RIBNICA - Nocoj ob 19. uri bodo v Petkovi galeriji priredili samostojno razstavo Miloša Vastiča iz Trbovelj. Odprta bo do 25. maja. NOVO MESJO —V prostorih gami hotela na Otočcu bo jutri ob 10. uri 12. redni občni zbor društva knjigovodij Novo mesto. Dr. Dane Melavec bo govoril o vlogi računovodstva v sodobnem informacijskem sistemu. Na dnevnem redu pa so še organizacijske zadeve. SEVNICA - Jutri se bo pričel dvodnevni seminar za sindikalne aktiviste. Med drugimi bodo vodih razgovore sekretar republiške Zveze sindikatov Slavko Grčar, sekretar sveta za obveščanje in propagando Dušan Rebolj, direktor raziskovalnega centra za samoupravljanje Mitja Švab in član republiške konference SZDL Lenard Šetinc. -MIRNA PEC - Na tukajšnji osnovni šoli se bodo jutri sešli aktivisti mimopeške doline in obnovili medvojno organiziranost. -TREBNJE - Včeraj popoldne je bila letna skupščina kluba zdravljenih alkoholikov. KRŠKO - V torek je bil tukaj posvet o ustanovitvi medobčinskega sveta ZZB NOV Posavje. Svet bo štel po.5 članov iz vsake občine, ustanovna seja pa bo 6. junija. KOČEVJE - Na ponedeljkovi svečanosti ob 30-letnici organov za notranje zadeve so prejeli odlikovanja miličniki: Jože Dekleva , Rajko Dolinar in Stane Pod> kor itn ik. BREŽICE - V ponedeljek je na občinskem tekmovanju mladih članov RK zmagala ekipa II. osnovne šole „Bratov Ribarjev". Druga je bila ekipa iz Artič, tretja pa ekipa I. osnovne šole v Brežicah. KRŠKO - V torek sc je v Krškem prvič sešla komisija za informativno in propagandno dejavnost. Pri medobčinskem svetu _ZK Posavje so izvolili za predsednika Zivka Sebka iz Krškega, za namestnika pa Vlada Podgorška iz Brežic. Babič v polfinalu t t t O Na četrtfinalni dirki za sve- • tovno prvenstvo v speedwayu -bila je v Gornji Radgoni - je Q Krčan Evald Babič ponovno do- • kazal, da je eden najboljših voznikov spcedwaya v Jugoslaviji. A Med osemnajstimi tekmovalci iz ^ osmih evropskih držav, ki so vo-Wzili na- specialnih 500-kubičnih motorjih, je mladi Evald z od-J ličnimi vožnjami na 1000 me-$3 trov dolgi peščeni stezi zasedel £ solidno peto mesto s 13 osvoje-J n\mi točkami. Njegov reprezen-^ tančni tovariš Kocuvan je z dva-^ najstimi točkami zasedel sedmo ^ mesto in s$ prav tako uvrstil v A polfinalno tekmo. S tem uspehom sta oba naša ^ voznika dosegla največji uspeh • Jugoslovanskega speedwaya doslej. Prisrčen sprejem v Zagrebu Slovenijo šo zastopali pionirji iz Dobove Zvezna štafeta, ki nosi pozdrave naših delovnih ljudi predsedniku Titu, je šla tudi skozi Dolenjsko. Povsod so jo nadvse slovesno sprejeli. V Trebnjem so jo prevzeli pioniiji osnovne šole in jo združili s štafetnimi pozdravi delovnih kolektivov trebanjske občine. Na sliki: pionir Andrej Kotar bere pozdravno pismo Titu za njegov 82. rojstni dan. (Foto: S. Mikulan) V petek zvečer so se navdušeni vrnili iz Zagreba pioniiji osnovne šole Dobova, ki so na srečanju bratstva in enotnosti, ki ga vsako leto organizira zagrebška osnovna šola „Ivan Goran Kovačič“, zastopali Slovenijo. Letos je trajala prireditev od 6. do 10. maja. Goste iz vse Jugoslavije so sprejeli v Zagrebu mestni in republiški predstavniki. Pionirji so si v družbi svojih spremljevalcev in gostiteljev ogledali zanimivosti hrvaškega glavnega mesta, muzeje in novo koncertno dvorano „Vatroslav Lisin-ski“. Udeležili so se tudi sprejema Titove štafete. Naslednji dan so gostje skupaj z učenci osnovne šole gostiteljice obiskali rojstni kraj pesnika Ivana Gorana Kovačiča v Gorskem kotaru. Tam so gostje priredili kulturni program. Dobovčani so nastopili z recitacijo Kovačičeve pesnitve „Jama“. Učenci in učitelji so si med srečanjem ogledah Hrvatsko Zagoije in spomenik kmečkim uporom v Stu-bici. Med bivanjem v Zagrebu sojih gostitelji povabili v opero, ogledali so si predstavo „Ero z onega sveta‘\ Mladi Dobovčani so sklenili, da bodo povabili pionirje osnovne šole „Ivan Goran Kovačič" na srečanju oziroma na pionirski miting, ki ga pripravlja Zveza prijateljev mladine na Bohorju. J. T. Dolenjska: po kongresu ni mirovanja Medobčinski svet ZK v Novem mestu obravnaval pokongresno dejavnost komunistov Delovna vnema, stopnjevana v predkongresnem obdobju, je za dolenjske komuniste značilna tudi po Vil. kongresu ZKS. Tako lahko na kratko strnemo ugotovitev medobčinskega sveta ZK v Novem mestu, ki se je sestal 8. maja. Slišali smo, da je bilo v mesecu dni pp kongresu v vseh štirih občinah veliko narejenega. Med drugim so v metliški občini o novih nalogah sklepali na širšem političnem aktivu, razprave pa so se udeležili tudi sekretarji osnovnih organizacij. Pravkar uresničujejo sklep o ustanavljanju političnih aktivov v krajevnih skupnostih, v osnovnih organizacijah pa se končujejo sestanki, na ka-' terih govorijo delegati o VII. kongresu. Zanimanje za ZK se je povečalo, v organizacijo so sprejeli 30 novih članov. DBH V črnomaljski občini prenašajo delegati stališča VII. kongresa na sestankih osnovnih organizacij in rezervnih starešin Med končana dela štejejo ustanovitev odborov za SLO v krajevnih skupnostih, seminar za odbore delavskega nadzora, ocenili so volitve, poslovne uspehe, obliko-, vali aktiv komunistov v telesno- TRETJE MESTO ZA ČEFARINA V nedeljo, 12. maja, je bilo v Kranju 12. republiško srednješolsko tekmovanje v fiziki, ki gaje pripravilo Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Med 200 srednješolci iz vse Slovenije je med dijaki drugih razredov zasedel zelo dobro tretje mesto novomeški gimnazijec Tomaž Cefarin. kulturni skupnosti in podobno. O ustvarjalnem vzdušju ki se po kongresu slovenskih komunistov še stopnjuje,*' sta poročala tudi sekretarja občinskih komitejev iz Trebnjega in Novega mesta. Medobčinski svet je o minulih volitvah menil, da so dobro uspele. Tu in tam se je zatikalo pri udeležbi, zlasti v prometnih in gradbenih organizacijah ter v nekaterih krajevnih skupnostih. Ttem sredinam bodo posvarili posebno politično pozornost. Ugotavljali so, da so že prve seje občinskih skupščin pokazale veliko resnost delegatov in novih vodstev. PRILOGA V današnji številki P smo začeli - potem ko se je izteklo nadaljevanje o usmrtitvi ruske carske družine v Jekaterinburgu -objavljati dvoje zanimivih nadaljevank. V prvi bo v seriji feljtonov spregovoril dr. Rene Fabian o znamenitih ljudeh na poštnih znamkah. Zapis je toliko bolj zanimiv, ker govori o manj znanih stvareh znamenitih mož in ne o tistih, s katerimi so se zapisali v zgodovino. V drugi pa bo govoril novomeški rojak, prvi jugoslovanski olimpijski zmagovalec, Leon Štukelj. Prav zdaj pripravlja zgodovino svojih nastopov, za P pa bo v vrsti nadaljevanj objavil zapis o svojem potovanju na Finsko po pariški olimpijski zmagi, svojem prvemu velikemu uspehu. Kot je že v navadi, lahko v današnji P preberete še novosti s filmskega, knjižnega, diskografskega in koncertnega trga, nasvete za dom in družino, dvoje zanimivosti na drugi strani P - o letalih, ki bodo še padala, in o obletnici slovenskega RK, ki je bil ustanovljen v Gradcu, na tretji strani P pa govori reportaža pod naslovom „Siv dan je prišel, razšli smo se vprek in v šit“ o izseljevanju in vračanju izseljencev iz Vinice in okolice. NOVOMESTO JE VAŠA BANKA PETINDVAJSET ODLIKOVANIH Za tridesetletnico varnostne službe je predsednik republie odlikoval najzaslužnejše delavce UJV z odličji. Na novomeškem območju je bilo odlikovanih 25 delavcev, od-tega eden z redom zaslug za narod s srebrnimf žarki, trije z redom republike z bronastim vencem, eden z redom zaslug za narod s srebrnim vencem in 20 delavcev UJV z redom dela s srebrnim vencem. Razen tega so štirje dobili spominske plakete za 30-letno delo v organih za notranje zadeve, dva pa uri za dvajsetletno delo. Čestitamo! Po pozdravu predsednika ObS Črnomelj inž. Martina Janžekoviča in govoru republiškega sekietaija za notranje zadeve Maijana Orožna je bilo na Stražnjem vrhu prijetno srečanje nekdanjega vodstva OZNE in današnjega vodstva organov za notranje zadeve Slovenije. Na sliki: Ivan Maček — Matija se pozdravlja z nekdanjo sodelavko Marijo Gradišar. (Foto: Vesel) Vračanje k razredni osnovi in vsebini S slovesnosti na Stražnjem vrhu pri Črnomlju, kjer je bil od ustanovitve maja 1944 do konca vojne sedež oddelka za zaščito naroda - Med udeleženci tudi Ivan Maček, prvi načelnik OZNE za Slovenijo KaM*0*0’ *** maja, so v prosvetnem domu v Brežicah podelili - ■*uh°ve bralne značke učencem osnovne šole bratov Ribaijev. Za bas^ i zapel nekaj opernih arij prvak ljubljanske opere, Lajto Korošec. Recitiral je tudi Kettejevo pesem „Pijanec44, ak ° Pa J® čestital vsem učencem, ki so tekmovali za bralne zna* ICe* (Foto: J. Teeppey) „Obstoj te baze, Točke 24, je omogočil, da se je OZNA po vsej Sloveniji do osvoboditve temeljito pripravila na naloge, ki jih je dobila v trenutku osvoboditve in jih imela takoj po njej.*1 Tako je v svojem govoru ocenil pomen ustanovitve organov za no- ŠOLARJI ZA LAČNE V Šolali v ribniški občini poteka akcija zbiranja denarnih prispevkov za pomoč lačnim otrokom v Afriki, kjer pustoši suša. Akcijo so prvi zaključili" na osnovni šoli v Loškem potoku, kjer so zbrali šolarji 3.270 din. tranje zadeve na Stražnjem vrhu pri Črnomlju 9. maja Marjan Orožen, republiški sekretar za notranje zadeve. Tam je bil pred 30.leti začetek razvoja državne varnosti. Ko je govoril o pomenu službe v sedanjem času in njeno vračanje k razrednim izvorom in vsebini, je dejal: „Tudi danes moramo biti pripravljeni in organizirani tako, da bomo v sodelovanju z drugimi dejavnostmi varnostnega sistema izključevali vsakršno presenečenje in vsako možnost postavljanja kakršnihkoli ovir, organizirano ali posamezno sovja-š(vo, razdiralno ali protirevolucionarno delovanje." Ob tej priložnosti je republiški sekretar podelil statue in zlate značke dosedanjim republiškim sekretarjem za notranje zadeve. Po slovesnosti so domačini s Stražnjega vrha pogostili udeležence, v imenu krajevne skup- TABORNIŠKO PRIZNANJE „MLADIM KURIRJEM" Po zaključku pohoda „Po poteh okupirane Ljubljane" je Zdravko Krvina, predsednik Zveze tabornikov Slovenije, podelil letošnja najvišja priznanja ZTS. Osem odredov je prejelo partizanski trak za delo in dotežene uspehe v 1973, medtem ko je med 8 odredi, ki so dobili posebne pohvale, tudi odred Mladih kurirjev - tabornikov osnovne šole Uršlin v Novem mestu. nosti pa jih je pozdravil Marjan Vrščaj. Po izboljšanju vremena v nedeljo in ponedeljek je od torka na siedo zajela naše kraje nevihtna fronta, ki je I na Štajerskem povzročila prvo škodo, ker je padala toča. V drugi polovici tedna se' nam obeta deloma sončno vreme, proti koncu tedna pa bo tudi topleje. tedenski mozaik Kissinger, za nekatere šarmantni šef ameriške diplomacije, nikakor ne more uiti pozornosti predstavnikov sedme sile. Medtem ko je prej slovel ob svojih podvigih na diplomatskem polju tudi zaradi znanstev s številnimi lepimi dekleti, ga sedaj oblegajo tudi zaradi njegove - soproge. Bolje rečeno: oblegajo njegovo soprogo. Ime ji je Nancy in je, če je to pomembno, za pol glave višja od svojega soproga. Med sedanjo cik-cak turnejo po Bližnjem vzhodu, med katero skuša Kissinger povezati niti sovraštva in nezaupanja med obema stranema, ima Nancy več časa za zabavo in ogledovanje vsega zanimivega. Poročajo, da ji vsi posvečajo-veliko pozornost -egiptovski predsednik Sadat jo je imenoval soprogo „mojega dragega prijatelja Henryja“, Golda Meir pa ji je dala darila... vedno v središču pozornosti. Če pa smo že pri ameriškem zunanjem ministru, omenima še vsaj bežno tudi njegovega šefa, namreč ameriškega predsednika Richarda Nixona. Mož ima sedaj že resnično velike težave zaradi afere Watergate (o čemer smo na tem mestu obširno poročali sproti že ves čas) in mu grozi nevarnost, da se bo moral posloviti. Sedaj so namreč začeli razpravljati o njegovem odstopu v senatu. Zanimivo pa je, da sovjetski tisk o tem ničesar ne poroča in da sovjetski državljani o vseh teh težavah skoraj nič ne vedo... zavezništvo med prijatelji tudi v hudih časih... Medtem pa v Zvezni republiki Nemčiji še vedno razpravljajo, kaj vse je vedel (ali ni vedel J tajni agent vzhodnonemške obveščevalne službe, zaradi katerega (pravilneje: tudi zaradi katerega) je moral odstopiti zvezni kancler Willy Brandt. Nekateri trdijo, da je posredoval svojim šefom zares vse, kar se je v vrhu političnega vodstva Zvezne republike Nemčije dogajalo, drugi pa spet zatrjujejo, da je vedel le za obrobne stvari. In še nekaj: govorice, da je vohun kanclerja Brdndta izsiljeval, se prav tako še niso polegle, pa čeprav si niso edini, glede čega bi lahko Brandta izsiljeval!? Zaradi pijače, kakšne ženske, državnih skrivnosti ali česa drugega? Stvar pogrevajo predvsem v desničarskih krogih, ki so zadnje čase uprizarjali na Brandta neverjetno hajko in gonjo... govorice tja v dan. .. Samoupravna sodišča Nova pridobitev: sodišča združenega dela Kot je znano, nove ustavne odredbe predvidevajo posebna sodišča združenega dela, ki bodo svojstvena oblika samoupravnega sodstva. Po ustavnih zamislih naj bi reševala spore iz samoupravnih razmerij znotraj organizacij združenega dela, med temi organizacijami in spore teh organizacij z drugimi samoupravnimi skupnostmi. Nova ustava daje samoupravnemu sodstvu tak pomen, da je določila, da bo treba z zveznim zakonom urediti načela o organizaciji in delovanju sodišč združenega dela ter pravila o postopku. Zdaj je predlog Zakona o sodiščih združenega dela že dostavljen zvezni skupščini. Prav je, da z zadevo pohitimo. To je toliko nujnejše, ker dinamični razvoj samoupravljanje zožuje veljavo državnih predpisov, krepi pa samoupravno urejanje zadev s samoupravnimi akti, ki jih sprejemajo delavci sami. Seveda bodo morali na sodiščih združenega dela reševati tudi spore, ki bodo nastali v zvezi z vse bolj pogosto obliko samo- TELEGRAMI WASHINGTON - Zadnje ugotavljanje javnega mnenja v ZDA je pokazalo, da se več kot 53 odstotkov Američanov zavzema za to, da bi proti predsedniku Nixonu uvedli postopek za ustavno odstavitev. Temu nasprotuje 33 odstotkov Američanov, medtem ko 14 odstotkov Američanov ta problem sploh ne zanima. PARIZ - V Parizu so dokončno prekinili konferenco o mirovnem sporazumu v Južnem Vietnamu, ker je delegacija začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama sklenila, da se bo umaknila. V resnici je konferenca prekinila delo že 16. aprila, ko se je delegacija saigonskega režima prenehala udeleževati sej v znak protesta zaradi domnevanih vojaških akcij enot začasne vlade. V 13 mesecih konferenca pravzaprav ni storila ničesar prav zaradi diverzij delegacij saigonskega režima. NEW DELHI - Indijska politična javnost pripisuje velik pomen začetku uradnih razgovorov predsednice indijske vlade Indire G and hi z Mudžiburjem Rahmanom, ki je dopotoval na petdnevni obisk v Indijo. Obenem skrbno spremljajo tudi obisk predsednika pakistanske vlade Alija Bhuta v Pekingu in ocenjujejo, da bo šele analiza rezultatov obeh razgovorov omogočila realno oceno možnosti za naglo normalizacijo odnosov na podcelini. NIKOZIJA - Ciprski tisk opozarja predsednika Makaria in vlado, naj z nujnimi ukrepi preprečita subverzivno dejavnost na otoku in onemogočita, kot odkrito poudarjata, zaroto, katere cilj in strmoglaviti Makaria in uvesti pro-grški režim. Vznemirjenje je izbruhnilo predvsem po nedavnem vlomu v skladišče narodne garde v Pafosu, kjer so ukradli veliko orožja. DUNAJ - Avstrijski zunanji minister in kandidat vladajoče socialistične stranke za predsednika Avstrije Rudolf Kirchschlaeger se je zavzel za dobre in prijateljske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. upravnega uveljavljanja raznih odločitev — s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. V bistvo bodo samoupravna sodišča organizirana po dveh načelih: po teritorialnem in po načelu svobodnega organiziranja za določena področja združenega dela (na primer za kmetijstvo, za elektrogospodarstvo in lahko tudi za odnose med TOZD in samoupravnimi skupnostmi), če se bodo zainteresirani za to sporazumeli. V bistvu ta načela dovoljujejo zelo gibko organiziranost samoupravnih sodišč, tako da bodo lahko delovala kar se da življenjsko in konkretno. Načeloma bodo sodišča združenega dela pristojna za reševanje vseh sporov iz samoupravnih odnosov; tista, ki bodo ustanovljena s samoupravnim sporazumom, pa samo za reševanje zadev, ki jih bo v skladu z zakonom sporazum zajel. Organizacije združenega dela bodo preko svojih delegacij volile člane sodišč združenega dela, potrjevala pa jih bo republiška oziroma pokrajinska skupščina. Sodišča združenega dela bodo odločala o pomembnih zadevah, saj bodo spore pred njimi lahko sprožili družbeni branilci samoupravljanja, BEJRUT — Šest izraelskih letal je včeraj napadlo neko vas na jugu Libanona. V tem napadu, ki ga je Izrael uradno priznal, sta dve osebi izgubili življenje, 9 pa jih je hudo ranjenih — na sliki - Poročila tujih poročevalcev, ki se sklicujejo na izjave očividcev pravijo, da je pod ruševinami veijetno še već žrtev. Izraelska letala že teden dni skoraj vsak dan napadajo z raketami in bombami vasi v Južnem Libanonu. — (Telefoto: UPI) družV ~nopolitične SKupnosti, sindikalne organizacije in v določenih primerih tudi posamezni delavci, ki jim je bilo onemogočeno uveljavljanje samoupravnih pravic. Tako kot pri vsaki novosti moramo seveda tudi tu stvar gledati realno in gotovo bodo samoupravna sodišča združenega dela zaradi svojstvenosti lastnih nalog v začetku naletela na marsikatero težavo. Sama praksa pa jih bo nedvomno uveljavila kot novo, za razvoj samoupravljanja, sila pomembno ustanovo. TONE KRAŠOVEC MAJSKA UGANKA: Kam so uprli svoje poglede tovariši TOZDA? - REŠITEV: V mapo, v kateri je podpisan samoupravni sporazum o povišanju osebnih dohodkov za 20 %. (Iz zadnjega PAVLIHE) [ tedenski notranjepolitični pregled - tedenskj notranjepolitični pregled' Vse naše družbenopolitično življenje je bilo zadnji čas usmerjeno v uresničitev tistega, kar smo zapisali v novi ustavi - predvsem kajpak v uresničitev našega novega delegatskega sistema, ki smo mu poleg sprotnega urejanja bistvenih gospodarskih in družbenih vprašanj posvečali največ operativnih moči. Tako so se v minulem času zvrstila prebiranja kandidatov, slednjič pa je prejšnji teden delegatski sistem postal resničnost v našem najvišjem družbenem organizmu — v novi delegatski republiški skupščini. Minuli četrtek se je na svojem prvem zasedanju že zbrala nova delegatsko oblikovana republiška skupščina, njeni novi zbori: zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor. Prvo skupščinsko zasedanje je bilo pravzaprav namenjeno predvsem konstituiranju; v skupščinskih telesih so izvolili predsednike in podpredsednike, razen tega pa so bile opravljene še druge konštitucio-nalne volitve. Čeravno so bili naši bralci o tem obveščeni že iz dnevnega tiska, na tem mestu vsaj na kratko naštejmo, kako je sedaj sestavljen družbenopolitični vrh v naši republiki: Za novega predsednika republiške skupščine je bil izvoljen dr. Marijan Brecelj - saj je bil - dosedanji skupščinski predsednik Sergej Kraigher izvoljen za predsednika novega organa, predsedstva SR Slovenije (ki ga poleg njega sestavlja še sedem članov — Tone Bole, Anica Kuhar, Jože Lončarič, Vida Tomšič, Josip Vidmar in Janez Vipotnik -razen njih pa po položaju še predsednik CK ZKS France Popit in predsednik RK SZDL Mitja Ribičič). Predsedstvo SR Slovenije se je minuli četrtek - brž po razglasitvi njegove izvolitve na skupni seji vseh skupščinskih zborov - že takoj sestalo na svojem prvem zasedanju ter je skupščini predlagalo, naj za kandidata za predsednika republiškega izvršnega sveta izvoli ponovno Andreja Marinca - ki je bil potem v skupščini zares tudi soglasno izvoljen. Andrej Marinc je republiški skupščini -po daljšem programskem nagovoru, kjer je tako kot so to doslej že večkrat zahtevali vsi naši delovni ljudje in je bila zategadelj takšna možnost sprejeta tudi v nova ustavna določila. Tako se je. torej konstituirala prejšnji teden nova delegatska republiška skupščina. Njeno prvo delovno zasedanje je napovedano za konec tega meseca. Prejšnji teden (v sredo) je ZIS na svojem za- nakazal razvojna vprašanja naše republike ter sedanju sprejel odlok ki spreminja splošne pogoje . a ■ i i * j • .4 za odobritev potrošniških kreditov. 1 a sprememba naloge v zvezi s tem — predlagal tudi sestav ^ nana$a na kredite, ki veljajo za nakup osebnih novega republiškega izvršnega sveta, ki je bil avtomobilov (in vemo, da si naša avtomobilska prav tako sprejet. Podpredsedniki repu- industrija, ki se je znašla v hudih prodajnih škrip-buškega IS so trije: Rudi čačinoviS, Zvone Dragan (na novo) dr. Avguštin Lah, sicer pa Ud ^ J ........ viđanja vreden položaj na trgu), tako da bo sedaj po novih predpisih gotovinska udeležba kupcev pri nakupu osebnih avtomobilov znašala 10 odstotkov od skupnoodobrenega kredita, kreditni odplačilni rok pa po novem znaša 36 mesecev. Zadnje dni je tudi veliko govora o napovedani podražitvi kruha -predstavniki mlcvske industrije in pekovske industrije so odločni v svojih zahtevah po zvišani ceni za njihove izdelke, ki jim sedaj prinašajo, kot zatrjujejo (in bržčas dokaj upravičeno) £reccjšnjo izgubo v proizvodnji. Sindikati za sedaj ; nasprotujejo tej podražitvi, čeravno le iz socialnih, ne pa tudi iz prepričljivih ekonomskih razlogov - pristojni organi pri gospodarski zbornici in zavodu za cene pa doslej Še niso rekli svoje dokončne besede glede tega vprašanja. Vsekakor pa se bodo morali o tem prav kmalu odločiti. Minulo soboto je bila v Ljubljani slavnostna zaključna prireditev letošnjega osemnajstega pohoda po poteh partizanske Ljubljane - ki se je je udeležil tudi predsodnik Tito. Ob tej priložnosti je spre-ščine. Za 'člana predsedstva SFRJ iz Slo- govorila članica predsedstva SR Slovenije Vida veniie ie bil s ploskanjem izvoljen Edvard Tomšič, ki je govorila o sedanjem političnem tre-j, J. ..J r J nutku ter pn tem poudarila, da predobro vemo, ^ ... . >•*. . XX- ka,n nas lahko pnpeUe naraščajoči se fašizem Delegati vseh zborov republiške skupščine onkraj naših meja. Na kratko je ob tem spregovoril SO prav tako s ploskanjem pozdravili odlo- tudi predsednik Tito, ki je dejal, da mi imamo kaj čitev naj se predlaga zvezni skupščini, da bi ^,ran‘tV- da> sm? P°Pos™ ,n* t0* 8010 d°segli. , . ! n j j -i „ rp.4„ __ NjegoVim besedam je sledilo navdušeno ploskanje le-ta izvolila predsednika Tita za predsednika 1^5^ 50.000 ljudi, ki so prisostvovali tej veli-republike brez omejitve trajanja mandata — častni slovesnosti. Uresničen delegatski sistem je v sestavu izvršnega sveta le malo sprememb, saj se je IS korenito spremenil že lani. V republiški skupščini je bil na tokratnem zasedanju opravljen še zadnji krog volitev, če lahko tako rečemo, izvoljen je bil član predsedstva SFRJ iz Slovenije in pa izvoljena je bila dvanajstčlanska delegacija iz Slovenije za zbor republik in pokrajin zvezne skup- tedenski zunanjepolitični pregled Italijani so si naposled lahko oddahnili po eni najbolj žolčnih predvolilnih kampanj v zadnjih letih: sile, ki so se zavzemale za povratek na staro, so pri glasovanju o zakonu o razvezi doživele prepričljiv poraz. Uradni rezultati referenduma so: 59,1 odstotka za in 40,9 proti, pri čemer ni odveč podatek, da je na volišča prišlo več kot 88 odstotkov volivcev. Poraz nazadnjakov je popolen. Takoj po razglasitvi rezultatov so ulice italijanskih mest preplavile skupine demonstrantov Z rdečimi zastavami in pesmimi. Vodja socialistov je izjavil: „Zahtevali so preštevanje in izgubili so.