Štev. 44. Trst, y četrtek 13. februarja 1913 Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN ab nedeljah la praznikih eb 5.t ab ponedeljkih ab 9. zjotra). I »aamlČue SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 sto i.) v mnogih . bakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št- Petra, • TSlojni, Sežani, Nabrciini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-' -ini, Dornbergu itd. Z&Ktarele šter. po 5 nvč. (10 stok.) «LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 ik>ne. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at aa. smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« iO Rt. mm Za oglase v tekstu Lista do 5 vrst 20 K, vsaki idaijna vrsta K 2. Mali oglasi po <4 sto t. beseda, naj-> vn j pa 40 sto t. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« ■vdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinoati". Plačljivo In toiijivo v Trstu. PINOST Glasilo polititnaga drufttva „K&nam** Prlmor NAROČNINA ZNAŠA m c«k> a a, k, pol leta 12 K, 3 meseea O K; u trn ročba »rt-s d<.poslane naročnina, se uprava na oatrt ■•'•talii mm, .^.Ija* 1i«mJ« „ISIIOSTr »t..i i a* •ml* Ut. Km H«, u m! l«t. Krt« t tO ▼wk dopisi naj a« pošiljajo na uredništva llKte. Netraak*-vaaa piama aa aa apra|e«a]a ta rakaplaJ a« aa vrataja. Naročnino, ogiaaa in rakiaaaeija j« poAiljaai na uprav« hwta UREDNIŠTVO: afloi Ql«r?te Qalatd T (VaraM ia»). IadajitftH ta odgovorni urednik ŠTKVA5 60DIHL I i ft orcij Usta .Edinost*. - NatianiU Tiakana .Edin**' udmga a omejenim porod*tom v Trata, viioa Oiorgio Gaiatti Atev JU ■Malini rataa Itev. 841-652. ITUTOH R IV» Velika železniška nesreča med Zagorjem in Savo. Šestnajst vozov poškodovanih. LJUBLJANA 12. (Izv.) Ob 11 36 ponoči). Danes zvečer se je zgodila na progi južne železnice med Zagorjem in Savo velika železniška nesreča. Poštni vlak, ki je odšel ob J'45 popoldne iz Trsta je med Zagorjem in Savo zadel ob neko skalo, ki je padla s ta-mo*njih pečin na tir. Vlak je skočil s tira. Pozneje je skočil s tira tudi tovorni vlak, ki je prihajal od Zidanega mosta, ter je trčil v osebni tržaški vlak. Koliko vagonov je poškodovanih , dosedaj še ni znano. Nesreča se je zgodila okoln pol sedmih zvečer. Ob 11 ponoči je znano le to, da je en vlakovodja precej poškodovan. Vsi večerni tržaški brzovlaki in poštni vlaki so morali ostati v Ljubljani, ker proge še dosedaj niso mogli popraviti. Ponesrečena vlaka sta ob 1130 ponoči Še vedno na licu mesta. LJUBLJANA 12. (Izv.) (Ob 1230 ponoči.) Večerni tržaŠKi vlaki, ki vozijo proti Dunaju, se niso ustavili v Ljubljani, ampak so vozili kar na lice mesta. Tu so potem potniki izstopili in odšli s prtljago na drugi vlak. Promet torej ni ustavljen. Južna želez niča ima občutno škodo. Od tovornega vlaka, ki je prišel od Zidanega mosta je poškodovanih 14 vagonov, od poštnega vlaka, ki je prišel iz Trsta lokomotiva in en voz. Južna železnica ima občutno Škodo. Takoj, ko se je zgodila nesreča, so pospravili s tira vse poškodovane vozove, nakar sta oba vlaka odšla svojo pot naprej. Ker |e imel tržaški vlak poškodovano lokomotivo, so pripeljali drugo lokomotivo iz Zidanega mosta. LJUBLJANA 12. (Izv.) O veliki železniški nesreči med postojama Zagorje In Sava se poročalo še sledeče oodrobnosti: Ko je tržaški postni vlak št. 76 vozil proti postaji Savi se je nenadoma odtrgala s tamošnjih skalovltih pečin velikanska skala in se zagnala naravnost v vlak. V tem tre-notku je prišel Iz Zidanega mosta tovorni vlak št 865. Skala, ki se je odtrgala v hribu se je zaletela s tako silo v poštni vlak, da sta se lokomotiva in prvi voz zvrnila na zldamnoškl tovorni vlak in ga j vrgla s tira, pri čemur je bilo z~lo poško- j dovanih 14 vozov tovornega vlaka. Ranjen \ nI vlakovodja, ampak strojevodja poštnega vlaka. Vlaki, ki bodo vozili proti Dunaju, i bodo imeli občutno zamudo. Treba bo namreč še najmanj 10 ur, predno se bo promet lahko vedno vršil. BALKANSKA VOJNA. Boj za galipolski polotok. DUNAJ 12. (Kor.) „N. Fr. Presse" poroča iz Carigrada: V bitkah, ki so divjale zadnje štiri dni na galipolskem polotoku, turško vo|no brodovje nI moglo dosti sodelovati. Največji srbski oblegovalni top, katerega so Srbi odposlali Bolgarom izpod Dri-nopolja v Bulair, je bruhal tako silen ogenj, da se turške ladije sploh niso mogle približati obrežju. Vrh tega so Bolgari s tem topom prizadejali turškim vojnim ladljam v Gaiipolu velike poškodbe. V boj so posegli tudi Grki s svojim hidroplanom in neprestano nadlegovali Turke z bombami. Top-ničarko „Idžlalje" so v ponedeljek pri bombardiranju Rodosta, bolgarski šrapneli tako zelo poškodovali, da je nesposobna za na-dal|ne akcije. Oditi je morala v Iadjenico. Turške izgube pri Bulairu so kolosalne. Včerajšnji tretji transpoit ranjencev je znašal nič nanj kot 1850 vojakov. Obleganje Drinopolja. Turški izpad. BELGRAD 12. (Izv.) Včeraj popoldne je poskusila turška divizija pod poveljstvom Abdul bega z izpadom iz Drinopolja proti črti, kjer je utaborjen osmi srbski pešpolk in to Črto prodreti. Srbi so mirno čakali, da so se Turki približali, nakar so se vrgli nanje z vso energijo in jih z velikimi izgubami vrgli nazaj v trdnjavo. — Turki so pustili na bojišču več sto mož, dočim so znašale srbske izgube 20 mrtvih in 30 ranjenih. CARIGRAD 12. (Kor.) Uradno se poroča : Baterije utrdb Jassi Tepe, ki tvorijo del drinopoljskih utrdb, so včeraj z vso silo obstreljevale sovražne pozicije. Kanonada je trajala do noči. Istega dne je sovražnik napadel naše vzhodne pozicije. Prišlo je krvave bitke, ki je trajala Štiri ure. Naše čete se niso ganile z mesta. Bolgari so me- PODLISTEK. AKTA. Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Dumas. — Prevel F. P. Trenuten molk je sledil temu vprašanju in odgovoru, med katerim se Akta ni upala odpreti oči, ker je čutila, da počiva na njej gospodujoči pogled one ženske. Slednjič jo je neznanka prijela za roko, s katero si je zakrivala obraz. Akta je spoznala, da leži v era, da ji je stisnila roko, usmiljenje in ne morda grožnja, zato je odprla svoje od solz se sveteči oči. Ženska jo je še vedno motrila.. wČu|, je dejala s prejšnim, lepo done-čira glasom, toda še nežneje nego pre|; „usoda vsebuje čudovite skrivnosti; večkrat polaga srečo in nesrečo cesarst/a v roke t troka; morda te ni izbrala jeza, marveč milost bogov." „Oh," je vzkliknila Akta, „kriva fcem; toda zgolj iz ljubezni, nič slabega ni v mojem srcu, in ker ne morem biti več srečna, tali iz aeroplanov v mesto bombe, ki pa niso napravile nobene škode. Položaj na bojišču. SOFIJA 12. (kv.) Včeraj je bilo tako pred Cdtaidžo kakor pred Bulairom vse mirno. Bolgari so se utaboriii v svojih pozicijah pri Bulairu in 5 km zapadno cd Čataldže. V včerajšnji bitki pri ŠukfJju so izgubili Turki nad tisoč mož. Bolgarske izgube znašajo 60 mož. Obstreljevanje Drinopolja je trajalo neprestano ves dan. Turki so odgovarjali s težkimi topovi. 