobeno stran razviti. Gene živilom so poskočile za 4 0%. Petrograd, 25. januarja. Car je zapustil Carakoje selo ter baje bežal v palačo svoje matere v Gačino. Car je do skrajnosti obapan in pobit, ('are vič, ki je sam na sebi bolehno dete, se je baje med preseljevanjem prehladil ter ima pljučnico. V Petrogradu so vse palače, kjer stanujejo veliki kne*i in ministri, strogo zasedli vojaki. Petrograd, 25. januarja. Včeraj so se nemiri obnovili. Vojaštvo je zopet streljalo. Vojaštvo je dobilo pomoč iz Revala, Minska in drugih mest. Kdor se postavi vojakom na pot, je takoj ustreljen. Petrograd, 25. januarja. Raz-naša se toliko pretiranih in izmišljenih vesti, da si je težko napraviti jasno sliko. Tako je tudi izmišljena vest o aretiranju Maksima Gorkega. Ravno-tako se najbržne ne obistinijo vesti o požaru Carskega sela, o umoru velikega kneza Serg»ja v Moskvi, o razdjani sibirski železnici i. dr. London, 25. januarja. Verodostojna odlična oseba brzojavlja iz Petro-grada, da so vse vesti v časopisih zelo pretirane. Položaj v Petrogradu je zopet miren, deloma se tudi v tovarnah že zopet dela, na dragih tovarnah pa so nabiti listi, da se v nekaterih dneh začne delati. Pariz, 25. januarja. Živila v Petrogradu in dragih velikih ruskih mestih se tako dražijo, da se je bati lakote. Potem bi bila revolucija seveda neizogibna. Ljudstvo bi se opijanilo z žganjem ter zbesnilo. Petrograd, 25. januarja. V bolnišnicah ia v mrtvašnicah se odigravajo strašni prizori. V bolnišnicah leže skupaj mrtvi in ranjeni. Videti je razstre-ljene glave, izbite oči, ljudi brez čeljusti itd. V neki bolnišnici so tri Žene znorele, ko so našle svoje može mrtve, oziroma umirajoče. London, 25. januarja. V tajni rnski organizaciji delujejo tudi višji Častniki in odlični možje iz vaeh slojev. Le na ta način se je sedajno gibanje tako naglo razširilo do državnih mej. London, 25. januarja. Kakor se poroča iz poljske organizacije v New Yorku je poljska vstaja i središčem v Varšavi neizogibna (?). Poljaki imajo tri milijone dolarjev revolacij-akega fonda in mnogo oboroženih organizacij tadi na ameriških tleh. London, 25. januarja. O izgredih v Radomu se poroča, da je padlo 40 do 50 vojakov iu še enkrat toliko Strajknjočih. Delavci so tudi naskočili javna poslopja z dinamitom. Zvečer je hodilo vojafitro po mesta ter takoj streljalo, če se je le kdo pokazal na ulici. Petrograd, 25. januarja. V Odesi se je začel štrajk z revolucij -skim gibanjem. V Revalu je tudi proglašen generalni štrajk, a nemirov do-sedaj še ni b lo. V K ovnu so štrajkujoči pregnali policijo ter razdjali policijsko poslopje Tudi v Kijevu so naskočili delavci policijsko in vladno poslopje. Pariz, 25. jannarja. Revolacijski odbor je carja obsodil na smrt. Iz Švice se vračajo ruski revolucijski beguni v domovino. K boju proti jetiki. Priobcuje .Kranjskapodružnica avstrijskega pomožnega društva za boJuo na pljuč in*. (Dalje.) B )di omenjeno, da so najemnine za prinajete sobe veliko rnanjšp, nego se je spočetka mislilo. Pri tem postopajo ubrine komisije tako, da na-roče jetičnikom ali njih svojcem sa m i m. naj si poiščejo p im- m h sob in jih po prirol'tvi najamejo, naj^m nino, ki jo prejmejo komi«ije od rtu s h, ali od društev, pa sam* plačajo gospodarjem. Zaradi nrnntro vitega postopanja bi^bilo pač želeti, da bi vse dubro- delno delovanje prevzela podružnica. Tistim jetičnim osebam pa, ki so Že v uboini preskrbi, ter tiatim največjim ubožcem, katerim bi bilo ia higijenskih ozirov in v varstvo njih rodbin poiskati boljše stanovanje ali eno sobo prinajeti, naj bi uboino oblast v o poskrbelo sa potrebna sredstva. Da bi se v tem oziru postopalo složno, da bi se določile meje delovanju in določili tuii prispevki, ki bi jih dajalo uboino oblastvo, to je jako želeti in je nujno potrebno. Saj dandanes ie povsod razumevajo uboino preskrbo v bolj modernem, raoionalnejšem zmislu. Upravičenost tega razumevanja je utrdil nemški zvezni urad za domovinstvo z odredbo a dne 9 oktobra 1. 1901. Zvezni urad je teh misli, da so stroški za oskrbovanje neimovitih bolnikov v zdraviliščih sploh, ne samo tistih jetičnikov, ki so ie v uboini preskrbi, uboinopravno plačljivi, če je to zdravljenje po zdravniškem mnenju edino sredstvo, od katerega se je nadejati bistvenega uspeha pri bolezni. Ta naredba je provzročila takozvano novodobno »odvračajočo uboino preskrbo«, ki si pridobiva vedno več priznanja. S to preskrbo naj bi se zdravstveno propadajoče redbine, so-sebno jetične obvarovale popolne propasti in nje posledice, da bi pozneje vsled nezmožnosti za zaslužek docela in dokončno prišle pod uboiao preskrbo. Prej so se brigali za jetične netmoviteosehe šele petem bolj resno, ko so btle Že hudo bolne in ne več za delo. Sedaj jim ie nudijo priliko in veselo nado, da ozdravijo v začetku bolezni, in čuvajo v veliki sili njih svojce, ki bi kdaj pozneje sicer tudi prišli na skrb ubožni upravi. Druge naprave, katerih smotro-vito sodelovanje je vsekakor pritegniti, so bolniške in obratne blagajnice. Večina jetičnih delavcev pripada k n)im in jim provzroča velike stroške. Njim samim mora biti do tega, da oboleli delavci ozdravijo čimpreje, nevarnosti izpostavljeni pa da se uVanijo bolezni Iz tega razloga so mnrge bolniške blagajnice, sosebno Qi Nemškem, ustanovile svoja