“ Toda kaj so nazadnjaki izgubili in kaj je referendum sploh pomenil? Najprej je treba za razumevanje reči tole: vse do pred tremi leti se v Italiji ni bilo mogoče razvezati, nato pa so izglasovali tako imenovani Fortunov zakon, ki je to dovoljeval. A samo nekaj ur po sprejetju tega zakona se je že začela divja kampanja za njegovo ukinitev, ki so jo podpirali predvsem cerkev in desnica s trditvijo, da bo doživela morala v Italiji hud udarec. Potem, ko so v skladu z predpisi zbrali zadostno število podpisov tistih, ki so terjali ponovno preVeijanje, so začeli neposredno kampanjo proti zakonu, o čemer naj bi se volilci izjasnili na referendumu. Referendum je razdelil politične sile Italije kot še nikoli doslej, škodo pa je utrpela pri tem predvsem politična sila so: sednje dežele, krščansko demokratska stranka, ki se je postavila na stališče, da je treba zakon o razvezi po vsej sili ukiniti. Pri tem je imela podporo monarhistov in neofa-šistov ter cerkve — proti sebi pa vse ostale napredne sile Italije. Rezultati pomenijo hud udarec vsem tistim, ki so hoteli kolo časa zavrteti nazaj - pomeni pa tudi, da se bodo krščanski demokrati tudi pri odločanju o drugih zadevah morali še dolgo opotekati od šoka nedeljskega poraza. Referendum namreč nikakor ni bil samo izjasnjevanje o zakonu o razvezi za ali proti, marveč je bil tudi opredelitev za napredek ali nazadnjaštvo v širšem smislu. Izid je nedvosmi-selno pokazal, da večina Italijanov kljub vsemu ohranja razsodno stališče do dogodkov, ki pretresajo njihovo domovino. vedno ni jasno, kdo vse bo dobil ministrski položaj, vsekakor pa je znano, da bodo v njej zastopane vse stranke, torej tudi socialisti in komunisti. Vodja jun te, general Spinola, bo postal skoraj zanesljivo predsednik republike; za ostale položaje pa je še prezgodaj napovedovati katere osebnosti jih bodo zasedle. Toda kdorkoli bo sedel v vladi ne bo imel lahkega položaja, zakaj Portugalska, čisto na dnu lestvice razvitih evropskih dežel, ponuja več problemov kot pa jih je mogoče rešiti. Ena najbolj usodnih dilem ostaja slejkoprej položaj portugalskih kolonij v Afriki. Gvineja-Bisao, Mozambik in Angola teijajo neodvisnost in čeprav je bil general Spinola znan kot nasprotnik nadaljevanja kolonialne vojne, to nikakor ne pomeni, da se je pripravljen takoj in brez odlaganja spri- Italijani so glasovali za razvezo jazniti s tem, da dobijo kolonije samostojnost. Še vedno je namreč pristal „počasne rešitve14, ki jo vidi v nekakšni federaciji Mozambika. Angole in Gvineje—Bisao s Pof' tugalsko. Temu seveda osvobo* dilna gibanja (eno med njimi,v Gvineji-Bisao, je že proglasil0 neodvisno državo) nasprotujejo ker terjajo jasne, odločne in do* končne, ne pa zgolj polovične rešitve. Ob tem bo treba najti izhod iz izjemno neprijetnega stanja portugalske ekonomike, ki je J»e samo obremenjena s hudimi j2' datki kolonialnega vojskovanja*1 marveč tudi z dediščino z*' ostale in neustrezno razvite ifl' dustrije. KISSINGER ŠE VEDN^ POSKUŠA NOVA VLADA GALSKEM General Antonio Spinola je napovedal proglasitev nove portugalske vlade, ki naj bi začela voditi deželo namesto vojaške junte. V tem trenutku sicer še NA PORTU- Medtem pa si ameriški zun* nji minister Henry Kissinger * vedno prizadeva doseči razu*1* čet na Golanu. Sodeč po po*0' čilih z Bližnjega vzhoda so s tam dosegli napredek, ne P* tudi še končne rešitve, ki bi**' dovoljevale obe strani. Št. 20 (1295) - 16. maja 19?* Za vzdrževanje reda in uspešen boj proti sovražnikom naše domovine morajo biti mladi fantje, ki službo vojaški rok pri vojni milici, dobro izurjeni tudi za borbo z golimi rokami. Na sliki:pripadniki vojaške milice pri vaji juda. (Foto: Slavko Krševan) Vestno, kot bi šlo zares! Na sobotnem tekmovanju mladih članov Rdečega križa v Sevnici so ekipe dosegle povprečno oceno 80. Zmagala je prva ekipa sevniske osnovne šole, drugi so bili njihovi vrstniki iz prve ekipe, tretji pa Šentjanža-ni. Na sliki: med ocenjevanjem. (Foto: Železnik) Na Posebni osnovni šoli v Kočevju so v tem šolskem letu uredili mizarsko in kovinarsko delavnico, kar bo nedvomno veliko pripomoglo k hitrejšemu vključevanju gojencev te šole v proizvodno delo. (Foto: F. Brus) V osnovni šoli „Katja Kupena“ v Novem mestu je bilo v soboto občinsko tekmovanje ekip prve pomoči. Pri pioniijih so zmagali učenci iz Otočca, pri srednješolcih pa ekipa šolskega centra za kovinarsko stroko. Več o tekmovanju najdete na novomeški strani. (Foto: S. Mikulan) NI CEMENTA Graditeljem stanovanjskih, hiš dela letošnjo pomlad težave pomanjkanje gradbenega materiala. Najbolj primanjkuje cementa in železa. Graditelji iščejo ta material od Poncija do Pilata, se jeze in izgubljajo dragoceni čas. V neprijetnem položaju so tudi trgovci s tem materialom. Med ljudmi so se tudi razširile govorice, da se bosta cement in gradbeno železo znatno podražila in da ju zato ni. Slabe napovedi se ze mo- Denarja ni - na kredo pa ne gre! raš imeti gradbeni material. Boš pa bolj globoko posegel v žep. Prizadeti želijo, da bi se stanje s kritičnim gradbenim materialom čimprej uredilo. O • • v v Sejmišča NOVO MESTO - Na zadnji sejem so prašičerejci pripeljali 544 do 12 tednov starih prašičev in 71 prašičev, starih do 6 mesecev. Skupaj so jih prodali 308. Za mlajše so iztržili od 460,00 do 600,00 dinarjev, za starejše pa od 610,00 do 780 00 dinarjev. Cene so bile tokrat nekoliko nižje kot prejšnji teden. BREZICE - Tu so prašičerejci v soboto ponujali 686 živali. Mlajših so prodali 389 in iztržili za kilogram do 27,00 dinarjev, starejših pa so prodali 19, kilogram žive teže teh pa Je veljal do 17,00 dinaijev. Po predpisu mora imeti delovna organizacija toliko trajnih obratnih sredstev, kolikor so vredne njene zaloge. Temu določilu je treba zadostiti do konca 1975. leta. V novomeški občini je v podjetjih znašala 'lani povprečna vrednost zalog 632 milijonov dinarjev, za pokrivanje teh zalog pa je bilo zagotovljenih 539 milijonov dinaijev trajnih obratnih sredstev. 44 organizacij združenega delaje do konca lanskega leta v celoti za- Trgovini manjka obratnih sredstev. Mercator in Novotehna ne bosta smela graditi. gotovilo potrebna trajna obratna sredstva, 18 organizacij pa se je odločilo zagotoviti tisti del, ki jim manjka, postopoma letos in prihodnje leto. Osmim organizacijam združenega dela ni uspelo zagotoviti potrebnih ob- Kmetijski kotiček Peronospora pred vrati Ko se ogreje na 11 m vec stopinj srednje dnevne temperature, ko v 2 do 3 dneh pade vsaj 10 mm dežja in ko prvi lističi vinske trte zrastejo do 2 cm dolžine, se vinogradnik nadeja prvega °apada peronospore, najnevarnejše bolezni vinske trte. Ce se je v liste že naselila -* to spoznamo po rumenkastih prosojnih madežih - je boj z njo že izgubljen. Zato je treba začeti škropiti & pred možno okužbo (preventivno), to pa je mogoče napovedati po Muellerjevi krivulji, kar dela protiperonospoma služba. Proti koncu maja in v začetku junija, torej v času, kije pred nami, je treba prvič s škropilnico v vinograd zaradi peronospore. Ker so v spopadu s to boleznijo tudi naši vinogradniki pridobili mnoge izkušnje in ker obstajajo novi pogledi, povzemamo ^katere ugotovitve dr. Stojana Vrabla, profesoija na maribor-®ki vi$i agronomski šoli, kijih je koristno upoštevati: Vinogradnik ne bo doživel razočaranja, pravi, če bo imel v času nevarnosti vinsko trto vedno prekrito z oblogo škropiva (fungicida), ker bo le tako ubranil trto tudi pred možno okužbo s tako imenovanimi zimskimi trosi peronospore. To bo dosegel, Če bodo presledki med škropljenjem znašali sprva 8 do 12 dni, °dvisno od rasti trte in vremenskih razmer, kasneje - v drugi Polovici julija - pa do 14 dni. , Vsaj do konca cvetenja je priporočljivo uporabljati za škrop-jenje samo organske fungicide (dithan M 45 v 0,2-odst. končen- I S S I "-•juo poškropiti zlasti spoanjo si P*evel, ki v vinogradu zadržuje vlago. ........ Hkrati s peronosporo zatira vinogradnik tudi oidij. Zoper te-8a je §e vedno najzanesljivejše in najcenejše močljivo žveplo. Ce °bstaja bojazen, da bo prišlo preveč žvepla v vino (vonj po pikovem žvepleeu), je bolje uporabiti organski pripravek -{■arathane. Po potrebi zatira tudi druge možne bolezni oziroma škodljivce. inž. m. L. ratnih sredstev. Manjkalo jim je dobrih 10 milijonov dinarjev. Največji del primanjkljaja je v trgovini: Novotehni, Mercatorju in Hmeljniku je skupaj manjka- lo 8 milijonov dinarjev ali četrtina potrebnih trajnih obratnih sredstev. Primanjklaj je velik, če upoštevamo majhno akumulativno moč trgovine: vsa tri podjetja ne ustvarijo v letu dni toliko skladov, kot jim je konec lanskega leta manjkalo trajnih obratnih sredstev. Podjetje, ki nima pokritih' trajnih obratnih sredstev, ne sme investirati! To pomeni, da Mercator in Novotehna letos, najbrž pa tudi prihodnje leto, ne bosta smela graditi. Ob pomanjkanju trgovskih zmogljivosti v Novem mestu, je to več kot zaskrbljujoče! M. JAKOPEC je toliko, kot je bilo v kmetijsko razviti Franciji leta 1967 in dvakrat več kot istega leta v Italiji. Koliko zmanjšan razvojni zaostanek! Razveseljivo je, da se je lani nakup traktorjev najbolj povečal prav na Dolenjskem, razen tega pa še na Primorskem. Pregled po območjih (regijah) pokaže, da imajo štiri občine ožje Dolenjske (Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje) in Grosuplje zdaj že 1618 traktorjev, 227 pobiralnikov za seno in 90 molznih sUojev. Tri občine posavske regije (Brežice, Krško in Sevnica) so sorazmerno še bolje opremljene, saj imajo 1.206 traktoijev (ob koncu leta 1973), 164 pobiralnikov in 56 molznih strojev. Številke kažejo, da je traktorjev že zelo mnogo, manjka pa priključnih strojev, ki jih kmetije nakupujejo, ko to zmorejo in ko spoznajo, da traktor sam po sebi še ne prinaša ,revolucije4. M. L. Po konju, ki vleče Razbremeniti gospodarstvo in mu dati sape, da bo zadihalo - poudarjamo v resolucijah. V resnici pa gospodarstvu iz leta v leto povečujemo bremena. Da je to res, dokazujejo podatki iz analize zaključnih računov gospodarskih organizacij občine Novo mesto za lansko leto. Celotni dohodek se je lani povečal za 20,3 Na Dolenjskem in v Posavju že blizu 3.000 traktoijev Traktorski »boom« Kot da bi sprožil dolgo zadrževan plaz, tako naglo seje zadnja leta nase kmetijstvo opremljalo s stroji. Nakupovanje je preseglo vsa pričakovanja; človek je presenečen, ko primerja številke, ki kažejo, da je naše kmetijstvo občutno napredovalo, na kar velikokrat pozabljamo ali nočemo videti. Pred 14 leti so imele slovenske kmetije 259 traktorjev, leta 1969 že 5.415, lani pa po najnovejših podatkih Kmetijskega inštituta kar 20.458. En traktor je prišel na 28 hektarjev obdelovalne zemlje, to pa Vsakdanje delo v Novolesu odst., dohodek za 27,4 odst., neto osebni dohodki za 28 odst., bremena gospodarstva (zakonske in pogodbene obveznosti),pa za 33 odst. S. prvima dvema povečanjema smo lahko zadovoljni, saj kažeta, da je gospodarstvo kljub mnogim težavam le napredovalo. Zadovoljni pa ne moremo biti z drugima dvema postavkama: z rastjo S 1 ti? 7 r/ - Izvoli naprej! (Karikatura: Marjan Bregar) osebnih dohodkov, ki so se povečali nad okvire, določene v resoluciji, čeprav je tako velik porast posledica samoupravnih sporaozumov. Se najmanj pa smo lahko zadovoljni s porastom bremen gospodarstva: povečala so se od vsega najbolj, in to kar za 33 odst.! Obresti na kredite so porasle lani za 45,5 odst., zavarovalne premije za 36,3 odst., prispevki iz osebnih dohodkov za 20,1 odst., stanovanjski prispevki za 316 odst (!), povečal pa se je tudi davek iz dohodka TOZD. Tako so gospodarske organizacije v občini Novo mesto plačale lani za 100 milijonov več dajatev kot leto prej in skoraj tretjino družbenega proizvoda dale družbi za skupne potrebe. M. J. Iz barvnega prospekta: slike govorijo Zgledno delo Za razvoj turizma ni dovolj lepa pokrajina, hotelske zgradbe in dobra volja. Vse to kaj malo hasni, če naravnih lepot in turističnih zmogljivosti primemo ne prikažemo in z njimi seznanimo ljudi. Turistična propaganda pri nas sicer dela, vendar se ne more pohvaliti z izbranimi in dobrimi prospekti. Do sedaj so izhajali zelo povprečni in stereotipno izdelani prospekti, zato je toliko bolj razveseljivo, da smo dobili oblikovno izdelan prospekt, ki pomeni na področju turistične propagande pri nas osvežitev. Za novi prospekt, ki propagira Šmarješke in Dolenjske Toplice, je značilno dobro grafično oblikovanje in dobre fotografije. Publikacija ni preobremenjena z besedilom, ampak so vse potrebne informacije podane že s samim slikovnim materialom, ter s svojo vizualno učinkovitostjo dosega zaželeni učinek. Prospekt je za TOZD Zdravilišča tovarne Krka oblikoval design biro Zvone Pelko, natisnil pa Bogdan Moigon. RIBNICA: MODNA REVIJA 26. aprila je bila v prostorih hotela JELKA v Ribnici modna revija, ki sta jo organizirala aktiv mladih delavcev iz obrata SUKNO Jurjeviča in občinska konferenca ZMS Ribnica. Na reviji so manekeni prikazali pomladanske in poletne modele oblek iz kreatorskih delavnic tovarne SUKNO iz Zapuž. Revija je gledalce zelo navdušila. ASFALT DO DRAŠIĆEV Med prvomajskimi prazniki so se lahko obiskovalci in domačini iz Drašič pripeljali v vas po asfaltu. Cesta od Metlike do Drašič, dolga 4,8 kilometra, je asfaltirana. Sedaj pa bo treba asfalt položiti še skozi vas v razdalji 500 metrov, pa še nimajo denaija. Vsa cesta bo veljala 6,720.000 dinarjev. ••• Roko na srce: če gledamo zgolj na denarno korist našega lista, se nimamo kaj pritoževati. Celo nespametno bi bilo pisati zoper „zamaško-manijoizum propagandistov pijač, od katerega imamo korist. Da je moč za zamaške dobiti avto, to~edinstveno priložnost mora proizvajalec kupcu na neki način sporočiti, povedati Pri tem ne bo malenkosten, ne gleda na dinar, če mu reklama obeta dobiček na drugi strani, pri prodaji pijače. Če hočeš na Koga vplivati, moraš poznati njegove navade in naravo. Izumitelji nagradne igre z zamaški se tega zavedajo, rekel bi celo, da so izbrali pravi čas, saj pri nas ni bilo nikdar toliko najrazličnejših lažnih upanj, da bi povprečen človek prišel do nekih dobrin, kot jih je dandanes. Nekdaj je veljalo, da človek ne sme pričakovati setve in žetve hkrati, „sodobna" reklama, ki v želji za uspehom ne pozna nobene mere, pa iz dneva v dan ljudem daje za dva solda upa- Zamašek!!! nja, da je to resnico mogoče dobiti, če ima človek srečo. In vsi upamo vanjo, vsi plačujemo, vsi pijemo. Kaj bi tisto, če so vmes tudi otroci. .. Ko sov Trebnjem pred tedni opozorili na negativne posledice reklamnih nagrad celo Marka Bulca, člana predsedstva SFRJ, je bilo morda videti, kot da gre za malenkosti, drobnjakarstvo. Čas je pokazal drugače. Ljudje, ki vse te igre plačajo, so začutili, da je konkurenčna tekma, ki nam piše novo zgodbo o klobukih (drugačno, kot jo poznamo iz kapitalističnega sveta), vendarle zašla predaleč. Še več: pokazalo se je, da so sedanji predpisi nemočni in da ni mogoče prepovedati takih propagandnih prijemov. Zdaj čakamo na zvezni zakon o pobijanju nelojalne konkurence, ki bo omejil vrednost nagrad. Seveda se lahko pri tem vprašamo, ali je res treba za vsako stvar klicati na pomoč zakon, četudi je jasno, da morajo obstajati družbeno sprejemljivi poslovni običaji, ki smo jih v socialistični družbi dolžni spoštovati. M. LEGAN Stran uredil: MARJAN LEGAN DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Št. 20 (1295) - 16. moja 1974 PROSLAVA PRI FRANCETOVI JAMI V okviru praznovanj ob 30-letnici ustanovitve organov javne varnosti so priredili proslavo tudi pri Francetovi jami ob vznožju Male gore. V uradnem delu proslave je o pomenu obletnice spregovoril predsednik občinske skupščine Ciril Grilj, dolgoletni načelnik uprave za notranje zadeve Vinko Kersnič pa je izročil pripadnikom organov javne varnosti denarne nagrade. Ob tej priložnosti je komandir LM Janez Gradič prejel oblikovanje predsednika Tita za dolgoletno in vestno službovanje v vrstah ljudske milice. ŠTAFETA NA ČOLNIH V ponedeljek popoldne je prispela v Posavje brodarska štafeta s pozdravi za predsednika Tita. Sprejeme so ji priredili v Sevnici, Krškem in v Brežicah. V Brežicah se je štafeta ustavila pod mostom pri Budiču, kjer ji je v pozdrav zaigrala mladinska godba na pihala. Na mostu je sprejela štafeto velika množica mladine in občanov. > OBVESTILO! BORCEM V.SNOUB „Ivana Cankarja44 Ob 30. obletnici osvoboditve Trebnjega bo krajevna organizacija Združenja borcev NOV Trebnje skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami priredila spominsko svečanost. Svečanost bo v soboto, 18. maja 1974 ob 17.00 uri. Po proslavi bo tovariško srečanje. Borci Brigade Ivana Cankarja imamo posebno čast: maja 1944. leta smo v sodelovanju z ostalimi enotam NOB osvobodili Trebnje in zato nas vodstvo družbeno-političnih organizacij Trebnje še posebej vabi, da se te svečanosti udeležimo. CANKARJEVCI! Udeležimo se svečanosti in tovariškega srečanja v Trebnjem, mestu, kjer smo v času NOB bili vedno sprejeti kot dobri in iskreni prijatelji! ODBOR borcev brigade Ivana Cankarja / ------------------------------------------------- Dr. Marjan Brecelj Pravo mesto za sporazumevanje Nova delegatska skupščina mora postati tisto naj višje in najkompetentnejše telo, kjer se bodo na osnovi sporazumevanja ugotovljali in usklajevali interesi naše samoupravne socialistične skupnosti in kjer bodo delavski razred in vsi delovni ljudje, uresničujoč delegatsko načelo, odločevali o vseh temeljnih vprašanjih naše republike in njenega celotnega družbenega razvoja. Novi družbenopolitični sistem, ki ga začenjamo uresničevati na delegatskih osnovah, nujno terja aktivno vlogo družbenopolitičnih organizacij v skupščinskem sistemu. Taka aktivnost vseh organiziranih socialističnih sil, predvsem Socialistične zveze in sindikatov, bo omogočila, da bodo naše skupščine s svojim delom sposobne izražati avtentične interese delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter da bodo postale pravo mesto za dogovarjanje in sporazumevanje o vseh bistvenih vprašanjih dela in življenja delovnih ljudi. (Novoizvoljeni predsednik republiške skupščine o delovanju nove, delegatske skupščine) Vida Tomšič Ničesar pa nismo pozabili Mi se ne bomo igrali te vrste „demokratičnih44 iger in dialogov s silami, ki itak zavržejo demokratsko frazo in masko, brž ko jim več ne more služiti ali je več ne potrebujejo. Ne bomo se igrali skrivalnic s pravnimi razlagami o tem, kaj je in kaj ni zapisano v mednarodnih pogodbah, ker vemo, da se tisti, ki načenjajo taka vprašanja, niso niti doslej niti se ne nameravajo po njih ravnati v bodoče. Dali smo — v interesu miru in sožitja v Evropi in v svetu - največ, kar more kdo od nas pričakovati. Ničesar pa nismo pozabili in z odprtimi očmi gledamo dogodke v svetu ter enotni odgovarja- . mo nanje odločno s Titovimi besedami: „Tukaj je ena Jugoslavija, Jugoslavija brez con, enotna socialistična skupnost narodov in narodnosti! Tujega nočemo, svojega ne damo!44 (Članica predsedstva SRS na slavnostnem zaključku 18. pohoda po poteh partizanske Ljubljane) Marjan Orožen Očitno preslišane Titove besede Pomemben mejnik v razvoju državne varnosti in organov za notranje zadeve predstavlja IV. plenum CK ZKJ, ki je obračunal z določenimi deformacijami v vrhu državne varnosti. Istočasno pa ta plenum kljub določenim kolebanjem pri posameznikih pomeni ponovno vračanje organov za notranje zadeve, zlasti službe državne varnosti, k njenim razrednim izvorom, njeni razredni vsebini, ki sojo nekateri začeli zapostavljati ali celo podrejati določenim osebnim ambicijam. S sklepi tega plenuma se začenja proces ponovnega uveljavljanja družbene samozaščite, ki ima svoje globoke korenine v predvojnem revolucionarnem gibanju in narodnoosvobodilni vojni. Če je v tem poplenumskem razdobju sovražnikom socializma uspelo izkoristiti 'nekatere okolnosti za svoje namene in cilje, je to treba pripisati le dejstvu, da so bile ponekod očitno preslišane Titove besede na IV. plenumu, da se morajo varnostni organi kar najbolj odločno boriti proti razrednemu sovražniku in vsem drugim sovražnikom naše družbe, pa naj ti prihajajo od zunaj ali se pojavljajo znotraj nje same. (Iz govora republiškega sekretarja za notranje zadeve 9. maja na Stražnjem vrhu nad Črnomljem) Bratko Kreft Kriza ni le v gledališču - Slovensko gledališče ima lepo in dolgo tradicijo že od Linharta sem. Ze več let pa se piše o zapleteni gledališki krizi. Vendar, ali je kriza gledališča izoliran pojav v naši družbi? Ali krize ni čutiti tudi na drugih področjih kulturnega in umetniškega življenja? Mislim, da imamo še večjo krizo na primer v kritki, estetskih in etničnih normah sploh, ki so jih prizadeli razni nihilizmi in absurdi naše dobe. Eno z drugim je neločljivo povezano. Absurd tega stanja se v maloštevilnem narodu in naši potrošniški družbi čuti bolj kot pri številčno večjih narodih, saj tam nihilističnim tokovom še nikoli ni uspelo, da bi se dokopali do prikritega ali odkritega monopola, ki bi jim omogočal, da bi posredno ali neposredno, precej glasno in a priori zanikali, diskreditirali ali pa zavrnili vse druge smeri, ki ne sodijo v njihov kalup. Med mnogimi smermi, ki si prisvajajo atribut „avantgarde44, pa je vseeno mogoče odkriti tudi tiste, ki so zares umetniške pa tudi avantgardne, kot tiste, ki so samo psevdoavantgardne, čeprav so te najbolj glasne v svoji klikarski reklami. (Akademik in upravnik Inštituta za slovenski jezik pri SAZU v intervjuju za zagrebški list „Oko") V _________________________—^ SEVNICA - V torek je amaterski oder iz Brežic gostoval v Sevnici s komedijo „Veter v vejah Sasafrasa14. METLIKA - V nedeljo ob 9. uri bo v domu Partizana občinska proslava Rdečega križa. Na njej bodo med drugim' podelili tudi zlate in srebrne značke ter diplome in priznanja zaslužnim krvodajalcem in aktivistom. RK. SEMIČ — Odbor, ki skrbi za gradnjo partizanske magistrale od Podturna do Adlešičev, je priredil včeraj tu tiskovno konferenco, na kateri so člani odbora seznanili novinarje s potekom gradnje in jim pokazali tudi traso partizanske magistrale. TREBNJE — Nocoj ob 19. uri bodo v prosvetnem domu pokazali turistični film „Obiščite Slovenijo”. Iz razgovora s predsednikom občinske skupščine v Brežicah Francem Bukovinskim Hočemo zrele delegacije, ne le izbrance Šmarjeta: 31 novih članov RK V osnovni šoli 29- oktober v Šmarjeti so v podmladek Rdečega križa sprejeli 54 prvošolcev 13. maja je poteklo 30 let, odkar je bila ustanovljena varnostna služba nove Jugoslavije. V počastitev jubileja je v domu JLA v Ljubljani poveljnik armadnega območja priredil zaključno slovesnost; udeležili so se je naši najvidnejši politiki in vojaške osebnosti. Na sliki: komandant Franc Tavčar v razgovoru s Francem Šetincem in Radom Pehačkom. (Foto: S. Krševan) vso politično in strokovno pomoč in podatke. Enako velja za delegacije v krajevnih skupnostih. — Kako se bo uresničevala svobodna menjava dela, ki jo uvaja nova ustava? — To ustavno načelo nam nalaga odgovornost za zagotovitev enakomernega razvoja vseh področij družbenega dela. Pot do tega pa je družbeno dogovarjanje in sporazumevanje na enakopravni osnovi. — Brežiška občina sodi med manj razvite občine v Sloveniji. Kaj po vašem mnenju najbolj ovira njeno gospodarsko rast? - Za prodornejši in naglejši vzpon na vseh področjih nam manjka dvoje: kapital in kadri. Lastna reproduktivna sposobnost gospodarstva za vlaganje sredstev v nove naložbe oz. samofinanciranje investicij v gospodarstvu, kar naj bi sicer veljalo kot temeljno načelo v našem družbenoekonomskem sistemu, je v brežiški občini minimalna, tako da smo prisiljeni iskati predvsem tuje finančne vire. Tu pa smo, kot veste, imeli velike težave. Drugi element, kije za razvoj vsaj toliko ali celo bolj pomemben kot kapital, je znanje. To so kadri. Tudi v tem pogledu so možnosti naše občine zelo skromne in bo treba storiti še marsikaj, da bomo to stanje popravili. J. TEPPEY „Pohod ob žici okupirane Ljubljane" postaja iz leta v leto bolj množična manifestacija, ki ima splošno slovenski pomen. Letošnjega pohoda se je udeležilo rekordno število mladih, bivših borcev, delavcev in športnikov, najdražji gost pa je bil gotovo predsednik Tito. Na sliki: borci Tomšičeve brigade poslušajo predsednikov govor. (Foto: France Modic) - Tovariš predsednik, kako si zamišljate pravilno funkcioniranje delegatskega sistema? - Prizadevati si moramo, da se bo razvila demokratičnost znotraj vsake temeljne organizacije združenega dete. Zagotoviti moramo oblike trajnih vezi med ».