129. številka. Ljubljana, soboto 7. junija. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemŠi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogeroke dežele za celo leto 16 gold., za pol luta 8 gold., sa čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za meBec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. Če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štompelj za 30 kr. Dopisi naj se izvolo frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredn ištvo je v Ljubljani na celovški cest« v Tavčarjevi hiii „Hotel Evropa". OpravniStvo, na katero naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiii.
V IJilblj&llli <!. .junija.
Naši bralci nam gotovo no očitajo, da se preveč pečamo s članki nam najbližjih protivnih listov kakor so uradna „Laibacher Zcitung", ljubljanski „Tagblatt" itd. In ko bi se to tudi zahtevalo od nas, no bi mogli ustrezati — ker ti časniki izvirnih člankov navadno nemaj o. Uredniki „Laibacheric" itd. imajo legak posel: oni vzamejo škarje, na-režejo si iz kopice drugih časopisov raznih člankov in „manuskript" je pripravljen, — med tem ko mora slovenski urednik dan na dan zanašati se na svoje pero. Redka prikazen je v teh nam protivnih nemških listih originalen spis, posebno o naših domačih zadevah. Tako redko prikazen smo videli tudi v sredo in četrtek v kranjsko-uradni „Laibacher Ztg." Nekov gospod Jurij Levičnik (sv. Peter ga mora bolje poznati nego mi, ako bo botel v nebesa priti) priobčuje pet člankov o rešenji narodnostnega vprašanja v Avstriji („zur losungder nationalitatenfrage in Ocsterreich.u) Ker je tak članek sploh v „L. Ztg.u bela vrana, in ker nam more s tem, da ga uraden list na prvem mestu prinaša, biti kot od vlade potrjena izjava, torej en kos vladnega programa, poglejmo pobližje, kaj novi državoslovni modrec Levičnik, ali kakor so sam pisati izvoli, Levitschuigg, modruje.
Priznati moramo pred vsem, da tu nemarno posla z nepoštenim nasprotnikom. Ne, mož nij sovražnik slovenskega naroda, niti našega jezika, kakor so to v praksi drugi nemškutarji. On je eden omikanejših „starih Kraojcevu, ki sicer denašnjega časa in nas ne razumeva, ki bi pa rad mir imel in za to ceno še kakšno koncesijo dal, če prav samo polovičarsko. On je mož polpretekle genera-
Plašč.
Obraz iz uradniškega življenja v l'ctmgrudu.
(Ituski spisal Nik. Vas.  Gogol; poslovenil L. Go-renjoc-Podgoričan.)
(Daljo.)
„Poldrugo stotino rubljev za plašč? !" — krikuil je ubogi Akakij Akakjcvič, kriknil ne mara prvi pot v svojem živonji, kajti poleg vsega drugega so je najbolj odlikoval sč svojim tihim glasom.
„Vsakako", — potrdil je Petrovič. „Pa še — kak bode plašč ! Če kuno denem na ovratnik, drugodi pa svileno podlogo, drag bode dve sto rubljev."
„Petrovič, prosim te/' —dejal je Akakij Akakjcvič s prošujim glasom, nij slišal, nij hotel slišati Petrovičevih besed, niti znati njegovega vznemiriva; „le popravi ga kako, da bi vsaj nekoliko časa še nosil ga."
cije, katera že izumira; on gotovo tako črti nove nemško - nacijonalne Prusake, ki hote Avstrijo razbiti, da bi njene dele Prusiji izročili, kakor nič ne mara za nas, katerim slo-venčevanje nij več samo „liebhaberei", kakor na pr. drugim ljudem botaniziranje, numizmatika itd., temuč ki imamo že slovanske, politične aspiracije in te v najožjo dotiko spravljamo z narodnim vprašanjem.
Zdravilo za vse narodnostne bolezni v Avstriji je ta Levičnik našel v tem: V A v* striji ni j so narodne meje tudi državne meje. Kakor cerkev in država ena poleg druge in ena v drugi obstojite, tako moreti tudi narodnost in država. Cerkev uči moliti, država izobražuje. Ker narodna literatura muogo k izobraževanju pomaga, za to je narodnost nedotekljiva ali neoskrunijiva. Kakor ima cerkev svojo upravo poleg državne uprave, tako bi mogli Slovenci imeti zavod za čisto narodne zadeve brez ozira na politične meje. Tak zavod se zdi Levičniku „Slovenska Matica", ki bi se za slovensko akademijo razsno-vala, posebno pa svoje vodstvo aristokraciji narodne literature izročila ter se vredno postavila. V tej znanstveno narodni akademiji je organizacija narodnosti dokončana. Na ta način naj se tudi druge narodnosti organi-zujejo i torej ne na politični, temuč samo na znanostni podlagi, sicer pa mora biti država enotna.
To je kratek osnutek mislij „Laib.u po-litikarja. Kakor razvidno, nam je pač nekaj povedal, a ne mnogo. Se več pa je zamolčal. Ognil se je vprašanju glede uradov, glede šol, glede avtonomije. Nij povedal, ali ima taka akademija dobivati od države podporo, kako in koliko, ali ima to „narodno vseu le na plečih naroda,  resp. že tako preoblo-
„One, le čas bi tratil, ti pa novce v vodo vrgel," — povedal je Petrovič; Akakij Akakjevič pa je po teh besedah odšel do cela omočeu. Petrovič je po njegovem odhodu še dolgo časa na svojem mestu stal važno nategnenih usten in nij prijel za delo: zadovoljen sam s seboj , zat(5 ker samega sebe nij zavrgel, niti razkalil krojaške modrosti.