zdravilišča za jet>čnike in od-počivališča. Druge blagajnice, ki ni majo svojih naprav«, dovoljujejo sto-j m članom ne le sredstev sa zdravljenje v takih zavod h ampak na-klanjajo tudi prostovoljno njih rod binam en del (zvečine polovico) do tične bolniščine. Te podpore pa nikakor niso vezani dajati, saj navadno daleč pr- s gajo streški za zdravljenje V Zavodu bolmščiuo, ki sicer gre bol nerru članu. Toda naprave, kakor bolničke blagajnice, morajo misliti ne le na sedanjost, nego tudi na preteklost Delavci prib*|ajo z večine is delavskih rodbin Č mbolj se jetika prt teh zat ra in utesnjuje, tem manjše stroške bo ta bolezen prizadevala od leta do leta bolniškim ble-gajnioam. — Pri nas, ki nimamo še zdravilišč za jetičnike in od počivališč, bo podružoioa naravnost pospeševal« dotidne namene in težn|e bolniških in obratnih blagajnic, in zato ae p«č nadeja, do bodo te blagajnice po svoti izknšenoati £ i jo sodelovale in jo primerno denarno podpirale. (Dalje prih.) Oočni zbor društva „Pravnik". (Konec.) Po blagajniku je poročal letos tudi društveni knjižničar g. A. Dermota. Dejal jo, da bi bil pravzaprav lahko vzorno kratek s svojim poročilom. Knjižnica je Bedaj urejena, seznam knjig in časopisov je sestavljen in začel je knjižnico izpopolnjevati tudi z najno vejsimi pojavi nale literature, zlasti iz Češko jnridiČne književnosti. Vendar s knjižnico, kakršna je dandanes, nikakor ne moremo biti zadovoljni, ker je le nekak konglomerat, ki se je slučajno naletel v troje lepih omar v jnstični palači. Redki posamezniki, dr. Sapan, dr. Škofic so darovali tapatara kakšen zvezek. Z nekaterimi znanstvenimi kor poracijami si je „Pravnik" zamenjaval publikacije, nekatere Časopise pa je društvo naročalo. Za knjižnico se tedaj ni skrbelo sistematično. Odločal je zgolj slučaj. Zategadelj je v knjižnici več nepotrebnosti nego aktualnosti. Tu se nahaja več zakonov v mnogoštevilnih starejših izvodih. Skoda za prostor, ki ga za baše jo tako knjige. Modernega nima knjižnica nič — če se izvzame tistih par publikacij, ki jih je dobila od „Sbornika ved statnich a pravim h" v Pragi zadnje leta. Čisto brezpomembni so tudi steno-grafični zapisniki iz drž. zbora. En sam letnik pobere pol omare — bogme, da vsebina ni vredna tega prostora. Če hočemo imeti dobro, moderno, aktualno knjižnico, napolnimo jo z modernimi knjigami, ne pa z avstrijskega drž. zbora stenografskimi zapisniki I Praktično 80 brez pomena, teoretično niso za aič! Zgodi se pa čisto lahko, da ae modernizira „Pravnikova" knjižnica. Če se vsako leto določi za nova dobra znanstvena dela strokovne literature vsota 100 K, imamo v desetih letih upoštevanja vredno knjižnico. Priročne knjige, postave ima itak vsak sam; Časopisi itak že dohajajo „Pravniku", pa zakaj ne bi imeli tudi dobrih knjig v svoji knjižnici? Predlog g. Dermote, da se naj določi letni znesek po 100 K za na kup znanstvenih knjig in predlog g. dr. K. Voduška, da se naj vse, kar je v društveni knjižnici odveč in nepotrebnega, razdeli med akademična naša društva, se soglasno sprejmeta. Na to se je govorilo in sklepalo o izdaji zakona • osebni dohodnini v slovenskem prevodu, ki je že pripravljena z obširnim komentarjem vred ia ima služiti najširšim slojem davkoplačevalcev. Ker so vsa vprašanja glede stroškov itd. rešena, je občni zbor z veseljem sklenil, da naj to lepo delo „Pravnik" izda kot društveno publikacijo. Ta sklep pomeni lep napredek v društvu, ki je dosedaj naklanjalo svojo pozornost več ali manj le sodni in pravni vedi. G. dr. Josip Košar je nato izrekel željo, da bi društvo „Pravnik" pri namsrovani reviziji našega državljan skega zakonika izposlovalo na kompe-tentnem mestu primerno vpoštevanje sedanjih razmer v naših deželah, kjer Žalibog tako bujno cvete izseljevanje v Ameriko. Da ima ta emigraeija svoje posledice tudi v pravnem oziru, je znano. G. dr. Kušar je v dokaz tega navedel dva pravna slučaja, ki sta pre zanimiva in dokazujeta, kako se te „amerikanske" pravde vlečejo skozi leta in leta. Sedanji zakon ne zadostuje več s svojimi starimi določili, ki teh „modernih" razmer seveda niso vpoštevala. Ko se tedaj pripravlja revizija in reforma na polju našega državljanskega prava, treba bode ozir jemati tudi na te izvanredne okolnosti in postavne določbe modernizirati v duhu sedanjega časa. Za to skrbeti, je stvar in naloga našega društva. G. dr. § v i g e 1 j je potem sklice-vaje se na svoje blagajniško poročilo poudarjal, da si mora društvo „Pravnik" poiskati za izdajo slovenskih prevodov novih virov. Dobiti jih, ni lahka stvar. Vendar je dana prilika, da se v to lepo svrho najde kje kaka podpora. Pred vsem pa pridejo v postev obresti, ki natekajo v vseučiliščnem fondu ljubljanske občine, glede katerih nikomur niso vezane roke. Če se pomisli, da je izdaja slovenskih zakonikov krvava potreba za našo prakso in teorijo, se pa vporabi „vseučiliščih-* obreatij v ta namen tadi nihče menda ne bode nstavljal. Radi tega predlaga gosp. dr. Švigelj: „Odboru društva „Pravnika" se naroča, da se obrne 8 prošnjo na mestno občino ljubljansko iz izposluje pri njej brezobrestno posojilo v primernem znesku, ki naj se nakaže iz obresti vseuČiliščnega fonda in porabi za izdajo slovenskih zakonov." Predlog se sprejme soglasno in z veselim upanjem. G. dr. K u Žar predlaga, naj