‘^legati in kolektivi ter razviti medsebojno vplivanje TOZD v organizacijah združenega dela ter medsebojno vplivanje med OZD in širšimi skupnostmi. Če nam bo uspelo, da bodo ustvarjalno in aktivno sodelovale celotne delegacije kot skupine, ne pa samo izbranci iz nji-,hove sredine, potem bo velika ideja delegatskega sistema uresničena. - Kakšna je razlika med odbornikom in delegatom, med njunim odločanjem? - Delegat ni odbornik oziroma predstavnik volilcev v nekdanjem smislu. Naloge delegacij so namreč v tem, da v skupščinah izražajo neposredne interese sredine, iz katere izhajajo. To pa seveda ne pomeni, da jim ni treba upoštevati tudi interesov delovnih ljudi v drugih organizacijah in skupnostih, kakor tudi splošnih družbenih interesov in potreb. Pri tem je treba spoštovati izredno pomembno ustavno določbo, da so delegati sicer vezani na smernice svoje samoupravne organizacije in na temeljna stališča svojih delegacij, da pa so vendarle samostojni pri opredeljevanju in odločanju v skupščinah. Prav zaradi tega je v ustavi določeno, da se v skupščini dosega soglasje po opravljenem postopku usklajevanja stališč. Kadar je potrebno glasovanje, je odločitev v zboru sprejeta šele, če zanjo glasuje večina delegatov vsakega zbora, in se samo večina prisotnih članov zbora. S tem je onemogočena dosedanja Franc Bukovinsky praksa, po kateri so bile odločitve lahko sprejete tudi z manj kot tretjino glasov vseh članov zbora. - Kaj pa vloga družbenopolitičnih organizacij v delegatskem sistemu? \ - Tem velja še posebna pozornost. Družbenopolitični zbor namreč ni nadzorni organ. Naloga vseh delegacij in družbenih organizacij je skrb za pravilno usklajevanje interesov. Družbenopolitične organizacije so temeljni steber naše socialistične demokracije, zato se morajo ustrezno organizirati, da bodo v celoti kos svojim nalogam. Tudi v TOZD morajo vsi zaposleni, še posebej pa samoupravni organi ter vodstva, začutiti odgovornost do dela delegacij ter jim dati V podmladek Rdečega križa so v osnovni šoli 29. oktober v Šmarjeti sprejeli 54 učencev prvih razredov. Na sliki: razen čestitk, priročne knjižice in značke Rdečega križa so malčki dobili tudi aplavz. (Foto: J. Pezelj) • Organizacija Rdečega križa v osnovni šoli 29. oktober v šmarjeti je že vrsto let med najbolj delavnimi krožki na šoli. Tako so člani organizacije prejšnji četrtek dopoldan pripravili sprejem 31 dijakov osmega razreda v krajevno organizacijo Rdečega križa, obenem pa so v podmladek te humane organizacije sprejeli še 54 prvošolčkov, za katere je bil ta dan še posebej slovesen. V avli šole so mentorji šolske organizacije pripravili slovesen sprejem s krajšim kulturnim programom, ki je bil namenjen malčkom, učencem osmih razredov, odbornikom krajevne skupnosti, najbolj prizadevnim aktivistom Rdečega križa ter nekaterim gostom. Najprej je spregovorila predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Olga Mole, ki je novim podnUadkurjein in članom v nekaj besedah orisala nastanek in razvoj mednarodnega ter domačega RK. V imenu občinskega RK ie spregovorila tovarišica CIostiševa, ki je organizacijo osnovne šole v Šmarjeti pohvalila, še zlasti zato, ker se je izkazala v zadnji akciji pri nabiranju pomoči za afriške prebivalce. To stran ste napisali sami! - To stran ste napisali sami! - To stran ste napisali sami! naravi Ob razstavi Lucas Cranach je pač mojster, vreden svojega imena in pomena, ki mu gre, zategadelj naj ne bo odveč, če bomo v tem zapisu, ki sledi poročilu z otvoritve razstave reprodukcij njegoVih del, razkrili nekaj brezimnih obiskovalcev, ki so s svojo prisotnostjo tisti večer v Dolenjski galeriji pokazali svoj odnos do mojstrovega dela in umetnosti nasploh. Najprej: Priletni mož, najbrž oče, je zavzeto razlagal sliko za sliko dekletcu, najbrž hčerki, stari kakih osem do devet let, toda pri tem vestnem opravilu očitno ni pozabil skriti morebitnih krepostno moralnih manir, kajti dekletce je dobesedno odvlekel mimo aktov in slik, ki so umetnine tudi v tem, da prikazujejo golo človeško telo. Sledi: Skupina, v novomeškem merilu, visokih obiskovalcev je tako hitro dojela vrednost Cranachove umetnosti, da si je ob ogledovanju eksponatov krajšala čas s pogovorom o tekočih dogodkih v nogometu. Zatem: Neki obiskovalec ni mogel veijeti svojim očem, zato se je hotel o umetniškosti razstavljenih reprodukcij prepričati tudi tako, da jih je nekaj tipal, otipal in pretipal z mastnimi prsti po dolgem in počez. Vonj in okus ga nista zanimala. Dalje: Mnogi znani novomeški odličniki so izkoristili razstavo, na kateri so prevladovale reprodukcije z religiozno motiviko, za ponovitev veroučnih vprašanj iz poznavanja Svetega pisma, kajti podrobno so preučili slike s tovrstno vsebino in ugotavljali, katerega svetnika, mučenika ali angelčka je mojster Cranach samovoljno dodal ah izpustil. In sklep: Mladine je bilo na otvoritvi razstave hudo malo, zato bi bilo zanimivo vedeti, koliko šol bo priredilo skupinski obisk pod vodstvom poznavalca likovnih umetnosti, zakaj vSfcm za zgled je lahko neznana tovarišica učiteljica, ki je s precejšnjo mero znanja in zavzetosti razkazala Cranchovo umetnost kakim sedmim dijakom. D. R. Dvakrat poglej, preden kupiš! Sevniška Elektrotehna 550 dinarjev dražja Zbora slovenskih pioniijev, ki je bfl ob 30-letnici SNOS, in pohoda XIV divizije 26. in 27 aprila v Črnomlju in Metliki so se udeležili tudi delegati osnovne šole Kočevje. Na sliki: pionirji poslusajo govor predsednika občinske skupščine Metlika. (Foto: S Marinčič) Nekateri potrošniki v Sevnici večkrat trdijo, da je v trgovinah Trgovskega podjetja blago drage kot v trgovini Elektrotehne. Tudi sam sem bil do nedavnega takega mnenja, ko sem plačal velik davek temu prepričanju. Aprila sem v Elektrotehni kupil avstrijsko vrtno kosilnico AL-KO za 2.181,60 dinarjev. Govorilo se je, da se bodo podražile, celo poslovodja te trgovine mije zatrjeval, da so cene tem kosilnicam že poskočile za 800 dinarjev, oni pa jih prodajajo še po stari ceni. Verjel sem tem besedam in kupil. Žal, tega nakupa nisem bil dolgo vesel. 30. aprila sem kupoval lak za pohištvo v železnini Trgovskega podjetja. Med drugim razstavljenim blagom sem zagledal tudi kosilnico, popolnoma enako moji, seveda le po Odgovor »nesramno žaljeni odvetnici« TO ZNAMO CENITI Tudi letos je novomeška tovarna zdravil KRKA upoštevala svoje upokojence pri delitvi regresa za letovanje. Dobili smo enak znesek kot redno zaposleni, 900 din, kar je vsekakor lepa pozornost in izdatna pomoč v sedanji draginji. Mar ni to lep zgled ostalim PAVLA WACHTER V —------------------------- Dr. Ljuba Prenner, odvetnica iz Ljubljane, nam je poslala pismo z naslednjo vsebino (uredništvo njenega pisma ni lektoriralo): Uredništvo Dolenjskega lista Objavili ste v svojem listu št. 13 z dne 28.3. 1974 na 9. strani članek pod naslovom „Kam je izginila ta ovadba“, v katerem grobo žali pisec tega članka Jože Primc mojega klienta Kosec Milana in prav po neumnem sprašuje, zakaj danes dovoljujejo, da se moj klient sploh pojavi na sodišču in išče čast, katere sploh ni imel, kar naj bi iz-javil brat poročnika Ljuba Šercerja Šercer Miro. Pa tudi jaz podpisana dr. Ljuba Prenner sem v tem članku nesramno žaljena in to zgolj zaradi tega, ker zastopam poštenega človeka. Izvolite mi sporočiti v roku 8 dni naslov Jožeta Primca, to je pisca tega članka, ki bo odgovarjal za svoje pisanje. Na sodišču bomo ugotovili, čigava neprevidnost je kriva, da so se dogodki okrog Ljube Šercerja Simončevi materi v spomin Kot večina belokranjskih družin se je tudi Simončeva iz Mladice pri Semiču težko prebijala skozi življenje. Posebno težki časi pa so nastopili za mater takrat, ko ji je v letu 1937 umrl mož in ji zapustil 7 nedoraslih otrok. Kljub vsem težavam je Simončeva mati poprijela za delo ter z veliko vnemo in uspehom vodila domačijo, vzgajala otroke. V letu 1941 pa so prišli tudi v Semič italijanski okupatorji ter pričeli izvajati teror nad prebivalci. sv: žine delovala še naprej ter obdelovala posestyo in nudila partizanom vsestransko pomoč ves čas vojne. Posebno ji gre priznanje za pomoč ranjenemu partizanu, ki je bil pri njih leta 1943 in 1944. Nudila mu je ne samo materialno pomoč, ampak tudi materinsko ljubezen. Prekaljena med vojno in po njej je v svobodi poprijela z otroki za delo in pomagala pri obnovi porušene domovine. Delo in skrbi so jo ves čas kalili in tako je, kot je bila vedno tiha, umrla pred nekaj dnevi v starosti 85 let in se poslovila od družine in nas partizanov. Nikoli ni bilo časa, da brse ji dovolj zahvalili za vse, kar je storila za nas, zato seji v imenu vseh partizanov iskreno zahvaljujem. . - FRANC KOŠIR odvijali tako, kakor so se. Nakar bodo pisci in obdolženci ter komentatorji kakor je Melita Nedog ali sodno kaznovani ali pa bodo dali častne izjave, da niso imeli povoda na osnovi nekontroliranih govoric in sumov obdolžiti človeka izdajstva. Pri vsem spoštovanju je treba vendarle ugotoviti, da je bil oče pok. Ljuba Šercerja Ivan Sercer-Hanže žandarmerijski podoficir in svoje prijave komisiji za raziskavo vojnih zločinov ni znal poiskati na uradnem mestu, kamor jo je oddal. Prav gotovo pa ni prav, da je sedanji polkovnik JLA Miro Šercer prevzemal podporo za svojega brata in v njegovem imenu, saj za to tudi med vojno in okupacijo ni bil upravičen in je to predstavljalo kaznivo dejanje, za katero je bil kaznovan, ne da bi bil Milan Kosec sploh za to kaj vedel. Pričakujem tedaj Vaš odgovor v roku 8 dni, to je do 17. 5. 1974, ker bom sicer drugod po-izvedla, od kod je Jože Primc in ga bom tožila s tiskovno tožbo! S spoštovanjem! Ljuba Prenner PRIPIS UREDNIŠTVA: Najprej naslov - en dan pred rokom - da ne bo prevelikih težav pri vlaganju tožbe. Članek „Kam je izginila ta ovadba“ je napisal naš novinar Jože Primc, Kidričeva 5, Kočevje. Naj nam dr. Prennerjeva dovoli še naše mnenje o tem, kdo neumno sprašuje, kdo žali in kdo zastopa poštenega človeka, kar piše v svojem pismu, ki ga objavljamo na tej strani kot odmev na prispevke v listu. Odvetnica dr. Prennerjeva se po našem mnenju spušča v precej tvegano igro, ko še brez besede sodišča trdi, da bodo vsi pisci in obdolženci ter komen- tatorji ali sodno kaznovani ali pa bodo dali častne izjave, da so govorili nekontrolirano in na podlagi sumov obdolžili poštenega človeka izdajstva. Po našem mnenju odvetnica ni bila nesramno žaljena, kot trdi, saj je v zvezi z njo zapisan le tale stavek: „Njegova odvetnica Ljuba Prennerjeva pa je takoj skočila vmes: ,Če ga poznate, zakaj ga vprašujete? (Gre za izjavo Jožeta Nedoga o Koscu, ko je bil pred kratkim na sodišču). Presenečeni smo, kako more odvetnica tako mimo trditi, da zastopa poštenega človeka, ko pa izjave prič iz tistega časa govorijo drugače. Dr. Prennerjeva se spušča na kaj spolzka tla, ko se oklepa formalno-pravnih utemeljitev. Trdi-namreč, da Miro Šercer med vojno ni bil upravičen hoditi po podporo za svojega brata Ljuba Šercerja. S stališča okupatorja Miro resda ni bil upravičen, toda sprašujemo: mar odvetnici to pomeni več kot pa dejstvo, da se je slovensko ljudstvo v tistih usodnih dneh borilo proti fašizmu in da je s stališča te borbe Miro Šercer ravnal prav, saj je ščitil svojega brata Ljuba Šercerja, kasnejšega narodnega heroja, ki so ga okupatorji ubili že 1941. leta! Menda se ne bo znašla zdaj vsa narodnoosvobodilna borba NA SREDNJEŠOLCE IZVEN LJUBLJANE NISMO POZABILI Predavanja, ki jih Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS prireja za srednješolce, bodo tako kot vsako leto tudi letos ponovljena v šolali izven Ljubljane. Dodamo naj - še, da so ta predavanja obiskali tudi srenješolci iz Idrije in Novega mesta, ko so bili v Ljubljani na ekskurziji. DUŠAN MODIC na zatožni klopi kot nezakonita? Po našem mnenju je dokaj žalostno, če se bo moral novinar Jože Primc zagovarjati pred sodiščem za to, ker je pomagal pri ugotavljanju resnice. Napisal je le to, kar so izjavile priče, borci-partizani in prizadeti očividci. Držal se je načela domnevne nedolžnosti, saj ni nikjer zapisal, da je Kosec kriv, ni pa mogel mimo nekaterih dejstev, kot je to, da je bila ovadba takoj po vojni vložena, priče in sorodniki Ljube Šercerja pa niso nikoli dobili uradne ali kakršnekoli utemeljitve, da je zavrnjena oziroma da sta Kosec in Barle nedolžna. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA videzu, ne pa tudi po ceni. Nisem mogel verjeti svojim očem: stala je le 1.629 dinarjev! Povprašal sem poslovodjo, od kod jim taka cena. Z računi mije dokazal, da stane toliko in nič več. Vsakomur svetujem, da se pred nakupom prepriča o cenah v več .trgovinah, sicer se mu lahko pripeti podobno kot meni Za 550 dinarjev je pač vredno narediti nekaj korakov bore 20 metrov daleč! TONE STARC Impoljca Zlatih 50 let V letošnjem februarju sta zakonca Anton in Marija Hočevar iz Čužnje vasi pri Trebelnem slavila zlato poroko, 50 let skupnega življenja. Anton Hočevar je že v mladosti kot 17-leten fant okusil grozote vojne na sorški fronti, kjer je bil tudi ranjen. Vojna pa je posegla še enkrat v njegovo življenje: v času druge svetovne vojne je moral tri leta preživeti v internaciji, ker je bil že od samega začetka ilegalec in podpornik osvobodilnega gibanja. Mati Marija je v tem času ostala na kmetiji sama z otroki, kjer se je ubadala s težkim delom ter ves čas po svojih močeh pomagala partizanom. Med vojno sta zakonca, doživela najtežje trenutke svojega življenja. To je bilo tistega dne, ko so Antona odpeljali belogardisti, da bi ga ustrelili kot talca. Ne otroški jok ne ženino rotenje nista ganila izdajalcev, samo sreči in posredovanju Franca Derganca se imata zakonca zahvaliti, daju ni ločila smrt. Po osvoboditvi je bil Anton pet let predsednik krajevnega odbora Mirna vas, oba pa sta že vsa leta tudi člana Zveze borcev. Kljub težkemu življenju sta vzgojila osem otrok, od katerih jih šest še živi. Ob njuni zlati obletnici so jima čestitah in zaželeli srečno nadaljnje življenje tudi predstavniki ZB in občinske skupščine Trebnje. M. D. Anton m Manja Hočevar Prva nagrada gre v Dobravico Za prvomajsko nagradno križanko smo prejeli le 395 rešitev_ Prvomajska nagradna križanka je bila za marsikoga trd oreh, saj smo prejeli veliko manj rešitev kot za novoletno križanko. Do roka, 9. maja, je prišlo le 395 rešitev. Žreb je podelil nagrade naslednjim reševalcem: Čeprav je vas v neposredni bližini ^emiča, kjer je bila močna italijan-*a postojanka, nas ie Simončeva "Jau sprejela pod svojo streho že v n,!**1,, 41, in to v hišo, kjer so sta-ovali tudi drugi člani družine, ter m nudila vse, kar je pač imela. Žili; * sPominjam dneva, ko so Ita* ^ni nenadoma prišli pred hišo, ko cv?i° * ,n‘ v s0®** *n *ta*co J° mat* in 'ju0 *n kfcz strahu rešila situaci-oh ^Peljala v kuhinjo ter tako Hr,V*rova^a nas* kakor tudi svojo ,r„ ,o. Takih in podobnih težkih vrtkov je imela med vojno še I >,sal Je vsa družina aktivno sode-T ^as voinc z nami. ii fh • so ^ zanjo trenutki, ko so odhajali eden za drugim trije sino-h_j Par.fizane. Kljub terorju in od-V sinov v partizane in smrti r°k je skupno z ostalimi člani dru- DENARNE NAGRADE: 1. Vida Kirn, Dobravica 15, 68310 Šentjernej 250 din; 2. Mila Lokar, Dol. Kartelje-vo 21 — 200 din; 3. Pepca Gerdina, Prevalje 27, 61352 Preserje - 150 din; 4. Jože Legan, Šahovec 12, 68211 Dobrnič - 100 din; 5. Tončka Irt, Podreber 8, 68333 Semič - 50 din. KNJIŽNE NAGRADE: 1. Jasminka Kovačič, Kajuhova 3, 68270 Krško; 2. Danilo Pavlin, Partizanska pot 12, 68340 Črnomelj; 3. Ana Nose-tič, Brezovice 17, 68312 Pod- bočje; 4. Pavla Krošelj, Glavni trg 19/a, 68290 Sevnica; 5. Ne-žika Travnikar, CBE 40/b, 68330 Metlika; 6. Emica Lugo-nja, Ljubljanska 50/a, 66230 Postojna; 7. Slavko Mihalič, Kristanova 24, 68000 Novo mesto; 8. Zinka Volavšek, Brnica 32, 61430 Hrastnik; 9. Ana Tušek, Gor. Radolje 17, 68275 Škocjan; 10. Zofka 'Mihalič, Brod 39, 68000 Novo mesto; 11. Ankica Krivec, 68257 Dobova 20; 12. Ana Klevišar, Kanižarica 8,68340 Črnomelj; 13. Bine Kužnik, Dobindol, 68323 Uršna sela; 14. Marija Špelič, Trubarjeva 3, 68210 Trebnje; 15. Ivan Lavrič, Mozelj 5, 61330 Kočevje; 16. Roman Novšak, Boštanj 32, 68294 Bo-štanj; 17. Jakob Perpar, Malenška vas 18, 68216 Mirna peč; 18. Danilo Trček, Kidričeva 9, 61230 Domžale; 19. Alfonz Tratar, Rakovnik 21, 8232' Šentrupert; 20. Zdravko Vidrih, Ločna 40, 68000 Novo mesto; 21. Janez Mohorčič, Stara cesta 18, 64000 Kranj; 22. Zdenka Kranjc, Gomila 9, 68233 Mirna; 23. Angela Presek, Urbanova 12, 61310 Ribnica na Dol.; 24. Anica Majerle, Sečje selo 27, 68344 Vinica pri Črnomlju; 25. Ana Golc, Soteska 30, 68351 Straža pri Novem mestu. Izžrebani reševalci bodo denarne nagrade in knjižna darila prejeli v prihodnjih dneh po pošti. Vsem iskreno čestitamo! DOLENJSKI LIST NAGRADNA KRIŽANKA ■fc* HEB Rešitev prvomajske nagradne križanke Bilanca stanja ČZP Dolenjski list na dan 31. decembra 1973 A) POSLOVNA SREDSTVA: I. OBRATNA SREDSTVA a) denarna sredstva — žiro račun blagajna devize b) teijatve iz poslovnih razmerij -kupci v državi teijatve od delavcev akontacije dobaviteljem c) sredstva v obračunu -aktivne časovne razmejitve d) zaloge -zaloge materiala zaloge drobnega inventarja II. PLASMAJI IZ POSLOVNIH SREDSTEV sredstva, vložana v sklad ustanovit, banke krediti, dani drugim delovnim organizacijam III. OSNOVNA SREDSTVA delovne priprave popravek vrednosti delovnih priprav sedanja vrednost osnov, sredstev v funkciji 2,510.838,68 1,574.079,11 1,007.973.46 1.063,75 54.410,98 368.158,95 700.00 7.708,30 740.00 117.911,10 15.412,57 87.681,75 52.987,65 34.694,10 848.327.82 1,149.826,39 301.498,57 848.327.82 IV. POSLOVNA SREDSTVA IZVEN FUNKCIJE 750,00 preplačane obveznosti iz dohodka 750,00 C) SREDSTVA SKUPNE PORABE: 544.583.03 denarna sredstva skupne porabe 67.310,10 plasmaji sredstev skupne porabe 477.272,93 SKUPAJ AKTIVA: 3,055.421,71 Izvenbilančna evidenca - aktivni konti: 428.406,78 A) VIRI POSLOVNIH SREDSTEV Tale avto leži ob cesti med Laščami in Dvorom že okoli 6 mesecev. Nekdo se je starine rešil na neprimeren način in tako skazil okolje. Miličniki bi gotovo lahko krivca ugotovili in zahtevali, da popravi, kar je zagrešil. (Fot: J. Primc) Nikogar ni po staro železo Včasih je bil urejen reden odkup odpadnega materiala po vaseh, danes pa ga raje uvažamo i. m B) C) 2,166.102,14 KRATKOROČNI VIRI POSLOVNIH SREDSTEV 909.078,47 dobavitelji za obratna sredstva v državi 148.134,80 obveznosti za nefakt. blago in storitve 32.189,00 akontacije, perejete od kupcev 644.411,80 zakonske obveznosti po predpisih republike 2.114,30 druge zakonske obveznosti 1.385,35 doseženi osebni dohodki 53.804,20 obveznosti iz odtegnj. prometnega davka 9.710,55 obveznosti iz drugih odtegnj. prisp. in davkov 1.746,90 neizplačani del osebnih dohodkov 720,00 druge obveznosti 14.861,57 DOLGOROČNI VIRI POSLOVNIH SREDSTEV 1,257.023,67 viri lastnih poslovnih sredstev 1,257.023,67 „Se pred nekaj le ti. so posebni tovornjaki, menda podjetja ODPAD ali DINOSA, pobirali po vaseh odpadno železo, zdaj pa ni več nikogar blizu," sta povedala starejša zakonca, kmeta, ki sta me „štopala" na cesti, da sem ju peljal od Lopate pri Hinjah do Dvora. Danes odpadnega železa in papirja nihče več ne pobira po vaseh. Raje ga uvažamo, kar je, odkrito povedano, gospodarska sabotaža. DINOS še vedno plačuje odpadni papir, če mu ga sploh kdo pripelje, po cenah, ki so veljale pred kakimi 10 leti. Podobno je verjetno tudi z železom. Ljudje se zato znebe papirja in železa na najccnejši način: železo odvržejo kjerkoli in tako onesnažujejo okolje, papir pa strpajo v smetnjake ali ga pokurijo ali pa od- dajo aktivistom RK, ki ga edini na zelo redke čase zbirajo. S tako slabo odkupno politiko samo škodujemo gospodarstvu, ki mu stalno primanjkuje surovin in jih moramo uvažati, hkrati pa je ne le okoli mest, ampak celo okoli vasi vedno več starega železa, štedilnikov, papirja, tunj, stekla, polivinila in celo avtomobilov. Mimogrede pa še to: pravi posmeh zdravi človeški pameti je dejstvo, da vsak otrok ve, da polivinil ne segnije oziroma se uniči v 100 letih, hkrati pa skoraj vse terase oziroma ravne strehe zamakajo, ker nihče ni še teh dveh slabosti združil v dobro stvar. Morda jo tudi je kdo, a tega še ne vedo tisti, ki jim kaplja v stanovanja. P-c Obvestilo o poslovanju Viri financiranja pokrajinskega glasila SZDL de« vetih dolenjskih in spodnjeposavskih občin VIRI SREDSTEV GE NAMENE: viri lastnih sredstev rezerv VIRI SREDSTEV SKUPNE PORABE viri lastnih sredstev skupne porabe REZERV IN SREDSTEV ZA DRU- 77.059.20 77.059.20 812.260.37 812.260.37 SKUPAJ PASIVA: 3,055.421,71 Izvenbilančna evidenca - pasivni konti: 428.406,78 Računovodja: METOD BELTRAM, 1. r. Direktor: TONE GOŠNIK, I. r. V smislu 41. člena Zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS 7/1973) objavljamo podatke o virih financiranja tednika-DOLENJSKI LIST, ki ga izdaja ČZP Dolenjski list, Novo mesto: glavni vir dohodka je tucji v poslovnem letu 1973 predstavljala prodaja časnika (naročnina in kc lportaža lista): njen delež v celotnem dohodku podjetje predstavlja 43,15 odst.; dele/, dohodkov od oglasne službe znaša 27,05 odst.; pogodbeno sofinanciranje stalnih komunskih strani v tedniku je dalo pri skupnem dohodku 11,10 odst.; xxxv^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxvvxxxxv Primerjalni podatki o poslovanju v zadnjih dveh letih Izšlo vseh številk DOLENJSKEGA LV6TA: Skupna naklada DOLENJSKEGA LISTA: izvodov Skupni obseg strani v DOLENJSKEM LISTU: od tega strani za Skupščinski DL. -Porabljeno papirja v kilogramih: Stalni naročniki dobili izvodov; V kolportaži prodano vseh izvodov: Vrnjeni neprodani izvodi iz kolportaže: brezplačno razdeljeni izvodi DL: Najvišja tedenska naklada številke: Najnižja tedenska naklada številke: Poprečna tedenska naklada lista: izvodov Vseh novih naročnikov v letu: Odpovedanih naročnikov med letom: Celotni dohodek podjetja - din: Dohodek za razdelitev - din: Doseženi dobiček - din: Poprečno število zaposlenih delavcev: Izplačani osebni dohodki s prispevki: din Poprečni neto osebni dohodek: din Izločeno v poslovni sklad: din — Izločeno v sklad skupne porabe: din -Izločeno v obvezni fezervnj sklad: din - Polna lastna cena za 1 izvod Dolenjskega lista: 1972: 52 1,597.820 1.207 76' 167.047 1,517.544 59.927 4.552 20.349 31.750 30.020 30.727 4.481 2.154 4,038.451 1,653.029 408.544 22 1,109.400 2.828 110.136 295.331 2,28 din 1973: 52 1,532.080 1.279 96 171.956 1,415.781 66)729 5.689 33.181 35.730 28.800 29.463 1.831 2.618 5,403.218 2,804.657 837.498 34 1,794.225 3.004 497.028 229.725 56.093 2,61 din INDEKS 100= 1972 100 96 106 126 103 93 111 125 163 113 96 96 124 122 134 170 . 208 155 162 106 451 78 14 medtem ko predstavljajo ostali dohodki lista in podjetja skupaj 18,70 odst. ČZP Dolenjski list v poslovnem letu 1973 ni prejelo nikakršne dotacije; že od leta 1962 dalje ima pokrajinski tednik širše Dolenjske urejeno pogodbeno sofinanciranje za. zakupljeni prostor, ki ga uporabljajo posamezne občine za stalno obveščanje svojih občanov. Tednik Dolenjski list je bil lani deležen družbene pomoči za porabljeni časopisni papir: zanj je dobil regres, tako kot drugi politično-informativni časniki v SRS, od izvršnega sveta Slovenije v višini 209.605,00 dinarjev. Podatke o letni nakladi lista in nekatere druge pokazatelje, ki so pomembni za javnost, objavljamo na tej strani še posebej. Glede na dejstvo, da se je podjetje konstituiralo šele v januarju 1973, objavljamo bilanco stanja brez primerjave za leto 1972, v katerem je prejšnji „Dolenjski list“ posloval v drugačni sestavi. ČZP DOLENJSKI LIST Alojz Ivanetič Ob veliki udeležbi prebivalcev Novega mesta in prijateljev iz drugih krajev je bil pokopan 6. maja 1974 na novomeškem pokopališču v Ločni učitelj Alojz Ivanetič. Rodil se je 7. marca 1895 na Črešnjevcu v Beli krajini. Starši so hoteli nadarjenemu sinu omogočiti boljše življenje, kot bi ga imel na kmetih, in so ga poslali po osnovni šoli v rojstnem kraju v četrti razred deške osnovne šole v Novo mesto, da bi se pripravil za gimnazijski študij. V Novem mestu je dovršil tri razrede gimnazije in sc v jeseni 1911 vpisal na ljubljansko učiteljišče in ga dovršil 1. 1915. Ker je bila tedaj prva svetovna vojna že v polnem razmahu, je nforal takoj po maturi na soško fronto in se boril na zelo težkem odseku.na Rombonu. Od tam je moral oditi v Galicijo in kaj kmalu je prišel v rusko ujetništvo. Po koncu vojne sc je vrnil iz ujetništva in začel učiti na šoli v rojstnem kraju. Še isto leto je bil prestavljen v Novo mesto (13. 9. 1919) in učil tu do jeseni 1938, koje bil prestavljen na Mali Slatnik. Tam je bil formalno voden do 1. 7. 1945. Po tem datumu je bil do 1. 12. 1945 dodeljen ministrstvu za prosveto in kulturo LRS v Ljubljani, ko je postal načelnik oddelka v Državni založbi Slovenije. Na tem položaju je bil 1. 4. 