11 poročil turških vjttiikov, ki so bili vjeti v vasi Oklali pred Čataldžo, je razvidno, da sta se tega boja udeležila dva turška polka, dočim je bilo Bolgarov le tri bataljone. V bojih dne 8. in 9. t. m. so imeli Turki velikanske izgube. Oficirji so hrabrili svoje vojake s tem, da so jim pripovedovali o turki ofenzivi pred Čataldžo in Galipolom. SOFIJA 12. (Kor.) Tudi ponoči je bilo vse mirno. Boj za Skader. DUNAJ 12. (Kor.) „Neue Freie Presse" poroča iz Kotora: Semkaj so došle vesti, da uradna cetinjska poročila o bojih pred Skadrom ne odgovarjajo povsem resnici. Dosedanji boji za taraboške predutrdbe pri Bardanjoiu se niso končali vedno z uspehi napadalcev. Srbske čete pod poveljstvom polkovnika Popovića so doživele pri na-skoku na Brdfco, katero brani 3000 Mali-sorov in 1500 Turkov, precej občuten poraz. Srbi so se morali umakniti, nakar so se utaborili pri Bušaiju, katerega turška posadka ni mogla več braniti. Črnogorski naskeki na taraboške utrdbe so bili sicer nenavadno silni, vendar pa Črnogorci niso dosegli nobenih vspehov. Turki so pokazali veliko hladnokrvnost. Vse vesti o pocestnih revoltah v Skadru in o pogajanjih glede bi rada osrečila vse ljudi. Toda sama sem, slabotna in brez moči. Reci mi, kaj naj storim, in ubogati te hočem." „Najprej bi rada vedela, Če poznaš onega,, ki si mu zaupala svojo usodo ?" „Šele od davi vem, da sta Luci| in Neron ena oseba in da je moj ljubimec cesar. Kakor hčerko stare G ške me je njegova lepota, njegova spretnost, njegova pevska umetnost očarala ; sledila sem zmagovalcu in nisem vedela, da je gospodar sveta." „In sedaj," je pripomnila tujka z brezizraznim očesom in tresočim glasom, „sedaj veš, da Je Neron, toda veš li tudi, kaj pomeni Neron ?" „Navadili so me, da ga smatram za boga,- je odgovorila Akta. „No, dobro," je nadaljevala neznanka in je sela, „povedati ti hočem, kajti ljubica mora poznati ljubimca in ravnotako sužnja svojega gospodarja." „Kaj bom čula I" je ihtela mlada deklica. „Lucij je rojen daleč od prestola; približal se mu je potom ženitve, zasedel ga je s pomočjo zločina." „Saj ga ni on zagrešil," fe vzkliknila Akta. I kapitulacije mesta, so izmišljene. Po zadnjih poročilih skaderskih konzulov je položaj v trdnjavi popolnoma normalen. Živeža je dovolj. Turki so pripravljeni, braniti mesto do zadn|e kaplje krvi. Črnogorska poročila o turških izgubah so zelo pretirana. Črnogorci skušajo na ta način le podkrepiti svoje zahteve po Skadru. Skader pripade Albaniji. DUNAJ 12. (Iz.) V diploraatičnlh krogih se zatrjuje, da je glede albanskih mej prišlo med Avstrijo in Rusijo do sledečega sporazuma : Rusija v principu prfpozna Skader kot bodočo albansko posest, zato pa Avstrija pripozna Srbiji pravico do Ptći in Prizrena. To je najskrajnejša avstrijska koncesija. PoslaniSka reunija. DUNAJ 12. (Kor.) „Neues Wiener Abendblatt* poroča, da se je na včerajšn|i seji poslaniške reunije predvsem razpravljalo o prošnji Turčije na velevlast', naj one podajo Inicijativo za mirovna pogajan|a z balkanskimi državami. Do kakega sklepa ni prišlo. Prihodnja seja poslaniške reunije se vrši v petek. LONDON 12. (Izv.) Na včerajšnji konferenci poslaniške reuni|e je bilo sklenjeno odgovoriti Turčiji na njeno ponovno prošnjo za posredovanje, z izjavo, da so velevlasti pripravljene intervenirati, a le pod pogojem, če Turčija brezpogojno pristane na vse zahteve zadnje kolektivne note posebno pa na odstop Drinopolja. Vehementni napadi na dr. Daneva. SOFIJA 12. (Izv.) Opozicijonalni listi dolže dr. Daneva, da je edino on kriv, da je Bolgarska mnogo izgubita na simpatijah pri velevlastih, posebno pa pri Franciji. Zadnje dni mirovnih pogajanj je baje prišlo med dr. Danevom in francoskim delegatom na poslaniškl konferenci Cimbonom do zelo neljubih prizorov, vsled česar je Bolgarska precej zgubila na simpatijah v Franciji. Dr Danev baje tudi vpliva na bolgarsko vlado in se silno trudi, da onemogoči posredovanje velevlasti Vrhu tega je tudi mnenja, da so bolgarske koncesije Raraunlji dosegle Že maksimum in da Bolgarska ne sme več naprej. Nezgoda turške križarke „Assar i Tevfifc-. CARIGRAD 12. (Kor.) Kakor se govori, se je turška križarka „Assar i Tevfik" pri Midiji na obrež;u Črnega morja ponesrečila. Po drug|h vesteh je bila težko poškodovana od bolgarskih topovskih krogelj. Izkrcavanje Turkov pri Midiji. CARIGRAD 12. (Kor) Tukajšnji listi poročajo, da se je turšk m prostovoljcem posrečilo izkrcanje pri Midiji. Bolgari so bili vsled tega prisiljeni zapustiti več važnih pozicij. Kriza v turškem kabinetu. CARIGRAD 12. (Kor.) Ker se začasni mornariški minister in bivši namestnik šefa generalnega štaba odločno brani prevzeti vodstvo mornariškega ministrstva, bo v najkrajšem času imenovan nov minister. Preganjanje balkanskih podanikov v Carigradu. CARIGRAD 12. (Kor) Canes je bilo aretiranih 20 grških podanikov. CARIGRAD 12. (Kor.) Včeraj je bilo izgnanih iz Carigrada 20 grških podanikov, med njimi trije časnikarji. Mnogo Orkov, Bolgarov in Črnogorcev je prostovoljno zapustilo mesto. Vsled intervencije eksarhata „Okoristil se je pri tem," je odvrnila neznanka mrzlo; „sicer je bil vihar, ki je podrl drevo, obvaroval potomca, toda tudi sin je kmalu moral slediti cčetu. Britanik je spal pri Kiavdiju, v iem slučaju je bil gotovo Neron morilec." „Oh, kdo more kaj takega reči," je vzkliknila Akta; „kdo mu more zalučati v obraz tako strašno obdolžitev?" „Ti dvomiš, deklica ?" Je nadaljevala neznana Ženska, ne da bi bila izpremenila glasu. „Ali hočeš vedeti, kako se je zgodilo? Povem ti. Nekega dne se Je igral Neron poleg sobe, kjer se Je nahajala Agri-pina s svojimi dvorjanicami, z drugimi otroci, med katerimi se Je nahajal tudi njegov brat Britanik. Naenkrat mu je velel, naj gre v jedilnico in naj poje gostom par kitic, ker je menil, da se deček ustraši in da ga bodo dvorjani zato zasmehovali in brili norce iz njega; v beli obleki je bled in žalosten stopil v dvorano in peval sredi bučne zabave z ganjenim glasom in solznih oči pesem Astijanaksa, zloženo od našega starega pesnika Enija: „O moj oče, o mo|a domovina, o hiša Priamova, krasna palača z zlatimi stenami I... videl sem, kako ste so nekateri balkanski podaniki lahko ostal v mestu. Masakriranje kristjanov. SOFIJA 12 (Kor.) „ Agence telegraph'que Bu'gare" poroča, da turški vojaki nadaljujejo z masakriranjem kristjanskega prebivalstva. V pokrajinah Kestenik in Oklali so poklali celo vrsto krlstjanskih mož in žensk, mnogo pa odpeljali s seboj. Nova pogodba med Srbijo In Bolgarsko. DUNAJ 12. (Izv.) Listi poročajo iz Sofije, da so vesti, glasom katerih Je b;la povodom obnovitve balkanske vojne sklenjena med Bolgarsko in Srbijo nova pogodba, neresnične. Za obe državi velja še vedno stara pogodba, po kateri pripadejo Bitolf, Prilep in Ohrid Bolgarom, Skoplje pa Srbiji. _ Umor poslanca Schuhmeierja. DUNAJ 12. (Kor.) Povodom smrti občinskega svetnika Schuhmeierja so razobe-šene na mestni hiši in okrajnih uradih v II. in XVI. okra|u žalne zastave. Duna|ski župan dr. Weisskirchner je vdovi pokojnika takoj izjavil v imenu občinskega sveta svoje sožalje. Občinski zastop je izdal tudi posebno osmrtnico. Na mrtvaški oder pokojnika je položila občina svoj venec. DUNAJ 12. (Izv.) Ob 11. url dopoldne se je vršilo na policiji zadnje zasliševanje Schuhraeierjevega morilca Kunschaka. Morilec je odgovarjal jasno In točno na vsa vprašanja. Zatrdil je, da je načtt jako dobro premislil in dejanje že dolgo časa pripravljal. Že pred precej časom si je kupil samokres in krogljo prežagal, tako da bo učinek ja strašnejši. Izjavil je, da Je poslanca Schuhmeierja že dolgo časa poznal. Schuhmeier ga je že v njegovi mladosti navduševal za svobodne ideje, a pozneje je izstopil iz sociiallstične stranke in se izselit v Nemčijo, kjer Je živel 10 let in si prihranil 2000 mark denarja. Ko se je vrnil v Avstrijo, ga Je socialistična stranka neprestano zasledovala in preganjala, vsled česar se je hotel maščevati. Na vprašanje, zakaj je ustrelil ravno poslanca Schuhmeierja Je morilec