društvo stori vse potrebne korake, da se končno vendarle enkrat nastavi pri c. kr. deželni sodni ji v Ljubljani slo ven skega jezika v polni meri zmožen zdravnik zvedenec. Povedal je pri tej priliki marsikaj zanimivega iz polpre tektosti in odločno protestiral zoper nadaljevanje vsake protekcije. Ta pred log je bil z zadovoljstvom pozdravljen, ali končno vendar odklonjen radi po manjkanja društvene legitimacije ad hoc. Sicer pa se je izražala vsestran sko nada, da se itak uresniči od vseh nas pričakovana namestitev slovenskega zdravnika. Končno se je izvršila volitev predsednika in novega odbora. Za predsednika jo bil vnovič izvoljen g. dr. Fer-janČič, odbor je ostal tudi brez iz premene, in se je takoj konstituiral. Le dr. Konrad V o d u š e k je odklonil zopetno izvolitev in se je na njegovo mesto izvolil g. dr. Ž i rov m k, odvetniški kandidat. S tem je bil dnevni red pn kraju. Svojemu poročilu moramo šc dostaviti, da se društveni podpredsednik in urednik „Pravniku" gosp. dr. D a-nilo Maj ar on ni mogel udeležiti zborovanja ker je na dopustu v Opatiji. Dnevne vesti V Ljubi; ar.26. januarja. — Uradni dementi. Uradoma se proglašajo kot popolnoma neosnovane govorice, da od stopi baron Hein z mesta deielnega predsednika na Kranjskem. — Ob6inski svet ljubljanski je sinoči v taini a»ji sklenil upokojiti polioijskega svetnika g. Frana Podgorška. — V disciplinarni preiskavi! Slovenski klerikalni po-elanoi so včeraj predložili ministrstvu d i soi p1 i n arno pri- tožbo proti kranjski delelni vladi, in sicer »radi krutega kršenja pravice povodom občinskih volitev v Kamniku«. Pasja dlaka — ta je pa hud«! Ta ubogi grof Sohafl-gotsoh! Kar smili se nam! 8 ser je zgledno pobožen in strogo katoliškega prepričanja, ali ker je »kruto kršil pravico«, ga je dr. Susteršič prijel a trdo roko in ga neusmiljeno opravil v diaoiplinaroo preiskavo. Ali vidite, ljudje krščanski, kak moi je dr. Susteršič? Samo besedo rrče in dvorni svetnik ter vodja deielnega predaedniŠtva v vojvodini Kranjski je v disciplinarni preiskavi, če se le dr. SusteršiĆu ne bo sopet tako zgodilo, kakor pred leti. V Kamniku namreč nima prave sreče. Kakor je sedaj Kamnik vzrok, da hoče dr. Susteršič spraviti grefa Sehtflf-gotsoha v disciplinarno preiskavo, tako je bil ie enkrat Kamnik vzrok, da je dr. Suiteršič to isto poskusil z nekim drugim uradnikom, s tedanjim kamniškim kaienskioa sodnikom Vidioem, ki je v Susterščevi tožbi proti županu Svetlinu razsodil, da je doprinešen dokaz resnice in da ima dr. Susteršič od žlindre umazane roke. Kakor sedaj grofa Sch ft^otsoha, tako je dr. Susteršič tedaj obdoli adjunkta Vidioa, da je kruto kršil pravico, a disciplinarna pritožba je šla v nič in ostala je le — Žlindra. Kako bo z grof.m Sch* ff^otsehem, se kmalu pokaže, mislimo pa. da n slabše, kakor z adjunktom V dicem — SoStanjske volitve — zakaj so bile razveljavljene? Kakor se je v ltst, Medvode, P- dgorioo, Šmartno Št Vid, S,}, in Zdf. Š što. Toliko v pojasnilo k razpiau zdravniške eufcbe v tem okrožja po smrti dosedanjega okr. slravntka Fr Finza, ki je bil nastanjen v L ubl|%ni. — Nova tovarna. K-kih 10 kilometrov od Pod*r».d* v Istri le-ž ta dve lični vas c i: M*le in Velike Mune. Prebivalstvo, ki je večinoma hrvatsze narodnosti, je revno. Ker )*> svet skalovit in seveda nerodovi- ten, dobilo ie prebivalstvo od vlade nekak privilegij, da smejo — Munoi — z istrskim kisom krotnjanti po vaeh avatri|skih deželah. S to obrtjo se je ubogo čičko ljulstvo skoraj pol stoletja b vilo Pred kratkim je pa vlada Muno»m prepovedala kros nariti a kis m Z« nadomestilo nabavila jim je vlada vsakovrstnih strojev za lupljenje trstike in jim ustanovila na lastne stroške še preoej veliko tovarno. Tovarna pričoe prihodnji teden delovati. Tovarno bode vodil iz C ške došel, isvežban po slovorija. Vlada je nakupila za 3 milijone kron trstike, iz katere se bodo lupile palčioe sa izdelovanje stolov. Ker enake tovarne na Avstrij-skem ni, je pač mogoče, da bode dobro delovala. Kdor pozna ubogo ljudstvo v C čari:', bode pač želel da bi to podirtje ĆiČe rešilo is velike bede, v katen sedaj žive. — Brežiški „Sokol" si usoja slavnemu oočinatvu naznanit*, da je vabila na sokolski ples že razposlal, prosi, ako bj je mogoče koga pregledalo, ki bi se želel udeležiti tega plesnega venčka, da to pravočasno drcŠtvu Dviiavi. — CMhnr. — Mesarji v Gradcu tudi kljubujejo a 8Vo|imi visokimi opnami, toda občinski svet je v včerajšnji seji izvolil poseben odbor ter mu dal natančna navodila, da prisili mesarje k poštenim cenam, sicer pa izdela tako) proračun za ustanovitev velike občinske mesnice, kakršno usta* novi tud« D'vai. — Samomor zaradi očeta. V Tr&tu se Je Zastrupila 19 etna H tta Suttcra vsled žalosti, ker ji je umrl oče, trgovinski kppi*%". — Roman v Opatiji. Nedavno je dospel v Opatijo mlad par in se na stani! v tamošnjem hotelu, ki je spojen s sanatorijem. Stanovanje je plačal gospod kar za dva tedna naprej. Drugi dan je gospod pozval k sebi lastnika hotela, ki je obenem vodil tudi sana torij, ter ga zaprosil, da saj prične zdraviti njegovo soprogo, ki je silno nervozna. Od tega dne je mladi par, ki je redno zahajal na dopoldansko promenado, postal predmet splošne po zornosti v Opatiji. Mlada dama je bila sijajna krasotica, a tudi njen soprog