195 J upokojen in se vrnil v Novo mesto. Življenje Alojza Ivanetiča je bilo izpolnjeno z neprestanim in nesebičnim delom. Bil je vzoren učitelj in svojim učencem je dajal več, kot je od njega zahteval učni program. Celo v vojnem ujetništvu v Rusiji je kulturno delal, ko je med domačini režiral zahtevne igre in vodil pevske zbore. Kot aktivist oktobrske revolucije je vodil gradbena dela pri gradnji šol in telovadnic. Ko pa je primanjkovalo vojakov in so mobilizirali tudi aktiviste, je postal borec Rdeče armade in ob neki priliki videl celo Lenina. Po repatriaciji jc v Novem mestu postal vodilni kulturni delavec. Dolga leta je bil režiser, masker, igralec, scenograf, organizator in predavatelj raznih težajev. Starejši Novomeščani še pomnijo njegove uspele režije in like. Sodeloval je tudi pri marionetnem gledališču, godel v salonskem orkestru in pel v zborih. Zelo veliko delo je opravil, ko mu je uspelo iz skoraj uničene knjižnice postaviti moderno ljudsko knjižnico, ki je pred uničenjem I. 1943 štela 12000 knjig. Ta knjižnica je postala izposojevališče prepovedanih marksističnih knjig, sedež SKOJ, ilegalna marksistična predavalnica in sedež celice. Seveda je postal tak aktivist nadležen idejnim nasprotnikom, zato jc moral Ivanetič na Mali Slatnik. Ob okupaciji Jugoslavije so nekateri hoteli v začetku leta 1942 organizirati kulturni mesec v Novem mestu in ob tej priliki oživiti ljudsko knjižnico, ki naj bi jo vodili prejšnji knjižničarji. Vsi ti pa so z Ivanetičem vred sodelovanje odklonili, čeprav so Italijani grozili z represalijami. In res so knjižničarje pozaprli in Ivanetič je prišel v Renicci. Ob kapitulaciji Italijani niso razpustili taborišča, zato je Ivanetič z drugimi pogumnimi Dolenjci pobegnil in se v Toscani pridružil italijanskim partizanom, dokler mu ni uspelo prebiti se skozi gotsko linijo. Preko Rima, Barija in Visa se je vklj ičil v IV. prekomorsko brigado in z njo' sodeloval pri osvoboditvi Trsta. Po upokojitvi se jc Ivanetič vrnil v Novo mesto. Takoj se je vključil v kulturno delo SKUD Dušan Jereb in honorarno poučeval na vajenski šoli. V tem obdobju je zelo pomembno njegovo delo, ko je bil od 20. decembra 1952 do 16. marca 1954 predsednik LO Novo mesto. Takrat je bila obnovljena stara gimnazija za potrebe zdravstvenega doma in začelo se je urejanje parkov v Novem mestu. Takrat je imel tov. Ivanetič velike načrte z razvojem Novega mesta, zlasti pri ustvarjanju pogojev za uspešno delo v kulturi. Prekratka doba predsednikovanja je onemogočila realizacijo njegovih načrtov. Pokojni tovariš Ivanetič je nadaljeval svoje delo, dokler so mu to omogočale fizične moči. V svojem življenju je opravil ogromno delo in žel poleg občasnih razočaranj tudi javna priznanja. Za ljudskoprosvet-no delo pred L 1941 je prejel Red sv. Save in celo nagrado sv. Save, ki so jo praviloma prejemale le organizacije. Za sodelovanje v NOB je dobil Spomenico 1941 ter še pet drugih odlikovanj, za delo pri planincih jc prejel zlato značko SPZ, za prostovoljna udarniška dela pa je dobil več značk. Zaradi svoje predanosti marksizmu-leninizmu so ga sodelavci izbrali za prvega predsednika delavskega sveta v Državni založbi Slovenije. Obilna udeležba na njegovi zadnji poti je dala viden dokaz in priznanje njegovemu delu, kije bilo vedno nesebično in namenjeno kulturnemu dvigu naših delovnih ljudi. BOGO KOMELJ TAKO NI POVSOD O delavnosti mladinske organizacije v Črešnjevcu in Cerovcu v Beli krajini ve vsa Slovenija, saj smo o njej lahko gledali televizijsko oddajo. Mladi so si v zadružnem domu naredili mladinski klub. Tam imajo ob sobotah ponavadi sestanke, p& tudi poveselijo se radi. Z lastnimi prispevki so si kupili gramofon in plošče in v klubu se radi zbirajo tudi starejši vaščani. Člani organizacije so uredili okolico doma, naredili igrišče za odbojko in nogomet. Da so družbeno delavni, dokazujejo tudi številna srečanja z nekaterimi drugimi mladinskimi organizacijami, obenem pa so fantje vključeni tudi v gasilsko organizacijo. Lani jim je društvo za njihovo vestno delo kupilo lepe svečane uniforme. Za dan žena so se zbrali vsi vaščani v kletnem prostoru Radoševe hiše na Cerovcu. Tamkajšnja učiteljica je z otroki pripravila kulturni program, člani mladinske organizacije so okrasili prostor, tako da sc je v njem udobno počutilo več kot sto vaščanov. PoKrovitelj tega zabavno-kul-turnega večera je bila gasilska organizacija, kije vse matere, žene in dekleta prijetno presenetila. Kako lepo jc lahko življenje n« vasi, če so prebivalci kot ena druži* na. Tako, kot jc v Črešnjevcu in Cerovcu. pa na žalost ni povsod. A. KONDA POMOČ AFRIŠKIM LJUDSTVOM Pionirji na osnovni Šoli Baza 20 v Dolenjskih Toplicah smo po svoji*1 skromnih močeh prispevali za lačna ljudstva v Afriki, ki zaradi večletne suše trpe hudo lakoto. Dvakrat smo sc odrekli malici, denar, ki smo ga na ta način prihranili, pa smo nak*^ zali Rdečemu križu. Tako smo vs#J malo občutili, kaj pomeni lakota. Z. STRAJNA* OŠ Baza 2u Dolenjske Topi««* Ne priznamo poraza, čeprav je naša bolezen neozdravljiva Bolniki multiple skleroze pozivamo posameznike in družbo, naj nam pomaga v boju proti tej bolezni, pa tudi, da sl priborimo enake pravice polnoletni državljan; bolnik1 MI , sc načelno morali kar vsi vCl Letna članarina jc 12 din. rri . rici članka dobite pristopnice kaznicc. . jo- članarina jc doslej edini ^ ^ in najbolj dela zmožnih letih, majhna pokojnina, počasno prona- nuJc " spevajte za boj proti temu zlu* Utrujenost, Noge svinčeno težke. Korak negotov, opotekajoč, jezik le stežka in počasi oblikuje besede. Vidiš slabše ali pa vse dvojno. Iz rok ti padajo predmeti, celo žlico le stežka držiš. In kdo ti more zagotoviti, da ne boš te jutri nepremakljiv bolnik, popolnoma odvisen od najbližje okolice. Invalidska upokojitev v nujlcpših težka, neozdravljiva bolezen, multipla skleroza (MS), ki napada ljudi, stare od 20 do 40 let, to je v letih, ko so pogosto že matere in očetje ter bi morali preživljati družine, TrrrrmnirrmrrrMiTiTirtrriTff-— Do danes učinkovitega zdravila ni, vendar bolniki ne obupujemo. Upamo in pričakujemo. Borimo se za vsak korak, za vsak gib. Zavedamo se, da smo družbi in najbližjim v breme, zato hočemo sami organizirano sodelovati v boju proti tej bolezni. Lani smo ustanovili svojo organizacijo „Združenje MS SR Slovenije**, da bi si pridobili neka- tere pravice, kot brezplačna zdravila in ortopedske pripomočke, svobodno izbiro zdravnika in bolnišnice itd. Razen tega bi radi spodbudili medicinske strokovnjake, da bi se bolj posvetili proučevanju te bolezni, njenemu zdravljenju m rehabilitaciji bolnikov. Naše združenje šicje doslej 85 članov. Včlani se lahko vsak zdravi. nihče ne more biti prepričan bo zbolel /a multiplo sklcro*. bo tudi sam potreben pom dane in ne oi &UUKI f u IHUMif'**' ----- tudi sam potreben P°m° ' „,oč Prostovoljne prispevke za * ]irjnO Mm/ut lil. kakor tudi organizaciji, pošiljajte na 51300-679-21574 n.t naslov /DRI SLOVENIJE KOČEVJE. ‘Kit Kočevif pri SDK sn J2ENJE MS IVANKA i 61330 KOCtVJ Pot od dojenčka do cicibana je največkrat težavna za mater in otroka. Kolikokrat išče žena varstvo za otroka, ki je komaj spočet, vsa v strahu, da ne bo mogla več v službo. In kako so matere na delovnem mestu zaskrbljene, raztresene, če niso prepričane, da je njihov otrok medtem v dobrih rokah! Prav pretrese pa človeka jutranji jok, ki ga slišiš v vseh blokih in na vseh koncih mesta in v vseh krajih, kjer starši še v jutranji temi malčke, zavite v odeje, nosijo na mraz. V varstvo. Srečne so matere, ki imajo urejeno varstvo za otroka. Ta sreča se v družini pozna. Urejeno otroško varstvo je stvar staršev in družbe. Na tem področju smo Novomeščani odpovedali. Ne gradimo vrtcev tam, kjer je potrebno, ampak kjer je slučajno prostor. Zdajle, ta hip, je v samem Novem mestu 400 otrok brez varstva, vse pa kaže, da stiska v otroškovarstvenih ustanovah ne bo tako kmalu omiljena. Zakaj * ne? „Ni toliko krivo pomanjkanje denarja, kot so lokacije. S temi imamo največ težav,“ je rekla Marjeta Potrč, diplomirana pravnica in ena najbolj delavnih članic sveta za otroško varstvo v novomeški občini. Po podatkih od aprila letos je v občini Novo mesto 828 otrok v organiziranem varstvu, od tega v petih mestnih vrtcih 564, v Dol. Toplicah jih je 17, v Žužemberku 30, v Šentjerneju 60 in v oddelku v Škocjanu 12 otrok. Skupno pa je v naši občini okrog 6500 predšolskih otrok in jih je v varstvo zajetih samo 9,1 odst. Glede tega je Novo mesto med najslabšimi v republiki, po drugi strani pa med prvimi po rasti industrije in zaposlenosti. Očitno torej, da otroško varstvo ne dohaja potreb in hitro se spreminjajoče vsakdanjosti. Program razvoja otroškovarstvenih ustanov imamo za pet let izdelan. Pol tega obdobja je že za nami. Je pa program že večkrat postavljen na glavo, največ zaradi tega, ker vrtcev ni bilo mogoče graditi tam, kjer bi bili potrebni, temveč so morali rasti, kjer je bil prostor. Že dolgo pred načrtovanjem petletnega razvoja otroškega varstva v Novem mestu je bilo znano, da Kandija z nastajajočim naseljem Nad mlini in mladimi družinami najbolj potrebuje vrtec. Kandijski vrtec je tudi na prvem mestu zapisan v programu razvoja teh ustanov, toda vrtca v tem kraju še ni, medtem pa je zraslo že nekaj novih, lepo urejenih stavb za otroško varstvo v mestu in na podeželju. Samo primer: nad 90 prošenj za sprejem otrok v vrtec je že registriranih iz Kandije, medtem ko jih vrtec v Kristanovi ulici sprejema 72. Iz Kandijske torej vozijo starši otroke čez najbolj prometno, neurejeno in nevarno križišče in most kar dvakrat na dan. V Naselju Majde Šilc imajo okrog 70 kandij-skih otrok, v vrtcu na Ljubljanski cesti pa je 30 malih Kandija-narjev. Se pravi, da gre za dva vrtca otrok, zaradi katerih zjut-raj in po 14. uri tudi nastaja avtomobilska gneča, kar jih mo-rajo starši prevažati skozi celo mesto. V Novem mestu gesla „Vrtec Cim bliže stanovalcem!” že leta ne moremo uresničevati prav zato, ker ni ob pravem času primernih lokacij. V urbanistič-n.e.m programu so na vrtce več a 1 manj pozabili, vsaj realne lo-acije zanje ni. Ce vzamemo kandijski primer, je lokacija ^lccr začrtana že več let, toda l *.vnaPrej sc je vedelo, da zem-J ča ne bo mogoče pridobiti. oreJ gre za lokacijo na papirju. Drug primer gradnje, ki tedaj “drezala, je vrtec na Ragov-1 cesti. Ko je bil vrtec zgrajen, am še ni bilo nobenih blokov, :nje večje Naselje Majde Šilc Pa je bilo razmeroma že staro in m, več veliko majhnih fok. šele zdaj, po dveh letih, Tovarna NOVOLES je v Straži uredila vrtec, v katerem je 40 predšolskih otrok in 15 šolarjev. Vrtec je odprtega tipa, bo pa kmalu premajhen še za otroke zaposlenih v NOVOLESU in podjetju „Gorjanci“, ki tudi prispevata denar. Med kolektivi v novomeški občini razen teh izdatneje podpirata otroško varstvo še NOVOTEKS in tovarna zdravil KRKA. Kje so pa drugi? sa m mm MUHM? ___ ‘' v. : Z namenskim stanovanjem v bloku za otroško varstvo je pomagano velikim družinam. Tak primer je v Novem mestu na Mestnih njivah, vendar ustanova nima igrišča, zato otroci stikajo tudi okrog posod za smeti. Povsod tam, kjer igrišča ni, si ga otroci sami narede! ko je tudi Ragovska okolica pozidana, je vrtec na pravem kraju, vendar je že zaseden z otroki iz drugih mestnih predelov. Novi vrtec na Drski — Kaj narediti v sedanjem položaju, da bi omilili problem otroškega varstva v občini, še posebej pa v mestu? „Odločeno je, da bo Novo mesto dobilo vrtec za 120 otrok na Drski, v Šentjerneju nova stavba za otroškovarstve-no ustanovo že stoji in bo kmalu odprta, medtem ko bo treba rešiti še vprašanje varstva v Žužemberku in Mirni peči. Žužemberk ima varstvo, toda v slabih in neprimernih prostorih, Mirnopečani pa ob rastoči industriji in zaposlovanju tudi želijo svoj varstveni oddelek.“ To so besede Kristine Plut, ravnateljice vzgojnovarstvenega zavoda v Novem mestu, ki vrsto let na tem delovnem mestu spremlja razmere. - Zakaj pa vrtec ravno na Drski, saj tam gradijo dom upokojencev, ne pa stanovanjskega naselja za mlade? „Na razpolago smo imeli dve možnosti za gradnjo: v Šmihelu in na Drski, drugje prostora ni. Tako pravijo strokovnjaki za te ctvari. Šmihelska lokacija zaenkrat ne pride v poštev zaradi komunalne ureditve in ker zemljišče še ni pridobljeno. Ostala nam je Drska. Trenutno je tu vrtec glede na bližino stanovanja otrok res manj potreben, je pa predvideno, da se bo Drska v nekaj letih razrasla. Tako spet izjavlja Marjeta Potrč in poudarja še: „Glede na pomanjkanje ustreznih lokacij za gradnjo moramo program razvoja otroškovarstvenih ustanov sproti prilagajati potrebam in predvsem možnostim. Vrtec na Drski bomo začeli graditi takoj in bo po besedah Marjana Simiča, načelnika oddelka za gospodarstvo pri skupščini občine Novo .mesto, že letos vseljiv. Vrtec na Drski bo sprejel predvidoma 120 otrok. Že zdaj pa nam je znano, da je tudi tu zemljišča malo in da bo ustanova utesnjena. Denar za gradnjo je zagotovljen.“ - Med 400 že vpisanimi na listi čakajočih za sprejem bo torej samo 120 novih mest. Kako kanite rešiti vprašanje varstva za ostale „brezdomčke“? „Najhitrejša rešitev bi bila dozidava vrtca na Ragovski cesti, kjer manjka največ mest za dojenčke. Tak je naš pred-log“ Samo z avtom ... - Ker sprejemajo v vrtce zaradi stiske predvsem otroke iz družin, kjer sta zaposlena oba roditelja, in ker morajo starši otroke prevažati iz Kandije malone v Bršlin, iz mesta na Ra-govsko in zdaj bodo morali še na Drsko - vas vprašam, tovarišica ravnateljica, kaj je z otroki, katerih starši nimajo avta? „Tudi jaz si ne predstavljam, da bi lahko samohranilka na primer iz Bršlina brez avtomobila pred sedmo ali šesto zjutraj prinesla v naročju ali v nagnetenem avtobusu svojega malčka v mestni vrtec. Brez dvoma staršem brez avtomobila naši vrtci glede na oddaljenost od potrebnih lokacij niso dostopni. Pomisliti moramo namreč na majhne otroke, ker je ravno zanje varstvo največji problem. Dojenčki in malčki tja do petega leta so največkrat sami.“ — Je potemtakem tudi sestava otrok v mestnih vrtcih bolj uslužbenska, intelektualska in mnogo manj delavska? „Ne bi mogla reči, da nimamo dosti otrok iz delavskih družin, saj na primer otroka mojstra ali kvalificiranega delavca iz proizvodnje navadno štejemo v to skupino. Je pa malo otrok iz socialno ogroženih družin in vse premalo takih, ki bi jim bilo organizirano otroško varstvo nujno potrebno.44 Zasebnega varstva je v mestu in na deželi precej in to rešuje položaj. Zaenkrat sicer ni podatkov o tem in ni vpeljano nikakršno sodelovanje med otroškovarstvenimi ustanovami in varuhinjami, toda v prihodnje je tudi to predvideno. Po vzoru severnjaških držav, kjer je otroško varstvo med najbolj urejenimi na svetu, tudi pri nas pripravljajo načrte za legalizacijo doslej ilegalnega varstva in zaslužka zasebnic. Gospodinje, ki imajo morda enega ali dva svoja majhna otroka in zaradi teh ne gredo v služ- .. .Doma je sam v košari vse štiri ure, ko sem v službi. Če se mu kaj zgodi, boste vi odgovarjali. Jaz ne bom, saj veste, kolikokrat sem prosila, da ga sprejmite v varstvo. Pripravljena sem plačati, samo vzemite ga. Ker pri stroju zmerom mislim, če si je plenico zatlačil v usta ali če se je razkril, ne dosegam več norme in enkrat sem si te ranila prst. Vse to ni moja krivda....... .. . Staro mamo smo imeli pri sebi v bloku, a je prejšnji teden umrla. Lepo prosim, sprejmite našega Petra, star je tri leta, ker imam zdaj dopust, vendar mi bo čez 14 dni potekel. Kam bom z otrokom? Nimam nobenih sorodnikov v mestu in tudi ljudi ne poznam. Smo se komaj preselili iz Celja.... ... Naša Cvetka je stara štiri leta in jo zaklenem v stanovanje, ko grem v službo. Na mizo ji pripravim hrano, okna sem zabila, da jih ne more odpreti, je pa vseeno sto nevarnosti. En-, krat si je hotela pogreti mleko in je pustila vključen štedilnik, enkrat pa se je opekla z vročo vodo, ko je odprla pipo. In vse je razmetano, ko pridem domov. Cvetka je miren otrok, ampak postaja čudna. Zdravnik je rekel, da mora med otroke. Ko grem zjutraj od doma, se začne jokati in potem jokam še jaz. V bližini ni nobenega, ki bi hotel Cvetko paziti, z domačimi pa smo skregani. Če je ne vzamete v vrtec.... Trije primeri med 400 prošnjami za nujen sprejem v novomeške vrtce. Taka so pisma, osebni obiski v upravi ustanove pa se navadno končajo ali z jokom ali pa z grožnjo. bo, sprejmejo pa v varstvo tri sosedove, pomagajo iz stiske prenekateri družini v blokuv Povsod najdete take varuške. Zaradi zaslužka jih nihče ne preganja, saj bi s tem še povečali stisko. Lahko pa bi zasebne varuške poslali na tečaj, jim priznali kvalifikacijo, jim dali kredit za potrebno opremo ali preureditev stanovanja. Imele bi zavarovanje in osebni dohodek kot vsak zaposleni, enkrat na teden ali morda na 14 dni pa bi k otrokom v zasebnem varstvu prišla na obisk patronažna sestra ali šolana vzgojiteljica zavoljo nadzora in napotkov varuški za nadaljnje delo. Vse to je v načrtu, a trenutno še v nejasnih obrisih. Zakaj? Kje so vzgojiteljice? Kristina Plut odgovarja: „Pri problematiki otroškega varstva v naši občini nimamo težav samo zaradi zmogljivosti, ampak tudi zaradi kadrov. Vzgojiteljic je v Sloveniji sicer dovolj, ponekod so celo brez služb, medtem ko v naši občini trenutno pogrešamo 15 vzgojiteljic. Doslej se je malo dolenjskih deklet odločalo za vzgojiteljsko šolo. Vzrok je v tem, ker je šola v Ljubljani in je težko otroka po osemletki dati od hiše. Lahko pa bi dobili vzgojiteljice na primer iz mariborskega območja, kjer jih je preveč, a vsaka vpraša za stanovanje. Teh zavod ne more kupiti in tako se vrtimo še v "krogu kadrovskih težav. S štipendiranjem bo kadrovska stiska v dveh letih omiljena, vsaj tako kaže zdaj." In dolgoročna rešitev V slogi je moč, zato bi morali po mnenju sveta„za otroško varstvo in zaposlenih v vzgojno-varstvenih zavodih združevati sredstva organizacij združenega dela. Predlagajo, naj bi podjetja, predvsem iz Novega mesta, kjer je problem varstva najbolj pereč, uvedla neke vrste kupovanja mest za otroke v varstvenih ustanovah. Tako bi samoupravni organi podjetja razpolagali z določenin številom odkupljenih mest v varstvu za svoje zaposlene. Če bi ta načrt podprli vsaj Novoteks, Krka, Novoles, IM V in večji kolektivi, bi na ta način lahko hitro povečali zmogljivosti varstvenih ustanov mimo že zastavljenega programa in samoupravnega sporazuma. Verjetno bo novi delegatski sistem pripomogel k uresničitvi te zamisli. Besedo odločanja o denarju ima zdaj veliko bolj v rokah neposredni proizvajalec. Ta, ki problem varstva najbolj občuti. Razen tega je izvoljenih več žena in tudi s tem je zagotovljenih več možnosti in več razumevanja za otroško varstvo. RIA BAČER Za take stvari. i je pereče otroško varstvo. tudi vi prispevate. Še ne ve'te tega? Z nedavno podpisanim samoupravnim sporazumom je določeno, da bo preko organizacij združenega dela v Fetu 1974 /branih 4.340.000 dinarjev za uresničitev programa otroškega varstva. S tem denarjem bosta urejeni otroški igrišči na Mestnih njivah in v naselju Nad mlini v Novem mestu, zgrajen bo nov vrtec na Drski, nabavljena bo oprema za varstveno ustanovo v Straži, 400.000 din pa je namenjenih /a letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok s področja celotne občine Novo mesto. Kljub temu pa je sredstev manj kot potreb Ce hočemo mimo tega načrta še hitreje naprej, bo potrebno še več prispevati. Jasno! O ŽIVLJENJU IN DELU NOVOMEŠKIH ŠTUDENTOV O ŽIVLJENJU IN DELU NOVOMEŠKIH ŠTUDENTOV O ŽIVLJENJU IN DELU NOVOMEŠKIH ŠTUDEh JOŽE SIMCIC Biti predsednik kluba, ki združuje množico študentov z različnih fakultet in višjih šol, ni lahko, zakaj največji del bremena, ki ga nalaga okvirni program delovanja, sloni prav na njem in nekaj članih odbora. To občuti tudi Jože MOŽINA, študent ekonomije in predsednik Kluba novomeških študentov, ki je gotovo najbolj seznanjen s stanjem v KNŠ, kar je razvidno iz tega zapisa. „Star problem, ki ga ni mogel rešiti še noben predsednik KNŠ skupaj z odborom, je nepovezanost in nezanimanje novomeških študentov za skupno delovanje v okviru KNŠ, zato delamo letos največ na tem, da bi postal klub zares enotna delovna skupina študentov. Novomeških študentov je precej čez dvesto, pri takem številu pa se pojavlja veliko interesnih področij, ki jih je treba pokriti. V ta namen smo letos razširili odbor kluba. Sestavlja ga nad 20 študentov, od katerih ima vsak na skrbi eno od različnih oblik dejavnosti. Pri določanju področij dejavnosti smo šli letos v največjo možno širino, da bi tako pridobili k sodelovanju kar največ študentov. Na začetku leta smo imeli spoznavni večer, ki je bil dobro obiskan, predvsem se ga je udeležilo veliko novih študentov. Nekoliko manjša je bila udeležba na redni skupščini KNŠ, kjer smo kritično pogledali delovanje v preteklem letu in si naredili nov delovni program. Iz okvira le-tega je bilo izvedenih že nekaj akcij, npr. smučarski tečaj na Veliki planini, pogovor z naturanti novomeške gimnazije, ki so tokrat pokazali precej več zanimanja za možnosti in način študija na univerzi in drugod, pri Zavodu za kulturno dejavnost smo si zagotovili ogled filmskih predstav po znižanih cenah, uspešno smo izvedli btacovanje in z izkupičkom bomo lahko sami denarno podprli nekatere oblike delovanja. V teku je popis vseh novomeških študentov. Na osnovi tega bomo izvedli anketo, ki bo odgovorila na vprašanja o življenjskih in drugih razmerah študentov. Anketo bomo vsako leto ponovili in tako bo mogo- če spremljati celoten čas študija posameznikov. Pripravljamo se tudi na pogovor z gospodarstve- Jože Možina niki iz občine, ki naj bi seznanili študente z gospodarsko situacijo, pogovorili pa se bomo tudi o problemu štipendiranja in možnostih zaposlitve. Prav bi bilo, ko bi odgovorni iz delovnih organizacij pripravili pregled o potrebah strokovnih kadrov, kajti z ozirom na to bi KNŠ lahko pomagal usmerjati bodoče študente v tiste smeri študija, za katere primanjkuje strokovnjakov. Skoraj leto dni se že govori o ustanavljanju aktivov ZK v pokrajinskih študentskih klubih in zdi se, da bomo mi med prvimi, ki bojo imeli tak aktiv. S tem bomo pcrskrbeli za večjo politizacijo študentskega življenja in omogočili nove oblike dela, npr. splošno politične in informativne seminaije, ki bi seznanjali študente z najnovejšimi družbenimi in političnimi premiki, kar bo hkrati tudi priprava študentov na aktivno sodelovanje bodočih strokovnjakov pri samoupravljanju. Sodelovanje z OK ZMS Novo mesto bo letos postavljeno na nove temelje, zakaj do zdaj nas je OK imela samo za nekakšno mladinsko organizacijo, dejansko pa smo poseben aktiv s svojim programom in oblikami dela, ki so prostorsko ločene od domače občine. Največ časa preživimo v Ljubljani, zato se pač ne moremo vključevati v delo OK, vsaj ne v tolikšni meri, kot to želijo nekateri. Enak pro61em se pojavlja tudi pri sodelovanju s študenti z oddelka pedagoške akademije v Novem mestu, čeprav smo v tej smeri že hoteli navezati trdnejše stike, pa nam ni uspelo. Večkrat se je postavljalo vprašanje rekreacije novomeških študentov, zato smo že lani dosegli, da je študentom na voljo gimnazijska telovadnica. Sodelovali bomo tudi na več športnih prireditvah v Ljubljani in Novem mestu, pripravljamo ogled različnih kulturno umet- »Študent naj bo!« Pred več kot desetletjem je izhajala priloga Dolenjskega lista „Dolenjski študent44, ki je občasno seznanjala javnost z življenjem in delom dolenjskih študentov. Na tem mestu ne bomo iskali vzrokov, zakaj „Dolenjskega študenta44 ni več; prepuščamo jih času, ki je za nami. Tokrat predstavljamo novomeške študente oz. podobo delovanja Kluba novomeških študentov, ki naj bo hkrati potrdilo študentom za njihovo prizadevanje. m—•••••••••••••••••••••• Kje in kako študirati Večina dijakov še ni ma predstave o študiju : Velik odstotek gimnazijskih dijakov še tik pred maturo ali celo po njej ne ve, kje in kako bodo nadaljevali študij. To kaže na neko pomanjkljivost gimnazije kot usmerjevalne šolske ustanove v nadaljnji študij. Namen študentskega brucovanja je nuditi prisotnim obilo zabave in seveda dobiti denar za nadaljnje delovanje kluba. Tega se držijo tudi novomeški študenti, katerih „zeleno carstvo“ je v stilu današnjega časa v vrste „starih bajt44 sprejelo precej „zelenih brucov“. Zato je Klub novomeških študentov tudi letos pripravil pogovor študentov z dijaki zadnjega letnika gimnazije. Večina dijakov nima prave predstave o sistemu visokega šolstva, to je univerze, ki jo sestavljajo različne fakultete, od naravoslovnih, tehničnih do t. i. humanističnih oz. družboslovnih, zato jim je predstavnik KNŠ-na omenjenem pogovoru v najbolj splošni obliki orisal shemo univerze, in še posebej poudaril raznovrstne študentske organizacije, ki predstavljajo skupnost študentov. Dijaki so bili seznanjeni tudi z načinom vpisa na posamezne fakultete, ki je precej zapleten. Poseben problem za študente, ki prihajajo v Ljubljano na primer iz Novega mesta, je ustrezno stanovanje. Zato so bili dijaki seznanjeni tudi z možnostmi nastanitve v študentskih domovih, kjer pa je stiska vsako leto večja. Zato se mora marsikateri študent odločiti za zasebno sobo in tako postane največkrat predmet pravega kapitalističnega odiranja. Študij in prazen želodec ne gresta skupaj, zato bo bodočim študentom še kako prav prišla informacija o stanju (beri cenah) v obratih družbene prehrane v Ljubljani, najprej pa jim je bil priporočil obisk menze v Študentskem naselju. Marsikateri študent že davno ni več bruc, pa še zmeraj ne ve, da obstaja v Ljubljani cela vrsta knjižnic s čitalnicami oz. študijskimi sobami (npr. NUK, Slovanska knjižnica, Centralna tehnična knjižnica. Mestna knjižnica, Delavska knjižnica itd.). Zato so bili dijaki podrobno seznanjeni s tem, kje lahko študirajo, ko jih pestijo izpitni roki, pa sami nimajo vse potrebne literature itd. Na koncu naj poudarimo, da je bil pogovor študentov z dijaki samo začetek, ki je skušal ustvariti prvi vtis o podobi univerze in problemih študentskega življenja, predvidoma maja pa se bo pogovor nadaljeval, tako da bojo študenti s posameznih fakultet zainteresiranim dijakom podrobno opisali oblike in vsebine študija, možnosti zaposlitve in navedli celo začetno potrebno literaturo. D. R niških predstav, naš namen pa je organizirati tudi literarni večer za širšo javnost. Na koncu naj omenim, da bo KNŠ skušal navezati stike z nekdanjimi študenti, kajti na ta način bi bilo mogoče imeti tesnejšo povezavo z gospodarskimi organizacijami. Tako bi se morda čez leta uresničilo, da bi s skupnimi močmi novomeška občina zgradila v Ljubljani študentski dom, ki bi rešil tako pereči stanovanjski problem skoraj vseh novomeških študentov4* DR. Spogledovanje stoletij in življenje. (Foto: Markelj) Dogovor - nova pot do štipendij Nov način štipendiranja bo omogočil študij vsem sposobnim Osnutek novega družbenega dogovora o štipendiranju je rezultat triletnih prizadevanj za čimbolj usklajeno družbeno politiko štipendiranja. Podpisniki dogovora se prizadevajo za novo obliko, ki bi temeljila na dveh štipendijah: kadrovski in osnovni. S tem bi se po eni strani zmanjšal odhod kadrov iz manj razvitih območij, po drugi pa bi se preprečilo, da bi se mladi kljub drugačnim poklicnim željam