Ko Akakij Akakjevič pride na ulico, tak je bil, kakor bi se mu bilo senjalo. „Tcdaj tako je to", — omenil jesam sebi, „bogme, nijsem veroval, da bi tako izteklo se to..." Po kratkem molčanji pa je pridel: „tako tedaj tako ! Naposled je tuko skončalo se to, a jaz, bogme, ni misliti nijsetn mogel , da bi utegnolo tako izteči se to." Potic je vstalo zopet dolgo molčanje, po katerem je zoj)et omenil: „To je to, gledi no, kaka nenadna, to . .. tega bi si nikakor.... taka okolnost!" Ko je tako govoril, nij šel domov, temuč krenil je na drugo stran,  pa sam nij znal
ženih davkoplačevalcev viseti. Nij povedal, kak delokrog bi njegova akademija imela, ali sme še kaj drugega storiti nego to, kar sme vsak knjigotržec, da, vsak privaten človek brez vladnega n reševanj a narodnostnega vprašanja" namreč: bukvo izdajati, če ima denar in pero za to.
Za to se temu gospodu Jurju Levičniku Slovenci zahvaljujemo za njegovo dobro voljo, pa pristavljamo, da bi njegova „koncesija" pač pred 50 leti bila na pravem mestu in bila tačas z veseljem sprejeta. Denes so se pa naši narodni voliči, hvala bogu, že tako poredili, da jih ne damo več tako dober kup, ker jih upamo dražje prodati.
Sicer je dokazovanje in detinovanje o narodnosti in mejah njene pravice dandenes brezposelska fraza. Kaj hočejo vsi negativni teoretiki o narodnosti v stoletji, ko ona edina zmaguje v Germaniji, Italiji, po slovanskem svetu, povsod! Moč in opravičenje narodnostnega vprašanja bodo mogli stoprv naši potomci znanostno oceniti, ki bodo imeli re-sultate pred soboj. Mi smo še v sredi rojenja, v sredi vrenja, bodočnost nam je zaprta, iz prejšnje preteklosti nam manjka izgledov, za to ne mislimo, da smo ali da je kdo v stanji filozofično končno reševati to pitanje. Če se dokazuje, kakor Levičnik, da je mogoča država, obstojoča iz raznih narodnosti, pravi se to rabulistično nekaj dokazovati, česar nihče ne taji. Mi vidimo fakta, vidimo, da je Nemcem, Italijanom, Francozom, in nam narodnost prva. To nosimo v srci, v naravi, ukoreninjeno je nam. Mi čutimo, da moramo iti v svojih zahtevanjih naprej do zmage, in tu nas start, Če prav dobrodušni privrženiki nekdanje šole, ki nas in našega časa ne umejo več, no morejo protega. Na potu je 6b-enj zadel se svojo nečisto stranjo dimnikar in včs bok počrnil mu. Polna lopatica apna se je t odra vsula na-uj, pa nij čutil, stoprv ko je bil buhnil v budočnika (stražnika), ki je poleg sebe bil postavil helebardo in iz rožička vrhi mo-zoljaste pesti vsul tabaka, stoprv potic se je malo izpametil, zato ker mu jo budoČnik bil omenil: „Kaj mi silite v gobec, ali nemate na tlaku dosti prostora'?" Po teh besedah stoprv se je ozrl in vrnil domov, Doma stoprv je začel vrejevati svoje misli j jasno je izpozual, v kakih okolnostih je; jčl je raz-govarjati so sam s soboj , a ne raztrgano, temuč pametno in prijazno, kakor z razumnim prijateljem o najsrečnejših in najvažnejših rečeh. „No, ne," — omenil je Akakij Akakjevič, s Petrovičem tedaj nij , da bi človek govoril: on tedaj to ... . žena, kakor je kazno, iztepla mu je hrbet. Ali raji poj-dem k njemu v nedeljo zjutraj , po saboti bo škilil sč svojim okom, bode zaspan, moral
pričati, kjer smo račun s srcem in razumom c davno sklenili.
Politični razgled.
\orrun|o dežele.
V Ljubljani <J. junija.
Naš ituiK'iii minister Stremavr je odstavil na Dunaji direktorja Bobiesa od šolskega nadzorstva- Bobies je znan iz nemških učiteljskih shodov kot eden glavnih govornikov za nemško šolo in nemško liberalnost. Ravno zavoljo njegove prenapetosti je bil postavljen za nadzornika. Da ga je Stremavr zdaj odstavil, to se po pravici Bma-tra kot koncesija ministerstva ustavovernemu škofu Ravšerju. Nemške liberalne novine so hudo pale na ministra zavoljo tega „proganjanja". A ko so se pri nas odstavljalt šolniki (Šuman, Pajk, Jarc itd.), tačas isti liberalni listi nijso poznali čl. XIV., na katerega se zdaj sklicujejo. Hodie mihi cras tibi. —
Na <W*tliškein so zdaj trije volilni odbori. Narodni centralni odbor, katerega so postavili poljski poslanci, dela priprave, da bi se povsod proticentrallstični poslanci izvolili. Njemu nasproti dela „Rada ruska", katera misli v 20 kmetskih okrajih kandidate postaviti in v ta namen tabore sklicavati. Tretji volilni odbor so napravili judje, ki bodo skušali, v malih mestih ustavoverne poslance vrivati. Ker tudi Rusini v ustavo-verncm smislu delajo, hoče „Rada ruska" se svezati z Židovi, da bi se Rusini in zidovi pri volitvah podpirali. Vendar poslednji ne upajo Rusinom, od katerih vedo, da sovražijo Židove.
V notš*anji politiki je nastopil tihi poletni čas in ker nij drnzega predmeta, se časniki med soboj kavsajo. „N. F. P." skoraj vsak dan v dolgih člankih napada „mlade", „Deutsche Zeitung" pa jej tudi z odgovorom ne ostane na dolgu. Iz tega turnira poizvcmo prav zanimive stvari, katere ravno nijso na čast „starim." Zato se pa „N. F. P." peni od jeze in sam lastnik, pruski žid Eticnne, je za potrebno spoznal, odbijati natolcevanja (?) na njegov list in spisati ostro izjavo proti hudobnežem, kateri nehte prisegati na njegov list.