je bil prototip lepega moža, a kar je uaj več vredno, bil je tudi bogat, aaj je imel polne roke denarja. Nekega lepega dne je dobil hotelir od svojega bogatega kompanjona iz Budimpešte tole brzojavko: »Moj sin Karlo je pretekli teden pobegnil s pevko Rizzi. Sedaj stanuje pod krivim imenom pri tebi. Obljubi dekletu, karkoli bo zahtevala, ako takoj zapusti mojega siua, od Karla pa zahtevaj častno besedo, da se takoj vrne v Pešto." — Hotelir je seveda takoj hitel v sobo mladega para. Vstopiva! v izbo, je rekel mladeniču: »Znano mi je vse, ne tajite ničesar. Vaš oče je na smrtni postelji, on se hoče z vami spraviti." Gospoda so te besede navidezno zelo iznenadile Z damo se je hotelir prav lahko pogodil. Ona je obljubila, da da slovo svojemu ljubimcu proti odškodnini 6000 kron. Hotelir ji je ves srečen izplačal 6000 kron. Pevka Rizzi se je poslovila, gospod pa je s prvim vlakom odpotoval proti Budimpešti. Hotelir je na to br-zojavil svojemu kompanjonu: „Tvoj sin je že odpotoval; pevka pa se je zadovoljila z vsoto 6000 kron." Čez več ur je dobil iz Budimpešte tale brzojavni odgovor: .M j sin leži že dva meseca bolan v postelji, jaz ne razumem tvoje brzojavke." — Hotelir je šel v past sleparski dvojici. — Trinajst avstrijskih vojakov zmrznilo v Zapre*i6u ? Kakor poanem-mu iz »Oosora«, a-je včeraj po Z»trrebu širila vest, da so na postali v Z'prešiču prenesli is vagonov v temkajšnjo Čakalnico 1 8 na pol zmrznenih vojakov; od teh iih ie skoro na to umrlo 13 »Obzor« pravi, da ae je t«koj obri.ii ra vojaško oblast za po jasnijo, vendar pa mu le ta ni mogla ničesar določnega povedati, češ, da ji n o tem še nič znanega. — Ako se u?*žuie, da prevažajo sedaj v tem sibirskem mrazu, ko je temperatura skoro konstantno za 15° pod n č'O, voj*ke v — živinskih vozovih, ki niso čisto nič zavarovani proti vremenu in mrazu ie člat o verjetno, da je poročilo iz Z«preiiča resnično. Ako pa je to resnično, je p*av gotovo, d* spadra|o pomagati madjarskemu na-808IVU, naj j m vendar preskrbi vojaška uprava vsaj toplih osebnih vo zov, b«| tudi vojake zebe in so ljudje — ta kore koč — Belgijci na Ograkem. Tretja aiota-i* Oeltrijakrg* polka se |e ve^rai ob treh popoldne odpeljala is Ljubljane v Z«la E^erssrg na Ogrsatm, da »asistira« pri današnji državnosborski volitvi. Včeraj svečer pa se je odpeljalo še 150 moi s 0 častniki. Ti so Šli v K «a S«ell. — Splošno izobraževalno društvo v Ljubljani nasnania, da se prične drugi tečaj plesnih vaj v nedeljo 28. t. m. ter ae bode med drugimi plesi tudi poučevalo les lan oiere, patience itd Opozarja ae ie, da kdor se hoče udeležiti plesnih vai, naj se oglaai pri g Fr Igl<Ču, trgovina 8 papirjem na If stnem trgu. — V mestni klavnici se je leta 1904 z*ki»io 25 6« 8 glav živine, in atoer: 4338 goveie živine, 9450 prašičev, 7421 telet, 2314 koitrunov, 2014 kozličkov in 71 konj. Poleg tega se je pripeljalo na our'ed zaklane živine: 18 orovede, 317 praii čev, 1043 telet, 45 koitrunov, 028 kozliće v in 20 846 a gr svežega meaa — Mestna kopel. Od dne 21. deoembra 1904 do on- 20 lanuarja 1905 se je oddalo v mestni kopeli vsega skupaj 1614 kopeli, in sicer za moške 1114 (,oranih 671, kadnih 443), za ženske 500 (prsnih 100, kad nih 400) — Ogoljufal ae ja. Predvče-ra šnjim je prišel neki neznance v p'Odajalnioo g Baza J-senka in pri ifb rai u blaga ukradel hlače ter odšel. K r pa n>so bite hlače zavite, je šel tat v prodajalnioo g. Rudclfa Ja senka ter prosil za papir, v katerega bi bil zavil hlače. G Rudolf Jesenko je pa takoj trače spoznal, da so iz očetove pr dajalnioe in tatu rekel: • Te blaČe so pa naše, zakaj jih pa Vam niso tam zavili?«, nakar je u zrno-vič popustil hlače in jo pop hal iz prodajaloiee. kar so (ra nesle pete. — Ogenj v sobi. Dae 20. t m. popolaue je v neki hiši v Kolo dvorskih uhcah kooaptoariat F. M vohal dim tlečega traka, da bi si bil odpravil nahod m ga potem vrgel v omaro, kjer se je bilo užgalo perilo in omara. Ogenj so bili zaduhali v drugi sobi in ga potem pogasili. Ko bt se bilo to dogodilo poneči, bi se bil M. g't^vo z»dusil. — Tatvina. S noči so bile nemškemu giedaloškemu iurralcu, g Viktorju Hdmerbeinu, iz garderobe ukradene t i arrbr»e ure, in sicer ena navadna, drutr* R »skopf, tretja pa Roococo, vredne 80 K. Tat je dosedaj neznan. — Izgubljene in najdene reči. C aoaiaveo g A t >n Grapar je izgubil srebrno uro s častniško veri-žioo. — Julija Leničeva je izgubila zUt prstan, vreden 7 K. — Sjdm ofic jal, g. Aiton Prijatelj, je našel moško žepno uro z verz co. — Briv sii pomočnik Scevo K»raži je izgubil rebrno verižico, vredno 10 K. — Gospa Marija Bingova je izaubila na kolodvoro bankovee za 100 K — Hrvatske novice. — V hrvatizem saboru se |e včeraj nadal|evala glavna razprava o proračunu. K proračunu je srovoril Siarčevičijanec dr M i 11- S t a r č e v i ć ki je polemiziral s posl K >vačev<ć?m in dr. Vrb- n čem ter ljuto napadal vlado, madjarone, obtoraŠe in re aliste. Njemu so odgovarjali Kovače-▼ ć, Krajač, dr. H^rambii ć in dr. K-iepach Seja se nadalju{e danes ob 10 uri dop. — Odlikovan hrvatski glasbenik Pjvodom 70 etnive zaslužne?