usmeijali v poklice, za katere so že v času študija bolje nagrajeni. Da bi onemogočili vpliv materialnega položaja na možnosti nadaljnjega študija, je predvideno formiranje posebnih skladov, v katere bi vse delovne organizacije prispevale 0,5 odst. bruto dohodka vseh zaposlenih. Ta sredstva bi omogočala podeljevanje osnovnih štipendij, ki bi izenačevale materialne možnosti glede na življenjske stroške. K stroškom šolanja bi morali del sredstev prispevati tudi starši. Možnost združenih sredstev za osnovne štipendije predvideva tudi izenačevanje pogojev med občinami, kajti ekonomsko najmočnejše občine naj bi omogočile prehod ostanka.sredstev v tiste občine, ki same ne bojo mogle zbrati potrebnih sredstev. Glede kadrovskih potreb bi uveljavili sistem kadrovskih štipendij po enotnih lestvicah točkovnih vrednosti, ki bi upo- števale stopnjo in vrsto študija, napredovanje v šoli itd., to je, spodbujale bi hiter in kvaliteten študij. Ob povedanem moramo upoštevati načelo medsebojnega izključevanja osnovnih in kadrovskih štipendij. Štipendisti, kate- Zahvala Klub novomeških študentov se na tem mestu najlepše zahvaljuje delovnim kolektivom, ki so z denarnimi prispevki omogočili izvedbo brucovanja in tako posredno prispevali, da bo klub lahko nemoteno deloval naprej v smeri, kije začrtana v delovnem programu. Zahvala gre naslednjim delovnim organizacijam: pokrovitelju brucovanja tovarni zdravil KRKA, DBH, Dolenjskemu listu, Labodu, IMV, Iskri iz Šentjerneja, Novoteksu in Pionirju. rih kadrovska štipendija bi presegla osnovno, naj bi prejemali samo kadrovsko. Štipendisti, ki bi prejemali večjo osnovno štipendijo, kot je minimalna kadrovska, pa bi imeli pravico do osnovne štipendije v višini razlike med izračunano višino osnovne štipendije in minimalno kadrovsko štipendijo. Dosledno bi bilo treba uveljaviti načelo podeljevanja štipendij samo na podlagi javnega razpisa. Kadrovske štipendije bi se razpisovale za območje posameznih občin enkrat na leto, medtem ko bi bil razpis za podelitev osnovnih štipendij stalen, prošnje pa naj bi obravnavali vsako četrtletje. Višino štipendij bi bilo treba sproti usklajevati z ugotovljenimi življenjskimi stroški. V sporazumu so navedene tudi sankcije za kršilce. Kršitev bi ugotavljala in potrebne ukrepe izrekala posebna komisija podpisnikov sporazuma. Predvidena sta dva ukrepa, in to: javni opomin in izključitev iz sporazuma, to je izključene organizacije združenega dela bi izgubile vse pravice in obveznosti iz štipendijskih pogodb, študente izključenega podpisnika pa bi prevzeli drugi podpisniki. Sporazum je bil pred kratkim spejet in podpisan, kljub temu da so se pojavile kritike, češ da štipendiranje, ki temelji na kadrovski politiki, ukinja svobodno izbiro poklica, uveljavlja tehnokratski pristop in omogo* ča monopolnim organizacijam privilegiran položaj, ki bi še povečal socialne razlike, kar pa je v nasprotju z interesi delavskega razreda in celotne samoupravne socialistične usmeritve. SAŠKO DJURAŠEVIĆ DEČEK SAMOTAR Razred je dolga, široka, nizka in temačna izba; skozi tri okna prihaja le malo popoldanske svetlobe. Klopi so prazne. Na stenah visijo otroške slike. Tišina je. Deček stoji pri oknu in s temnim pogledom srka vase podobo pokrajine. Veter upogiba krošnje črnih smrek. Po poti čez polje gre pešec. Ccz nebo plavajo črni oblaki, Obrne sc proti razredu. Počasi stopa k tabli. S prstom potegne po njeni hrapavi površini. Na njej ostane vlažna sled znoja. Pogleda okoli sebe: zamolkla praznina. Tišino presekajo koraki. Najprej iz daljave in pridušeno, potem bliže in glasneje. Prihajajo no stopnicah navzgor, po hodniku in se ustavijo pred vrati razreda. Vrata se počasi odprejo. V razred stopi učiteljica. - Zdaj lahko ^reš. Obrne sc k njej, jo pogleda z velikimi očmi in gre počasi k svoji klopi. Z nje potegne oguljeno torbo, si jo vrže čez ramo in molče zapusti razred. Gre po praznem hodniku, mimo smrdljivih omaric za čevlje, po betonskih stopnicah navzdol, čez zapuščeno šolsko dvorišče na pot, ki pelje iz vasi. Ko pride nasproti šole, se usede v travo kraj poti. Iz žep« potegne kamen ovalne oblike. Približa ga k ustom in pljune nanj. S prstom razmaže slino po površini, nato kamen drgne ob travo. Potem ga dvigne in pogleda; kamen je pozelenel. Podrgne ga ob hlače m kamen se začne svetiti, kot bi bil polakiran. Z njim potegne po licu; kamen je gladek, a hladen. Vtakne ga v žep. Dvigne se in gre naprej. Na zemljo lega mrak. Na veliki cesti vrže torbo daleč naprej. • Ko pride do nje, jo vrže znova. Tako gre po veliki beli cesti. Potem sc vzpenja v hrib, porasel s travo in grmovjem. V temi zagleda črno gmoto svoje barake. Počasi se ji približa. Stopi skoz odprta vrata v prostor. Prižge leščebro. Zlata svetloba obsveti prostor in stvari: železno posteljo, pokrito z vojaško odejo, mizo in stol, umivalnik, vedro z vodo, izrezke iz časopisov, prilepljene na steno. Torbo vrže pod mizo. Stopi k vedru, potopi zajemalko v črno gladino vode, jo dvigne in počasi pije iz nje. Gre k mizi in potegne iz nje predal. Ven vzame sir In krilh. Položi ju na mizo. Usede sc na stol. S sveto zbranostjo je. Ven gre. Usede se na tnalo, ki stoji pred~barako, in gleda v dolino, polno mežikajočih luči. Tedaj se za hribi na drugi strani doline zasvetijo bliski. V gozdu zapiha hladen veter. Na zemljo padejo prve kaplje dežja. Deček dvigne obraz in pogleda v nebo. , Naj dežuje, naj. Na, gore in hribe, na ravnine in doline, na vasi in mesta, na strehe hiš in šotorov, na ceste in ulice; naj spere gore v doline, naj zbije drevje na tla, naj splakne z obličja mesta in vasi, naj se morja do roba in reke naj podivjajo, naj vse zalije voda. Potem bo posijalo sonce. Voda bo izparela in ostala bo samo pusta kamenita ravan brez življenja, brez zelenja, sokov in vonjav, barv in okusa. Naj pogine misel in sanja in up in volja. Naj zavlada molk, molk tišine in praznine. To si želim, to hočem! je govoril s temnim glasom deček, medtem ko je padal dež v debelih šopih nanj. Tedaj sc tnalo premakne.. Ozre se okoli sebe in vidi, da plove s hudournim tokom v dolino, da sc premikajo hribi, da leži drevje na tleh; hiš ni nikjer več videti, ceste so poplavljene. Z veliko naglico ga nosi po brezmejni vodni planjavi, kjer kdaj pa kdaj vidi truplo živali ali človeka, kos lesa, .razbito streho hiše. Tema je, črna tema in voda, črna voda začne ponikati v tla. Tnalo pristane na trdnih tleh. Posije soncc in razkrije pusto kamenito ravan. Vse je belo: ravan, sonce in neba ni nikjer. Deček zamahne z roko. Tnalo se sesede v kamen in izgine v njem. Deček se znajde na tleh. Hoče nekaj* reči, a ne more izreči tisto nejasno in neizrekljivo, ki je v njem, ne more. Začuti, kako mu noge priraščajo k tlom, kako se kamen seli vanj in kako se on seli v kamen. Nasmehne se. Sredi puste ravnine stoji kamenita soha, kije bila nekoč deček. Nanjo posije sonce s peklensko močjo in soha sc razleti na milijone koščkov. Delovni program naj združi študente Novomeški študenti i raznovrstnim delovanjem spontano dosegajo enotnost o ŽIVLJENJU IN DELU NOVOMEŠKIH ŠTUDENTOV O ŽIVLJENJU IN DELU NOVOMEŠKIH ŠTUDENTOV O ŽIVLJENJU IN DELU NOVOMEŠKIH ŠTUDEN Predsednik krajevne skupnosti Polom v kočevski občini Anton Fabjan mi je dan pred volitvami telefoniral, naj obiščem vas Polom, kjer so lepo okrasili volišče, vas in postavili mlaj. Vendar Poloma nisem obiskal le zaradi volitev, ampak predvsem zato, ker so Polomča-ni zelo složni in pridni. Doslej so vsi v glavnem ž lastnim delom in skromno pomočjo drugih napeljali elektriko in telefon ter popravili cesto. Vse to je namreč za ta kraj, ki je oddaljen od Kočevja skoraj 20 km in leži sam sredi gozdov, izrednega pomena. Cesta, telefon in elektrika ter z njo radio in televizija približujejo osamljeni kraj svetu. % KANARČKI NA VASI Čeprav je večina volila že zgodaj zjutraj, vsi pa do 9.10, so vsi prebivalci čakali pred lepo okrašenim voliščem, kjer so postavili tudi mlaj, na novo prebarvali zabetonirano zvezdo in popeskali pot do mlaja. Tam je staro in mlado čakalo na izid volitev. Komisija je preštevala glasove, jaz pa sem poprosil Po-lomčane, naj mi povedo in pokažejo zanimivosti svoje vasi. Najprej so me zapeljali v lično leseno hišico 20-letnega Zdenka Hočevarja, ki goji golobe in kanarčke. Na enem iz-med tekmovanj golo-bov-pismonoš na progi Zagreb-Kočevje so njegovi golobi zasedli prvo mesto. Kanarčkov ima 100, od tega nad 50 mladičev. Seveda jih tudi prodaja. Cena je od 50 do 250 din. Kupci prihajajo od vsepovsod, tudi iz tujine. SVETNIKI NA PREPIHU Nato je krenila naša „procesija" naprej do vaške cerkvice, ki propada. Še pred nekaj leti je imelo ZKGP v njej seno, zdaj pa streha preveč pušča. Cerkev je bila postavljena leta 1638 ali približno 100 let kasneje, ko je bila ustanovljena vas. V glavnem je zid uničen. Le na nekaterih delih pa je delno odpadel le belež in izpod njega so se pokazali deli nekakš-flih svetnikov. Ce jih v kratkem ne bo nihče zaščitil, bodo zače- li postopno .razpadati še ti, ki so .na tistem zidu, kjer je bil verjetno glavni oltar. Samo še na eni izmed preostalih sten je neka nejasna freska. Domačini ji pravijo „konj“, ker je res naslikano nekaj takega, kot so konjske noge. Morda pa so to vragove noge, saj so upodabljali vraga s podobnimi nogami in konjskimi kopiti. Kaže pa, da so cerkvico tudi prezidavah. To trditev so vaščani podkrepili tako, da so mi pokazali dvoje oken, ki sta zelo blizu skupaj. Trdili so, da je večje novejše, manjše pa se je pokazalo ven menda šele zdaj, ko cerkev propada. En izmed domačinov je dejal: — Zaradi cerkve nas je sram. Tujci prihajajo in jo fotografirajo. Morali bi jo ali popraviti ali podreti. ZAKONCA HOGLER UMRLA SKORAJ HKRATI Tudi pokopališče lepo govori o zanimivi zgodovini vasi Polom, ki jo je v prvi polovici 16. stoletja ustanovilo 6 nemških-ko čevarskih in 5 slovenskih družin. Kot so Polomčani skupaj živeli, tako so tudi skupaj pokopani, vendar Nemci na desni strani pokopališča, ki je danes zapuščeno, Slovenci pa na levi. Nemške grobove je prerastla trava. Spomeniki so se sami podrli. Stoji le še en spomenik na grobu, kjer počivata, če sem si prav prevedel nemški napis, zakonca Johann in Gertrud Hoegler iz Kukovega, ki sta umrla 23. (oče) in 26. (mati) februarja 1922. Slovenski grobovi so sveži, lepo vzdrževani. Na njih so gorele tudi svečke. Polomčani vzdržujejo tudi grob sedmih neznanih partizanov, katerih trupla ali kosti so pobrali po okolici in jih pokopali takoj pri vratih pokopališča. Pravijo, da si bodo prizadevali, da bi dobili neznani partizani tudi spomenik. Vaški možje, ki so mi vse to razkazovali, so mi pokazali kup peska pred pokopališčem in povedali: — Letos bomo popravili ograjo pri pokopališču, vrata, uredili mrtvašnico oziroma mrliško vežico in grob neznanih sedmih partizanov. ŠE MALO ZGODOVINE Preden se odpravimo s Polomčani naprej po vasi, naj zelo na kratko opišem še zgodovino Poloma, Seča in Kukovega, kot je prikazana v knjigi „500 let mesta Kočevje“, ki je izšla 1971. Vas Polom je nastala v prvi polovici 16. stoletja. Ustanovilo jo je, po priimkih sodeč, 6 Nemcev in 5 Slovencev. Okoli 1560 je nastala sosednja vas Seč. To ozemlje je bilo 1574 označeno kot sporno. Prilastiti si ga je hotelo višnjegorsko gospostvo. Vendar je bilo 1613 razsojeno, da sodita obe vasi v kočevsko gospostvo. Pač pa je vas Kukovo, ki se 1574 še ne omenja, pripadla čušperškemu gospostvu. Že sredi 16. stoletja so hoteli Klečani pregnati komaj naseljene Polomce. Pritožili so se, da so se Polomčani nastanili na njihovih gmajnah in steljnikih. Komisarja, ki sta zadevo raziskovala, sta razsodila, „da se je s Polomčani povečalo število prebivalcev v gospostvu in da jih ne morejo pregnati z zemlje in v siromaštvo, posebno še ker imajo družine veliko otrok“. Danes vasi Kleč ni več, Polom pa še obstaja. Prebivalcev je imel Polom leta 1931 natančno 138, leta 1948 le še 65, leta 1961 že 87, leta 1971 pa 77. Še huje je bilo v vasi Seč, ki je štela leta 1931 102 prebivalca, leta 1971 pa le še 18. Najslabše pa je vojno prestalo Kukovo, za katero v knjigi ni navedeno število prebivalstva, pač pa piše le, da „je Kukovo izkazano leta 1953 kot opuščeno". STARA BRIZGALNA S pokopališča so me Polomčani odpeljali samo preko ceste v gasilski dom. Pokazali so mi staro gasilsko brizgalno. Koliko let ima na grbi, ni vedel nobeden. Zatrdili so mi, da so pred leti zvedeli zanjo gasilci iz Kranja in jim ponujali zanjo 500 din. Pokazati sojo nameravali v gasilski paradi. Vendar Polomčani stare brizgalne niso prodali, čeprav imajo še novejšo. Naj počiva v domačem gasilskem domu, kjer je desetletja in desetletja,- če ne celo dalj, zvesto služila. Ko smo se vračali proti volišču, sem jih vprašal, od česa žive. Povedali so, da delajo trije v hlevu ZKGP, kjer je preko 150 glav živine, večina pa dela v gozdovih. Čeprav je Polom pred kratkim imel še šolo, zdaj pa je nima več, kulturno življenje ni zamrlo. Zadnje predstave, igre in proslave so imeli za 29. november in novo leto. Nastopajo seveda predvsem šolarji, ki se vozijo vsak dan v šolo v Kočevje. »NE USTRAŠIMO SE NIČESAR« Ob zaključku pustimo besedo predsedniku krajevne skupnosti Antonu Fabjanu: - Se spominjate, kako smo napeljevali telefon in ste nam dejali: „Ko boste vse naredili, ko boste vse imeli, se boste pa skregali." Vendar ni tako. Pri vsem delu, ki smo ga opravili, smo še bolj složni. Tudi na današnjem referendumu so vsi, razen dveh, glasovali za samoprispevek. Zdaj smo sklenili, da bomo popolnoma prenovili pokopališče. Pri nas je tako: odločimo se le za eno akcijo, in ko tisto izpeljemo do konca, se lotimo druge. Telefon smo napeljali, zdaj je na vrsti pokopališče, potem pa zelo verjetno cestna povezava proti Novemu mestu. Naši ljudje so dovzetni za novosti. Pridni so za delo in samoiniciativni. Ne čakajo, če vidijo, da je treba nekaj narediti. Vse teče samo, brez priganjanja. Ljudje se zavedajo, da bodo imeli zagotovo le tisto, kar bodo sami naredili. Če bomo še naprej tako složni, se ne bomo ustrašili nobene naloge. Smo majhna krajevna skupnost. Dobimo malo denarja, naredimo pa veliko. Bilo bi prav, da bi občina pri dodeljevanju denarja ne upoštevala le števila prebivalstva, ampak predvsem delo, ki ga opravijo še sami občani, in seveda potrebe posamezne krajevne skupnosti. 11 za delo sposobnih naših ljudi je napeljalo 15 km telefonske linije : posekalo gozd ob liniji, izkopalo jame, postavilo drogove in opravilo še druga dela, da so poštarji telefon le priključili... Polom, vas sredi gozdov, skupaj s Sečem počasi izumira. Prebivalcev je vedno manj. Lani so izgubili šolo, ker ne dobe učitelja zanjo. Vendar se ljudje ne dajo. Delajo, urejajo vse zadeve z veseljem in željo, da bi kraj večno živel. Življenje in napredek kraja pa sta odvisna predvsem od hotenj, dela in prizadevanj prebivalcev. Polomčani skušajo vsem dokazati, da bo njihov kraj živel in napredoval. Morda bo v njem res vedno manj ljudi, vendar bodo ti vedno več naredili in bolje živeli ... Fotografije in besedilo: JOŽE PRIMC Izpod beleža v cerkvi se kažejo svetniki, ki pa so ponekod že močno poškodovani, ker zaradi lukenj v strehi in zidu odpada omet. Tale nagrobni spomenik na pokopališču v Polomu in napis na njem zelo živo govorita o zgodovini Poloma in Okolice. Ne le Nemcev-Kočevaijev, tudi vasi Kukovo in še mnogih drugih vasi danes ni več na Kočevskem. Za tole staro gasilsko brizgalno, za katero nihče ne ve, koliko let šteje, so ponujali Kranjčani Polomčanom 500 din. '(,,<>mska cerkev propada, saj ZKGP v njej niti nima več sena, kot Jc“ »melo še pred leti. ‘l Polomčani so za volitve 31. marca lepo okrasili vas. Pred voliščem so uredili manjši pajk in postavili mlaj. Stran uredila: J02ICA TEPPEY DOLENJSKI LIST M Jli SVETNIH Nedeljski sprehod skozi Polom, vas, ki so jo ustanovili Nemci in Slovenci v začetku 16. stoletja -Izpod odpadlega beleža v propadajoči cerkvici kukajo svetniki - Nemške grobove prerasla trava - Kranjčani so hotali staro brizgalno - Polomčani so v zadnjih letih napeljali elektriko in telefon, zdaj pa bodo obnovili pokopališče in zgradili cesto v novomeško smer tura in fora- anje m m ja J J Filmske novice „LET MRTVE PTICE44 ODKUPILA VESNA - Slovenski celovečerni igrani film „Let mrtve ptice“ je dobil distributoija. To je Vesna film, ki bo poslej distribuiral večino slovenskih celovečernih in kratkih filmov. SLOVENSKI FILMI V SVETU -V Sovjetsko zvezo so prodali tri filme podjetja Viba: - Bevčevega „Poslednjega pešca44 in „Življenje po vzorcu*4 ter Pogačnikov športni film „Tri etude za Cathy in Miloša44. „Življenje po vzorcu1* bodo videli tudi na Švedskem in v NDR, Švedi so poleg tega odkupili Bevčev film „Lepo je živeti na deželi**, Marin-škovo in Steinbaheijevo „Telemate-rijo“ in Sajkovo „Promiskuiteto**, vzhodni Nemci pa še Ljubičev dokumentarec o Kajuhu „Pesem padlega partizana*'. LE POGAČNIK Z DVEMA - Viba film naj bi letos posnel 10 kratkih filmov. Klopčičev „Kras“ in Du-letičeva „Slovenska gotska plastika** sta že skoraj narejena. Pogačnik bo posnel dva filma: „Človeka z ma-sko“ in „Šport na ulici**. Bevc pripravlja „Barvno kompozicijo** iz serije o občanu Urbanu. Steinbaher in Marinšek bosta posnela „Če študent na rajžo gre“, Povh „Selekcijo**, Hladnik „Revolucijo**, Ljubič „So-“sesko**, Pervanja „Samoto**, Pregelj „Promorske balade** in Sajko „Narodno nošo“. F. M. JAKCU ZAGREBŠKA NAGRADA V kabinetu Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu so odprli prejšnji četrtek 8. razstavo grafike. Ob otvoritvi so podelili nagrade, ki jih je podelila 5-članska jugoslovanska žirija. Najvišje priznanje (srebrno plaketo) je prejel novomeški rojak akademik Božidar Jakac za grafiko „Teranova trta“. Odkupni nagradi sta od slovenskih umetnikov prejela Gorazd Šefran in Lojze Logar. V Likovnem salonu v Kočevju so nedavno odprli razstavo del akademskega slikaija Franceta Godca, ki se je tokrat že drugič predstavil kočevski 'publiki s svojimi realističnimi krajinami. (Foto: F. Brus) DARILO ZDRAVNICE - PISATELJICE - Novomeščanka dr. Ivica Tivadar (Tintova), zdravnica v Ljubljani, je napisala z dr. Jožetom Jerasom knjigo o epilepsiji. Knjiga je bila z naslovom „Epilepsies in Children** prevedena v angleščino. Avtorica je en primerek knjige darovala tudi novomeški študijski knjižnici. Prizor iz Vandotovega „Kekca"4, kakor so ga naštudirali učenci osnovne šole iz Stopič. (Foto: I. Zoran) franjo Mraz: MIK V RAVNINI - s samostojne slikarjeve razstave v trebanjski Galeriji likovnih samorastnikov, odprte v počastitev dneva OF in praznika dela. Razstava, ki so si jo domačini množično ogledali, je doživela precejšnjo publiciteto v slovenskem in jugoslovanskem časopisju. KRŠKA GALERIJA ODPIRA VRATA V NOVO SEZONO Prešeren v krasilni umetnosti Zanimivo likovno razstavo, na kateri domačin arhitekt Valentin Scagnetti predstavlja »ilustrirane« liste iz Prešernovih poezij, bodo odprli jutri, 17. maja, ob 18. uri - Cevc: »Risbe kot alegorije« Za umetnostnimi hrami, ki začenjajo likovno sezono spomladi — na Dolenjskem jih je nekaj — odpira tudi krška galerija vrata prvim letošnjim obiskovalcem. Jutri ob 18. uri bodo v tem posavskem paviljonu odprli. likovna dela Valentina Scagnettija, krškega rojaka, ki ga je javnost dolgo poznala zgolj kot zelo dobrega arhitekta. Ljubitelji umetnosti v Krškem bodo tokrat srečali v Scagnettijevih delih novo in na Slovenskem manj znano ter uveijavljeno umetniško zvrst. Po besedah odličnega poznavalca in umetnostnega zgodovinarja ter esteta Emilijana Cevca gre za plemenito, a zelo redko vrsto krasilne umetnosti. Scagnetti je namreč pesniška besedila Franceta Prešerna TUDI NOVO MESTO Skupnost koncertnih poslovalnic Slovenije je na nedavni seji dobila novega člana — Zavod za kulturno dejavnost iz Novega mesta. Ta zavod je že do zdaj razvijal delo na kultur-no-informativnem področju. ZA TV GLEDALCE - Sentjer-nejski oktet, ki bo letos spet nastopil na srečanju slovenskih amaterskih pevskih oktetov, so posneli za oddajo na televiziji. Pevce, ki vadijo pod taktirko Krncsta Jazbeca, so lahko televizijski poslušalci poslušali pred kratkim. STOPIŠKI „KEKEC44 TUDI V NOVEM MESTU - Dramska skupina osnovne šole Janeza Trdine iz Stopič je pod vodstvom učitelja Janeza Pavlina IS. maja uprizorila na svojem odru Modrovo dramatizacijo Vandotovega „Kekca“. Z igro, ki so jo poznavalci lepo ocenili, bodo mladi stopiški gledališčniki gostovali v Novem mestu za vse šok*. Režiserju Pavlinu so pomagali učitelj Feliks. Orel in mladi slikar amater Darko Blažič, ki sta napravila kulise, za maske je skrbel Novomeščan Brane Brzin, kostume, pa sije za igralce od ljubljanske Drame izposodila Tanja Pavlin. NAŠI V C.RADCU - V prostorih deželnega sindikata v Gradcu so odprli razstavo del nepoklicnih slikarjev iz Avstrije in Slovenije. Slovenski del predstavljajo slike 41 najboljših ustvarjalcev iz raznih krajev Slovenije, med njimi je tudi nekaj Dolenjcev, članov Združenja likovnih skupin pri ZKPO Slovenije. SLOVI-NSKA KMFČKA NOSA - V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so odprli razstavo „Slovenska kmečka noša od konca 19. stoletja do danes44. Razstavili so številne izvirne noše in vrsto fotografij. „prepisal“ s kaligrafsko pisavo, kakršno so uporabljali srednjeveški skriptoiji, oziroma v kateri so bile tiskane tudi prve slovenske knjige, in te tekste svoje-< r > Od prejšnjega tedna je znano, katere kulturne naloge so v Sloveniji skupnega pomena in katera dela bodo opravljena z združenimi sredstvi. Poročajo, da pri sprejemanju ustreznega načrta v skupščini republiške kulturne skupnosti ni šlo brez „dima in ognja44. Pripomb k programu ni bilo malo. Med najglasnejšimi so bile u. tistih temeljnih kulturnih skupnosti, kjer so menili, da „republikanci44 niso v zadostni meri pociprli nekaterih akcij vseslovenskega pomena. V tem križanju utemeljitev in. nasprotnih argumentov ter lokalnih in repu- 0 izpadlem bliških interesov se je moral marsikdo obrisati pod nosom. Med tako prizadete se je uvrstila tudi Dolenjska, zlasti nekatere njene občine, ki so v prepričanju, da je sporazumevanje hkrati nekakšna „mizica, pogrni se44, pristavile večje lonce, kot bi jih smele glede na velikost skupnega mošnjička. V republiški kulturni skupnosti so brez milosti črtali sofinanciranje večjega števila kulturnih akcij na Dolenjskem. Tako letos ne bo soprispevkov za obnovo kulturnih dvoran oziroma domov, za preureditev novomeške študijske knjižnice in razširitev njene dejavnosti, za srečanje ok-tćtov v Šentjerneju, češ da je ta prireditev premalo odzivna in še brce tradicije (!?), Krčanom se je izjalovilo upanje v republiško pomoč pri obnovi in preureditvi Valvasorjeve hiše itd. Taka sporočila so prenekate-rega dolenjskega kulturnega delavca razočarala. V mnogih primerih je njihovo negodovanje upravičeno, v vseh ne. Ostane upanje, da bodo vsaj občinski sporazumi obveljali nepristrižc- ni J. JUST j V________________________________> V SZ IZŠLA TITOVA KNJIGA V Moskvi je nedavno izšla knjiga izbranih govorov in člankov maršala Tita, ki so nftstali v obdobju 1941-1973. To je prva Titova knji- E, ki so jo izdali v Sovjetski zvezi, ložila jo je založba Politizdat. Knjiga je razdeljena na sedem delov. Prvi obravnava mednarodni pomen Leninovega nauka in oktobrske revolucije ter njun vpliv na revolucionarna gibanja v Jugoslaviji. Poseben del je posvečen jugoslovanskemu narodnoosvobodilnemu boju, prijateljstvu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter njunemu sodelovanju, perečim mednarodnim vprašanjem in jugoslovanski notranji politiki. O knjigi maršalovih govorov in člankov je prinesla poročilo (udi „Sovjetska pravda44. vrstno ilustriral. V kratkem rečeno: gre za žlahtno vsebino, prelito v žlahtno posodo. „Da bi vtis približal starinskim rokopisom, se je Scagnetti odločil pri črkah za slovesno srednjeveško uncialo,“ pravi Cevc. ,,Med besedilo je Scagnetti vtaknil slikovite periorisbe, ki so delno tudi lavirane. Te risbe se včasih zde kot okvirni črtni zapotegljaj pa spet kot manieri-stično občutene skice. Nikoli pa risbe ne žele realistično opisovati vsebinskih prizorov. So samo alegorična spremljava, ki domiselno dopolnjujejo popisane liste.“ S * I S # s s * * * s 0 0 * * s J 5 »Da bi jih zapustil? Ne!