odgovoril: „To je bilo čisto slučajno. Vsak socijalistični voditelj bi mi prišel prav." Kunschak Je čisto miren in so ga danes odpeljali v zapore deželnega sodišča. V okraju Ottakricg, kjer je pokojni poslanec v zadnjem času prebival in kjer |e tudi največ socijalistov, je vladalo danes ves dan med delavci velikansko razburjenje. Policija Je zastražila morilčevo stanovanje, ker se je bala da bi se vršile kake demonstracije. Pogreb umorjenega poslanca se vrši v nedeljo ob 2 popoldne iz ottakrinškega delavskega doma na ottakrinsko pokopališče. Zatrjuje se, da bo socialistična stranka spravila k pogrebu okolu 400 000 delavcev, tako da bo pogreb ena izmed največjih prl-reditsv, ki so se kedaj vršile na Dunaju. Vodstvo socijalistične stranke in socialistični klubi so dobili tekom današnjega dne nešteto kondolacij jako odličnih oseb. Med drugimi so kondo'irali stranki: ministrski predsednik grof S ii-gkh, bivši ministrski predsednik in sedanji nižjeavstrijski cesarski namestnik baron Benerth, predsedstvo državnega zbora, državnozborski klubi In razne politične organizacije. S kondolacijami so posebno hiteli krščanski sccijalcL DUNmJ 12. (Izv.) Mrtvo truplo Schuh-raeierjevo Je ležalo do polnoči na mestu, kjer je bil izvršen zločin. Ob 12. je došla na lice mesta sodna komisija, ki je po izvršenem Izvidu odredila, da so mrtveca pre- padi! pod barbarsko roko, postali ste žrtev plamena I" Smeh gostov je naekrat utihnil in na njegovo mesto so stopile solze; dasi je bilo razpoloženje zelo razposaleno, Je goste genila nedolžnost in bolest. S tem je bila osoda Britanikova zapečatena. V rlm-sk h zaporih je bivala zastrupljevalka, ki je bila slavna radi svojih zločinov. Neron je poslal po tribuna Polijona, ki Jo Je stražil, kajti cesar je še pomišljal, da li bi govoril s to žensko. Prihodnjega dne |e prinesel Polijon strup, ki so ga dečku vlili v kupo lastni vzgojitelji. Toda, bodi iz strahu, bodi iz usmiljenja: morilci so se zdrznili pred zločinom; pijača ni bila smrtna. Nato> Neron, čuješ, cesar, bog, kakor si ga ravnokar imenovala, poslal po zastrupljevalko, ki je prišla v njegovo palačo,, v njegovo sobo, pred cltar begov, ki varu^jo demače ognjišče, in tam, tam je morala kuhati strup. Poizkušali so ga na nekem kozlu, ki je živel še pet ur; nato je morala strup še nadalje kuhati, in dali so ga rorjascu, ki je crknil takoj. Nato se je šel Neron kopat; mazilii se je z dišavami ia sedel s smehljajočimi se ustnicami v bližino mizr, kjer je obedoval Britanik." (Dalje.) Biran IL „EDINOST" št 44. V Trsta, dne 13 februarja 1913. peljali v bolnico, kjer bo raztelešen. Pokojni Schuhmeier Je btl eden najsimpatičnejš'h ta najgerrjalaeJSih delavskih voditelj*. Bit |e samouk;, a vkljub temu si |e s pridnostjo pridobit toliko znanja, da se Je z uspehom lahko kosal z vsakim Inteligentom. Rolen Je bil na Dunaju 11. oktobra 1864. Preje Je bil tovarniški delavec, sedaj pa je bil urednik soclfalnodemokratskega lista „Volkstri-butie*. Splošno znan je postal vs'ed svojih znanih razkritij o bivšem dunajskem županu dr. Neumeierju, ki je bil pod pezo teh raz kritij prisiljen odstopiti. Domneva se da so ta razkritja tudi deloma vplivala na Kun schaka, znanega zagrizenega krščansko-socHalnega agitatorja, da je dvignil revolver na Schuhmeierja. DUNAJ 12. (Izv.) Zaslišanje morilca Pavla Kunschaka je dognalo, da se je Kun-schak zelo dobro pripravil na atentat. Imel Je namen Schuhmeierja ustreliti že včeraj popoldne. Peljal se je zato v Stockerau, pomotoma pa je izstopil v Korneuburgu. Tam je čakal do večera in se potem petjal z istim vlakom kakor Schuhmeier na Duna| nazaj, kjer je nato izvršil svoj namen. Zasliševanje Kunschaka je trajalo do dveh zju traj. Obdukcija Schuhmeierja je dognala, da |e ravnal Kunschak naravnost bestlalično. V brovvaing je bil utaknil patrono, katere krogijo je bil popolnoma razrezal, tako da |e krogija v glavi razpočila in razbila celo lobanjo, da so izstopili možgani. Merilec je na slabem glasu in je imel že večkrat konflikt s sacijalno-demokratično stranko, ker je igral stavkokaza. Ob dveh zjutraj je prišel k preiskovalnemu sodniku tudj Kunschakov brat, krščansko-socijalni poslanec, Leopold Kunchak, ki je bil ves potrt zaradi dejanja svojega brata, in se je z|okal. Truplo Schuh-meierjevo pokopljejo najbiže v soboto. Delavstvo pa misli ta dan orokiamirati splošno počivanje dela. Na magistratu in drugih mestnih poslopjih so razobešene črne zastave, ker je bil Schumeier tudi član občinskega sveta. Zborovanje odsekov. DUNAJ 12. (Kor.t Finančni odsek je danes razpravljal o prvem delu 4. skupine osebno-dohodninske predloge, to je o izvid-nem postopanju. — Justični odsek razpravlja o novem odvetniškem redu, in je eliminiral omejeno pravico zastopanja odvetniških uradnikov. Skupni ministrski svet. BUDIMPEŠTA 12. (Izv.) V nedeljo se vrši pod predsedstvom zunanjega mi nistra grofa B:rchtolda skupni ministrski svet, ki bo razpravljal o tekočih aktuelnih finančnih vprašanjih in sestavil gradivo za izvanredno zasedanje delegacij, ki se prične takoj po Veliki noči. Delegacije bodo morale dovoliri vse izredne vojne kredite za tekoče leto. Absolutna oblast Sefa generalnega Štaba. BUDIMPEŠTA 12. (Izv.) „Az Est" poroča z Dunaja, da se izdeluje nov organizacijski Statut, glasom katerega bo imel potem šef generalnega štaba pravico, da neposredno brez posredovanja vojnega ministra, predlaga lahko različne pregloge. Po tem Statutu postane šef generalnega štaba popolnoma samostojen in se bo lahko udeleževal sej ministrskega sveta in delegacij. Zaprisega pri cesarju. DUNAJ 11. (Izv.) Cesar Je danes zaprisegel novoimenovanega grško-orijentai-skega škofa Brankovića. — Zaprisegel Je tudi novega tajnega svetnika, poljedelskega ministra Zenkerja. Avtonomija katoliške cerkve na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 12. (Izv.) Listi priobču-jejo načrt vladne predloge, ki podeljuje ka toliški cerkvi na Ogrskem avtonomijo. Cerkev bo Imela pravico razpisati davke in jih iztirjati administrativnim potom. To pravico bo izvrševala posebna organizacija katoli čanov, ki se bo sklica'a od sluča|a do slučaja. Politični krogi s tem načrtom niso zadovoljni, ker se boje, da bo cerkev vsled avtonomije preveč vplivala na Solo. Angleško-nemški sporazum. BERLIN 12. (Izv.) Vladni krogi izjavljalo, da kljub zaroki princese Lulze s princem Cumberlandskim še vedno ne bo rešeno prestolno vprašanje v BrunSviku. Princ Karel v Berollnu. BUKAREŠT 12. (Kor.) Princ Karel Je odpotoval v Berolin, kjer ostane tri tedne VojaSka revolucija v Mehiki. LAREDO 12. (Kor.) Iz Texasa prihajajo poročila, da so se včeraj dopoldne v resnici vrSili v Mehiki hudi pocestni boji. Vladne čete so v bližini narodnega gledališča streljale na upornike, katerih število |e znaSalo okoli 4000, s topovi in strojnimi puškami. WASHINGTON 12. (Kor.) Predsednik Taft je odredil, da se odpošljejo na vzhodno obrežje Mehike v varstvo Amerikance v tri nove bojne ladije. Car udeležencem vseslovanskega banketa. PETROGRAD 12. (Kor.) Uradno se poroča : General Skugarevski, ki je pred sedoval zadnjemu vseslovanskemu banketu v Petrogradu, je dobil od začasnega ministra cesarskega dvora sledečo brzojavko: Nje- Sovo Veličanstvo car izreka vsem Rusom ln Slovanom, ki so se udeležili zadojega vseslovanskega banketa in izrazili v posebnem udanostnem brzojavu na carja svoje simpatije za balkanske Slovane, najiskrenejSo zahvalo. _ 0 pokojnem kardinalu Naglu j« napisal v puljski »Naši Slogi* g. dr. M. L. dal,Si spominski spis, v katerem podaja joleg kratkega očrta pokojnikovega življenja tidi lapidaren obris n|egovega delovanja med nami primorskimi Slovani. G. dr. M. L. pravi o pokojnem kardinalu: „Bil je bojevit duh in Sel je brez obzira na desno in levo za onim, kar J e i s p o-znal za pravo". V nadaljnjem pravi g. dr. M. L., da |e imel dr. Nagi kot Skof tržaško-koprske škofije en velik uspeh, pa tudi en poraz. 