Za srhsUega komisarja bode po „Pe-ster Correspondenz" namestil barona Maj-thenyi-a dvorni svetovalec baron llubucr prišel. Ta vest se nam ne zdi verjetna; ako se pa uresniči, Srbi po njegovem imenovanji gotovo ne bodo na slabejŠem, kakor so zdaj.
Vnunje držav«.
0 bivanji ruvkerjn carja na Dunaji politikarji mnogo ugibajo, kakor je to že navada v tacih slučajih. Nekateri mislijo, da se dogovarjajo ministri obeh vlad o garancijah
se bode malo udati; a žena mu ne dado novcev, a jaz mu ta-le desetaček .... v roko, a dal se bode pogovoriti, a plašč potic tale..." Tako je bil sklenil Akakij Akakjevič, ojaČil se, počakal prvo nedeljo — in ko je z daleč videl, da je Petrovičeva soproga odšla nekam z doma, odšel je takoj k njemu.
Petrovič je rćs Čudovito škilil po saboti, k tlam povešal glavo in ves bil zaspan.. Ali ko hitro je zaslišal, kaj hoče Akakij Akakjevič, kakor bi ga bil hudiček dotaknil se, prćcej je zarezal: „Nij mogoče, račite si omisliti nov plašč."
Akakij Akakjevič mu desetaček stisne v roko.
„Hvala vam lepa, sudir, pokrcpČam se malo na vaše zdravje," — dejal je Petrovič, „plašč pa vam naj ne dela nikakorsne skrbi: ta nij več za nikakoršno pošteno nošo, jaz vam zgradim nov plašč — tak, kakoršen se
za splošni svetovni mir, drugi zopet trde, da zadevajo dogovori orijentalsko vprašanje.
Angleški list „Daily Telegraf" menda nij bil dobro podučen, ko je že 12. maja poročal, da so Rusi vzeli Kivo. A dolgo ne bo, da se to zgodi. Sedaj dohajajo avtentična poročila iz Ruskega. Polkovnik M ar kozo v je s krasnovodskim oddelkom Se došel v notranjo Kivo. On je bil iznašel dve najbolj rabljlve poti tja. Pot po stari strugi reke Amu Darja, ki je bila znana do studenca Topjatana, se je skazala kot prava. Z vrtanjem po Nortonovi šegi se je našlo povsod v fitrugi dovolj pitne vode. Markozov je prišel prvi v Kivo , potem ko je prehodil s svojo Četo 780 vrst. Orenburški oddelek pod za-povedništvom generala Verevkina jo došel 5. maja v Ur g o pri ajbugirskem jezeru, kakih 190 vrst od Kive. Verevk je marširal potem dalje ob vodi do Kungrada, kjer se je zedinil s taškendskira oddelkom pod generalom Kaufmanom. Orenburški oddelek je imel najdaljšo pot, iznašajočo do 100 nemških milj, po še malo znani poti. Podpirali so ga ruski štirje parniki na aralskem jezeru, ki so dovaževali živež.
Nove frtMttcostec vlade vnanje države še zmirom nijso priznale. Uzrok tega je baje to, da se mnogi boje pod predsedništvom Mae Mahona nevarnosti j za evropski mir. Minister Broglie vslcd tega hiti zagotovljati, da se bode popolnem ravnal po izgledu svojega sprednika. Pregovarja tudi francoske poslance na tujem, da bi še obdržali svoja mesta, a pri vseh to ne bo šlo. Na račun pete milijarde je plačala vlada Prusom 4. t. m. 120 milijonov frankov.
Znani princ Joinvillc je imel 2. t. m. pri odporu kmetijske razstave v Langresu govor, v katerem pozivlje k zaupanju do svoje stranke češ, da bode ta Francosko rešila: Nesreča Francoske obstoji le v tem, da jo hočejo nekateri ljudje po sili „resiti" na korist Bvojih pretendentov.
Špa»ij*ka vlada je poslala Salmerona kot izrednega vladnega komisarja k severni armadi. General Nouvilas je baje potisnil Karliste proti morju. Dorregaraj- je ranjen ter je moral pustiti vsled tega zapo-vedništvo.
J\'«*tn..iki državni zbor ima letos strašno smolo, kakor je sploh vsa nemška ustavnost, da se bogu smili. Poslanci so cele mesece čakali na vladne predloge, pa nij jih bilo. Sedaj pa namerava vlada predložiti neki celo rešto načrtov. Prva obravnava bode menda o novi tiskovni postavi, katera obrača zmirom bolj pozornost Čitajočcga občinstva na-se. Vlada hoče baje poostriti odgovornost urednikov in pisateljev. Zvezni svet bode predlagal baje državnemu zboru tudi revizijo čolne tarife. Odpraviti se ima neki izvož-nina od železa in cunj. Poslanec Volk je predložil državnemu zboru nasvet, da naj izreče z resolucijo, da odprava porotnih sodnij
vam spodoblja, tako — in nič drugače ne."
— Akakij Akakjevič je nekaj godrnjal o popravi, ali Petrovič se ni zmenil nij za to, temuč omenil je to-lo: „Naredim vam tedaj nov plašč, gotovo; sicer pa račite: bodite mirni, potrpiva malo. Ovratnik mora biti tak, kakoršne zdaj nose — sč srebrnima zapo-nicama pod brado."