« S s ------------------------------- pravi Janez Pavlin, učitelj in režiser, ki bo s šolsko igralsko skupino predstavil Vandotovega »Kekca« tudi novomeškim učencem „Razmišljal sem, bilo je že tik pred odločitvijo, da bi odšel A kaj, ko je tu zagnanost, ljubezen do dela, do otrok in tak kolektiv! To me je zadržalo, ostal sem v Stopičah, najbrž bom še nekaj let. " Tako pravi učitelj Janez Pavlin, slikar in režiser. Prejšnjo sredo so učenci pod njegovim vodstvom na odru v šolski telovadnici (oziroma v prostoru, ki ga uporabljajo tudi za telovadbo) uprizorili Modrovo dramatizacijo Vandotovega „Kekca". Uspeh je bil pričakovan, občinstvo -učenci stopiške osemletke in iz dolške ter podgrajske podružnice - navdušeno. dedka Mraza. Igrali smo doma in gostovali. Potem je prišla na vrsto Suhadolčanova „Čudežna srajca Dopetajca". Ko so nam zaploskali doma, smo gostovali še v devetih šolah. Za nagrado so šli igralci na morje, kjer so se naučili plavati. “ „Kekec" je že druga letošnja igra, ki jo je pod Pavlinovim vodstvom naštudirala dramska družina stopiške A ni šlo gladko. Kdor pozna stopiške razmere, se temu ne bo čudil. Otroci s podgorskim naglasom - pa igralci? In prav to se je zgodilo in se dogaja. Ure in ure vaj, jezikovnega piljenja, težave (zaradi oddaljenosti otrok in s starši, ker mora pač podgorski otrok pomagati doma) in še kaj se je nastavljalo na pot do predstave. „Prej sem bil na Dolžu. Tudi tam sem z učenci pripravljal igrice. Več kot krajšega prizora nismo spravili skupaj. V manjšem kraju tudi pri učencih ni takega zanimanja. V Stopičah je drugače. Komaj sem pred dvema letoma prišel sem poučevat, smo se že začeli učiti igre. Pripravili smo jo za * S S \ s s s s s s N * N * * s % N N * N * * k Janez Pavlin: zagnanost in ljubezen do dela ž učenci. šole. Ta skupina tvori jedro kulturnemu društvu, ki ga nameravajo v šoli kmalu ustanoviti. Društvo ne bo izključno šolsko, ker nameravajo povabiti k sodelovanju tudi že bolj odraslo stopiško mladino. Sola naj bi potem še bolj postala kulturno središče Stopič in okolice, kot je to že zdaj. Pri kulturnem delu učence spodbuja izredno zanimanje občinstva: ko so imeli generalko za „Kekca", se je zbralo na predstavi nad 260 ljudi. S takim obiskom bi bilo prene-katerikrat zadovoljno Novo mesto. I. ZORAN h % * * 5 * * * % * * H * 5 tudi' Konzul NDR predstavil Cranacha ^ 1 Skrbno pripravljena razstava reprodukcij slik in risb velikega nemškega slikarja bo odprta v Dolenjski galeriji samo še do sobote Pred okoli petdesetimi ljubitelji likovne umetnosti je prejšnjo sredo v Dolenjski galeriji generalni konzul NDR v Jugoslaviji Horst Schadovv slovesno od-prl razstavo reprodukcij del nemškega renesančnega slikaija Lu^isa Cranacha. Razstava je posvečena petstoletnici slikaije-vega rojstva in sodi v okvir kulturnega sodelovanje med NDR in SFRJ. Lucas Cranach (1472 do 1553) je ob sodobnikih Duererju in Gruene-waldu eno najbolj znanih imen nemškega renesančnega slikarstva iz dobe zgodnjemeščanske revolucije. Kot velik umetnik je bil pripadnik naprednega meščanstva in tesno po; vezan z reformacijskim gibanjem M. Luthra. Njegovo delo je povezano z naprednimi silami takratnega časa, zategadelj ni čudno, da so mu nasprotniki že za časa življenja uničili precej umetnin. Cranach in njegova šola sta veliko pripomogla k spontanemu razvoju realističnega slikarstva v kasnejših umetnostnih dobah. Njegovi portreti, krajine, slike živali in akti v svoji dodelanosti in za renesanso značilni barvitosti spadajo med najboljše dosežke nemške likovne umetnosti. Cranach je pomemben tudi kot ri- '• sar. Risbe so mu služile tudi kot predloge za olja ali dela, ki so nasta-' la v njegovi delavnici. Za to pa' vemo, da je med drugim izdelala znano umetniško likovno opremo Luthrovih polemičnih spisov in dosegla višek s portretom M. Luthra v bakrorezni tehniki. Med okoli 70 čmo-bclimi in 17 barvnimi reprodukcijami, ki so razstavljene v Dolenjski galeriji, prevladujejo religiozni, svetopisemski motivi, precej je tudi portretov slikarje-! vih sodobnikov in risb, ki v natančni izdelavi prikazujejo izseke iz življenja takratnega časa, predvsem na dvorih (npr. viteški turnirji). Posebne omembe pa je vreden mojstrov avtoportret. n R L. Cranach - avtoportret Horst Schadow, konzul NDR, govori na otvoritvi ĆE SMO PRI IZPITU PADLI Ko na izpitu ne uspemo, je potrebno, da se zamislimo. Ne reagirajmo takoj emocionalno, ampak racionalno (z razumom) analizirajmo situacijo in napravimo ustrezen načrt, kako se bomo pripravili za naslednjič. Proč s potrtostjo, občutkom krivde negotovosti in manjvrednosti — to nam gotovo tudi drugič ne bo pomagalo na izpitu. Situacijo moramo obvladati strokovno po znanju in psihološko, da ne bomo imeli nepotrebnih emocij in pomislekov ter napačnih zaključkov. Če pademo na izpitu, ne pomeni vedno, da premalo vemo, da smo se premalo učili. Pomeni še vrsto drugih stvari. Opazujmo se, analizirajmo sc in odkrivajmt) vzroke neuspeha in sami sebe! Predvsem pa odstranimo svoja negativna čustva; ta nam nikoli ne bodo v pomoč. . .. Dr. ANA KRANJC v Dopisniku 1974, št. 1. str. 5 DOLENJSKI UST Stran uredil: IVAN ZORAN m \'*t B, _ ! W J A /, , J- m HPSl - M "iti i m | 1 H w ■ M ' Zvezna liga: polovičen uspeh V republiški moški rokometni ligi prvak že znan - Ribnica druga? Z dolenjsko košarkarsko ligo se je košarka med mladino še bolj razmahnila, razen tega pa je v Novem mestu začela delovati še pionirska košarkarska šola, ki jo vodi član novomeškega Novoteksa Alojz Poljšak. Na sliki: pioniiji Novoteksa s svojim treneijem pri treningu. \ V drugi zvezni rokometni ligi so Sevničani prepričljivo zmagali, medtem ko so igralke Brežic zapravile priložnost, da v slovenskem derbiju osvojijo nov"par točk. Ribničani so v gosteh zabeležili prepričljivo zmago, Črnomaljke pa so v gosteh dobile kar 32 zadetkov. SEVNICA - METALAC 24 : 18 V derbiju ekip iz spodnjega dela lestvice so se domači igralci pomerili z ekipo Metalca in jo zasluženo in prepričljivo premagali. V prvem delu je bila igra nezanimiva, gostom pa je taktika uspela, tako da so odšli k odmoru z zadetkom prednosti -9:10. V drugem delu pa so domači rokometaši, predvsem po Radičevi zaslugi, zaigrali precej bolj učinkovito, tako da so brez težav zmagali. Za Sevnico so nastopili: Sirk, Simon- Za košarkarje Beti tretja zmaga V četrtem kolu sta ekipi novomeškega Novoteksa in metliške Beti dosegli prepričljivi zmagi - V dolenjski ligi vodi Loka V četrtem kolu republiške košarkarske lige so se z gostovanj košarkarji Beti in Novoteksa vrnili z zmagama in tako napredovali na lestvici. Ker je vrsta Vrhnike izgubila v Radencih, je na prvem mestu brez poraza ekipa Triglava. LESONIT-BETI 68:79 Košarkarji Beti so v gosteh še enkrat dobro zaigrali, predvsem v obrambi. Vodili so vso tekmo in le v drugem polčasu so se jim domači košarkaiji približali na razliko sedmih točk, to pa je bilo tudi vse. Za Beti so nastopili: Murko 6, Kosovac 2, Jezerinac 19, Lalič 2, Dautovič 25, Medek 7 in Rožič 18. Vrsto Beti je vodil trener Pšeničnik. PRVENSTVO NOVEGA MESTA soboto in nedeljo bo na teniških igriščih na Loki v Novem mestu prvenstvo za posameznike in dvojice, tekme pa bodo veljale za postavitev rang lestvice. Turnir se bo obakrat začel ob 9. uri. GROŠELJ V REPREZENTANCI V nedeljo, 12. maja, je bilo v Celju republiško prvenstvo letalskih modelarjev v kategoriji motornih modelov. Tekmovanja se je udeležilo tudi pet modelarjev iz Novega mesta, ki so kljub močnemu vetru dobro opravili nastop. Tekme so obenem veljale tudi za sestavo republiške ekipe, ki bo nastopila 25. 1,1 26. maja v Lescah. Od Novo-meščanov je najboljše rezultate dosegel Janez Grošelj, ki se je v kategoriji penjačev uvrstil v republiško feprezentanco. Rezultati: kategorija gumenjki: 1. feček (AK Ptuj, 1015 točk), 4. Du-»n Zupanc (AK Novo mesto, 917); Janez Penca (897 točk), 6. Dragan Stankovič (763), 7. Adolf Šuštar (732), vsi AK Novo mesto. Penici: 1. Oto Velunšfck (AK Ptuj, *260), 4. Janez Grošelj (AK Novo mesto, 1000 točk). NOVOTEKS - VRHNIKA 69:75 Novoteksovi košarkaiji so z izjemo S. Kovačeviča zaigrali pod svojimi sposobnostmi in preboječe, da bi lahko premagali Vrhniko, ki bo, po vsem sodeč, spet najmočnejša ekipa v slovenski ligi. Novomeščani so le nekajkrat vodili, v celoti pa so pre-; slabo metali na koš, tako da so Vrhničani z dobro organizirano igro kljub majhni prednosti prišli do novih točk. Novoteks, ki je sicer sodil med favorite te lige, je zaradi slabe forme že na startu zašel v težave, tako da bo le težko še posegel po vrhu. Novoteks: Splichal 3, Z. Kovačevič 2, S. Kovačevič 35, Ivančič 10, Poljšak 9, Piletič 4, Pirc 4, Kopač 2. BRANI K-NOVOTEKS 59:67 Novomeščani so igrali zelo borbeno, predvsem pa mirno; niso se pustih zmesti sodnikoma in domačim igralcem, ki so po vsej sili želeli zmagati. Sodnika sta jim bila pri tem v izdatno pomoč, saj sta Novomešča-nom dosodila kar 35 osebnih napak, domačim pa le 20. Novoteks je kljub temu vodil od začetka do konca tekme in si priboril pomembni točki. Novoteks: Splichal 1, Cukut 3, Ž. Kovačevič 2, S. Kovačevič 9, Ivančič 8, Poljšak 29, Piletič 5, Počrvina 6, Seničar 4. DERBI LOKI V tretjem kolu dolenjske košarkarske lige so bili doseženi naslednji rezultati: Bršlin - Semič 79:51, Žužemberk - Loka 69:76, Straža -Šentjernej 52:54, Metlika - Crno-' melj 70:73, prosta pa je bila ekipa iz Dolenjskih Toplic. Po treh kolih vodi brez poraza Črnomelj s šestimi točkami, slede: Loka (brez poraza), ŠPORTNI KOMENTAR Karate: šport za vse 2e večkrat smo slišali, da Se po svetu pojavlja nova za-Misel športa, „šport za vsakogar", ki se je tudi pri nas Počasi pričel uveljavljati v raznih oblikah. Ze sama za-Misel govori, da je ta šport namenjen vsakomur in je od-sey Potreb po gibanju današnjega Človeka. Pri nas že nekaj let popu-friziramo množični šport, tako imenovani množični sPort, in z veseljem lahko ugotovimo, da mnogi po naporni službi radi zavijejo v naravo na trim stezo. Razen tega poznamo pri nas še de-bvske športne igre, ki imajo Vse več pristašev, žal pa postanejo živahnejše le v to-PKjših mesecih. ^av gotovo lahko šport Za vsakogar poimenujemo udi športno panogo, ki se je Pred kratkim ustanovila tudi v Novem mestu in ki ima v Krškem že dolgo tradicijo . je karate, za katerega se danes zanima vse več ljudi. Med temi je tudi veliko No-vomeščanov, ki zelo radi obiskujejo treninge prvega mojstra karateja v Sloveniji Staneta Iskre. In kar je velika prednost karateja pred drugimi športi, je njegova cenenost. Prav zaradi tega delovni človek lahko trenira skozi vse leto, ne da bi moral trening zaradi stroškov prekiniti. Kaj je še tako vabečega pri tem športu? Prav gotovo dejstvo, da se z njim ukvarjajo v domovini tega športa (ki je bil nekoč čisto nekaj drugega kot šport) tudi šestdeset letniki. Ti trdijo, da jih je prav vaja karateja napravila spretne, odporne in da z njegovo pomočjo lažje premagujejo težave na delu. Karate zahteva od človeka veliko spretnosti, kondicije in moči, vse to pa zelo kmalu pridobi z rednim treningom pod strokovnim vodstvom. J. PEZELJ Žužemberk in Bršlin s po 4 točkami, Metlika, Semič in Šentjernej s po 2 točkama in Straža ter Dolenj-* ske Toplice, ki sta š» brez točk. čič, Sumej . 1, Jurišič 1, Bizjak, Radič 7, Koprivnik, Stojs 3, Šilc 5, Trbovc 7 in Možic. E. R. BREŽICE - ALPLES 14 : 15 Tekma je bila ves čas izenačena, le da so gostje stalno vodile. V drugem polčasu pa so Brežičanke zaigrale precej bolje in kazalo je, da bodo slavile pomembno zmago, toda gostujoče igralke so jih z nekaj hitrimi protinapadi presenetile in zasluženo zmkgale. Če bi domače igralke izkoristile številne sedemmetrovke, bi lahko zmagale. Brežice: Hribernik, Molan, 2, Štauber 2, Bah, Rožman, Smerkolj 1, V. Mišič 3, Toplak 5, Zakšek, Germovšek, Mišič 1. v p BOREC - ČRNOMELJ 32: 15 Belokranjke so iz Ljubljane prišle s hudim porazom. Ža to pa so še najbolj zaslužne igralke Borca, ki so tokrat zaigrale zares odlično. Za Črnomelj so igrale: Starešinič, Geltar, Spec 2, Grgič 9, Birkeljbah, Povše 2, Jesih, Švajger 2. KAMNIK - RIBNICA 21 : 29 V prvem delu so bili boljši domači rokometaši, Ribničani pa so za- Trimo: za slovo še zmaga V 14. kolu prepričljiva zmaga novomeške Krke V slovenski odbojkarski ligi so naše ekipe zaigrale po pričakovanju. Igralke Krke so brez večjih težav zmagale v Ljubljani, Tre-banjci pa so v zelo izenačeni tekmi osvojili še nov par točk. V drugi republiški ligi so Novomeščani gostovali pri močni ekipi Triglava in srečanje_izgubili. Od drugih predstavnikov v tej ligi nismo dobili rezultatov. VIC-KRKA 0:3 V štirinajstem kolu so Novome-ščanke odpravile igralke Viča pre-pričjivo s 3:0 (-8, -10, 4). Zaigrale so zelo dobro, tako da jim domače igralke niso bile kos niti v enem nizu, če pa bi se Novomeščanke zbrale še v zadnjem nizu, bi ga lahko dobile celo na ničli. Najboljšo igro je pokazala Rajeijeva, za dobro igro pa lahko pohvalimo vse nastopajoče (Rajer, PUič, Fila, Forte, Boh, Gostiša I., Gostiša IL, Fabjančič in Zevnik). TRIMO-MISLINJA 3:2 Trebanjci so v nedeljo brez rezerv in v močno okrnjeni postavi v zanje odločilni tekmi v prvih dveh nizih zelo dobrO zaigrali in ju zasluženo dobili. Potem so imeli pobudo gostje, ki so se odlikovali z zanesljivo igro v polju in s penali na mreži. Zasluženo so izenačili in so v odločilnem petem nizu vodili s 13:5, a so tekmo vseeno izgubili. Ob navdušenem spodbujanju sicer maloštevilnih gledalcev je namreč TRIMO, pri katerem se je v tem setu odlikoval zlasti Lojze Babnik, zaigral brez napak in končno set odločil v svojo korist. Srečanje se je končalo z zmago TRIMA 3:2 (, 13, -11, -9, 13). Pred zadnjim kolom imajo štiri ekipe po 4 zmage, vendar ima TRIMO najmanj upanja, da se reši izpada, saj se bo moral pomeriti s prvouvrščeno SAVO iz Črnuč. M. L. TRIGLAV - NOVO MESTO 3:0 V prvenstveni-tekmi tretjega kola druge republiške lige so Novomeščani gostovali v Kranju pri Triglavu in prvenstveno tekmo izgubili s 3:0. KRMELJ - Na hitropoteznem tumiiju za mesec maj je zmagal Rudi Blas, ki je zbral 10 točk, sledijo pa: in. Šribar 9, Prosenik 8, Markovič 6, Debelak 5,5 točke in drugi. (B. D.) igrah precej slabo. Razživeli so se šele v drugem polčasu, ko so z izredno igro dosegli kar 17 zadetkov, medtem ko so bili domači igralci uspešni le sedemkrat. Pri gostih je bil tokrat najbolj razpoložen Mikulin: dosegel je osem zadetkov. Za Ribnico so nastopili: I. Kersnič, Abram, Abrahamsberg, S. Kersnič 3, Batinič 2, Mikulin 8, Andolšek 3, Ambrožič 3, Tanko 3, J. Kersnič 7. NOVO MESTO - KRŠKO 27 : 20 V prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige so Novomeščani brez težav odpravili ekipo Krškega. Pri domačih je najbolje igral Veličkovič, pri gostih pa Iskra. V soboto pa so se Novomeščani pomerili z ekipo Križ in prvenstveno tekmo prepričljivo dobili. LISCA - KRANJ 31 : 3 Prvenstveno rokometno tekmo ljubljanske conske lige so Sevničanke odigrale kot na treningu - brez težav so katastrofalno odpravile gostje iz Kranja, ki v prvem polčasu niso niti enkrat zadele domače mreže. V. P. BREŽICE - KRŠKO 27: 22 Posavski derbi ljubljanske conske lige je privabil ob rokometno igrišče preko 300 gledalcev. Srečanje je bilo pravi prvenstveni boj za točke, v katerem so gostje bolje igrali v prvem polčasu, v drugem pa sojih Brežičani popolnoma nadigrali. Najboljši igralci so bili: Gorišek in Ban pri domačih in vratar Skoberne pri Krškem. V. P. KRMELJ - HRASTNIK 21 : 14 Krmeljčani so prvenstveno tekmo ljubljanske conske rokometne lige odigrali v Hrastniku, kjer sojih sprejeli zelo grobi igralci. Kljub temu so z borbeno igro zasluženo zmagali. Posebno se je odlikoval vratar Lo- • A. 2. NOVOMEŠKI REKORD Na mednarodnem atletskem mitingu v Ljubljani, ki so ga poimenovali ,.Miting prijateljstva14, je zelo dobro tekel tudi Novo-meščan Keržan: v teku na 100 metrov je dosegel nov novomeški rekord: 11,0. Na republiškem prvenstvu v mnogoboju, ki je bilo v Celju, je med člani Novomeščan Dragaš zasedel dobro 9. mesto, zbral £a je 5087 točk. Pri mlajših mladincih je v peteroboju nastopil Križman in zasedel z 2487 točkami odlično drugo mesto. v :____________________________^ NOVO MESTO - V prvenstvenih pionirskih in mladinskih nogometnih tekmah so Novomeščani najprej odpravili vrstnike Merkatoija s 4:1, mladinci pa so vrstnike Ihana premagali z istim rezultatom. (P. J.) Ob stezi več kot 3.000 gledalcev Motokros v Brežicah: Jagodič v kategoriji do 50 ccm sedmi Več kot 3.000 gledalcev je v nedeljo spremljalo izredno zanimive boie v motokrosu najboljših domačih in enajstih tujih voznikov. Tekmovanje je odlično uspelo; organiziralo ga je AMD Brežice, pokrovitelj pa je bil Slovenijales, TOZD tovarna pohištva Brežice. obeh tekmah je največ točk zbral Branko Ahačič, skupaj 24 in s tem zasluženo osvojil lovoriko. Drugi je bil. Gril iz Kopra, tretji pa Tržičan Mežnar. Zelo dobro je vozil tudi domačin Jagodič, ki je zasedel solidno sedmo mesto. Se bolj zanimiva je bila mednarodna vožnja za nagrado Brežic. Na Najprej se je na Tomosovih motorjih do 50 ccm za državno prvenstvo pomerilo 37 mladih tekmovalcev, ki so sc izkazali z drzno in tehnično dokaj dovršeno vožnjo. V nogomet startu je bilo 24 tekmovalcev, med njimi tudi znani vozniki iz sedmih evropskih držav. Občinstvo je še posebej uživalo ob dvoboju med Zupi-> nom in Avstrijcem Leitgebom. Gost je z malenkostno razliko v obeh vožnjah zmagal in zasedel prvo mesto s 30 točkami. Zupin jih je zbral 24, sledijo pa: Dichtrich (Avstrija), Var-temati (Italija), Kleele (Nemčija), Muff (Švica), Šoštarič, Vesenjak in drugi. Brežičani Lampe, Zajc in Rebselj so se uvrstili nad deseto mesto. V. PODGORŠEK NOVO MESTO — V prvenstveni košarkarski tekmi za pionirje je Novoteks doma premagal ljubljanske Moste 40:22. Novotelcsovi mladinci so prav tako na domačem igrišču premagali Savsko naselje iz Ljubljane 107:57. (J. S.) KRMELJ - Krmeljski rokometaši igrajo vse boljše in so ena izmed boljših ekip v zasavski rokometni ligi, saj niso izgubili še niti enega srečanja, premagali pa so Šmartno, Cerklje, Artiče, Leskovec, v Dobovi pa so iztržili pol točke. Tako so se povzpeli s sedmega na odlično drugo mesto. (B. D.) DOBRA TURKOVA IGRA Prejšnji teden so s prvenstvom začeli tudi igralci tenisa. Zaradi močnega deževja so Novomeščani prvo kolo odpovedali, to srečanje pa so odigrali v nedeljo v Žalcu in ga po slabi igri izgubili s 4:1. Isti dan so se pomerili & z ekipo Trbovelj in v tekmi drugega kola zmagah z istim rezultatom 4:1. Prvenstveni tekmi v 1. C republiški ligi so odigrali Turk, Uhl, Šekuranja, Gerbec in Zorko. Najboljši je bil Turk, ki je za Novo mesto zabeležil tri zmage. DVE ZMAGI PRAZNIKA V mesecu maju so novomeški šahisti odigrali že dva hitropotezna turnirja. Prvi je bil v počastitev 1. maja, drugi pa je spadal med redne mesečne hitropotezne turnirje. Na obeh je prepričljivo zmagal mojstrski kandidat Praznik, ki v 21 srečanjih ni doživel niti enega poraza. Vrstni red na turnirju v počastitev 1. maja: Praznik 8 točk, Stoka-novič 6,5, Šporar 6, Pucelj 6, Istenič 5, Ščap 3,5 in drugi. Vrstni red rednega mesečnega tumiija, na katerem je nastopilo trinajst igralcev: Praznik 11,5 točke, Petkovič 10,5, Lubej 7, Stokanovič 6,5, Šporar 6, Pucelj 6, Milič 5,5 Ščap 5,5 Keržan 5,5, Materni 5 točk in drugi. J. PUCELJ PRVO MESTO ZA IGRALCE KOČEVJA V prostorih Doma telesne kulture v Kočevju je bilo polfinalno tekmovanje pionirskega festivala v košarki, na katerem so imeli največ uspeha pioniiji osnovne šole iz Kočevja. Rezultati: Kranj - Metlika 48:45, Kočevje - Postoja 66:32, Postojna -Met Uka 50:80 in Kočevje - Kranj 66:33. Vrstni red: 1. O.S. Kočevje, 2. O.Š. Simon Jenko Kranj, 3. O.Š. Metlika, 4. O.Š. Postojna. Za ekipo Kočevja so nastopili: Rajsar, Lisac, Cetinski, Lovko, Jambrovič. Z. FAJDIGA Kje. kdo, kdaj? Rokometašice Brežic se bodo pomerile v gosteh pri ekipi Jedinstva, ki se bori za obstanek v ligi, Sevničani pa gredo k eni boljših ekip v drugi zvezni rokometni ligi - k Celjanom. Črnomaljke bodo imele v gosteh vrsto Dobravelj, in če bi zaigrale dobro, bi lahko računale na drugi par točk. Ribničani bodo skušali v naslednjem kolu doma odpraviti rokometaše Slovenj Gradca. Novoteksovi košarkarji igrajo doma z vrsto Trnovega, Beti pa bo imela v gosteh Triglavčane. Odbojkarji Trebnjega gredo k prvouvrščeni ekipi Save, igralke Krke pa se bodo doma pomerile s prvouvrščenimi „Fužinarkami“. Ker nogometašem Brežic ni uspelo zmagati doma, bodo poskušali prvenstvene točke dobiti pri Slivnici, ki ima sedaj ravno tako kot oni osemnajst točk. BREŽICE -BELTINKA 2:1 V 18. kolu vzhodne conske nogometne lige brežiški enajsterici ni uspelo premagati nogometaše Bel-tinke. Igrali so preveč medlo in neborbeno, oba zadetka za domačo ekipo pa je dosegel Mirkac. ELAN - IHAN 2: 1 V prvenstveni tekmi ljubljanske podzvezne nogometne lige so Elanovi nogometaši zabeležili še eno zmago. V lepi igri so odpravili ekipo Ihana z 2:1, zadetka pa sta dosegla Maksimovič in Weiss. — KOČEVJE - INDUPLATI 4:0 V derbi srečanju so nogometaši Kočevja pred 600 gledalci premagali enajsterico Jarš s 4:0. Zadetke za domačo ekipo so dosegli: Kopač 2, Briški in Muller po enega. NOVO MESTO - Namiznoteniška sekcija na osnovni šoli ,,Katja Rupena“ je tudi letps med najbolj delavnimi sekcijami. Dečke in deklice je v začetku vodil igralec metliške Beti Dušan Pczelj, sedaj pa je treninge prevzel mladinec Tomo Zigante. (M. S.) " . i * jjp ^(1 Elanovi nogometaši niso bili še nikoli tako močni, kot so v letošnji sezoni. Po nesrečnem porazu na domačem ignšču z enajsterico Kamnika bodo v svoji ligi zavzeli drugo mesto, kar jih bo pripeljalo na kvalifikacije. iCot pravijo sami, bodo tam dokazali, da sodijo v kvalitetnejšo ligo. - 16. maja 1974 Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LIST 11 Mm — NAJBRŽ OA JE SPOZNALA... °o Dragi, kaj ti pa manjka, da bi bil srečen? pred 20 leti j Še vedno na papirju SPREJETI DRUŽBENI načrti, ki so sicer izračunani na kar najbolj resnični osnovi, pa so vendar še vedno le na papiiju. Sprejete številke je treba uresničiti. To pa je odgovorna naloga vseh delovnih ljudi v okraju. Od ustvaritve v družbenih načrtih predvidenih dobrin je v celoti odvisna življenjska raven vsakega prebivalca v okraju. Zato mora biti družbeni načrt hkrati delovni načrt vseh proizvajalcev v okraju. Prizadevati si moramo, da ne dosežemo le predvidene količine dobrin, temveč da jih ustvarimo še več. Le z visoko in kar najboljšo proizvodnjo bomo dosegli boljše življenjske pogoje in blaginjo delovnih ljudi. ŽE PREJŠNJI teden smo poročali, da bo novi most na Loki izročen prometu še ta mesec. Požrtvovalnim delavcem se prebivalstvo lahko zahvali, da bo imelo Novo mesto že svoj četrti most. Dolgoletna želja in potreba bo tako predčasno uresničena. LETOŠNJE DELO turistično-olepševalnega društva v Metliki je bilo usmeijeno predvsem v nadaljnjo ureditev letnega kopališča na Kolpi. Če bo društvu uspelo dobiti potrebne kredite, bo sezidalo ob Kolpi restavracijo s pritiklinami in garažo, s sobami za tujce in stalnim stanovanjem za hišnika. Predvidena je ureditev otroškega igrišča, raznih športnih naprav, ležalnih klopi in dohodov v vodo. ŽELJA ŠENTRUPERČANOV in okoličanov, da.bi imeli ki-nopredstave, bo kmalu uresničena. Pod vodstvom domačega kulturno-umetniškega društva in ob izdatni pomoči vaščanov preurejajo sedaj dvorano bivšega Sokolskega doma. Za potrebno kabino je kolektiv opekarne podaril opeko, prevoz materiala pa bodo opravili brezplačno domači vozniki. PRVEGA MAJA je bil v Adlešičih odprt pošni urad. Pred poštnim uradom se je zbrala množica ljudi, ki je proslavila ta veliki dogodek. Poštni urad je sicer skromen, a zelo okusno opremljen in zelo potreben. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 14. maja 1954) S mmmm Zgodilo seje.Y. DUHOVNA MOČ - „Čilska armada ni kruta sila, ampak duhovna moč!“ To je geslo, ki ga čilsko časopisje širi med ljudstvom. Ljudi je vsekakor treba poučiti, saj ni tako lahko razumeti, da se duhovna moč izraža precej ,,neduhovno“. Najprej so ukinili skoraj vse časopise, prepovedali celo vrsto filozofij, najbolj pa se je duhovna moč izkazala na tisočih zaprtih, mučenih in ubitih ljudi. Po Vsem tem sodeč, so kruta sila otroški vrtci, šole in svoboda. POMOĆ - V predvolilno kampanjo za francoskega predsednika so se vključile tudi žene kandidatov. Žena Jacquesa Delmasa je izjavila, da bo z vsemi silami vplivala na moža, da bo uredil tudi zastarele francoske zakone o družini, kontracepciji in splavu, seveda če bo postal predsednik. Toda ali se bo vplivna žena ustavila samo pri tem? ZAMENJALI DATUM - Pred prvomajskimi prazniki je voznike vzradostila vest, ki jo je natisnila Politika. Časopis je poročal, da se bo uvoženo motorno olje pocenilo. Tisti, ki so novici verjeli, so na bencinskih črpalkah doživeli razočaranje. Bencinski možje o pocenitvi niso hoteli nič slišati,.rekli so celo, da če bo sprememba, potem se.bo olje podražilo, ne pa pocenilo. Morda pa so novinarji Politike zamenjali datum in so 1. maj zamenjali s 1. aprilom? GOLOTEK V PEKINGU - Te dni so zabeležili prvi priroer golote-ka, ki se je razpasel že po vsej zemeljski krogli, tudi na Kitajskem. Na diplomatskem sprejemu v Pekingu sc je neki zahodni diplomat slekel in pretekel nekaj mettov. Kitajska vlada na diplomatov golotek ni reagirala. Zahod je Zahod, Kitajci mu norost oproščajo. TEŽKO BREME - Uboga Golda Meir sc je zadihala in izjavila: „Pet let je dovolj. Prišla sem na konec poti. Nimam več moči, da bi nosila to breme!4' Breme je resnično težko in še marsikateri izraelski primer se bo težko zadihal pod njim. JAPONSKI MOŽGANI - Razstava znamenite da Vhlcijeve slike Mona Lisa je globoko razburkala japonsko javnost, a vse kaže, da je zmedla tudi japonske elektronske možgane. Kompjuter, ki je izračunal, kakšen glas je imela Mona Lisa, je šel še korak dalje. Presenečenim znanstvenikom je postregel s podatkom, da je bila Mona Lisa doma iz Tokia. Kompjuter je postal zgleden domoljub. • ČUDNA LOTERIJA - Irci so upravičeno jezni na boginjo, ki deli srečo. Na znameniti loteriji, kjer dosegajo prvi dobitki vsote po 770 milijonov starih dinarjev, so glavni dobitniki sami tujci, čeprav ima loterija ime Irska loterija. 