* hrvatske^« gta»ben ka Frana Ksaverija Kuhača mu je kralj poielil za zasluge na glasbenem puliu viteški križro Fran J >-žefovega reda. — Icložba »Um letnost u životu djeteta« v Zagrebu To razstavo je v nedeljo obiskalo tuii slovensko učitelj stvo in a cer v prav lepem številu. Slovenski učitelji so se za to razstavo tembolj zanimali, ker je dež šolski sv- t ukazal, da morate v vaa kem okr- u dve ž h risanje poučevati p > novi metodi. V to svrbo so si pridno zabeleževali nairaznejša dela moderne risarske literature, ki je bila na razstavi zel" dobro zastopana. Ni|bol| so se S ovenci zanima i za ra'sttvl|ene risarske pr>po močke. — Kongres slovanskih novinarje«, ki je lani izostal, hn letos o B nkostih v Voloski pri Opatiji. — V »Obzorovo« ured mitro je včer»| vstopil, kakor po roča »Agramer Zoitung«, kot glavni urednik dr C hI lastnik in izda tatelj beletr>8MČnega lista »Lovor« — Zagreb brez vojaštva. Zsrrdi volitev na Odrskem je odšla iz Z% greba vsa domača posadka, da so moral! zadnje dni hoditi na stražo trenski vojaki. »Me predai-nočnjim je do*- l v Zagreb 47 p -hotni polk iz M^r i, da opravlja tamkaj atužbo. — Nov hrvatski list. V Ktrlovcu prične g Dušan L o paš i ć izdajati nov het z imenom, ■ GlasonoSM«. Prva številka teg* lista izide 29 t m. Lopaš ć j v preje izda|al »Sv|etlo«, k r ie pa radi zahtevane kavoije 4000 K moral ustaviti nadaljno izda|anje tega list«, je osnoval dru^eera.— I i uredništva »Narodne Obrane« vOsjeku je • zatopil dosedan.i pravni urednik dr. Iv.. L or ko v* o Glavno uredništvo je prevzel sedaj g. Milan Sari6. — Prodajo „Slovenskoga Naroda" |e prevzela gnepa Lucija o v ar a, trafikantiaj* v Komnu pri Nabreiini. * Najnovejše novioe. Donava |e zamrznila med Zemunom in Belgradom, tako da prehajajo ljud|e in vozovi čez — Nemiki prine Eitel je obolel »a pljučnico. — Španski kralj Alfons se je svrnil s avtomooila, vendar se je le neznatno poškodoval. — Boj proti Combesvieve Ijal nasprotnike velike svote. V blagajni samomorile« $yvetona so naili pobo nioo o 1,300000 frankih, ki so jih dobili paniai časopisi in poslanci kot podkupnino, da pomagajo vreči C »m beso v o ministrstvo. — Bolgarski knes Ferdinand je pričel v Berolin, kjer ostane do 29. t. m. — Vlak je obtičal v snegu blisu postaje Kruozo na Se dsnograškem. Potniki so morali več ur čakati na prostem. Ko so končno prišle sani po potnike, pojavila ae je ve ika tolpa volkov. Ko so se mad vožnjo ene sani prevrnile, raztrgali ao volkovi konja, dočim so v snegu pokopane potnike rešili ljudje, ki so se pripeljali na ao ednih saneh * Oporoka Ant. Cehova. Veliki ruski pisatelj Č-hov je zapu stil oporočno tri četrtine svojega premoženja svojemu rojstnemu mestu Taganzogu oh Črnem morju za povzdigo narodne vzgoje. Oa dotno sodišče pa se sklicuje na ruske zakone ter noče priznati veljavnosti oporoke ter hoče, da vsa zapuščina pripade čehovi rodbini, rodoina pa to zopet odklanja, češ da se mora pokojnikova želja spoštovati. Potemtakem so ruski zakoni naravnost proti duševnemu napredku ruskej/a naroda. * Materinske žrtve. It vasi Alekaaodrovo v Srbiji sta odšle dva meteri s svojima otrokoma, 10 etnim dečkom in 15letno deklico v oddaljeno vas k sjrodnikrm. Med potom jih je zalotila burja s snežnim mete žem Ž-3-ii sta zgrešili pot ter jih je dobila nr č sredi gr.gč-*. V strahu za otroka, da jima zmrzneta, zavili sta ju v svoje vel ke rute ter ju položili v sneg, kjer sta zaspala. Zjutraj so našli ljulje obupana otroka poleg zmrzl.h mater. Otroka sta glasno jokala in klicala, in le čudo je, da ju niso volkovi raztrgali * Zagoneten zločin. Blizu mestnega pi kopališča v Milanu je razkril n ki stražnik grozen slnčin. Našel je namreč ostanke ženskega trupla, kojega gornji del je bil zažgan. Par korakov od trupla je našel svilen pas, kup drv in škatij co voščenih uiigahe Po ostankih obleke soditi je bila umorjena delavskega stanu. Sodna komisija je dognala, da je b la umorjena stara kakih 30 let. Truplo kaže znake živinskega nesil-stva. Sodi se, da je pri zločinu so delovalo več oseb, ki so potem hoteli s S'žganiem izbrisati sled svo jemu strašnemu zlcčmu. Pokopaiiični čuvaj pripoveduje, da je prejinji večer videl blizu pokopal šda več mož z eno žensko, ki je očitno ila proti svoji volji ž njimi. * „Moderna11 ločitev zakona. Keapoljsko sodišče je dne 18. t. m. razveljavilo zakon kneza Fran* cesca L i n g n a g I o s s e in Ginsep-pine Crispi, hčere bivšega italijanskega ministrskega predsednika Crispi ja. Kneginja se je pri tem obvezala, da bo plačevala za svojega moža — alimentacijo. Zakon je bil sklenjen v začetku leta 1895. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, ki pa sta umrla že v nežni mladosti. Knez Lin gaaglosse ima 34, kneginja pa 32 let. * S t naften vihar v Srbiji-V dolini Valjevo so imeli dne 20. t. m. orkan, kakršnega se v Srbiji še nihče ne spominja. Zunaj vasi Mak o viste ima svoje domovje kmet Mirko Marković. Usodnega dne je imel goste, zategadelj je šel v nasproti hiše ležečo klet po meso in vino. Ko je prišel iz kleti ni bilo o njegovi hiši videti niti sleda, vse pa je bilo pokrito s snegom. Šel je v vas po pomoč in z velikim trudom so našli v snegu trupla njegove matere, Žene, sestre, otroka in dveh gostov. Od hiše so našli posamezna bruna daleč naokoli raztresena. Dve trupli še pogrešajo. Ciklon se je omejil edino na to dolino, kjer je stala Mar-kovičeva hiša. Drevje je bilo kakor pokošeno. * Japonska mačka. Na Japonskem se nekatere živali, daai so iste vrste kot v Evrooi, vendar zelo razlikujejo od naših. Jiponska mačka ima n. pr. prav kratek rep ali ga pa sploh nima. V 3*n Franotsoo so pri nesli japonsko mačko ter ji dali sa družioo perzijsko mičko. Japonska mačka pa je bežala pred perzijako. Ko pa so perzijski mački odsekali rep, bili sta si z japonsko mačko t* koj najboljši prijatelj oi. Tudi japonski psi se razlikujejo od naših najbolj v tem, da nimajo skoraj ni nosu, temuš le neznatne nosnice. Književnost — Tri peami za en glas s •premlievanjem klavirja. V založbi L Schvventnerja je izšlo to naino-vejše glaabeno delo Antona L a -jovoa, ki je od lanskega leta pO konoertu »G'asbene M»tice« znan in priznan kakor le malo slovenskih skladatel)ev. Zbirka obsega tri pesmi: •Ab, tako prešla mi je mladost . . .