Zdaj je Akakij Akakjevič znal, da ne more biti brezi novega plašča in to mu je morilo dušo. Kako pa, bogme, za čem bi si bil omislil plašč, s kakimi novci ? Pač, mogoče bi mu bilo nekoliko verovati v bodoči pri-davek za praznike, ali ti novci so uže davno bili odločeni drugam — in tudi raz-loČeni. Treba je bilo novih svitic, treba črev-Ijarju plačati stari dolg za podšite Črcvljc,
— da, tudi tri košulje bi bil moral v delo dati šivilji — in dve potrebi takega perila, katerega nij, da bi ga imenovali v natisne-
nikakor ne ustreza zahtevam pravice. Predlog ta bode gotovo sprejet, posebno ker iz Bavarskega dan na dan dohajajo peticije v tem smislu. Sicor pa sedanji vroči poletni čas nij preveč prijeten za zborovanje. Poslanci vsled tega izostajajo is sej tako, da v sredo državni zbor nij mogel sklepati. Sklenilo se je sicer, nenavzočne poklicati tolegrafično, ter objaviti vsak dan njih imena, pa vse to bo menda malo izdalo. Poslanci nemškega državnega zbora ne dobivajo dijet, in bavarski so neki že izrekli, da ne pridejo nikoli več v državni zbor, da bi jih vodila vlada za nos. Na produ jak i drž. zbora no sklenili, da bodo zahtevali pri posvetovanji o vojnem budgctu vselej, da se konstatira prej zmožnost zbora za glasovanje.
Kakor piše oficijozna pr-ttskn „Prov. Corr." ne bode vlada niti odgovorila na izjavo nemških škofov, a držala se hode strogo novih cerkvenih postav. Perzijski šah odrine v saboto iz Berolina, najprej v NViesbaden potem v Ostende, odkoder se odpelje v Lon* don, kamor pride neki 18. junija. Šah je medel človek srednje velikosti, na podbradkn nosi črno brado, ki se mu neki prav dobro poda, modro suknjo s srebrnimi našivi in epavletami na ramah, modro hlače z rude-Čimi obšivi in visoko perzijsko kapo s svi-tlimi dijamanti. Sicer je neki zelo prijazen in jako dopada Beroliucem.
Tiirškvifii sultana imajo Mahomedanl Še zmirom za prerokovega naslednika. Tako se je emir kašgarski podal sedaj pod njegovo varstvo, se ve da le formalno. Sin njegov ostane poslanec v Carigradu. Ravno tako se je obrnil pred nekaj časom do njega sultan ačinski na Sumatri. Turška vlada je odposlala zarad tega Nizozemcem protest, ker poslednji nameravajo podvreči Ačin. Sploh se Evropejci v Aziji silno natecajo. Nizozemci so te dni streljali na tri angleške ladijc, ki so dovaževale AČincem orožje in strelivo. Sploh je po južni Aziji in vzhodni Afriki vse polno angleških agentov. Admiral Cuming je prišel s svojim brodovjom pred Sansibar, ter žuga mesto bombardirati, ako se sultan ne uda njegovim terjatvam.
Dopisi.
Iz i*Uml$ke okolice 5. junija. [Izv. dop.] Dopisnik iz Doba v 124. štev. „Slov. Naroda" jo nas prehitel in nam nc le iz peresa ampak tudi prav iz srca vzel popis glavne dogodbe o sleparji „Papežu", ki mu zdaj tudi pravijo dobski Plaht, zato ker je — če ne ravno toliko kot dunajski — pa nič manj prekanjeno v tukajšnji okolici in drugod, še celo v Ljubljani po mnogih hišah s svojim svetohlinstvom veliko zmotenih ljudi za precej lepih denarjev oplahtal. — V omenjenem dopisu so pa vendar nekatere po-
nih spisih, s kratka: novci za vse to so imeli užc svoja pota. Baš , da je vodja bil tako milostiv, da nij dal samo 40, temuč da bi bil 46 ali f>0 rubljev odloČil nagrade, ostala bi bila malost, ki bi bila mej istino za plašč to, kar je kaplja vode v morji. Akakij Akakjevič je znal I kadar se Petroviču zazdi, da rad mastno zaračuni delo, tako, da časi sama Boproga nij mogla strpeti, da ne bi bila pojaskala: „ali mu je pamet zavrela ka-li, tej slovi ? kmalu prevzame delo polu-zastonj , kmalu pa ga hudoba premoti, ter to krpanje zaračuni drago tako, da sam ne zna, kako!" Sicer je znal, da mu Petrovič za 80 rubljev sešije plašč, ali kdo hi dobil teh 80 rubljev? Polivico bi še stolkcl: polovica bi se dala plačati, da je treba, tudi nekoliko več; ali kdć bi vzel pa drugo polovico.. .?
(Daljo prih.)