1 ATU HIVA - Svetovni popotnik Thor Heyerdahl, ki je s splavom Kon-Tiki preplul Tihi ocean in o tem potovanju izdal knjigo, ki je kmalu postala najbolj prevajana knjiga na svetu, je napisal novo delo, za katero je že veliko zanimanja. V npvi knjigi l atu Hiva opisuje, kako sta z ženo živela na pustem otoku v Južnem morju in preizkušala življenje ljudi v kameni-dobi. Feministke se zdaj sprašujejo, ali sta zakonca res živela na način ljudi iz kamene dobe in če ni pisatelj morda svoje žene . vlačil okoli za lase. Jako pomenljiv dan za nas (Kmalu se) bode otvorila dolenjska železnica, katero smo pričakovali, po kateri smo zdihovali blizo 30 let. Gotovo je to pomenljiv, jako pomenljiv dan za nas. Nadejamo se, da tudi dan, ki prinese Dolenjcem boljše dni. Res je sicer, da so misli in sodbe o železnici jako različne, ta jo hvali, oni preklinja - brezno peklensko. Vsaka reč ima senčno in solnčno stran, tako tudi železnica. Kar enemu koristi, dostikrat škoduje drugemu. Posameznim bode gotovo v kvar, namreč nekaterim gostilničarjem ob cesti, nekaterim voznikom, tudi v nravnem oziru nam gotovo ne bodo v korist tujci, katere nam prinese nova železnica - ali sploh bode koristna, jako koristna za nas, če jo nodemo le znali prav izkoriščati. (Novomeško vojašnico), ki je bila cenjena 25 tisoč goldinarjev, je kupil gospod Bahovec iz Kamnika za 16 tisoč in pol goldinarjev. Kup mora potrditi vojaško ministerstvo, da bode veljaven. Sedaj upamo, da vojašnica ne pride v roke kakemu judu. (Tuji obrtniki) zahtevajo resno, naj se ob nedeljah sploh res počiva od dela. Kako potrebna bi bila o tem ostra postava pri nas, nam najbolj priča dolenjska železnica, pri kateri se je ob nedeljah veliko delalo. (Oglas) Zgubljena je zlata naprsna igla, ka-koršne gospodje na vratniku nosijo. Obliko ima konjske podkove. Celih pet goldinarjev darila dobi poštenjak, kdor jo najde in mestni policiji prinese. (V državnem) zboru se sedaj vreja valuta. Novi finančni minister hoče iz prometa spraviti državne bankovce in jih namestiti z novim denarjem. To pa hoče storiti na tak način, da bi imeli le židovski bogatini dobiček od tega, pri- Srosti davkoplačevalci pa bi imeli dobiti nov avek. In ravno zaradi tega se je te dni konservativni klub skoro razbil. Vendar se ni bati, da bi liberali dobili vlado v roke. (Iz DOLENJSKIH NOVIC, 12. maja 1894) V starost brez strahu Nova spoznanja vede o staranju - Starejši ljudje se lahko uče V novejšem času znanost vse bolj zavrača mnenje, da so starejši ljudje načelno mani sposobni za delo kot mladi. Prebivalstvo postaja v povprečju starejše, gospodarstvo pa je podvrženo vse hitrejšim spremembam, ki zahtevajo preusmeritev delavcev na nova področja, kar bej pri« ideva starejše judi, ki niso (takšno je mnenje) sposobni pridobivati 9 nova znanja. Dosedanja biologija je v proces staranja zajemala tudi slabljenje in odmiranje možganskih centrov ter je tako zanikovala možnost učenja tudi v starejših letih živ-ljenja. Najnovejša raziskovanja v gerontologiji spodbijajo take trditve. Ne trdijo, da niso reakcije starejših ljudi počasnejše, da se ne slabšajo vid, sluh in gibljivost, opozaijajo pa, da sposobnost mišljenja ne upada. Ameriški -znanstveniki so ugotovili, da se ljudje v srednjih letih lahko učgo enako dobro in uspešno kot mladi ljudje. Poznati pa morajo seveda metode učenja in imeti morajo zagotovljene življenjske razmere. Skoraj popolnoma enak uspeh dosegajo tudi ljudje v višji starosti. Gerontologi obenem ugotavljajo, da je vzrok za upadanje sposobnosti pri starejših ljudeh v prvi vrsti strah. Boje se, da ne bodo zmogli novega znanja, celo prepričani so o lastni nemoči, vse to pa deluje izredno zaviralno. S posebnim psihičnim treningom se da strah odpraviti. Sociologi pa ob teh spoznanih poudarjajo, da se mora spremeniti tudi sam položaj starejših ljudi v družbi, da se jim mora sposobnost priznati in da jih ne smemo zapostavljati. LETALSTVO TATVINE Najmanjše letalo na svetu: zgradila sta ga zakonca Colomban iz Pariza. Zračni moped Najmanjše letalo na svetu leti na nebu Francije - Poceni Dve leti sta zakonca Colomban iz Pariza marljivo delala na svoji zamisli in končno jima je uspelo: zgradila sta najmanjše zračno vozilo, ki mu težko rečemo letalo, prej bi lahko govorili o zračnem mopedu. Za izgradnjo celega aviončka sta potrošila samo ža 18 tisoč dinarjev frankov in tako je njuno letalce tudi najcenejše motorno letalo na svetu. Letalo, ki sta ga poimenovala „Cri - cri“, je dolgo vsega skupaj 390 centimetrov. Poganjata ga dva motorja; vsak motor ima 137 kubičnih centimetrov in 8 konjskih moči. Letalo je napravljeno tako, da se lahko dokaj hitro zloži. Da se spraviti v škatlo s kolesi, ki jo je mogoče priključiti na vsak avtomobil. Tako lahko avionček pripeljeta do primernega prostora za vzlet. Tega prostora pa ni treba veliki), saj Cri-Criju zadostuje že prostor v velikosti nogometnega igrišča, da se dvigne. Prvi polet letala je trajal samo 20 minut, vsi naslednji pa so bili precej daljši. Zaloga goriva, ki ga lahko zračni moped ponese, zadošča za dveurno vožnjo. V tem času prenese 80 kilogramov težkega človeka približno 350 kilometrov daleč. Podobnih majhnih letal je na svetu že kar precej in ob vsem tem se nekateri sprašujejo, če ne bo kmalu tudi na nebu gneča, kot je dandanes na cestah. Kdo si ne bi omislil letala, ki stane samo slaba stara dva milijona dinarjev? Denar - vladar Življenje včasih res ni bilo lahko, trdo smo delali od zore do mraka, trd kruh grizli in dve obleki na leto ime-li, pa smo le nekako predihali. Celo zadovoljni smo bili. Človek se je praznika veselil, ko je kaj boljšega v usta dal in si kaj novega kupil. Eh, takrat nismo gledali toliko na denar. Danes pa gledam naše ljudi, za katere sem zastonj Brdavsa na cesarskem Dunaju ob glavo dal, in kaj vidim - namesto oči jim bankovci strme v svet, v glavah pa žvenketa denar. Da bi kdo kaj postoril zastonj, ga menda ni več slučaja. Bili so tudi prej ljudje na denar udarjeni, celo kri so prelili zaradi . te strasti, ampak pravim vam, ljudje, tako nezadovoljni, tako požrešni, tako predani mamo-nu pa res niso bili. Pa mislite, da so srečni. Kje pa! Zadnjič sem legel pod lipo, dan je bil vroč in prijala mi je zelena senčica. Ptički so peli, cvetje dišalo, skratka, kar igralo mi je pri srcu. Svoje delo sem opravil, počitek sem si zaslužil. Pa jo primaha mimo sosed, ves zelen in neprespan. „Kam pa kam, Miha, v tej vročini? “ga pobaram. ,, Vozit grem. Celo noč in ves dopoldan sem vozil, da mi je skoraj življenje iz telesa ušlo, a moram še, “ je odvrnil. „Zakaj pa? Počini malo in oddahni si!" ,fle morem. Veš, hišo sem dogradil, vikend postavil, zdaj bi pa rad še krasno pohištvo kupil. Tistega, ki sem ga nabavil pred tremi leti, me je že kar sram, novo pa je drago in tako delam kot črna živina, da bom dovolj denarja zaslužil. “ In je šel moj sosed Miha dalje po svoji trnovi poti. Zamislil sem se in zasmilil se mi je ubogi možak. Žene se, žene. enkrat za to, enkrat za drugo, zadovoljen pa ni nikoli in ne bo. Če bi mu dejal, naj dela pridno in zdravo, bi mi gotovo rekel, da sem že star in neumen, da noče biti zadnji v vasi, da mora imeti vse, kar ima sosed. In še s prstom bi po vrtal po glavi, kot da nimam kolesc v redu. MARTIN KRPAN Oropana zakladnica V Zadru ukradli umetnine svetovne vrednosti Stoletja so dragocene predmete iz samostanske zakladnice sv. Franje v Zadru skrivali po kleteh in jamah pred očmi lopovov in šele četrt stoletja so bili razstavljeni. Po mnenju strokovnjakov Unesca so ti predmeti neprecenljive vrednosti ne samo za narodno kulturo, ampak imajo velik pomen za svetovno umetnost in kulturo. Dva relikviarija iz 15. stoletja. tri kelihe iz zlata in srebra iz 14. stoletja, srebrno razpelo, srebrno in in zlato vazo, miniature iz koral in sliko neznanega beneškega slikarja, vse to je samostan izgubil. Neznani lopovi so dragocenosti ukradli pred nekaj tedni. | I UM 3 s I:! — S J7 A_ IT L T T K S _K_ 1 T 0 R 2L t L Sc." saj _0 Z A JL Tl ~~ _R £_ D HCau' T 0 BB _A_ 71 i o N • i S K L o V A D B T .. _o _A^ S5S s A 1 •r: 0 _R 1» T £ A N £ _0 pr Pol LE c dlL _A l_L_ T uar [_£_ T _A _L £ j? J_ N [T CT 2. A i M b A Ji T _0_ T rr _3_ •m 1 K t KI IN A BS. 0 D A S K A r a O b O D A E2J K. / "•sitev prejšnja križanke: navrtan shakespeare ' Cetna dela pri gradnji podmor-Podora med Anglijo in Fran-tet u X za^e^a- Angleži so za # e* navrtali Shakespeara. Severji,6 Mojega znamenitega dra-ampak samo skalo, ki ima nj«0vo une. IZ DEBLA IZTESAN COLN ZGOD. MESTO V BOSNI ISTRSKO MESTO 0SV0B0D FRONTA VELIKA MAČKA OPOZO- RITEV DEDUJE RIBiŠKIffit flOC POMOCEK A NADARJE NOST REZANJE DOSTAVEK MODRIJAN IZBRANCI PISALNA PRIPRAVA ARAB POKRAJINA LEO SLEZAK PRIPADNIK ETATIZMA ROMARSKI KRAJ PRI REKI DOBITEK ■P Rili TOMBOLI TANTAL ■ \£ m. V ■ Ukradeni predmeti iz samostanske zakladnice. Umetnine svetovne vrednosti Dogodek je presenetil javnost, čeprav za tiste, ki poznajo usodo naših umetnin, ni tako nenavaden.'Jugoslavija je namreč že dolgo žrtev „umetniškega podzemlja44, ki po naši domovini krade, poceni odkupuje in ropa razne umetniške predmete po cerkvah, samostanih in dvorcih. Podtalna trgovina z umetniškimi predmeti cvete in vsako leto izgine po skrivnih kanalih iz naše domovine veliko stvari, ki jih ne znamo ali ne moremo pravočasno dovolj-učinkovito zaščititi. Ikone, slike, baročni kipci, zlati kelihi in križi, stilno pohištvo, nagrobniki, nakit, amfore, vsi ti premeti naše zgodovine izginjajo z naših tal in se pojavljajo v starinarnah na ulicah Trsta, Rima, Frankfurta, Dunaja, Pariza in New Yorka. V sedmih letih je Slovensko Primorje izgubilo več kulturnozgodovinskih predmetov kot prej v stoletjih, neka avstrijska skupina umetnostnih tatov je. na enem samem pohodu oplenila 38 cerkva v Sloveniji in Hrvaškem Zagorju. Zdaj pa se je interesno področje tatov premaknilo na jug naše države k pravoslavnim ikonam, knjigam in drugim predmetom. Ropanje naših umetnostnih zakladov je vse večje, naši ljudje pa se ne zmenijo za to. Naravnost vznemirljiv je podatek, da prijavijo samo vsako deseto umetnostno tatvino. ajmanjsi v našem osončju j >šele letos dobili dobre posnetke Merkurjeve površine - Najbližje (Zemlji, a najbolj nepoznan planet v osončju Merkur je najmanj poznan planet v našem osončju. Ker Jle najbližje soncu, ga lahko ^tronomi opazujejo skozi teleskope le neposredno Pred zahodom in pred vzhodni sonca, takrat pa se na-1- “aJa na robu horizonta, tako da debela plast ozračja onemogoča boljše posnetke tega (Majhnega in težkega planeta, v letošnjem marcu pa so ^stronomi dobili izredno jasne in lepe posnetke Merkurjevega površja, ki jih je 4 posnela- avtomatska sonda \ Mariner 10. O Merkurju so dolgo veljale napačne predstave. Znanstveniki so na podlagi I£ SX% i^HIŠKč netočnih opazovanj vse do leta 1965 menili, da je planet ves’ čas obrnjen z eno stranjo proti soncu, kasnejša raziskovanja z radarji so pokazala, da se Merkur vrti tako počasi, da traja dan na njemu dlje kot Merkurjevo leto, kar je edinstven pojav v našem osončju. Merkurjeva pot okoli sonca traja namreč skoraj 88 dni, medtem ko se okoli svoje osi obrne šele v času 176 zemeljskih dni. Avtomatska sonda Mariner 10 se je temu planetu najbolj približala 29. marca. Takrat je bila od površine planeta oddaljena vsega 215 ^°vršina Merkurja spominja na površino Meseca. Takega P°snetka do letošnjega leta ni bilo mogoče narediti. tisoč kilometrov. S pomočjo svojih televizijskih kamer, ki oddajajo signale v elektronske računalnike na zemlji, ki na osnovi le-teh narišejo fotografijo, je Mariner 10 presenetil znanstvenike. Odkrili so, da je Merkurjeva površina zelo podobna mesečevi, le da so kraterji bolj plitvi in nimajo tako ostrih robov. Na Merkurju ni planin, kot so na mesecu, opazni pa so grebeni in razjede, ki spominjajo na vulkanske erupcije in na delovanje vode, čeprav bi težko pričakovali, da bi našli vodo na tako vročem planetu, kot je Merkur. Toda najbolj je iznenadilo astronome, da ima tudi Merkur svojo luno. Po posla-rtih slikah so izračunali, da ima premer 26 kilometrov in da se zavrti okoli planeta v 11 urah. Šele kasneje so ugotovili, da so se zmotili in da ni šlo za luno, ampak za daljno zvezdo. Premotilo jih je zibanje sonde. Kljub temu pa so podatki, ki jih je poslala sonda, izredno pomembni, saj so v marsičem spremenili dosedanjo podobo, ki sojo imeli o tem malem, a izredno težkem planetu. Priprave za svinjsko kuho Med mnogimi opravili kmečke ■ gospodinje je bila od nekdaj tudi skrb za kruleče štirinožce v svinjakih. Vrednost vsake „ta mlade“ se zato ni merila samo po tem, kako dobra mati je in kakšna je kot gospodinja v hiši, ampak tudi po tem, kako debele prašiče zna zrediti. Od debelih in velikih prašičev je bilo odvisno, ali bo imela družina dovolj mesa in zabele. Da je prašiček hitro rastel in se debelil, je moral jesti dobro in močno hrano. Kmečke gospodinje so zato prašičem kuhale krmo. V ta namen je dekle že kot nevesta morala imeti „ta velke “ lonce, ki so bili večinoma lončeni, le bogatejše neveste so imele po enega ali več železnih loncev za svinjsko kuho. Velike lonce - držali so po 20, pa tudi več litrov - je gospodinja porinila v peč z burklami, ki jih je podložila z valičkom. Tako je posel lažje opravila. In kaj so kuhale prašičem? Krompir, repo, peso, fižolove lušči-" ne in podobno. Ko je bila krma skuhana, je skrbna gospodinja z vročo odcejalko polila zdrobljeno štoko-vino in jo vrgla kot močna krmila živini v jasli, da ja ni šlo nič v izgubo. J. DEBELJAK Veliki lonec za svinjsko kuho in burkle z valičkom. RADIŽNIK V STAREM RIMU m £ e J r 24. Plula je torej ugrabljena proti afr škim obalam. Približajmo se iMjV^funklu L. Karbunklu in poizkušajmo izvede ^^nita. Njuni načrti so bili enostavni. Prvi del p^01 svoje nečedno dejanje sta že spravila v žep* ^ Jla darila, ki jih je Antonij pripravil za svojo (jv/Ždaj sta se pripravljala, da vtakneta v malhO^^ del. ja del naj bi jim poslala Kleopatra v štetega ljub- V dalji se je začrtalo kopno. Razbojnika sta se spustila v podpalubje. „Zaročenka te čaka na obali14 sta dejala cesarju. Antonij je molčal. „Pisemce ji boš napisal!44 sta zvitorepila Kujo na. Antonij je še vedno molčal. „No, prav! Bo pa tale tu napisal pisemce. Ti ga boš samo podpisal!44 sta pirata pomolila list papirja in pero Paradižniku. Milo je pogledal Paradižnik svojega gospoda. Ljubavno pisemce da bo pisal zanj, ne; kaj takega pa fle ne! In medtem se je našemu Paradižniku Utrnila v očeh hudomušna iskra. Ne bomo se zmotili, dragi bralci, če porečemo: Nekaj ima za bregom, poba! Razbojnika sta pričela narekovati m gosje pero Je steklo po belem listu. Roy Vickers PAPAGAJEV KLJUN Ni moč izmeriti in oceniti spretnosti zločinca, dokler ga ne primemo. Slučaj je pogosto rešil zločinca pred vislicami, isti slučaj pa je obesil številne kriminalce, ki so se v začetku spretno izmazali. Združene sile policije in zakona niso mogle spraviti Florence Hornby zaradi umora moža na morišče. Percival Hornby je bil sin trgovca iz Barkinga. Mati mu je umrla, ko je unel 14 let. Bili so skromni ljudje. Mladi Hornby je hodil v šolo in bil precej slab učenec. Leto po ženini smrti je njegov oče, ki je privarčeval precejšnjo vsoto denarja, kupil veliko hišo s prostranim vrtom v Richmondu, kamor se je bil preselil. Percival je prekinil šolanje in se je samo še igral na velikem vrtu. Ko mu je bilo 18 let, je oče nenadoma umrl in mu zapustil premoženje, vredno okoli 80 tisoč funtov šterlingov. Percivalov varuh si ni mnogo belil glave zaradi svojega varovanca. Ko je dopolnil 21. leto, je Percival postal polnoleten in je lahko delal, kar je hotel. Vendar so bile njegova duševnost in njegove zahteve takšne kot pri 12-letnem fantu. Dan in noč je čepel v veliki jedilnici s skupinico mestnih frajerčkov. Dobro so jedli in še več pili, dokler nekega dne ni prišla k Percivalu neka ženska, predstavnica zavarovalnega zavoda, in mu ponudila zavarovalno polico. Prišla je v hišo, ko je bilo veselje že na zavidljivi višini. Imela je 35 let, bila je lepa, čeprav je imela na obrazu nekak oster izraz, ki pa so ga blažile sive oči nenavadne, mandljeve oblike. V hipu je razumela situacijo in priložnost odlično izkoristila. Čez šest tednov je bil Percival njen mož. Rekla mu je, da se imenuje Florence Hornbeck (čudna podobnost priimkov), da je vdova in da je nekaj časa živela v Ameriki. V začetku se ni zanimala za Percivalovo premoženje in oporoko. Pozneje pa je skrbno pregledala premoženjsko stanje, ki je bilo daleč od zamišljenega, vendar ne toliko zaradi moževega razsipavanja, ampak zaradi drugih vzrokov. Florence ni odnehala. Vrgla se je na delo, da bi spravila v red zapuščeno premoženje. Odpustila je strežnico, ki je skrbela za Percivala, napeljala je telefon, poskrbela je, da je mož imel boljšo kondicijo in da se je zdravstveno popravil, prisilila gaje, da seje učil veslati, kupila mu je karabinko in revolver, da bi se ukvarjal s strelstvom, kar ga ni preveč veselilo. Za vsak primer sta napisala oporoki, v katerih sta v primeru srjirti zapustila premoženje drug drugemu. Percivalovo premoženje niti ni bilo tako slabo, njeno pa je bilo sestavljeno samo iz „določene imovine44. Končno je zavarovala moževo življenje na 15.000 funtov, čeprav je po poroki bil zelo zdrav. Zavarovala je celo nekatere na pogled malo vredne slike-miniature. Kakšen je bil zakon te čudne dvojice, ki ni dolgo trajal, je težko oceniti, 35-letna energična ženska je živela z malce zmešanim 21-letnim fantom popolnoma sama v ogromni hiši. Njuno premoženjsko stanje je postajalo vedno slabše in odločila sta se, pravzaprav je ona nagovorila njega, da bosta vrgla miniature v reko in proglasila, da so jih ukradli, da bi dobila zavarovalnino. Neke noči je Florence obula Percivalove čevlje in ukradla -čoln pod mostom v Richmondu. Priveslala je do hišnega pomola, kjer ji je Percival dal slike in še nekatere druge „vrednosti44 iz hišne blagajne. Dala je vrečico v čoln, on pa je odšel dompv ter mislil, da bo vrečica pristala na dnu reke. Ona pa jo je pustila na bližnjem travniku, da bi naredila vtis, kot da so jo odvrgli tatovi na bregu. Nosila je moževe čevlje, da bi ostali odtisi moških nog. Ko je prišla domov, je očistila čevlje in jih dala na staro mesto. Nato je poklicala richmondsko policijo. Rekla je, da sliši tatove v hiši in da bo šel Percival z revolverjem dol in jih pregnal. Možje res šel dol z revolverjem v pižaminem žepu. Ko je odšel, je Florence hitro oblekla gumijaste rokavice in iz starega kovčka izvlekla dvocevko, ki jo je prinesla iz Amerike, ter odhitela dol. - Streljaj! - je rekla možu in on je izstrelil kroglo iz revolverja v zid blizu blagajne. Predenje njegov strel utihnil, mu je izstrelila krogli iz obeh cevi naravnost v čelo. Odvrgla je puško in prej pobrala iz nje tulce, nato je odšla v svojo sobo ter se zaklenila. Ključ in prazne tulce je skrila. Drugi ključ je bil.v žepu njenega moža, kamor gaje dala že prej, saj je mislila na vse. Spretno je igrala histerijo ter spet poklicala policijo in rekla, naj pohite, ker je slišala streljanje, ne more pa ven, ker jo je mož zaklenil v sobo. Policija je hitro prišla in odprla vrata, kjer je bila Florence. Pri tem so policaji uporabili ključ iz žepa ubitega Percivala. Preiskava je skušala dogodek osvetliti iz različnih strani, vendar je šlo vse v korist Florence. Nazadnje so postali pozorni na dvocevko. Puška je bila stara okoli 30 let in je nekoč morala biti zelo draga. Narejena je bila v Londonu. Imela je znak in številko slovitega puškarja. Na kopitu je imela vrezan papagajev kljun in začetnici R. O. Puška je šla prvih deset let iz roke v roko, za zadnjih dvajset let pa ry bilo moč ugotoviti, kdo je bil lastnik. Florence je dvignila zavarovalnino, prodala hišo in iz kratkotrajnega zakona prišla za 20.000 funtov bogatejša. Odšla je v Kensington, kjer je odprla majhno zavarovalno agencijo. In tako bi bil ta primer končan, če se ne bi zgodilo nekaj povsem nenavadnega, pa vendar nevsakdanjega. Neki John VVood je obiskal muzej Scotland Yarda in bil začuden, ko je videl dvocevko z vrezanim papagajevim kljunom. Njegova zgodba je zelo preprosta, pa zanimiva. Dvocevka je bila last Woodovega prijatelja Rolfa Hornbecka iz Miltona, USA. S to puško, ki jo je kupil v Angliji, se je ubil. Obe krogli si.je pognal v glavo. Njegova žena, Angležinja po rodu in dvajset let mlajša od njega, je pobrala zavarovalnino 20.000 dolarjev in odšla. Vprašali so ga, ali je tedaj posumil, da je žena ubila moža. Wood je zanikal. Povedal je, da je to vsekakor bil samomor, saj je nesrečnež preden je dvocevko obrnil nase, zaklenil ženo v spalnico. Slišala je strele in po telefonu poklicala šerifa. Iz moževega zepa je vzel ključ in odprl vrata prestrašeni in objokani ženi. Ko so ga vprašali, ali bi lahko spoznal to žensko, je VVood pritrdil. Detektivi Scotland Yarda so odšli v Kensington ter prijeli Florence, ki se je pravkar pripravljala, da si pribori novo žrtev za svoje temne načrte. Brezpomembna gravura na kopitu dvocevke je tako več kot doprinesla k aretaciji okorele zločinke kot vsa tehnika in spretnosti inšpektorja in detektivov Scotland Yarda. POTA in srn/ *2^ Dežurni poročajo »Kar je tvoje, je moje« Jože Bele z Dol. Težke vode bo imel dve leti časa premišljati o vožnjah s tujimi vozili 21-letni priučeni kovač, vendar brez zaposlitve, Jože Bele iz Dol. Težke vode 25 je strasten vozač, toda brez vozila. Pomagal sije enostavno tako, da je jemal drugim, česar sam ni imel. Te dni je za to dobil tudi kazen. Redek je kraj, ki nima nevarnega križišča, ozke ulice, razmajanega mosta ali druge nevarnosti za vozila vseh vrst in seveda za ljudi. Ob tako imenovanih O cimedo pdrdgrdfi Domačini vedo za pasti SKOZI ZAMREŽENO OKNO -V noči na 6. maj je bilo vlomljeno v skladišče mesnih izdelkov novomeške zadruge na Zagrebški cesti. Neznanec je vdrl v prostore skozi zamreženo okno, kjer mu je zadišala šunka. Odnesel je za 350 din mesnin. BO POPRAVLJAL? Neznan zmikavt je 5. ali 6. maja obiskal hišo Romana Tomšiča v Crmošnjicah in odnesel razno orodje v vrednosti 400 din. TUJEC V SPALNICI - V začetku maja je nekdo ukradel iz spalnice Mihaela Šimca v Hrušici 2.000 din gotovine. Kdo je to naredil, še poizvedujejo. V KIOSKU JE BILO VLOMLJENO - 9. maja okrog 3. ure je vratar DANE na Mirni Milan Gračar opazil, da pri kiosku nekaj ni v redu, in poklical miličnike. Ugotovili so, da je steklo razbito, skoz odprtino pa je nekdo splezal v notranjost, vse premetal in odnesel drobiž. Za storilcem poizvedujejo. MLADOLETNIK ODPIRAL PREDALE - V noči na 11. maj je neka ženska iz Semiča opazila pri zadružni trgovini nekoga, ki se je smukal okrog vrat. Obvestila je miličnike, ti pa so prijeli mladoletnega S.G., ki je vdrl v trgovino in začel odpirati predale. NEKDO JE ISKAL DENAR - 9. maja popoldne je bilo skozi okno vlomljeno v hišo Amalije Košir v Sevnici pri Mirni. V spalnici je vlomilec vse preiskal in vzel 150 din, v kuhinji pa mu je bil všeč vžigalnik. Očitno je iskal denar. PREPIR ZARADI POTA - 9. maja okrog poldne je v Ccšnjicah pri Mimi peči nastal prepir med Ludvikom Barbom in Vincencem Muhičem. Muhič je popravljal vaško pot, Barbo pa je bil proti temu in je posegel celo po vilah ter udaril Muhiča po glavi. Poškodovanega Muhiča so odpeljali v bolnišnico. SPLOŠEN PRETEP - 12. maja so črnomaljski miličniki pridržali do iztreznitve domačina, 21-letnega Borisa Maleriča iz Ulice Staneta Rozmana in 19-letncga Dušana Si-mermana, iz Zadružne 2. V baru restavracije „Grad“ sta povzročila splošen pretep, v katerem je bil^den od gostov huje poškodovan. KJE JE KOLO? - 12. maja zvečer je nekdo izpred kina Doma JLA v Novem mestu odpeljal kolo s pomožnim motorjem, last Marka Petkova iz Irče vasi. Takole poškodovan je že več kot leto dni kažipotni „grozd“ v kandijskem križišču, nič boljši pa niso^udi drugi kažipoti v Novem mestu. BUža se turistična sezona in zlet bratstva in enotnosti. Skrajni čas je, da napise popravijo. (Foto: S. Mi-kulan) POŽAR V KOČEVJU Požar je izbruhnil 30. aprila ob 0.20 v gospodarskem poslopju Draga Pavune v Podgorski ulici v Kočevju ter ga popolnoma uničil. Zgorel je tudi del ostrešja garaže soseda Ivana Derende in razna oprema, ki je bila v njej. Le hitremu posredovanju požrtvovalnih gasilcev iz Kočevja in prizadevnim sosedom gre zahvala, da škoda ni še mnogo večja, saj sta v neposredni bližini tudi dve stanovanjski zgradbi. Škoda je precejšnja in znaša po nestrokovni oceni okoli 40.000 din. Med tem; ko je obtožencu tekla pogojna kazen, izrečena letos februarja zaradi dveh primerov „odvzetja motornega vozila44, je bil že drugič na zatožni klopi zaradi enakih kaznivih de- ZAKAJ JE ZAŽGALA? Preiskovalni sodnik je odredil pripor za 33-letno Mihaelo Lumpret, osumljeno, da je zažgala gospodarsko poslopje Staneta Sajeta na Golobinjeku. Malo pred polnočjo 7. maja so namreč novomeški miličniki dobili sporočilo, da v hribu nad Mimo pečjo gori. Ugotovili so, da sta na Golobinjeku zgorela kozolec in skedenj Staneta Sajeta. Mimopeški gasilci in sosedje so ogenj na srečo pogasili in preprečili večjo škodo, kajti požar je ogrožal bližnje stanovanjske hiše. Ogenj je napravil za 35.000 din škode. Kaj je v ozadju, bo pokazala preiskava. i \^a Statistike za več let nazaj kažejo, prometnih nesreč. Tudi vozniki nimajo ustrezne opreme na vozu. a ko jih zaloti noč, se znajdejo na (Foto: R. Bačer) da je od maja do oktobra največ vprege pripomorejo k temu, če Pri delu se zanašajo na daljši dan, cesti v temi. Pridrvi avto in poči. / XVVXVN>.XNVV>.