1a uspeh, pravi, fe bilo pomirjenje r 1 c m a n j-* k e g a gibanja; neuspeh, poraz pa, ker je Sel, zanaSajoč se na svojo zmago v ricmanjskem vpraSanju, dalje preko onega, kar je dosegel v R cmanjih, in fe skušal z eno potezo peresa uničiti uporabo naSega jezika po vsehistrskih cerkvah, kjer se je Se ohranil naS jezit pri maši in vsem, kar ljudstvo glasno poje, in tudi pri krstu, poroki, pogrebu, blagoslovih itd. Pa pravi g. dr. M. L., da je dr. Nagi uvidel tedaj, da se je prenaglil in je pusti stvari v miru, kakor so bile.... Ravno to. da ni stvari tiral do skrajnosti, mu je treba Stetl v dobro. Z ozirom na narodno politiko, kot Nemec, nam je bil nasprotnik, toda odločen in odkrit nasprotnik; ko pa je uvidel, s kom ima opravka, in da je pravica na naši strani, nam je priznal, kar nam gre". G. dr. M. L. pravi, da se mora pripisovati dr. Naglu, poleg drugih, neki za težke razmere, v katerih živimo, prece) znaten uspeh, glede na Ricmanje pa, da je dr. Nagi manj kriv, nego pa drugi, da se nam ni posrečilo doseči vsega, kar smo želeli. Vedno smo spoStovali prepričanje vsa kogar in spoštujemo tembolj prepričanje v boju za pravice naSega naroda častno osivelega istrskega narodnega prvaka g. dr. M. L.; vendar pa nam to spoštovanje nikakor ne nalaga, da bi podpisali vsako njegovo trditev. Prav radi verjamemo g. dr. M. L., da so Šteli gotovi krogi dr. Naglu v veliko zaslugo, da se Je pomirilo ricmanjsko gibanje, da je bil to zanj uspeh, ki mu je morda tudi kolikor toliko pripomogel do visoke časti dunajskega nadškofa in kardinala ; toda tam, kjer bi moral iskati najviSji dušni pastir v škofiji svojih pravih, resničnih uspehov, v narodu, ki je poverjen njegovemu pastirstvu, tam dr. Nagi ni imel uspehov, ker ni nikdar umel naroda io njegovih teženj in ga tudi v svoji bojeviti brezobzirnosti ni hotel u meti. In tako pomirjenje ricmacjskega gibanja nikdar ni bil Naglov uspeh, temveč uspeh našega naroda In njemu naklonjenih Činiteljev, kar pa dr. Nagi nI bil nikoli, ker je bil vedno n&S odločen nasprotnik, da-si se je s svojega visokega mesta zanimal Izključno le za narodne stvari na slovenski stvari, kosoma Italijani že takoj ob njegovem prvem polz kusu, da bi se vtikal v njihovo politiko, zagrozili z nekimi zanj baje skrajno neljubimi — odkritji. Dr. Naglov „uspeh- v R cmanjih označuje najbolje beda onih ljudi, ki se niso hoteli ukloniti njegovi trdogtavosti in brezobzirnosti. Prav radi pa priznavamo po g. dr. M. L. navedeni poraz dr. Nagla pri poizkusu, da bi popolnoma odpravil narodni jezik iz naSih cerkev, vendar pa prav tako odločno zanikamo, da bi nam bil dr. Nagi priznal vse to, ker je morda izpoznal, da Je ara vica na naši strani, temveč le zato, ker ga je v to prisilil najodločnejši odpor vsega naSega naroda v njegovi Škofiji, ker je ime: opraviti tu z vsem tem narodom, ne pa samo z borno ricmanjsko vasico. Malo čudna se nam torej zdi po vsem logika g. dr. M. L., ko pravi končno, da je bil dr. Nagi manj kriv, nego pa drugi, da se Ricmanjcem ni posrečilo doseči vsega, kar so želeli; kajti mogoče je tu le dvoje: ali je Imel dr. Nagi prav, mi pa ne, in je bila potem popolnoma na mestu njegova brezobzirnost in je vse, kar so dosegli doseženo po krivem ter dr. Nagi potemtakem ni prav Čisto nič kriv; ali pa je — kar je edino resnično — imel naš narod prav, in nam je moral dr. Nagi — prisiljen po okoliščinah, nikakor pa ne vsled spoznanja naše pravice, — dati, kar nam je šlo, in je bila potemtakem njegova brezobzirnost vredna tem hujšega obsojanja. To je naše neomajno prepričanje o dr. Naglu in n|egovem delovanju med nami delovanju, ki je pač najbolje označuje raz glas njegovega naslednika na stolici S/. Justa v Trstu monsignorja dr. Karlina, ob Naglovi smrti. Previdnost božja in dr. Karllnovo poznavanje razmer sta pač hutela, da vsa) ob tej priliki označita delovanje dr. Nagla v tržaški škofiji, med nami primorskimi, tržaškimi Slovenci, kajti razglas škofa dr Karlina Je pozival k posmrtnim molitvam po pokojnem dr Nag'u samo v it ali lanskem jeziku, tore| samo Italijane, za katere je vzlic temu, da so ga odbili takoj v začetku, delal vsaj indirektno, ko je zastavil ves svoj škofovski vpliv proti nam Slovanom. Zato naj bi tudi le oni, ki mu morajo biti hvaležni, molili zanj 1 Polom v Puli. Pula 11. 2. 1913. Na včerajlnji razpravi, nadaljevalo se Je zasliševanje obtoženca Filllnlcha. — Taji večinoma, le po krivem zar^čunjene dijete priznava in še nek znesek 2000 K. Ta znesek Je pre|el namreč za prodana drva iz občinske šume in si ga pridržal. PrečitaH so tudi neki list, ki ga je obtoženec pisal iz zapora svoji ženi in ki je padel sodniji v roke. V tem listu prosi svojo ženo naj vpliva na nekatere priče. Ko |e še predsednik stavil nekatera vprašanja, se je zaključilo zasliševanje tega obtoženca. Za tem je začelo zasliševanje ptič. Kakor prva priča bila bi morala biti zaslišana žena obtoženca Galante, Elvira Oalante, ki pa ni priSla ampak je pisala pismo, da se poslužu|e dobrote zakona ln se vzdržuje izpovedbe. Druga priča, notar dr. Glezer istotako ni prišla in se je opravičil z boleznijo. Kakor tretja priča je bil pozvan upokojen občinski kasir, imenom Major. Na pra-šanje predsednika |e izjavil priča, da je btl upokojen leta 1908. in da je predal občinsko blagajno svojemu nasledniku Galantefu, ticer brez revizije, toda popolnoma v redu, kar je Galante, na vpraSanJe predsednikovo, tudi potrdil in ob enem pristavil da 15 let sploh ni bilo revizije občinske blagajne. Na vprašanje branitelja R^bba, koliko, da fe bilo prometa na leto v obč. blagajni, (e odgovoril priča, da okolu 8 milijonov kron. Na daI|no zasliševanje je opisal priča Galanteja kakor velikega lenuha in igralca. Stem bilo je zasliševanje te priče končano. Po nekaterih predlogih od strani zagovornikov, da se pokličejo še neke nove priče, se je razprava zaključila in se danes nadaljuje. _ Domače vesti. Smrtna kos«. Včeraj je premlnola tu v visoki starosti 79 let gospa J e d e r t Pretner, roj. Vodnik, mati ravnatelja tukajšnje pripravnice za srednje šole, gosp Miroslava Pretnerja. Pokojnica Je jedna zadnjih potomk daljnega sorodstva pokojnega slovenskega pesnika-buditelja iz Napoleonovih časov, pevca „Ilirije oživljene", Valentina Vodni a. Že zbog tega svojega potomstva je pokojnica znamenita slovenska žena, ali vredna |e bila tega svojega rojstva tudi po svojem Živem rodoljubju v tistih Časih Dežmanovega izdajstva, ko je ta nekdanji slovenski pisatelj in buditelj, a poznej besen odpadnik bil glavni steber tedaijega kranjskega nemškutarstva. In ravno s tem odpadnikom je bila prišla pokojna Pretner-(eva v takav konflikt, da so |o celo sodno oreganjali. In kakor |e bila pokojnica plemenita po svoi slovanski zvestobi, tako plemenita je bila tuli po dobroti svojega s ca napram dijakom. V njej hiši je dobivalo v onih časih po več ljubljanskih dijakov hrano — vbogaime! Kakor da |e njegova mati, tako Je ljubila vsacega siromašnega dijaka. Časten bodi spomin tej pošteni in uzorni slovenski ženi! Rodbinama Pretner in Sancin izrekamo iskreno sožalje. Pogreb zemskih ostankov pokojnice se bo vršil v petek, dae 14 februarja ob 37, popoldne iz hiše žalosti ulica Fontana št. 10. Mestni občinski svet Ima danes ob 7*30 zvečer svojo sejo. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Nadaljevanje podrobne razprave o občinskem proračunu za I. 1913. Nezavednost Izvestnih naSih trgovcev na deželi. Iz Vipavsie doline smo prejeli: Pred nekoliko Časa je prinesla .Edinost" članek, posnet po glasilu jugoslovanskih železniških uradnikov, k{er so bila dana navodila našim trgovcem kako naj postopajo nasproti upravi državnih železnic v jezikovnem pogledu. Avktor onega članka je gotovo vsled lastnih izkustev začutil potrebo, da opozori naše trgovce po deželi na njihovo narodno dolžnost, oziroma, da Jih opozori na škodo, ki jo s svojim nemškim poslovanjem pro-vzročajo vsej naši borbi za veljavo našega jezika v železniški upravi. In kako potreono te bilo to posvarilo, kriči dejstvo, da je po vipavski dolini še zdaj trgovcev, ki se toliko v svojem dopisovanju z železniško upravo, kolikor tudi pri sestavl|anju voznih listov in certifikatov, poslužujejo le nemškega jezika. Pa tudi svoje trgovske pečate imajo le nemške, ali pa se slovenščina skriva ua d'ugem mestu Absender: N. N. W ppach, Krain, aH: N. N. CMefeld. Seveda pozna vnanli svet potem le Wi ppach, Oberfeld, ne pa Vipave, Vrhpolja, kateri krajevni ozna-Čenji sta edino opravičeni, ker je prebivalstvo v teh krajih izključno slovensko. (R;s niči na ljubo pa moramo konstatirati, da ajdovskim trgovcem ni kaj očitati v tem pogledu. Dodatek uredništva. Tako nam naši trgovci brez vsake potrebe kvarijo mnenje o narodnem značaju naših krajev. ;Brez potrebe, ker dotlčniki nimf j 3 od teg prav nobene koristi. Miri iira morda kaka dunajska tvrdka pošilja cene|e blago, če more pošiljati svo|e blago v Wipp&ch in ne v Vipavo, v Obeifeld In ne v Vfhpolje?!! Mari menijo, da bi ptu}a tvrdka ne hotela poslati naročnega blaga, če bi bilo naročilo slovensko, da bi se ra|e odrekla tfektulra-nju naročila, nego da bi napi ala slovensko krajevno ime I ? Će menijo tako in se tega boje, potem kažejo ti trgovci, da — ne poznajo trgovcev in trgovine. Pri nas v Tr-tu n. pr. tudi na|zagnžene|ši italijanski trgovci z isto točnostjo izvršuie|o slovenska naročila, kakor vsaka draga. Kajti kupčji Je kupčija. In ne priha|a jim na misel, da bi stem odškodovali kak ssoj narodni interes, ali da bi zamer|ali slovenskemu trgovcu v slovenskem kraju, ker naroča v svojem jeziku. Narobe. Se smejejo in roga|o se onim našim trgovcem po deželi, ki se silijo, da pišefo v kaki spaked ani nemščini ali italijanščini, ki Je — tvrdka ne more umetl! Znani so nam slučaji, ko |e strogo Italijanska tvrdka odgovorila slovenskemu trgovcu, naj piše raje slovenski, ker tako pove vs;j razločno in uml|lvo, kaj hoče! Spričo tacih slučajev mora biti človeka — sram ! Naš list in naša uprava dobivata iz Italije, iz Egipta in iz Amerike pisma z Izključno slovenskim naslovom in ne trpita radi tega prav nič ne uprava ne stranka. Saj ne zahteva nikdo — kolikokrat že smo naglašali to I — od naših trgovcev, da bi 3e nacionalno eksponirali, ali da govorimo naravnost: da bi s politiko kvarili svoj trgovski interes. To Je tudi vzrok — in to bodi povedano na adreso njih, ki se v eno-mer zaletajo v naše politično vodstvo radi-tega — da ne pritiskamo na naše mestne trgovce radi slovenskih napisov. Mi smo pač na stališču, da je v interesu naše narodne stvari, da se naši trgovci najpte| gospodarske utrde! Za seda| nam ne sme biti glavno: slovenski napis, marveč okolnost, da trgovci ostajajo — naši. V sluča|ih pa — seveda — ko se trgovcu ni bati Škode, če tudi na zunaj kaže slovenski značaj svoje trgovine, moramo pa že neizprosno zahtevati, da vrši to svojo narodno dolžnost 1 In s tem smo zopet pri trgovcih na deželi. Za te pa res ni nlkakega razloga, da ne bi svoje korespondence toliko z železniško upravo kolikor z drugimi trgovci vodili v slovenskem jeziku. — Zane-marjenje narodne dolžnosti Je tu znak nezavednosti, ki Je ne moremo dovolj strogo obsojati. U soboto, 15. t. m. železničarskt ples v veliki dvorani Narodnega doma. „Izobrazbe, Izobrazbe in še enkrat izobrazbe", to Je baje geslo nekaterih mladih ljudi pri nas v Trstu, ki hoče|o posnemati češke narodno-socijalne mladinske organizacije, ki pa so še pre|, preden so sploh stopili v svet, zgrešili svoj cilj, ker sami niso 7edeli In tudi še sedaj ne vedo, kaj pravzaprav hočejo. Eno pa Je gotovo, da ti ljudje potrebujejo izobrazbe pred vsemi sam« in to kako zelo. Pokazali so to v svojem odgovcru na nedeljsko „Edinost", ki |im |e povedala v obraz nekoliko resnice, ki Jih je pač morala hudo zaboleti, ker so se v svojem glasilu tako neznansko razkoračili. „Edinosti , ki nI uporabljala v oni notici niti ene žaljivke, temveč je le primerno in popolnoma stvarno označila nespametno in nesmotreno samohvalisavo pisarjen|e teh ljudi — o kakem resnem delu pri njih itak ni ne duha ne sluha — očita|o pobalinstvo, zmerjanje in psovanje, dozdevni pisec one vesti v „Edinosti", Je „od pet do ušes umazano človeče", „EHnost" in menda „Inteli genca" ter Še kdo „lažejo, ker imajo od tega interes." Nadalje se dopet ponavlja po nas zc omenjena neresnica o udeležbi „Inteligence" na plesu NDO, k čemer smo že pripomnili, da je bil ustvaritel| one neresnice tako kratkoviden, da niti državnih in dežfclnih poslancev ni videl na plem. Tako nI videl na pr. ne državnega posianca dr. Rybafa ne dr. Gregorlna, kateri poslednji je prišel, da-si ni mogel ves dan iz stanovanja radi indi-spozici|e. In vendar ostaja oni... resnicoljub pri trditvi, da teh dveh ni bilo! Če seveda za one patentirane „prijatelje delavstva", ki pišejo take neresnice, začenja inteligenca šele pri baronu ali „še višje", potem seveda „inteligence* ni bilo na plesu, ker, „hvala bogu", take ht?Hgence nimamo. Če pa piscu ni všeč, da Je bilo veliko taki i naših ljudi, ki so vzlic temu, da se niso mogii udeležiti plesa, plačali vstopnino, hoteč s tem prispevati za oodporne zaklade NDO, oziroma narodnega delavstva, potem naj pi v bodoče ti ljudje, če ima|o res tako odločilno besedo pri našem narodnem delavstvu, oziroma v NDO, da smejo v njegovem, oziroma njenem imenu pljuvati na vse, k r se brezpogojno ne klanja njihovim vrt -glavostim, potem naj le ob podobnih pu-llkah poskrbe za primeren sklep, da NDO ne sprejema takih prispevkov. Potem na- V Trstu, dne 13. februarja 1913. „EDINOST" št. 44 Rtrfo UI. Jemu občinstvu vsaj ne bo treba za sv< |e simpatije napram narodnemu delavstvu In NDO prenašati očitanja, da „se sramuje delavstva". Je pač res malo Čudno, da ti 1,'udje na eni strani vedio tožijo, da se „Inteligenca" ne udeležuje teh in onih prireditev, da se ne meni za njihovo delo, na drugI strani p-dela|o vse mogoče, samo da bi prav isti „Inteligenco" odbili od sebe, očita|oč |ej vsi mogoče, pri čemer |im je popolnoma vseeno, ali govore resnico ali neresnico, samo da hu|ska|o delavstvo proti „Inteligenci", ki je tako nejeverna, da noče spoznavati v onih zabavljačih roesijev tržaškega narodna g^ delavstva Jn menda vsega tržaškega Slu-venstva. „V trpljenju, bedi in revščini se naha jajoče slovensko delavstvo je že sito vseh f.az, ono išče izhoda, reš'tve Iz tega obupnega življenja. In pri tem se bo oprijele onih idej, na podlagi katerih je edino mo gcče doseči osvoboditev zatiranega, od vsth