mote, katere blagovolite pustiti, da popravim. Nij ros, da je oni slepar ravno toliko tisočev iz Ribnice, Sodražice in sploh iz okolice odnesel. Tisoči namreč se ne pobirajo kakor čepinje, kadar se zvrne lončarjev voz; — istina je pa, da so mu nekateri preslepljeni res za siromaka znamenite zneske darovali ali pa posojevali. Tudi nij res, da so bile tukaj kod darovanja v cerkvah za tega sleparja. Zvijačni „rimski romar" je le skrivno febtal ter ostro prepovedoval svojim svetim dušicam, da ne smejo nikomur nič povedati o teh rečeh; zatorej jc tudi tukaj ljubil le postranske steze, se „posvetnih" ljudi, duhovnikov in večjih vasi ogibal, v bolj samotnih krajih svoje izvoljene zbiral, katerim je — pred njim poklekovajoČim „žegen" dajal — in kdo vć vse kaj počenjal. — Duhovščina v Ribnici, Laščah in Sodražici — ko je že jako pozno onim skritim goljufijam — se ve da le nekoliko — prišla na sled, — si je jako prizadevala ljudi o vsaki priliki svariti pred hinavskim vražetrosnim sleparjem; zarad česar je bila še celo velika zamera pri mnogoterih prevzetnosvetih dušah, ki so bile popolnem zatelebane vanj. Stara devica v Ribnici je nek rekla: i če bi tudi Tonček ne bil tako svet kakor je, bi ga človek vendar že zato mogel rad imeti, ker je tako „lajp". Lepi Tonček je bil za tako ljudstvo popolnem potreben; noben drug nauk ne bi bil teh svojeglavnih buč spametoval, zdaj ta pa jih je precej — vsaj za nekaj časa. — Ker dopisnik iz Doba na konci svojega sporočila pravi: nda ljudje, ki so pozvani druge izobraževati in podučevati — mesto tega glupo ljudstvo v fanatizem tišče, razum hrome" in begajo z namenom lepo in mirno v kalnem ribariti," — naj bi bil tudi takoj povedal z imenom osobo, ki zasluži tako grajo, ker sicer pri ovih okolščinah, ko se imenuje hudodelstvo, kraj in stan, kateri bi imel ljudstvo podučevati, bo vsakteri moral misliti, da so se udeleževali goljufije in podpirali ostudnega hinavca ravno tisti, kateri so si edini veliko — a veČjidel zastonj — prizadevali delati na vso moč temu nasproti. ..Rimski romar" je tudi dobro poznal svoje najhujše nasprotnike in pridigal svojim izvoljenim dušicam, da tukajšnji duhovniki bodo ljudi ob vso vero pripravili — in je torej Živa potreba, da „mi" drugi skrbimo za vero itd.   Toliko v porazumljenje.
O g. Fladungu bi imel marsikaj sporočiti, n. pr., kako ga je krojač v Laščah vgnal v kozji rog itd., pa ker se je — kakor znano — imenovani paša proti nekemu župniku sam izrazil, da ga vselej veseli, Če se zdaj kaj pisari o njem v „Slov. Narodu", mu moramo to veselje za toliko časa ustaviti, dokler dobimo spet kako novo minister-stvo; tehmal pa pridemo z vsem do takrat nabranim materijalom na dan; — čc bomo tudi takrat plemenitemu gospodu naredili posebno veselje — se bo videlo.
Iz Dlimijit 4. junija. [Izv. dopis.) Življenje začenja po Dunaji prav živahno postajati. Ce je pred tednom baron Sclnvarz, glavni vodja razstave, komaj toliko skupil, kakor kak dobroglasni cirkus, ima zdaj boljše dni. V pondeljek je uekde bilo S5 tisoč ljudi v razstavi. Pozna se po ulicah, da je dosta inostranstva tukaj. Med inostranci posebno pozornost nase vlečejo visoki gosti: kralji in cesarji. V nedeljo je prišel ruski car s car-jevičem, in ruska himna  „Bože carja
hrani," poprej povsod od policije pr (jrganj en a, prišla je v cvetje. Ne ve se, kaj bolje radovednost ljudstva vzbuja te dni, ali razstava ali ruski car. Dvor dela v čast našemu „severnemu strijcu" veselice, parade in bog vedi kaj; dvorske kočije vozijo velikaše iz in v Schonbrun, kder car stanuje; ljudstvo vre vkup, kder mu je le priložnost bočast „Rusa" videti, sploh — car je prav zanimiva prikazen, kar prej prišli kraljevi drugi mogotci nijso bili.
Denes je bila velikanska parada. Pozvali so polke iz obližnjih garnizon, celo iz Tulna. Ob devetih zjutraj pridrdrala je kočija ima-joča v sebi dva carja, našega in ruskega, na kraj, kder so polki razpostavljeni čakali, za njo kočija s cesarico našo in še euo gospo. Spremstvo , ki je pri uhodu čakalo, je bilo toliko in bogato, kakor ga še nijsem videl pri dvorskih svečanostih; med njimi tudi črnogorske postave , ruske, pruske in bog si ga vedi kake uniforme. Kočija se je zapustila in carja zajašeta pripravljene konje ter hitita ogledovat naše zares najlepše opravljeno vojaštvo.
Dostikrat sem si želel slišati enkrat lep spev ruske himne, zviranega od vojaške godbe. Denes ali nikoli! Res godli in godli so jo tu. — Vreme je začelo lepše postajati.
Iz KUfr<kl»a, 5, junija. [Izv. dop.] Jutri, t. j. petek 6. t. m. bo zadnja skupna sednica regnikolarnih deputacij v Pešti. O pojedinih ustanovah nove nagodbe se malo kaj čuje. V avtonomnih zadevah bo — kakor se govori — naša vlada poleg nove nagodbe neposredno s kraljem občevala. Do sedaj so naše avtonomne zadeve šle skoz ministerstvo in potem skoz ogersko vlado na krono. Naše ministerstvo v Pešti bo v prihodnje samo za skupne hrvatsko-ogerske zadeve, pa tudi v teh ne bo imelo nič odločevati, ampak samo dolžnost, da dotične agende od naše vlade sprejema, ter jih ne-premenjene ogerskej vladi predloži. Cc je ta govorica resnična, so bo poleg nove nagodbe težišče naše vlade, ki je do sedaj taktično v našem ministerstvi odnosno v ogerskej vladi bilo, spet v banski dvor preneslo. NaŠ minister bo v prihodnje samo enega tajnika poleg sebe imel. O finančnem vprašanji se pa relo nič ne čuje. Ali se bo finančna uprava našej avtonomnej vladi kot mandatura ogerskega finančnega ministra poverila, ali pa bodo naši tinančni organi tudi v prihodnje, kakor do sedaj, neposredno pod ogerskim finančuim ministrom stali? O tem je vse tiho. Tudi o onih percentih našega državnega dohodka, ki se bodo našej vladi za avtonomne stroške prepustili, se prav nič ne Čuje. Ta molk je zelo sumljiv, ter nedvojbeno na to kaže, da se našej re-gnikolarncj deputaciji nij posrečilo, v finančnem vprašanji s svojimi predlogi prodreti. ,, Obzor" finančnega vprašanja niti z eno besedico ne omenjava. Dobili b odemo po t c in takem politično avtonomijo, sredstva, avtonomno živeti, moči pa ne! Glede scstavljenja naše vlade kažejo sc ogerski državniki popustljivejsi, kajti Mihaljevič ima denes naj več šans, banom postati.