« (Koljcov — C Golar); »O, da deklic je . . .« (Burna — O. Zupančič) in »Kaj bi le gledal?« (Burna — O. Zi-panč č) Cena 9 K 50 vin, po pošti 2 K 60 vin. — Slovensko - angleaki žepni rečnik. Gospod Viaior I. KuDelka, rodom Ljubljančan, ki Šivi sedaj v Novem Yorku, je izdal v olajšavo pri učenju angleškega jesika |aao praktičen slovensko angleški rečnik. Iz te knjige se lahko vsakdo za silo nauči angleški. Pi«att*>j je od-oral prav srečno vse t*ate besede, ki se jih vsak dan rabi. Poleg slovenske besede je postavljena angleška tako kakor se piše in tako kakor se izgovarja S knjižico bo zlasti izseljencem jako pomagano. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 26 januarja. Poslanska zbornica nadaljuje danes razpravo o češke radikalnih nujnih predlogih, doslej so bili trije teh predlogov rešeni. Prihodnja seja bo jutri in sodi se, da bo jutri že mogoče vzeti v pretres predlog zastran podpore po ujmah zadetemu prebivalstvu. Budimpešta 26. januarja. Doslej je šele znan izid volitev iz 76 okrajev. V raznih krajih so bili velikanski boji. V Vasar-helyju je neki revolucija, Orszeg pa gori. Vlada pravi, da je opozicija užgala ta kraj. Agtacija v Budimpešti je velikanska Zlasti je kar občudovanja vredna ener-žja in vztrajnost, s katero agiti-rajo najodličnejše dame. Petrograd 26. januarja. Car je izdal ukaz na flaančnega ministra in na generalnega guvernerja, v katerem ukazu je rečeno, da so mu delavci ravnotako ljubi, kakor drugi podaniki in zato naroča : naj se izdela načrt o delavskem zavarovanju, o varstvu delavcev in o zastopstvu delavcev, kjer bi se mogli posvetovati o svojih interesih. Petrograd 26 januarja. Minula noč je bila mirna. Včeraj se je na razn h šolah zopet začel pouk Časopisi še vedno ne izha-hajo izvzemši uradne liste. Maogo delavcev se je pri svojih tovarnah zopet cg-asilo za delo. Petrograd 26. januarja. Me-tni zastop je v izraz ogorčenja, da je vojaštvo streljalo na mirne delavce, dovolil 25 000 rubljev za ranjence in njih rodbine, ne g'ede, če je kateri ranjencev kriv ali ne-kriv. Riga 26. januarja. Tukajšnji delavci so proklamirali generalni štrajk in takoj ustavili delo. Pri demonstracijah je prišla večkrat do boja s piicijo. Moskva 26 januarja. Tukaj štrajka 30 000 delavcev. Na mnogih mestih je prišlo do konfliktov s policijo in je policija rabila orožje Berolin 26. januarja. „Koln. Ztg." se poroča iz Petrograda, da je general Tre p to v izdal najstrožje odredbe za varstvo miru. Vsa hišna vrata morajo biti ob 6. uri zvečer zaklenjena. Delavci, ki ne nastopijo do petka svojega dela, se iztirajo iz Petrograda. 90°/0 skrajkujočih delavcev se je baje že oglasilo za delo. Iz Puti-lovljevih tovarn je bilo od slovlje-nih 12.000 delavcev in morajo isti tekom 48 ur izprazniti stanovanja. London 86, januarja. Časopisi poročajo najneverjetnejše stvari iz Rusije. Zlasti obširno poročajo o begu caija in njegove rodo vine iz Carskega Sela v GaČino, ven-der se sodi, da so ti detajli večinoma izmišljeni. Borzna poročila. „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dnn. borze 25. januarja 1905. K«kl«*žbenft papirji. 4" ? majeva renta . 4*/, srebrna renta . . . 4*/9 avstr kronska renta 4% „ alata „ iv , ogrska kronska „ . 4»' 7.1 :iT A 4*/# posojilo dežele KranUke •Vi0'« posojilo mesta Sp u t 4ML*/ bos.-herc. žel. Zadar . pos. 1902 4*/a6,Q UUO.-1jc1vj. *tj». pvo. i 4° e češka dež. banka k. o. . * „ *. 0. . •V«*/« *8t- P-sma gal. d. hip. b. *1/i*/e Pešt- kom» k- °- 10% pr....... 4-/i0/« staa^ pisma Innerat. hr. *VA - • ograk« cen. dež. hr....... *Va*/« *• P*8- °BT* hiP- ban* •V«8/« obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 415*/0 obl. češke ind. banke . 4»/t prior Trst-Poreč lok. žeL 4°/8 prior. dol. žel..... 3°,0 „ jnž. žel. kup. '.,»/, . *! s° c avst pos. za žel. p. o. . Sreeke od L 1860». . . . . ? . 1864 ..... _ tizske ....*• n zem. kred. 1. emisije . n » » ^* ■ w ogT. hip. banke . . . „ srbska a frs. 100 — . a turške...... Baailika srečke .... Kreditne n . . . • Inomoške • .... Krakovske „ . . . • Ljubljanske n • . • Avst. rnd. križa „ . . . Ogr. „ „ ..... Rudolfove B .... Salcbnrske „ . . . . Dunajske kom. „ . . . . I>elnl«e Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnica . Avstr. kreditne baake . • • Ogrske m „ ... Zivnostenske „ ... Premogokop v Mosta (Brfiz) . Aiptnake motan Uoutr 100*10 100-li» 10025 ll*»65 118-60 99-50 100 — 100 -10110 100- -100'- 101 50 10760 100*10 100-60 100 — 100-— 100-75 99'-99 50 315 75 10070 187 — 276-165 — 311 — 298-— 276 — 98 — 132 50 21 60 476- -80*— 88-66-63 65 29 — 66'— 76 — 629 — 88 20 645 — 1629 — 669 25 786 — 250 — 672 - -509 25 Praške žel. indr. dr.....2448 - - Bima-Muranyt......