strani teptanega in pretiranega slo^enskeg naroda. Kdor hoče slovenskemu proletarl;atu res koristiti, kdor hrepeni po niegovi sreči, ta se bo pridružil četi bojevnikov za pravico in svobodo (sedem j?h jel), kdor pa tega noče storiti, proti temu pa se bo slo venski proliterijat bojeval do skrajnosti, kei ga bo smatral za svojega največjega ca sprotnlka in škodljivca." Torej le nikakih f az več — te, ki smi jih tu citirali iz njihovega „odgovora", nt) bodo zadnje! Zato pa tudi mt pravimo po-polnoma brez fraz: g. Brandner in njegm adjutant Kocijančič, ko bodeta zopet v *a varni „Fabris" kovala dopise proti „E i nostl" in „inteligenci", naj pomnita, da pie več napeta struna poči 1 Osepnice v Trstu. V lazaretu pri S' jerne|u je zopet umilo 7 bosensk'h izseljen cev, med n|imi eden z^ kozami. Srda) Je tth izseljencev v Trstu 340 oseb, dne 14. t. m pa j h piide s parcikom „Euterpe" iz Soluna še 235. Da bi se ne razširile koze med trža škTm prebivalstvom, zanešene v Trst od došlecev iz okuženih turških pristanov, je mestni magistrat pozval ljudstvo, na| skrb« za svoje zdravje in se da ceoitl. Magistrat je odločil, da se začne s cep jenem danes v četrtek in se bo nadaljevalo potem vsak ponedeljek in četrtek od 12—1 u ulici Čuvana 18 I. Cepi se na mestnem fizikatu zastonj. 30. letnica Wagnerjeve smrti. Včeraj je preteklo ravno 30 let, odkar je v pJači Vendramin v B netKah umrl s^etovnoznani glasbeni reformator Rkard Wagner. Ta obletnica je velike važiosti zlasti radi tega, ker prenehajo sedaj avtorske pravice do njegovih del In postane aktualno posebno vprašanje vprizarjanja opere „Parsival" tudi izven Beireutha. Vinarski in kletarski tečaj na G mu. Kranjska kmetijska šola na Ormu prlrech 10. In 11. marca t. I. vinarski tečaj, od 12. do 14 marca t. i. pa kletarski tečaj. Spored tečaja bo sledeči: V ponedeljek, dne 10. marca popoludne od 2. do 4. ure: Cepljen.e trt. Siljenje trt v silnicah, gorkih lehčh in drugih prostorih. Ravnanje s cepljenkami v trtmci. Stditev novin vinogradov. Od 4. do 6. ure: R izkazovanje silnice in cepilnih strojev. Vaje v cepljenju. V torek, dne 11. marca dopoldne od 8. do 10. ure: Obrezo vanje z mladimi trtami v vinogradu. Pomladanska dela v vinogradu. Gnojenje trt, osobito z umetnimi gnojili. Popoludne od 2. do 5. ure. Praktične vaje v obrezovanju trt v Šolskem vlnrg'adu v Cerovcih. V sredo, dne 12. marca od 8. do 10 dopoludne : Rivnanje z vinom. Vpliv trgatve in kipenja na kakovost vina. Lastnosti in sestava vina. Od 10. do 12. ure: Preiskava vina. Popoldne od 2 do 4.: Ravnanje z zdravo in pokvarjeno zimsko posodo. Ovi njenje sodov. Puraba in vrednost žvepla v kletarstvu. Od 4. do 6. ure: Piaktično razkazovale v vinski in klpelnl kleti. V Četrtek, dne 13. merca od 8. do 10.: Pretakanje vina, č ščenje vina z raznimi čistili. Od 10 do 12.: Praktične demonstracije v vinski kleti. Popoldne od 2 do 4.: f.ltriranje vina. Od 4. do 6 : Praktične de monstracije v vinski kleti. V petek, dni 14 marca od 8. do 10. Napake vina. Oj 10. do 12.: Vaje v vmskl kleti. Popoldne od 2 do 4. ure: Bolezni vina. Ker {e udeležba, osobito pri kletarskem te Čaju omejena, je doljen pristop le tistim, ki |ih ravnateljstvo Izrečno sprejme. Priglasila (p< dopisnici) se sprejemajo do 28 februarja prt ravnateljstvu kmetjske šole na Grmu (poštr Kandija pri Novemmestu). Oddaljenim lr> revnim kranjskim vinogradnikom povrne ravnateljstvo potne stroSke do Novegamesta in tudi podpore 2 K na dan za prehrano Za to podporo treba v priglasllu izrecnr prositi. Opozarjamo cenjene gospe, da je v zavodu Sv. N Kolaja, Farneto 18, Jako spretna in piidna žimničarka, ki dela žimnlce zelo trpežno ln ćooro ter jako poceni. Prlooro čamo torej cenj. gospem, da gotovo pridejo, kedar potrebujejo tako delo. Železničarski ples priredi letos Zveza Jugoslovanskih Ž lezničarjev in vabi k njemu vabi pred vsemi vse član-tvo Ž veze v Trstu ter njegovi bližnji in daljnji okolici ter seveda tudi vae ostalo član-tvo širom naše domovine, kolikor mu pač dopuščajo udeležbo pri tej prireditvi njegove službene in gmotne razmere. Obenem se pa obrač* Zveza tudi na vse ostalo narodno občinstvo, da se udeleži tega plesa in tako pokaže svoje simpatije napram tistemu narodnemu želr zničarotvu, ki je vedno in vselej storilo svojo polno dolžnost, ko je bilo treba nastopiti za pravice in zahteve našega rodu in jezika, Ta prireditev bodi torej obenem znak, da umeva naše železničarstvo resnost položaja, v katerem se nahaja, in zato tud* znak njegove požrtvovalnosti za skupne želez-ničarske korist, obenem pa tudi sijajna manifestacija narodne misli, ki vodi vse naš^ ž- lezn čarstvo v vsem njegovem dejanju in nehaniu. Ples se bo vršil v soboto, dne 15. f ebr. v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, v zbirališču vsega tržaškega Slovanstva, in upamo, da se odzovejo temu vabilu ne le vsi člani naše Zveze, temveč tudi v najčastnej-ftem Številu ostalo slovansko prebivalstvo rribško in prijatelji naše Zveze in njenega članstva od blizu in daleč. Narodno železničarstvo! Tu imaš torej pr liko, da se porazveseliš in oddahneš po svojem težkem delu v krogu svojih stanovskih tovarišev in tistih, ki spoštujejo tvoje delo, obenem pa da tudi žrtvuješ po svojih močeh za tisti prepotrebni podporni sklad, iz kate rega boš lahko črpalo v času največje potrebe podporo, katere bi sicer tako hudo pogrešalo in brez katere bi bil gotovo silno '•grcžen tvtj obstoj. Kar žrtvuješ, žrtvuješ sebi in svojcem, zato pa: Na veselo svidenje na železničar skem plesu v soboto, dne 15. februarja, v Narodnem domu v Trstu! fržaška mala kronika. Trst, 11. februarja. Nčhvaležnost za gostoljubnost. Pred takimi štiraajstimi dne i Je bila neka Luigla Baciato gostoljubno sprejela policiji dobro &nano Mdrcelo Ferro in |o je vzela pod svoj) streho. Drugo jutro je pa že Ferro izginila in z njo |e šlo neka] obleke. Sedaj je policija hvaUžio Marcelo zaprla. Po2ar v dalavski gre nlcl. Sinoči o ool devetih se je pri Sv. Aidreju v neki grevnlcl za delavce vnela streha, ker je bila peč preveč razbeljena. O^njegasci so k j kmalu pogasili, da je zgorelo le malo strehe. S stanovanja sta ušla. Ana Lončarjeva, ki stanuje v B r.iera vecchia št. 18 je javila včeraj pri pol ciji, da sta njena podnajemnika Ivan in Ana Jedrejčič na tihem zapustila svojo sobico ter j±| s tem pone-verila 32 kron in J^j še na vrh uktadla 6 kron vredno uro. Zadušila sta se skoro. Zakon «ka Tassinarl, ki sta za vratarja v hiši št. 15 v ulici Cereria, sta si sinoči postavila v sobo žarečega oglja, da bi si |o ogrela. To ogrevno sredstvo pa se jima Je kaj slabo obneslo, ker so se kmalu pokazali ori obeh znaki zastrupljenja z oksidom. Sosede, ki so še ravno pravi čas prihiteli, so poklicali policijskega zdravnika, ki je zadu Sencema pomagal za prvo silo, nato pa jih odposlal v javno bolnišnico. Rop na cesti. Snoči ob 7 se je vra čala gospodična Marjeta Schwarz v svoje stanovanje v ulici Tigor št. 24 Kar naen krat pa skoči nekdo k njej iztrga iz rok torbico in zbeži, kar ga noge nesejo. Oro pana Schwarzova je seveda zavplla in na njen krik je postalo pozorno nekaj pasan tov, ki so prijeli roparja. Ime mu je Jakob Fiis, doma pa je iz Konjic na Štajerskem. V Trstu stanuje v ulici Belvedere št. 12 Torbico, ki je vsebovala 77 kron, 5 lir in srebrno ogledalce v vrednosti 20 kron, so vrnili oškodovanki. Še le 21 let stari tat le mislil, da se opraviči, če pove, da ima ljubico in otroka, vsled česar ne more živeti i svojo dne*nino v znesku 3 kron 60 vi narjev. Tatvine in goljufije. Na besedo pe *tunje Rose Schaila, ki stanuje v ulici Nuovi 5t. 37, so zaprli 19letnn Katarino Luegerjevo od sv. Osvvalda na Gorrjem Avstrijskem, ker jej je ukradla na 7 kron cenjeno bluzo. — Na krovu ladje »Laure" družbe Av-stro-Airerikane so zaprli včeraj mizarja En- Julij Maggi, društvo z o. z. Pod to tvrdfco se Je ustanovilo sredi |anuarja tega novo društvo z o. z. v Bregencu in n?