Dar, ki ga je Ogerska za to dobila, da je v suspcndovaujc §. 14. bankakte privolila, sestoji v svoti G milijonov goldinarjev, za kateri iznos je dunajska nationaibank dotacijo svoje podružnice v Pešti pomnožila. Od
teh 6* milijonov dobi naša cskom|)tna banka samo malenkost 150.000 gold. Kapljica v morji naše bede, kakor „Obzor" pravi.
V Slavoniji se je na enkrat več roparskih čet prikazalo. Te dni se je govorilo, da so roparji o belem danu celo kopel Li-pik napali, pa srečno odbiti bili. Roparstvo je kronično v Slavoniji, ter se ne bo dalo lehko zatreti. Slavonec ne gre zato med roparje, ker ga sila na to goni, saj je Slavonija rodovitna dežela, ki bi mogla še trikrat toliko prebivalcev preživeti, kolikor jih denes ima, ampak Slavoncu se dopada hajdu-kovanje, v katerem neko junaštvo občuduje. — V varaždinsko mestno zastopstvo je voljenih 21 narodnjakov in trije magjaroni. Slava Varaždincem! Imenik volilcev za zagrebško mestno zastopstvo bo pa te dni gotov.
Domače stvari.
so dobili naši Čestiti poštni naročniki za 12 ur kasneje v roke. Priloženi so bili „Politični listi." Slavna naša prijateljica b. kr. policija pa se jc nad tem spodtikala, ker jo v formalnih rečeh tolmačila tiskovni zakon drugače, nego smo ga mi. Prišel je bil torej predvčeranjem zvečer c. kr. komisar z bričem in konfisciral prilogo. Ker je bil list ravno zganjen in v zavitke dejan, imeli so c. kr. gospodje dolg posel, da so vse razvili in priloge konfiscirali, za to glavnega lista nij bilo mogoče več na pošto spraviti. Ker gg. naročniki gotovo znajo, da tudi nas ne veseli, če imamo poleg tolikega truda in dela še enake sitnosti, — ne bodo nam te zamude zamerili.
— (Graška „ T a g es p o s t.u) Ta list svoje prostore napolni z noticami iz „N. Fr. Pr." in drugih dunajskih listov izrezanih. Pri tem se „Tagespost-i" včasi kaj človeškega pripeti. V listu 5. junija si da iz Brežic pisati, da je tam bila velika ,.Wahl-reformfeicr," pri katerej se je nemško in slovansko kmetsko prebivalstvo naj-živahnejše udeležilo. Ta dopis je napravljen iz telegrama „N. Fr. Pr.," „Wahlreformban-ketu" na Krškem, kateri telegram pa je bil v Brežicah oddan in je pozabil omeniti krškega mesta. Ubogi Krščani, da jim zdaj slavo slovesnosti ukradejo Brežičani, ki so popolnem nedolžni na prelitem vinu in za-grešenih govorih Dcžmana, Zagorca itd. Kako žalostno tudi za radodarnega llotsche-varja, da za toliko žrtvovanih novcev Re še njegovo ime nij imenovalo v časnikih. Da se mesto in aranžerji te slovesnosti ohranijo našim potomcem, pa hočemo mi biti pravični, ter jih zapisati s črnimi Črkami v — dimnik. — Tudi oba ljubljanska telegrama „N. Fr. Pr." o dr. Ploj-cvi kandidaturi in o brošuri centralnega odbora ponatiskujc „Ta-gespost" in še vira ne imenuje. i\'a ta način je lehko liste uredovati.
— (Iz Gradca) se nam piše: „Društvo za razširjanje francoske literature med Slavjani i Rumuni v Parizu" jc svoje delovanje že pričelo. Te dni je slovansko slovstveno društvo „Venđija" na tehnici v Gradoi prejelo zaboj z blizu 100 knjigami. Knjige so večinom znanstvenega obsega; nekoliko jih je tudi za katoliško mladino, koje se bodo po želji francoskega društva med otroke razdelile.
— (Ci. Janez Ribič,) c. k. okrajni sodnik v Mariboru je imenovan za svetovalca
c. k. deželne sodnije v Ljubljani. Mož je, to se ve da ustavoverec stare sorte. Sicer je pa v sodniji z uradniki in z delom energičen — in to je za Ljubljano koristno.
— (Za učitelje) sta od štajerskega deželnega šolskega sveta imenovana gg. Anton Kristan pri sv. Petru v medvedovem dolu in Valentin Vrence pri sv. Martinu pri Šaleku.
— (Iz breškega okraja) se nam piše: V podsredskcm gradu kneza Windisch-Ciriiz-a je imelo učiteljsko društvo za okraje Kozje, Sevnica in lirežice, binkoštni torek, t. j. 3. junija, svoj shod, pri katerem je bilo 26 udeležnikov navzočnih. Obravnavanja so bila živahna, akoravno sta dva imenitna govora izostati morala zarad nekove nezgode, ki se je potoma enim, in med njimi tudi dvema poročevalcema pripetila. Tako so prišli že le samo h koncu, a pred skupščino popolnem opravičeni. Delovanje je bilo veselo in živo, vse pa se jc vršilo v naj lepšem redu. Le tako vrlo naprej — dobri uspeh ne more izostati!