|j 624 25 Trbovljake prem. družbe . . t 307-— Avstr. orožne tovr. družbe . . j 641" — Češke sladkorne dražbe . . . j 186- 11-34 1912 28-60 22-96 117-45 95 aO 253 v5 4-84 Blago 10040 100- 30 100*40 119-16 98 60 118 8«) 101- — 10P— 100 — 102- 10 10030 100-30 101 65 108-50 101'- 10120 100- 90 101- -101-76 100-— 317-75 10170 18960 279 — 167 -321 — 309 — 280« — 102 50 133-50 22-50 487-_ 84'— SITI— 66-66 30 — 69 — 80 — 640 — 89-20 646 — 1639- — 67025 787 250-75 678 — 610 25 246(» — 526 25 310 — 645 187 50 Vala*« c. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laiki bankovci..... Bublji ........ Dolarji........ Žitne cene v Budimpešti. Dae 26. Januarja 1906. Termin. Pšenica za april . . . . za 100 kg Pšenica „ maj .... „ 100 , Pšenica , oktober . . . ,, 100 „ Rž „ april . . . . „ 100 , Koruza r maj . . . . „ 100 „ Oves m april . ... 100 . Efektiv. Brez prometa. 11-38 1*H 23 67 24 02 117-63 96 70 254-2» 6-— i9'68 1948 17 28 15 38 14 82 1414 ffleteorologično poročilo Vliin*. n»d morjem S06 3. Srednji «r»čni tlak 7S«*C 25.19. zv. j 743 8 — 7 6 >r. szahod; jasno 98. 7. aj- i 739 7 - 48 Ur sever oblačno 2 pop.i 740 1 1—0 7 jsl. svzhodl oblačno Srednja včerajšnja temperatura: — lo-0' normaler — 2 !•• Padavina 0 0 mm I S tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da ie na*a ljubljena mati, stara mati, sestra in teta, gospa Neža Burndorfer vdova po nadaprevodniku juž Zel. včeraj ob pol 9. uri zvečer po kratki, mučni bolezni, previđena s sv za kr8menti za umiraj'če v H8. letu svoje stare a ti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v petek, ob 4. uri popoldr.e z Zaloške ceste. Pokojno priporočamo v pobožno molitev. 3'43 Žalujoči ostali. i Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskre-' nega sočutja povodom nepričakovane smrti naša nepozabne hčere Stanke Gartner izrekamo tem potom vsem, ki so blagi pokojnici izkazali zadnjo Čast ter dan vali krasne vence, najtop lej So zahvalo. 302 Osobito pa se zahvaljujemo p. n. učiteljicam in součenkam, ki so rajnico spremile k večnemu poČitKu. Žalujoči ostali. vajena pohištvenih in stavbenskih del sprejme takoj 298-1 JOSIP STARE, mizar na Bledu (v Gradu štev. 107). Dobro ohranjena 300—1 lesena baraka se po nizki ceni takoj proda. VeČ se izve na Dunajski cesti št. 69, nasproti topoičarski vojašnici. VABILO na ffl i* iii zbor »Posojilnice v Žužemberku" registr. zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vr&il v nedeljo, dne 5. februarja 1905 I. ob 4. uri popoldne v posojilnični pisarni v Žužemberku št. 26 DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Predložitev in potrjenje letnega računa za upravno leto 1904. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. 304 Načelstvo. Išče se za večjo gostilno v Ljubljani gostilničar ki ima gostilniško koncesijo na svoje ime. — Več se poizve v pivovarni G. Auerjevih dedičev v Ljubljani, Wol-fove ulice št. 12. 279—3 Jtalfineiše, vedno sveže pustne krofe 1 kakor tudi vse druge 85-4 slaščičarske izdelke priporoča slaščičarna J. GOTTHARD Ljubljana, Stari trg št. 6. ..Slovenska Matica" naznanja vsem druŠtve-nikom pretužno vest, da je njen odbornik in ustanovnik, gospod IVAN VAVRU c. kr. gimnazijski profesor v p. včeraj opoldne po daljši bolemi v 73. letu svojega življenja mirno v Goapoda zaspal. Pokojnikov pogreb bode jutri, v petek, ob Štirih popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. Gospodje odborniki in dmštveniki se najvljudneje vabijo, da se pogreba v obilem številu udeleže. 305 V LJUBLJANI, dne 26. januarja 1905. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je gospod IVAN VAVRU C. kr. gimn. profesor v p. danes, dne 25. januari ob 1. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 74. letu svoje starosti mirno v I ospodu zaspal. Pogreb bode v p »tek, dne 27. januarja ob 4. tiri popoldne iz mrtvašnice na pokopališče k Sv. Krištofu. Sv. maše zadušmce se bodo brale v mnogih cerkvah. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 25. januarja 1905. 303 Žalujoči ostali. St. 8507. V smislu §. 62 občinskega reda se razglaša, da je občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane v svoji javni seji dne 31. decembra 1904 sklenil, da je v založite* potro^kov ara občinske namene v smislu § 39 imenovanega občinskega reda pobirati od 1. januarja 1905 naprej od vseh vrst neposrednega davka izvzemšši osobno dohodarioo, tedaj : 1. ) od domarine, 5-) od pridobnine od javnih podjetij, 2. ) od zemljanne, 6.) od placarine in 2.) od kontingentova^e pridobnine, 7.) od rentnine petindvajset (25) od 4 od nekontingentovane pridobnine, stotno občinsko doklado. Mestni m&glstrat vr Iajublj&Kii dne 22. januarja 1905. 