* Dunaju z osnovnim kapitalom K 2 000 000 <1 le vplačan v polni meri; to društvo bode nadalje vodilo tovarniška in trgovinska pod etja v isti smeri kot prejšnja tvrdka julij Maggi 6l Co., Bregenz in Dunaj. I-JEVE kocke (gotova goveja juha) po %3 vin. so najboljše! t Potrtim srcem naznanjata podpisani vsem Borodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih iskreno ljubljena, predobra mati, gospa jedert pretner roj. Vodnik sinoči ob 7V« po kratki in mučni bolezni, previđena s tolažili sy. ▼ere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb zemskih ostankov predrage pokojnice se bo vršil v petek, dne 14. februarja ob 3 Vt popoludne iz hiše žalosti ulica Fontana st. 10. TRST, dne 13. februarja 1913. tolujoil rodbini Pretner, Sondn. i I ■ 0V0 POGREBNO PODJETJE. TRST Cono 49 (Trf Goldonl) Kaj je ,Sabinalin'? I I odlikovan z zlatimi kolajnami ▼ Neapeljn, Pariza in Newyorku Sabinelin je najboljše do sedaj p< znano zdravilo proti bel«ma toka, na«m?tao«tl uriniranja, lmpotenol. krvnicu nerodnostim Is lzoat&nja menstraaolja in je edino sredstvo, ki tako] in brez bolečin dosega najbo'jšp uspehe; popolnoma neškodljivo. Sabinalin se dobiva v vseh večjih lekarnah, ako ne. se je obrniti direktno na Slavni zastop kem. farm. Izdelkov, Trst, ulica Pondares 6|ll. kamor je tndi nasloviti vsa pisma, na katera se z povratno pošto in diskretno odgovarja. Cena v steklenicah po 6 in 10 kron ; v obliki tablet po 4 E. 0H1STV0 S0UDN0: in : ELEGANTNO ■V M ZMERNIH CINAH H RAFAELE ITAUA mm T - VIA MALCANTON - TW1 Izredna prilika! Ker Mu konča ziuka sezona prodajo se z tolikim popustom : Moške obleke: dolge in kratke suknje v dobroznani prodajalni izgotovljenih oblek Citta di Trieste al. Gioauč Cardoecl St. 40 (bivša ul. Torrente) Pristno brnsko sukno 1 cdrezek 10 kron 1 odrezek 15 kron 1 odrezek 17 kron 1 odrezek 20 kron pomladna ln poletna sezona 1913. Odrezek 3*10 m dolfl ' 1 cdrezek 7 kron za kompl. moško obl. (suknja, telovnik, hlače) + + + samo + + + Odrezek za črno salonsko obleko 20 K kakor tud blago za površnike, tuiirtovske lodne, svil. kamgarne, blago za dsm»ke obleke itd. pošilja po to\arni5Kih i eanh kot reel ia in solidra, na -b Ije znana tovari i&ka zaloga eutna Slegel - Imhof - Brno (M ravsto) Vzorci gratls ln franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, če narofuiejo sukna naravnost pri tvrdki Slegel - Imhof na to«.arai&ken> mesto so znatne. Stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naročil v p- po'noma svežem blago, p Oglase, poslana, osmrtnice in vsakršna razglasna ali reklamna naznanila je pošiljati le „Inseratnemu oddelku Ed nosti* Alojzij Povh slovenski urar in zlatar v TRSTU ulica del Rivo št. 26 (na trgu pri 8v. Jakobu) J{ans Schmidt zobotehnlk TELEFON TRST št. 1085. al. delta Zonta št. 7. L 7«05 ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Jrst, ulica San franccsco 9'^ssisi Z. Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmetl. J a m 61 79 ptpeln* del« la m «• beli keokerenoe. Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične ln ko2ne bolezni — T¥a svoj — AMBULATORIJ ▼ Trstu, v ulici San nad (Jadransko Sprejema od 12. do 1. ATORIJ an Nicol6 Stev. 9 sko banko). I in od 51/, do 6'/a pop. UME ? NI ZOBJE Plombiranje zobov, izdiranje zobov brez Z vsake bolečine 1 Jr. J. Ćermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik TRST - ulica delta Ctx&erma št. I3f II. r adst. Nova slovenska ziamka križcem. trgovina izgotovljenih oblek ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domaČega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkarenene. Stran IV! „EDINOST" št. 44. V Trstu, dne 13. februarja 191 J. rfca Trevisinlja, 30 tet starega Tržačana, ki stanuje v ulici Sorgente št. 7. Ukral je namreč kleparju Francu Kanobelu, ki je tudi za poslen na „Lauri", par naramnic vrednih 46 kron, katere Je pa takoj zastavil za 7 kron. Ko so ga prijeli je imel zastavni listek še pri sebi. — Na krovu Iste ladje so zaprli tudi 32 letnega pomorščaka Jožefa Cenenomo iz Torre del Greco blizu Napolja. Ta je ukradel 20 kg. kave, ki so jo našli skrito za kupom drv. — Pri knjižničarju Giacomu Tedeschi je bil za iztirjevalca 50 tet stari renjikolo Federico Ddlacorte, ki stanuje v ulici Pacfilo Castaldi št. 4. Dellscorta je moral deliti Knjige med stranke in zato prejemati denar. Od polovice novembra 1911 do avgusta 1912 pa je Tedeschi ju poneveril čez 1000 kron. Tedeschi pa Je bil tako blag in dober, da mu je kazen odpustil in se Je zadovoljil tem, da bi mu nezvesti služabnik vračal storjeno škodo mesečno. Pač pa ga je odpustil. Ko mu pa sedaj defravdant še nI ničesar vrnil, je uvidel Tedeschi, da ga ima Dellacorte samo za norca in ga je naznanil oblasti. Loterijske številke, izžrebane dne 12. februarja: Trst 55 84 87 7 37 Slovensko gledaliSče. Danes zvečer se zadnjič ponovi v nedeljo vprizorjeni umetniški spored. Večer prične s slavno koračnico Iz Vegnerjeve opere „Tannhauser". Ker je ravno danes 30 let kar je nesmrtni velikan zatisnil svoje oči v benečanskem „palazzo Wandramin", zadobiva ta točka tudi skromno čaščenje velikega mojstra. Sledi grand-guignolska-sllka Igra »PRI TELEFONU", komad senzacionalnega efekta. Potem bo orkester proizvajal ouverturo Rossinijeve opere .Viljem Teli*; Ta biser svetovne glasbene literature je zadnjič orkester pod spretnim vodstvom kapelnika g. Poiiča izvedel tako bravurozno, da bi p o-vsod drugiele ta uspeh že konciliral občinstvo s kakimi pomanjkljivosti premijere ostalih komadov. Slednjič se ponovi enodejanska Parmova opera „KSENIJA", ki se zlasti odlikuje po res krasnem inter-mezzu. Ker se ta večer zadnjič ponovi, upamo, da bo občinstvo honoriralo pošteni trud gledališkega vodstva. Predstava velja za abonente B. V nedeljo zvečer bo premijera izborne francoske komedje »NAŠ DOBRI SODNIK" Popoldne se ponovi opereta „ČEDNOSTNA SUZANA", Društvene vesti. Trgovsko izobraževalno društvo ima nocoj, v Četrtek navadno odborovo sejo. CM podružnica v Kolon]!. Radi bližajočega se občnega zbora se vabijo vsi Člani moškega kakor tudi ženskega odbora na posvetovalni sestanek, ki se bo vršil v nedtljo, dne 16. t. m., ob 3 popoldne v društvenih prostorih v Koloni! (Konsumno društvo Monttfiascone št. 137.) Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov. Ustanovni občni zbor primorske krajevne skupine se bo vršil v petek, dne 14. t. m. (namesto v soboto, 15. t. m., kakor je bilo javljeno v „Vijesniku"). in sicer ob 8 30 zvečer, v zgornjih prostnrlh restavracije .Balkan" v Trstu. Primorski in zlasti tržaški člani so na-prošeni, naj se tega zborvanja polnoštevilno in točno udeleže. Osrednji odbor. Pevsko dcuštvo „Danica" na Konto-velju priredi v nedeljo, dne 16. t. m. ob 4 popoldne svoj redni občni zbor v prostorih »Gospodarskega društva". Z običajnim dnevnim redom. Društvo se zahvaljuje vsem onim, ki so delovali pri veselici, ki se je vršila v prid ijudski Javni knjižnici. V prvi vrsti bedi iz rečena zahvala pevovodji, g. Drag. Starcu, za njegovo požrtvovalno in brezplačno delo. Nadalje stotera hvala posameznim gg. rodoljubom za darove v korist javni ljudski knjižnici. Preplačali vstopnino oziroma darovali pa so sledeči gg. po kron: R. Luxa 10, podporočnik Rcdulovič 2, Fr. Martelanc, voditelj 2. M. Uktrar 1, Dav. Furlan, učitelj 50 v, Spanger, učitelj 60 v. Pri društvenem plesnem venčku, ki se je vršil na pustni torek, so darovali sledeči za ljudsko Javno knjižnico: gospa A. Košuta 5 K, gg. Iv. Čuk 1 K, R. Luxa 3 K, L Luxa 2 K, Fr. Cibic, učitelj 1 K, M. Ukmar 50 v, K. Cibic, učitelj 1 K. Mat. del. organizacija«, Tesarji I Vabljeni ste na važen sestanek, ki ga sklicuje tesarska skupina NDO za soboto ob 7 zvečer v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška št. 2. Skupina parketnih stavcev NDO. sklicuje za danes ob 7 zvečer javen shed v društveni dvorani, v ulici Sv. Frančiška št. 2. Ker se bo na tem shodu protestiralo proti kršitvi obrtnih zakonov, se nadejamo, da bo shod številno obiskan. Lesni težaki so vabljeni na shod, ki se bo vršil danes, v četrtek ob 6 svečer v prostorih NDO pri Sv. Jakobu. Dnevni red : „Lesni težaki in organizacija. Vesti iz GoriSke. Kratka opozicija v goriškem mestnem svetu. — Med zabavno ponedeljkovo sejo je naš slavni mestni svet zopet javno pokazal, koliko mu je mar! za finančno stanje mesta. Na Verdijevem tekallšču, vis a vis „Trgovskemu domu", je dal sezidati naš slavni „komun", na stroške Italijanov in Slovencev prostore za dve vel ki trgovini, kakor da bi ne vedeli, da se goriški trgovec beji vsakega konkurenta, ker radi znanih denarnih kriz zelo trgovina peša. Župan je v predlogu glele stalne na|emnine teh dveh prostorov Izjavil tudi fiksno ceno stanarine in |e objenem izjavil, naj se prošnje za najem teh prostorov izročiije ekse-kutivi. Vsakomur je |asno da je ost tega predloga naperjena proti blŽnjim slovenskim trgovcem, ker tako dobi prostore le pristaš kamore. Dr. Pavia, Žid po duši in telesu, kateri vedno ekonomično misli, se je oglasil k besedi in je, nevede, kaj mislijo njegovi kolegi s tem predlogom, zahteval, naj se odda lokale ponudnikom, ki hi ponudili naj večjo svoto za stanarino. Čim je izjavil svojo misel, ga je že sosed potegnil za fak in g. zdravnik si |e moral zamašiti usta, ker sedaj se (e zavedal dolžnosti do — domo vine. Ko je bilo na koncu treba glasovati za županov predlog, je ubogi dr. moral, hočeš nečeš, prikimati. Ustrelil se je v Gorici vo|ak planinec Franc Ahnič iz Kočevja doma. Bil |e kiepto-man In radi tega že večkrat kaznovan. Sedaj ga je čakala nova kazen, pa si je rajše pognal krogljo v prsi. ■■■■ !|E ■■■■ HALI OGLASI [s-S HHII MALI OOLAS1 M računajo po 4 ctot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več.Najmanja pristojbina znaia 40 sto t. Plača se takoj Inser. oddelkn. 4M> Ifnhiniclrn poaodje, popolno, iz aluminija, ta l\UIIIIIJoKU K 35'—, železnina, se prod*ja ul. Oaserma 14. Umberto Oteca. 2313 Ificln volio I a 40 kg Skaf po K 4 80; 100 molil Zvljv «• kg K 10—. Eumarce in vsakovrstno zelenjad poSiijam po povzatju. ANTON UNEK, Znojm. 23 Pntnill ^ obiskuje trgovce na deželi, se iSče rU lili K, proti dobri proviziji za jediho in namizno olje. —■ Ponudbe na F. P., Trst, kavama Commerci).______—® lilnri nncnnrl J® nekoliko veSfi trgov ITI I ali lJUSpUU, ekega računstva in italijanskega jezika iBče službe v fr-»tu. Naslov pove Inse-ratni oddelek „Edinosti" pod 5tev. 319. 319 Komi star 24 let, išče službe v mestu aii oko-> lici. Naslov J. PlestiČar, Sv (Sobota, Trst 320 D m H O Be Bakarna z mnogimi drugimi rečmi IliiUd po nizki ceni. Urica Caprin 5. 325 Plcolno mize iz orebovine in brastoviue z riSdlllU avtomatičnim zaklepom prodaja po konkurenčnih cenah A. Jug, ulica iS. Lucia 5. 327 IXAp Be prazna soba pri slovenski družini za staro Ibtv gospo. Ponudbe pod „Stara gospa" na insp-ratni oddelek Edinosti4-. 330 CtQnmiQlll4 z 1 eno sobo in kuhinjo z vodo OlallUVallJa se oddajo 24. februarja v hi$i 6t. 8, ulica Amengo Vtspucci (Sv. Jakob). 331 Clll^ho iof^O dobro upeljan slovenskega, nem-OIUZUC IbuB škega in laškega jezika zmožen potnik. Naslov pri inseratnem oddelcu „Edinost " pod St. 333._ 333 Ifnrficnnnrlont za nem5ki> slovenski, itali-l\U OJJUIIU C VII janski jezik, dektilograf, nem-6ti stenograf, se ponuja za popoldan Ponudbe: „V K. 12.- „Edinost". 336 Trgovina razne PERUTNINE v bogati izberi. trst, nI. Canpanile št. 15. • Tel 759. Purani, goske, race, plš&anol. štajerski In domači, pouhard. — DIVJAČINE: zajoi. srne. Jerebice, skalne jerebice (kotorni), fazani. Čajno maslo In Jajca. Vse po ceni, da se ni bati nikake konkurence. OOCOOOOOCOOOOCO O O O C O C o oooooooooooooooooooooo oooooooocooooocooooooo © o o cooocooooocoooooooooco O "SOOOOCCOOCCOOCCOOOOCO Ot-COCOOOOOOOOOOCOOCOSO PRIPOROČLJIUE TURDKE Autoriziran elektrotehniški mehanik fe TKivi Trst' u11ca dell) Poste št-9* w -■m^vM. m ^F MJw€m MM---Telefon štev. 362/VIII.--- PREVZEMAJO SE INSTALACIJE električnih luci, motorjev, električnih zvoncev, tele/onov in strelovodov. Bogata zaloga STetlljk ln mrežic najboljših znamk. Oskrbovanje električne razsvetljave In zvoncev, dvigal, telefonov. - Poseben oddelek za popravila v precizljs' - teran, «orka in mrzla jedil« od vsakem čara. v a razpolago več sob za prenoCIMe po ofzkih cenah. - Piiporoča za obilen obiak. Prodajalnica ur in dragocenosti O. Kncher (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst Corso it 36. Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. ..DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE., Radi nanovo ustanovljene trgovine v me^tu, sem primoran oddati takoj == srednje veliko trgovino z mešanim blagom žganjetočem i. i. d. za dobo 5 do io let v najem. Trcrovina je v lepem indu*trjskem kraju na Kranjskem, obstoji io let ter se napravi letnega prometa okoli 40.000 kron. Najemnina zelo nizka, potreben kapital 5000 kron. Ceni. ponudbe pod „Zatiguraro mesto ŠtflV. 309" na inseratni oddelek „Edinosti14. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobrozaano trgovino jestvin Antonija Mikelič v Trstu, ul. Rojan št. 8 FRAN SLUGA. HiaEIEaiiiiiiBHEiEaHHBBii nn a jgjj Ljudska urarna [f BOGOMIL PINO Trst, ulica Vlncenzo Bellini St. 13 || (iusre:i eerkre it. lit n lOTegi) M Bogat izbor ur, verižic, orratnlh verižic, uhanov, pr- ^ stauoT, zapestnic Itd. Konkurenčne cene. iBBsaBmifiBBEaafiai Slovenska šivilja se priporoča cenj. občinstvu. Ljuboslava Baučer Trst, ul. Istituto št 13, Trst --pritličje.-- Boik Trst ul. Belvedere 3, Tel. 342 R.VIII Tržoulnc deiiKates, kolonialnega blaga in jestvfn vseh Vrst. Blago vedno sveže in prve vrste. Razpošilja so tudi oo pošti In do-stavlja na dom — d Back & Fehl splošni nnlformsk! zavod Trst, Acquedotto 12 Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri Zobotehnični ambulatorlj Univ. zdravu xa Dr. Makso Barry Ermanno Schultzo, 1. tehnik. Trst, ulica Caserma štev. 17, II. nadstr. Posebni zavod za umetne zobe brez uatne ološče. Plombiranje z zlatom, Dlatinom in jorcelanom Vsa dela brez bolečin. Ziav-lanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popol. " Celeste Furlani " Trst, ulica Belvedere štev. 57 priporeča cenj. občinstvu Bvojo trgovino jestvin in lcolonijalnega blaga. Blago je vedno sveže in cena jako zmerne. Postrež a tudi na dom Zdravilno pivo dvojnega kvasa S. ŠTEFAN Val zdravniki ga prlporo6aJo. Odlikovano na : 7 razstavah.: Odlikovano na : 7 razstavah.: ■ I Glavna zaloga v Trstu, via Vatdlrlvo St. 32. — Telefon &t. 220I.