— (Mariborski kandidati za državni zbor.) Baron Rast naznanja v „Tagesposti", da se bode v skupini mest Maribor v državni zbor kandidoval, da pa samo na korist Rrandstetterja odstopa. Dosedanji poslanec Frijc Brandstetter pa se je dal od svojih prijateljev proglašati za kandidata v mestni skupini proti Reuter-j a. Tedaj krvavi volilni boj med starima prijateljema! Samo Konrad Seidl se smeje, da je prehitel svojega kolega in o pravem ("asu se dal za kandidata v kmetski skupini razglašati od svojih privržencev v Slovenski Bistrici. — Graška „Tagespost" ob enem, ko to razglaša, — prinaša uvoden članek, v katerem dobro razvije, da taki ljudje, ki nemajo dovolj omike, da bi pri izdelovanji kake god postave sodelovali, — ne smejo predrzniti se, kandidirati. Vsi štirje: Rast, Brandstetter, Seidl in Reuter nemajo toliko omike. Dobro bi bilo dakle, da ti gospodje oni članek v „Tagesposti," ki je prav za nje pisan, še enkrat prebero.
— (G. Frice Brandstetter.) O tem moži beremo zanimive izjave v „N. Fr. P.u, katera neusmiljeno udriha po svojem nekdanjem privrženiku, ker se predrzne v mariborskem mestu proti „tnnogozaslužcnemu dr. (!) Kari Reuterju" (doktordiplom mu je menda preskrbelo uredništvo „N. F. P.") kandidovati. Pri tej priložnosti poizvemo, da je naš lepi Frice že dvakrat bil žugal s prestopom v slovenski tabor, ako ga štajerski deželni zbor ne voli v „Reichsrath". In ustavo-verna veČina deželnega zbora se je res vselej dala v kozji rog pognati. Ubogi Brandstetter najhujši nemški agitator po slovenskih tleh, ne-umorljiv, kadar je šlo zoper Slovence, to je tedaj zahvala, da se zdaj proglaša kot ka-livec miru med ustavoverci.
— (Iz Trsta) se v „D. Z." piše, da je vodja Mladonemcev ali nemško-nacijonal-nih prusakov v Trstu znani dr. Rabi. Rabi je rodom Slovenec, kakor smo že v tem listu povedali. Torej jc naravno, da se poteguje za nemško narodnost v prvi vrsti V
— (V M arcnbergu) so volilci podravskih trgov Marenberg,  Mita in Vuzcnica
imeli 1. junija volilni shod,   h  kateremu je saj toliko mož prišlo,  da  so   mogli zb^ro vati. Do  sklepa nij prišlo   in tudi nobena druga nesreča se nij pripetila.
— (Na Ponikvi) je bil železniški stražar od tovornega vlaka povožen in teško ranjen.
— (Cena mesa) v Liubljani za mesec junij je funt najbolje govedine od pita-nega vola po 30 kr., srednje po 26, najslabše 22; kravje in volovje meso je po 27, 23 oziroma 15) kr. funt.
Razne vesti.
* (Judovski tempelj) v Sopronji je tudi žrtva dunajske borzne krize postal. On bi se bil moral na novo zidati in je v ta namen žc 50.000 gld. bilo nabranih. Mož pa, kateri jc imel shranjen ta denar, ga je zaigral na borzi in zidovi naj zdaj gledajo, kako pridejo do potrebnih novcev.
* (Judje v južni Rusiji) imajo devet desetin vseh žganjarij v lasti, pet šestin vseh pivovarcn. Tudi skoraj vse žgaujarske krčme. Torej žid je povsod kobilica v deželi.
I mili v JJultUniil
od 3. do 6, junija. Juri Marinčič, prebivalec, 63 1., na spriclenji črev. Simon Zamojc, delavec, (34 1., na opešanji. — Vilholmina Pavličok, konduktersk otrok, 7 dni, na čeljustnem krči. — Marija Moderjan, dekla, 54 let, na oslabljenji. — Lorenc Stok, delavoc, 48 let, na brigtični bolezni. — Urša Bus, probivalska vdova. 73 [., na pljučni vodenici. — Neža Basberger, urarsk otrok, 2 1. — Marija Tušar, prebivalka, 44 I. in Janez Trojančič, piBamišk »luga, 32 1., oba na tuber-kulah. — Noža Vidmar, delavska žena. 69 1., na slabosti. — Ivanka Kotar, čevljarsk otrok, 2 1., na difreriti. — Julija Prezda (?), kuharica, 4*> let, na raztopljen ji krvi. — Leopoldino Gartner, konduktersk otrok, 2'/i 1., na pljuč, vnetji. — Marija Poče, pisarniškega sluge otrok, 9 1., na sušici. — Helena Sor-nel, strežajka, 60 1.
Tujci.
6. j unij a.
Evropu: VViena iz Tglave. — Schrattor iz Dunaja. — Segnian iz Trsta.
Pri Elefantu: Klich iz Gorice.— Nussbaum iz Kužili. — Bučičko — Seulavvitz. — Goltnar iz Carigrada. — Gabriol — Bretten. — Brlinn z rodbino, Oanzio iz Trsta. — StefančiČ iz Gorenjskega. — Košir iz Oseka.
Pri Mulići t Blau iz Trsta. — Brčink, Jako-vic, Reach iz Dunaja. — Urban iz Prage. — Bevila-qua z gospo iz Verone.
Dunajska borsa 6. junija.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   67 gld. 70 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   72   „ 50 „
1860 drž. posojilo.....100   „ —
Akcije narod nt* banke   .   .     958   „ — „
Kreditne akcije...... 273   „ — m
London.........100   „ 50
Napol..........8   „ 84 „
0. k. cekini.......—   „ — „
Srebro.........110   „ 50
Puške po niski ceni.