239-1 CUNARD LINE. Prva direktna parobrodna vožnia TRST-NEW YORK In nazaj. Vozna cena v III. razred'i 3tio3 - 7 Ljubljana-NewYork 186 K s prosto izvrstno hrano, pijačo in 1MJ kg. prtljage že od Ljubljane. Naipripravnejfta in najcenejša pet z Avstrije v Amenko. — Pojasnila in vozne karte pri F. JS OAVY, agentu v Ljubljani, Dunajska cesta 32 poleg jnžnega kolodvora. Avtomatske pasti na veliko za podgane gld. 2* -, za miši gld. I 20, ujamejo brez nadzorovanja do 40 kom. v eni noči, ne puste duha in se same nastavijo. Past za sčarke „Eeilpse" ujame na tisoče Ščurkov v eni noči; velja gld. i 20. Povsod najboljši uspehi. Posilia proti povzetiu J. Srliiilirr, Dunaj II, HurzhfturrKSHMf 4. Nebroj pnzoalnih pisem 2^38-8 Agenti za knjige in slike, kolporterji itd. 3 lahko dosežejo velik postranski zaslužek s prodaj-njem umetniško izvrs» mh ra^sr«- ir»ir; Voraftania na trgovsko z 1 go ROBERT v Buda-Pešti, Hauptpostfach No. 77. d enic lir Pijte Klauerjev | Triglav" najzdravejši vseh likerjev. dobro izurjen v vseh pisarni&kih opravilih in v mnogih drugih strokah, z dobrimi spričevali, ičče primerne službe. Več pove upr. „S1. Nar.* 218—6 V Cerknici v Medenovi hiši se odda mesarija. Več se izve pri Ivan Modiou v Novi vasi pri Rakeku. st80-^ izurjen v manufakturni, špecerijski, že lezuinski in stekleni trgovini, želi svojo sedanjo službo s 1. marcem premeniti. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda . 273 -2 Učenec iz dobre hiše, ki je dovršil vsaj 4raz redno ljudsko Šolo in ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. 227—5 Ponudbe sprejema tvrdka Janko Popovio v Cerknici pri Rakeku. Služba hranilničnega uradnika. Mestna hranilnica vizoriČno slnžbo v Novem mestu razpisuje tem potom pro hranilničnega uradnika z začetno letno plačo 1.400 kron, v slučaja posebne sposobnost po dogovoru tudi več. — Po en letnem službovanja in dokazanem usposobljenja sastavi ee definitivno s pravico do pokojnine. Prednost imajo prosilci, ki so Že službovali pri kaki hranilnici ali pa dovršili z dobrim vspehom višjo trgovsko šolo — Lastnoročno pisane in s sprite vali opremljene prošnje je vložiti do 15. februarja t. I. 301—1 Ravnateljstvo. (S - V začetka meseca februarja se preseli dobro znana trgovina skupno do meseca maja \r Židovsko ulice zato se bode prodajalo pričenši z današnjim dnem do preselitve po izdatno x.n$t»ni ceni. Nikdo naj ne zamudi te ugodne prilike. Z odličnim spoštovanjem M. ŽARGI 276-2 Mv. Pefra emta etry. 9. » n 9 O C S) 3 X> < 5 • o 9 w £ 9 Ces. kr. avstrijske državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod Iz voznega roda*- Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m p, Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz cez Amstetten na Dunaj. — Ob S. uri b€ m popoldne osobni vi k v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Mouakovo, Ljubno, 5ez Klem-Reining v Stevr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlote v re, Pr direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri pon«oi osobn. vlak v Trbiž, Beljak, Fransensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni vos I in 11 razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni \laki. Ob 7. uri 17 m »jatraj » Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. iatotako. — Ob 7. ari 8 m zvečer » Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. un m zjutraj osobni vlak % Dunaja čez Amstetten, Monakovo. Inomost. Franzensfeste, Sotaograc2. Line, Stevr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. tjll Ob 7. uri 12 m zjutraj oeobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak i nuja čez Amstetten, L psko. Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var-. Heb, Marijine vare, Plzen, Badeievice, Solnograd, Line, Steyr, Pariš, Ženevo, Cunh, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezera, Lena-Gastein. Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. ur? 44 m popoldne osebni vlak z Duoaja, Ljubua, Selzthata, Beljaka, Celovca, Monakovoga, In mosta, Franzenafesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni viak m Dunaja, Ljabna, Beljaka, Šroohorja, Celovc* Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno :rada čez Klein-Reimug, is St Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Pra^e in Lipskega — PROGA S NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. un 44 in zjutraj iz Novega mesta Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob S. nri Jb zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drl. koL V KAMNIK. Mesaui vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. ari 15 m ponori samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kot IZ I NULA. Medani vlaki: Ob 6. uri 4i* m z,utraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob S ari 10 m z\ w Ob 9. nri 66 m oouoči samo ob nedeljah in pravnikih in le oktobra. — Čas prihoda in odh '--ie označen po srednjeevropskem času. ki '« za 2 min. pred krajevnim časom v LiuoIjau- Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejftih kombina cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjfiujocimi se vplačili. Vsak Član ima po pretoka petih let pravico do dividendo. vzale m na. zavarovalna "banka v PTa^l, Rez. fondi: 29,217.69446 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m vseeliOKl slovaniik« • narodno ii§>r»v». 5-11 Vas pojasnil* Generalni za** t o p v Ljubljani. će»rar p^airae ao v lastaej banonej h-ži w Vonpodiiklb ntloab &*< Zavaruje poslopja in premičnine proti po2arnim Škodam po naj m tj i h cenah Škode cenjnje takoj i i nijkuiantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne m obenokoriatne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik : Dr. Ivan T a v I a r. Lastnina in Uik „Narodne bakarne*. 52