Kna risanca s damascirauimi cevi in z brzčkom (Schneller) velja 24, 26, 28, 30 gl., nerisana velja 11 gl. 80 kr., 13, 14, 15 gl., enocevka velja 6 gl. 50 kr., 7, 7 gl. 50 kr., dvocevka, ki se od zadaj baše, iz lepih povitih cev gravirana, velja 29, 31, 33, 35, 38, 40 do^ 100 gld. Laukaster 44, 46, 48, 50 gld. Seststrelni revolver 8, 10, 12, 14, 1('>, IS, 20 gld. Samokresi dvocevke 2 gld. 15 kr., 2 gld. 50 kr., 3 gld., euocevke 1 gld. 15 kr., 1 gld. 50 kr., 2 gld. Tudi imam tarče iu izbiue puške, in vsake sorte patrone po niaki fabriški ceni; pošiljajo sc po poštnem povzetji (Nachnahrue). Kdor denar naprej pošlje, dobi provizijo.
Matej Soršak,
(153—1)     v Kropi na Gorenjskem.
Za zamašenje otlih zobov
nij veljavnišega in boljšega sredstva, kakor zobni pečat od c. kr. dvornega zdravnika za zobe I>r. J. <«- 1'opp-a na Dunaji, Bogncrgasse Nr. 2, katerega si vsaka osoba sama lehko in brez bolečine v otli zob spravi, ki se potem trdno z zobnimi ostanki in zobnim mesom prime, zob pred daijno razdjavo varuje in bolečine utiši.
Anatherinova zobna pasta
od Dr. J. «-. 1'opp-a, Oi kr. dvornega zdravnika za zobe na Dunaji, v mestu, Bogner-gasse Nr. 2. Ta pripravek ohrani čvrstost in čistost dihanja, in podeli razen tega zobom bliščečo belobo, jih varuje pred pokvarenjem in čvrsti zobno meso.
X4»l»lMk l»Ol4kZlll,
kakor bolezni zobnega mesa,  se  skoz rabo mutiberlnoi <■ ustne %o«lo od Or. J. l*opp-u, c. kr. dvornega zdravnika za zobe na Dunaji, v mestu, llogncrgasso Nr. 2, vedno lajšajo in v najvoeili slučajih celo zdravijo.
Cena za tiacon 1 gld. 40 kr. a. v.
So dobiva edino pravo: (71—2)
v IJ ubijani pri  Petri čič in Pirker-ji
— Jo s. K a ri n ge r-j i — A. K ri s p o r-j i — Kil n m nI Mahr-u — For. Mol h. Sc hm i tt-u
— E. Bi rs c h i t z-u, 1 e k ar j i; — v Kranj t pri L. Krisper-ji — Seb. Schaunig-u, lokarji; — v Pliberg-u pri Herbst-u, lekarji;—v Varaždinu pri Halter-ji, lokarji;
— v ltudolfovem pri Dr. ltizzoli-ji, lokarji
— JosefBergman-u; — v Krškem pri F o d. Bomches-u, lek.; — v Kamniku pri Jalin-u, lekarji;  v Gorici  pri   P on t o n i - j i, lokarji
— J. Koller-ji; — v VVartenberg-u pri F. Gadlcr-ji; — v Vipavi pri Anton. Dope-r i s-u, lok.; —vPostojni pri K u pf e r s e h m i d t-u lekarji; — v Škofjiloki pri C. Fabiani-ji, lekarji; — v KoČevji pri J. Braunc-tu, lekarji;
— v Idriji, c. k. rudarska lekarnica; — v Litiji pri K. M li hl\von ze 1-j i, lekarji; — v Ba-
doljici pri Z a lok ar-je v i vdovi.
Najnovejše veliko
od visoke vlado dovoljeno, garantirano in po priae-žonih notarjih izvršeno
ŽDREBANJE
denarja.
Vzdiganje dne 18. in 19. junija 1873. Kazdeljono v 7 oddelkov. Glavni dobitki«
ev.
300.000,
SOO.OOO, lOO.OOO, 75.0O0, 5O.O0O, I o.ono. 2 a SO.OOO, 25.O0O, 3 a 3O.0O0, 3 a 15.O0O, 6 a 12.000, 13 a 10.000, 11 a s.ooo, 12 k O.OOO, 32 a 5.000, 3 a 4.O0O, 8fi a ».OOO, 204 a S.OOO, 3 a 1.500, 2 a I.SOO, 412 a l.OOO, 412 a 500, 10 a »OO, 472 a 200 mark hainb. Crt. (1 mark = 12 sr. gr.) itd. 1 cela orig.-državna srečka B tolarja ali Sigi. 9-I kr. a. v. I pol „ državne srečke 1 „ „ 1 „ 67 p r „ 1 četrt „ „       „    »/i   «     r. — n •* \   - «
K temu ugodnemu ždrebanju denarja priporočamo pod občno znanim geslom:
Kje se dobi veliko denarja? Pri bratih Lilienfeld!
za blagovoljen poskus srečo našo kupčijo najboljša, ker pod zgornjim geslom smo zadeli že naj vučo glavne dobitki?.
Na pošiljatov zneska izvršujemo naroČila v naj-daljniše kraje in razpošiljamo uradne zapisnike dobitkov takoj po odločbi.
■»obitlii M v zlatu ali »rebru uu vncIi me*tili i / i»l;»< «■ j<- j<>-I*ro<la jalt-i «lobe provi/.ifo. Vendar morajd ti pravno ime imeli. /apiMiil. i  no ua blagovoljni riK-
I«■ ■ I    XSI'-(OII j.
Itit i i u -o 11 u o na t lii-nii daje \ sali li a in 1»ti r-L i trgovce.
Naj so obrača zaupljivo na (138—4)
Brate Lilienfeld,
v Hamburgu.
Pojasnila o vseh državnih srečkah zastonj.
Izdatclj ia za uredništvo odgovoren: Iv
a n Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne''.