>.XXVVX>.XXVXVVNXVX\.\.VVV\.VVXXVXXVVVVVNVVXXVVVXXVX\\NNXXXXXV>X>.X\>XVVVVVS.\.VVV V Zdaj bo menda volk sit in koza cela, vsaj tak je vtis po sprejemu novega zakona o varnosti cestnega prometa, ki je pred glasovanjem v zvezni skupščini doživel toliko javne pozornosti kot malokateri. Gre namreč za dovoljeno stopnjo alkohola v krvi voznika motornega vozila. Prejšnji zakon (v veljavi ostane še do 1. oktobra letos) dovoljuje 0,5-promilno stop- membno je tudi, da bodo po novem kazni za kršilce tega zakona veliko strožje. Poklicni voznik, ki ga bo miličnik na cesti zalotil pod vplivom alkohola, se ne bo izmazal samo z oddajo vozniškega dovoljenja za 12 ur (dosedanja praksa), temveč bo moral po dovoljenje k sodniku za prekrške. Ta lahko izreče kazen od 200 do 1:000 dinarjev ali pa pošlje voznika za 60 dni v zapor. promilih vse znano F I njo alkohola v krvi vseh šo-I ferjev, razen voznikov v javnem prometu. Novi zakon je glede tega ostrejši. Za volanom bodo morali biti trezni vsi šoferji avtobusov, tovornjakov in vsi, ki jim je vožnja motornega vozila glavni poklic. Za- Inje velja popolna treznost! Medtem pa tudi novi zakon za šoferje amaterje še | naprej dopušča največ 0,5 i promila alkohola v krvi. Verjetno ima pri taki odločitvi K turizem važno vlogo. Po- Razen denarne in zaporne kazni pa je zagrožen še obvezen varnostni ukrep: odvzem vozniškega dovoljenja za 3 do 12 mesecev. To je že drugače! In kako naj bi poklicni šofer brez dovoljenja opravljal poklic? Bo med tem na brezplačnem dopustu? Takim, ki se v službenem času ne morejo odpovedati pijači, ne bo kazalo drugega, ko zamenjati službo. R. BAČER Vzporedno v nesrečo Zaradi vožnje vštric zapleten zlom roke 3. maja ob 17.40 sc je na cesti Ljubljana-Kočevje v Srednjih Lož-ninah zgodila huda prometna nesreča. Kolesarka Majda Kolcnc, stara 17 let, dijakinja gimnazije v Kočevju, je vozila vzporedno s sošolcem Andrejem Vučkovičem. Oba sta bila v gneči kolesarjev gimnazijcev, ki so sc vračali z izleta. Majda je zadela s pedalom ob drugo kolo in padla na levo stran ceste v smeri vožnje. V tem trenutku je za kole-saiji pripeljal z osebnim avtom Slobodan Zegarac, kije vozil iz Ljubljane proti Kočevju. Voznik je zaviral in se umikal na levo, daje preprečil najhuiše. Kljub temu je kolesarka udarila z levo roko po blatniku avta in dobila zapleten zlom leve roke. Ta nesreča naj bo v opomin vsem dekletom in fantom, ki jih srečujemo po cestah v okolici Kočevja, ko vozijo vzporedno ali se celo drže za roke. Cesta ni mesto za izkazovanje medsebojnih simpatij. Menim, da tudi pouk prometne vzgoje v gimnaziji ne bi bil odveč. Izkušnje iz osnovne šole so pokazale, da je ta pouk občutno prispeval k zmanjšanju prometnih nesreč med šolarji. SVR7.AKI: AVTO V JAREK -Franc Rabzelj iz Metlike je 12. maja popoldne vozil avto od Drašičev proti mestu. Med potjo je avto zaneslo na bankino, potem se je prevrnil v jarek, od tam pa na travnik. Rabzelj je vozil brez izpita, škode pa je za 7.000 din. janj. Najprej je odgovarjal skupno z Milanom Goršinom, delavcem z Gor. Težke vode, zaradi kolesa s'pomožnim motoijem, last Alojza Blažiča. Kdo sta odpeljala, gredoč iz Župevčeve gostilne v Gotni vasi, prikolovratila z njim do odcepa proti Stopičam, tam pa padla po tleh. Bele jo je jadrno popihal, Goršin pa se je vnovič skobacal na vozilo, a je kmalu še enkrat padel. Potem je kolo pustil ob cesti in šel domov peš. Še prej kot čez mesec dni se je Beletu spet zahotelo vožnje. Na garaži svojega soseda Franca Kastelca je snel vrata s tečajev, da bi prišel do mopeda, vendar so vrata padla po tleh, in ker je zaropotalo, je Bele zbežal. Do vozila pa je hotel priti na vsak način, zato se je odločil za Hribarjev moped iz iste vasi. Odklenil je lastnikovo garažo, vzel moped in se odpeljal z njim do stopiške gostilne. Fant še ni dal miru lastnikom mopedov! Ponoči 13. januaija se je skozi podstrešje splazil v garažo svojega soimenjaka in sovaščana z Dol. Težke vode 15 in mu vzel moped. S tem se je odpeljal v Žabjo vas in nazaj. „Bil sem vinjen, peš pa se mi ni dalo,“ je rekel v zagovor. Končno je 22. januaija letos enostavno šel v odprto klet še nedograjene stanovanjske hiše v Crmošnjicah in odpeljal moped Anici Šime. Vozaril seje malo naokrog, nato pa moped pustil ob cesti. Senat občinskega sodišča v Novem mestu je pod predsedstvom Cvete Matjašič Beletu prejšnjo in sedanjo kazen združil, tako da se $odba glasi: 24 mesecev zapora, nepogojno! Goršinu, kije mnogo manj kriv, pa so prisodili 3 mesece zapora, pogojno za eno leto. Sodba še ni pravnomočna. črnih prometnih točkah se zgodi tudi največ nesreč. Marsikatera se je že tragično končala. Ali to kaj vpliva na voznike, da so bolj previdni? Ali ljudje poznajo prometne pasti in se jim izogibajo? DARKO ŠPORAR, prodajalec v trgovini NOVOLES v Straži: -Avto Vozim čeprav je očetov in ni moja last. Stražani vemo, da je najbolj nevarno križišče pred Marketom. Ne znajdemo se, kdo ima prednost in v katero smer, zato so nesreče pogoste. Tudi na ozki in jamasti cesti med stavbo Gozdnega obrata in našo tovarno se večkrat kaj zgodi. Če pripelješ malce prehitro, si z avtom v jarku. IVAN ŽAGAR z Broda 11 pri Novem mestu: - Ovinka na koncu naše vasi se vsakdo boji in je eden najbolj nevarnih na poti proti Dolenjskim Toplicam. Tak ovinek pa je že od leta 1933, ko smo cesto širili. Domačini že dolgo poznamo to nevarnost in smo previdni. Drugim se večkrat pripeti nesreča, če ne vozijo po skrajni desni in bolj počasi. Nevarno je, če kdo pridrvi z avtom, nenadoma pa pred seboj zagleda vprego. SLAVKA KOBE, uslužbenka Vinske kleti v Metliki: - Pri nas imamo več nevarnih točk. Še preden čez Goijance pripelješ v naše mesto, je več nevarnih ovinkov in previsov, zlasti pri Trnovcu. Kdor ceste ne pozna in pritiska na plin, drvi v nesrečo. V mestu samem pa je najbolj tvegano peljati od hotela proti Trgu svobode. Ulica je ozka, za srečanje dveh vozil je malo prostora, pa še pešcem se je treba izogibati. Zmeda v’ada še v križišču pred postajo milice. Veliko voznikov ne ve, katera je prednostna cesta, zato pride do ka-rambolov, čeprav je križišče pregledno. R. B. NOVO MESTO: SPREMENIL SMER - Ljubljančan Avgust Cvelbar je 9. maja popoldne peljal tovornjak od Gotne vasi proti mestu in Usoden strel v neznano Navzlic olajševalnim okoliščinam bo Anton Tesari dve leti zaprt - Kazen ne bo pogojna! Drugostopenjsko sodišče je na pritožbo javnega tožilca spremenilo kazen 34-letnemu Antonu Tesariju, gozdarju iz Kota, ki je bil zaradi uboja iz malomarnosti obsojen pred občinskim sodiščem na 6 mesecev zapora, pogojno za dve leti. Čeprav so vnovič tehtali ral med drugim oglašati med za-vrsto olajševalnih okoliščin za sledovanjem živali, pa tega ni obtoženca, kot: nekaznovanost, obžalovanje, dejstvo, da se je zmotil, in tudi delno sokrivdo nesrečno umrlega Nandeta Kap-ša, je sodišče druge stopnje menilo, da je Tesari le prehudo kršil lovska pravila, in mu je zato kazen spremenilo v nepogojno. Nesreča se je pripetila 19. novembra 1972, ko so šli lovci pod Mimo goro lovit divjega prašiča. Pokojni Nande Kapš je bil celo vodja lova, z njini pa je bilo še več lovcev. Prašiča so res zadeli, toda ko se je ta ranjen umaknil proti cesti, so ga zasledovali. Potem sc je pred Tesari-jem nekaj rjavega premaknilo v grmovju. Mislil je, da gre za rilec divjega prašiča. Bila pa je usodna pomota; šlo je za rjavo čepico Nandeta Kapša. Tesari je streljal, zadel tovariša in ta je takoj podlegel hudi poškodbi. Tesari je prekršil lovsko pravilo: „Preden pritisneš na petelina, se prepričaj, kakšno žival streljaš!44 Res pa je, daje bil tudi pokojni Kapš sam nepre-viden. Kot vodja lova bi se mo- POVOZIL IN POBEGNIL 8. maja sc ji; Rozalija Novak iz Kamnega potoka peljala s kolesom od Velike Loke proti Trebnjemu, ko jo je dohitel mopedist in jo med prehitevanjem zadel s krmilom. Novakova je padla, se laže poškodovala, mopedist pa jo Je odkuril kar čez polje. Tam je pustil moped in bežal v gozd. Mislil je, da bo ušel kazni, pa se je zmotil. Trebanjski miličniki so ugotovili, da je ubežnik 15-letni D.U., ki sc je vozil s tujim in neregistriranim mopedom. naredil. Verjetno zato, ker je hotel sam ubiti prašiča. Lovska nesreča, ki je močno odjeknila po vsej Beli krajini, je tako razčiščena tudi pred sodiščem. Ker se ni primerilo prvič, da lovci streljajo, ne da bi točno vedeli, v koga, je tragična smrt znanega lovca Kapša resno svarilo k večji previdnosti. Hvala vsem! Končal se je letošnji teden varnosti, ki ga je varnostna služba še posebej slovesno počastila ob 30-letnici dela. Na območju novomeške uprave javne varnosti je.bilo več tekmovanj, ki so se končala 10. maja s strelskim tekmovanjem v Novem mestu. Pokal za najboljše strelce so letos dobili črnomaljski miličniki. Bilo je tudi več tovariških srečanj, na katerih so se aktivni delavci in upokojenci prisrčno pogovorili ter obujali spomine na prehojeno pot varnostne službe in ne dogodke, v katerih so sami sodelovali. Uprava javne varnosti Novo mesto se zahvaljuje vsem občanom, občinskim skupščinam in vodstvom družbenopolitičnih organizacij ter garniziji JLA za vso pomoč pri organiziranju proslav in za sodelovanje pri opravljanju nalog s področja varnosti. pri IMV nakazal smer za zavijanje v levo. Za njim je vozila osebni avto Novomeščanka Irena Torkar, kije začela prehitevati tovornjak po desni, tedaj ko si je šofer kamiona premislil in zavil v desno. Kamion je trčil v osebni avto. Škode je za 2.000 din. PONIKVE: PODRL PROMETNI ZNAK - 6. maja popoldne je pripeljal s tovornjakom in prikolico na most pri Ponikvah Jože Ivančič iz Radovelj. Na mostu je omejena hitrost in utripajoča luč zaradi okvare cestišča, Ivančič pa je to spregledal, podrl prometni znak z lučjo vred in naredil za,2.000 din škode. NOVO MESTO: ZAPRLA MU JE POT - Ko je 7. maja zjutraj pripeljal po Jerebovi ulici Novomeščan Ivan Skcdelj, je od poti pri blokih pripeljala z avtom tudi domačinka Milena šefman ter zaprla pot. Vozili sta trčili, gmotna škoda pa znaša 5.000 din. STARI TRG: V OVINKU NA LEVO - Ivan Koporc iz Trebnjega je 7. maja zvečer vozil z avtom od Starega trga proti Trebnjemu. V nepreglednem ovinku je zapeljal na levo in trčil v tovornjak, ki ga je naproti pripeljal Franc Kusclj iz Šentruperta. škode je za 4.000 din. MALI VRH: S KOLOVOZA KAR NA CESTO - 8. maja dopoldne je Franc Brajer iz Mifrne peči zapeljal osebni avto s kolovoza na prednostno cesto ter zaprl pot osebnemu avtomobilu, ki gaje mimo pripeljal Milan Marn z Jablana, zato sta sc vozili oplazili, škode je za 2.500 din. NOVO MESTO: PREVEC SE JE MUDILO - 9. maja popoldne je Marija Tisovcc iz Novega mesta vozila avto po Cesti herojev proti središču mesta in pri vrtnarjji prehitevala kolono * vozil, ko je naproti pripeljal mopedist Stane Zalokar iz Ločne-Vozili sta se zaleteli, pri tem se je mopedist laže poškodoval in je moral v bolnišnico. Gmotna škoda znaša 1.000 din. DOLGA NJIVA: HUDA NESRE* CA 11. maja pozno zvečer se je v prometni nesreči na nekategorizirani cesti pri Dolgi njivi smrtno ponesrečila sopotnica v osebnenj avtomobilu Olga Jevnikar, stara 4.. let, doma iz Dol. Nemške vasi. Franc Kaferle je vozil avto, ko je v ostrem ovinku i/gubil oblast nad vozilom. Avto se je prevračal čez vinograd navzdol. Jevnikarjeva je poškodbam takoj podlegla, medtem k° sta bila Adolf Mežnar in Marija Smolič, oba iz Dol. Nemške va*». prepeljana v bolnišnico, škode je *a 15.000 din. 14 DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BAČER Št. 20 (1295 „ Vloga šole v tem podgorskem svetu je neprecenljiva. Edino kulturno središče je, edini prostor, kjer lahko dela mladina tudi kaj koristnega in naprednega. Potrebno je vedeti, da v tem kraju, če omenim le Stopiče, mladi nimajo drugega prostora kot gostilno. V mislih imam seveda fante in dekleta, ki so končali osnovno šolo in so po službah ali pa doma na kmetijah. Zato je nujno, da se jim šola s svojimi dejavnostmi - temi, ki jih že ima, in drugimi, ki jih uvaja, ali jih ima šele v načrtu - še ^ bolj odpre ter postane kra-S jevno središče v pravem po-^ menu. Pritegniti namerava-S mo vse in jih vključiti v de-\ javnost pod okriljem šole, S tudi zato, da bi prenekate-\ rega odvrnili od kozarčka. ^ Alkoholizem, ki je v Podgor-S ju še bolj razvit kot na dru-^ gih območjih občine, je pre-S motil in vzel v kremplje že ^ marsikatero mlado dušo. “. S Se in še razmišlja Ljubo ^ Miloševič, ravnatelj osnovne S šole Janeza Trdine v Stopi-S čqK o razmerah in pojavih v jj Podgorju ter o tem, kako naj S bi šob vplivala, da bi se'stva- ČETRTKOV INTERVJU Na stežaj za vso mladino \ Ljubo Miloševič: »Stopiška šola bo še bolj 2 postala središče Stopič in Podgorja« ri popravile in se marsikaj spremenilo. „Ko načrtujemo športne objekte - mimogrede naj navržem, da šola nima niti telovadnice niti igrišča, športne panoge, zlasti rokomet in nekatere druge pa so zelo razvite in po mnenju drugih kvalitetne - ne pozabljamo prostorov, v katerih bi se poleg šolarjev zbirala tudi druga mladina tega območja, pa naj gre za prostore za organizirano zabavo, plese ali kaj podobnega. Radi bi ustanovili klub, ki bi delal v okviru šolskega športnega društva. Trdo delo nas čaka, učitelje in druge, vendar sem optimist, “ pravi Miloševič. Učitelji bi bili veliko bolj zagreti za vse to izvenšolsko delo, če bi bili domačini. Zato se je šola odločila, da bo vzgojila svoj pedagoški kader. V tišjih razredih so že evidentirali nekatere najboljše učence za pedagoško gimnazijo in kasneje za pedagoško akademijo. „Upamo, da to seme ne bo zakrnelo, ampak da bo pognalo kal in da se bo potem razraslo v koristno drevo. “ Miloševič predvsem upa, da ti učenci po končanem študiju ne bi bili le dobri in šoli zvesti učitelji, ampak tudi nosilci napredka v kraju. „Ta čas," končuje ravnatelj stopiške šole, „se pripravljamo na jubilejni zlet bratstva in enotnosti, ki bo čez slab mesec v Novem mestu. Za nastop se pripravlja 30 deklet in 10 fantov. Na pohod ob žici okupirane Ljubljane smo poslali 10 fantov in 10 deklet. Za naše možnosti, mislim, dovolj. “ I. ZORAN i//#/####///####//###/##//#/////####/###/ Ljubo Miloševič MINI ANKETA: Novo mesto velja že precej let za eno najdražjih mest v državi. To se nanaša predvsem na cene živil, v zadnjem času pa splošni val raznih podražitev spravlja v pa menijo nah“ posamezni nje: ani nasled- Cene Ni lahko organizirati tako manifestacijo, kot je zlet bratstva in enotnosti. Tega se še posebej zaveda novomeški odbor pod predsedstvom Avgusta Avbaija, kajti 12. zlet je pred vrati in še jubilejni je povrhu. Vse je treba do potankosti predvideti in preskrbeti: od tega, kakšna bo propaganda, do tega, kje bodo udeleženci zleta jedli. Skrbi ni malo, zato so seje včasih burne, kar kaže tudi posnetek. (Foto: 1. Zoran) PO ŠTIRINAJSTIH LETIH V NOVEM MESTU Jubilejni zlet bratstva in enotnosti 8. junija bo akademija z ognjemetom, 9. junija pa osrednji nastop skupin z zletnih območij: Novega mesta, Karlovca, Bihaća, Banjaluke, Gospića, Siska, Prijedora - O tem je več povedal Boris Gabrič Nekaj več kot tri tedne nas še loči od jubilejnega zleta bratstva in enotnosti v Novem mestu. Zletni odbor v Novem mestu, ki ga vodi Avgust Avbar, in njegovih deset komisij imajo dela čez glavo. S predsednikom strokovne komisije Borisom Gabričem sem se pogovarjal o tem, kaj bomo pravzaprav videli v Novem mestu v zletnih dneh 8. in 9. junija Spored bo imel dva dela: 8. junija zvečer bo akademija, naslednji dan pa osrednja zletna prireditev. Oboje bo na Stadionu bratstva in enotnosti na desnem bregu Krke, tam, kjer je bil zlet že leta 1960. Na akademiji (z nekajminut-nim ognjemetom) bodo zletna območja sodelovala s po'eno ali dvema točkama. Banjaluka bo poslala pionirje in folkloriste, Bihać pionirje, Karlovac mladince, Prijedor bo nastopil z odraslimi, prav tako Sisak, medtem ko bodo za Novo mesto nastopili domačini, gostje iz Bratislave in Maribora in po vsej ver- jetnosti olimpijska vrsta orodnih telovadcev. Pričakujejo, da bo na akademiji, ki bo na preurejenem stadionu, nastopilo tudi zletno območje Gospić. „Zletni nastop naslednjega dne bo imel od začetka do konca en sam osnovni motiv: bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Temu bodo podrejene tudi vse vaje, ki jih bomo videli ,“ pravi Gabrič. Vseh vaj bo štirinajst ali petnajst, število nastopajočih bo preseglo 6.000: z vseh območij, razen z novomeškega, jih bo po 600. Denar za subvencije - neizrabljen Spričo nizkih stanarin je solidarnostni sklad subvencioniral eno stranko * Po aprilskem sklepu dobe posojila tudi graditelji, ki deloma gradijo mimo gradbene dokumentacije - Do septembra: trije bloki Najprej za tiste, ki še ne vedo, ali pa so že pozabili: solidarnostni sklad daje pomoč iz solidarnostno zbranih sredstev za stanovanja, Pri čemer odloča o 30 odstotkih stanovanjskega prispevka. Organi Upravljanja pri skladu imajo hkrati vlogo iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti. Družbeno pomoč daje sklad Gre za tri bloke, ki bodo vseljivi v dveh oblikah: z dajanjem posojil za gradnjo stanovanj in s Subvencioniranjem stanarin jnanj premožnih stanovalcev. Pogodba je sklenjena za 108 stanovanj ob Ragovski cesti. ZMAGALA: OŠ OTOČEC IN ŠC KOVINARSKE STROKE . Prejšnjo soboto je bilo v telovadbi osnovne šole Katja Rupcna v Novem mestu drugo občinsko tekmovanje ekip prve pomoči za mla-ac člane Rdečega križa. Srečanje je Potekalo v dveh skupinah. V Osnovnošolski so z odličnim znanem presenetili učenci z vaških šol, gagala pa je ekipa osnovne šole iz Otočca s 109,7 točke; slede OŠ Prevole in M ima peč s 107,5 točke, OS ^užemberk in Smaijeta s 107,3, OŠ 101,8 in OŠ Katja Rupcna z ^.7 točke. V srednješolski skupini *o zmagali predstavniki šolskega °pntra za kovinarsko stroko, ki so korali 107 točk, sledita gimnazija, ' *02,2) in ekonomska srednja šola s 87 točkami. Na tekmovanju, ki je Potekalo pod pokroviteljstvom ^ošne bolnice, je nastopilo deset j**P. najboljšim pa je dr. Oton Bajc P°0':Hl spominske plakete, pohvale ? nagrade. Ekipi OS Otočec in šol-**egu centra za kovinarsko stroko ”°sta odšli 15. junija v Gradac, kjer p republiško tekmovanje ekip prve ob koncu letošnjega avgusta. Pri subvencioniranju se sklad kljub načrtovanim sredstvom ne more uveljaviti. Edini razlog so sedanje prenizke stanarine. Sklad je dobil vsega tri vloge, od katerih je pogoje za subvencijo izpolnjevala le ena stranka in subvencijo tudi uveljavila. Zanimivo je, da tudi v Sloveniji ni bilo ,,poplave“ tovrstnih vlog, saj so subvencionirali stanarine le v 73 primerih. Kot iniciativni odbor za ustanovitev stanovanjske skupnosti je sklad razpisal posojila iz združenih sredstev. Gre za 30. odst. stanovanjskega prispevka. Do zdaj so za stanovanjsko graditev razdelili 24,115.500 din, od tega zasebnim graditeljem 9,035.500 din, in sicer na 232 rešenih vlog. Vseh vlog je bilo 300. 96 prosilcev je dobilo kredit takoj po razpisu, pri 136 pa so ugotovili, da so pri gradnji delno delali mimo lokacijske dokumentacije in gradbenega dovoljenja in so jim črpanje posojila omogočili šele po sklepu skupščine solidarnostnega sklada, ki je zasedala 25. aprila. 48 graditeljev ni dobilo posojila. ker so ugotovili, da so premalo upoštevali lokacijsko dokumentacijo in gradbeno dovoljenje in ne bodo mogli dobiti kreditev. 20 prosilcev pa ni izpolnjevalo razpisnih pogojev. . Na seji 25. aprila je skupščina solidarnostnega sklada tudi sklenila, da poslej ne bo mogel dobiti stanovanjskega posojila nihče, kdor bo gradil drugače, kot bo določeno z lokacijsko dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem. Pouradili so, da so vsote, za katere prosijo graditelji, velike, vendar pa brez discipline tudi poslej ne bo šlo. Boris Gabrič Za Banjaluko bodo nastopili mladinci in mladinke (gimnazijci), za Bihać mladinke, iz Prijedora bodo prišli pionirji,' iz Siska mladinci in mladinke, Karlovac bodo zastopali pionirji, za novomeško zletno območje pa bodo nastopili učenci in mladina iz občin ožje Dolenjske in Krškega, skratka šolarji in delavska mladina. Novomeščani bodo sodelovali z vajami cicibanov, ki bodo simbolično prikazale našo gra- NOVOMEŠKA TRIBUNA Cestna povezava Lakovnic z Jumo vasjo je še bolj obremenila most v Vejarju. Zato so vaščani in mladina Stranske vasi, Gomjih in Dolnjih Lakovnic ter Jame v sodelovanju s krajevno skupnostjo Birčna vas s prostovoljnim delom ta most popravili in ga razširili. Delalo je 72 ljudi, ki so opravili 520 delovnih ur. (Foto: Franc Plantan) ditev, pionirji in pionirke bodo nastopili z žogami in obroči, mladinci z zastavami, mladinke pa z ritmičnimi vajami. V zaključni točki, ki bo še posebej poudarila bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, bodo nastopile vrste z vseh zletnih območij. To bo hkrati vrh prireditve ob 30-letnici tradicionalnega zleta. I. ZORAN PRIZNANJA O K ZMS NOVO MESTO Občinska konferenca ZMS Novo mesto bo v mesecu mladosti tudi letos podelila priznanja za mentoije in mlade družbenopolitične delavce. Kandidate za priznanja lahko predlagajo organizacije in aktivi Zveze mladine, predsedstvo OK ZMS Novo mesto in vodstva specializiranih organizacij. Predloge morajo poslati najkasneje do 20. maja na OK ZMS Novo mesto. „ROG" GRADI V ŠMARJETI Novomeško konfekcijsko podjetje Rog pospešeno gradi nove prostore v Smarjeti. Zgradba bo na pobočju na severozahodni strani- naselja, ob cesti proti Zburam, tako da je dostop zelo lahek. Računajo, da bodo gradbena dela kmalu končana. DUŠAN JENKO, študent: „Cene rastejo, žepi se pa praznijo. Ljudje so se s tem že sprijaznili, čeprav še naprej godrnjajo v upanju, da bojo morebiti imeli vse višjim cenam primerne plače, pokojnine in podobno. Kot študent občutim rast cen še toliko bolj neprijetno, kajti štipendija nikakor ne zadostuje za vsakdanje življenje, zato bo potrebno ali omejiti cene ali povečati štipendije, izključen pa tudi ni določen popust za študente.“ VIDA MURN, trgovka: „V primeri s plačami, ki se nikakor ne morejo izravnati s cenami, so slednje odločno previsoke, saj ne mine dan, da se ne bi kakšna stvar podražila. To pa človeka začenja polagoma jeziti. Toda kaj, ko nobena jeza nič ne pomaga. “ BRANE VIDMAR, pravnik: „Cene so pač take, kot so, sprijazniti se je treba z njimi, drugače ne gre. Kam to vodi, ne vem, je preveč prepleteno z raznimi stanji v politiki, gospodarstvu itd., zdi pa se mi, da smo se v cenah precej izenačili z zahodno Evropo in ne capljamo več za njo kakor npr. v kulturi." ANICA F URAR, delavka: „S cenami ni mogoče biti na tekočem, kajti preveč se spreminjajo, žal pa ni tako tudi s plačami; te ostajajo vedno enake. Pravijo, da je najbolje potrpeti in upati na boljše čase, zdaj pa nam ne ostaja drugega, kot da vsak dan se-žemo globlje v žep.44 MARIJA MOL, gospodinja: „Kaže, da bom morala kmalu nesti na tržnico v košari več denarja, kot pa bom prinesla domov živil. Tudi modne muhe in podobno bo odpadlo, luksuzu bomo dali slovo in se zadovoljili z najnujnejšim. Sicer pa ne gre obupavati, se bomo že prebili.14 D. R. RAZSTAVA MLADIH FOTOAMATERJEV Občinska konferenca ZMS Novo mesto s komisijo za informiranje pripravlja razstavo fotografij mladih fotoamaterjev, ki bo odprta ob praznovanju dneva mladosti v prostorih novomeškega doma JLA. Vsi, ki že-< lijo na razstavi sodelovati, morajo svoje izdelke poslati do 20. maja na naslov OK ZMS Novo mes.to, Kettejev drpvored 3. Fotografije naj bodo velike najmanj 18X13 centimetrov. Manjše bo posebna žirija, ki bo fotografije ocenjevala, zavrnila. Novomeška kronika NOVA OBRT - Mnogi stanovalci v Bršlinu so sc razveselili vesti, da je v njihovem okolišu pred kratkim začela delovati nova krojaška obrt, ki jo v tem delu mesta tako pogrešamo. Škoda, ker tam hlače meri le pisana pasje nadloga. ZA BOJ PROTI RAKU - Zadnje dneve vidimo po mestu veliko pridnih osnovnošolskih . otrok, kako z vozički zbirajo odpadni papir. Zato naproša novomeški Rdeči križ vse občane, naj star papir (časopise, zvezke, revije, kartonske škatle) in neuporabne tekstilne predmete pustijo na vidnem mestu pred vrati, icajti denar od zbranega papirja je namenjen za boj proti raku. S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Prejšnji torek se je na transfuzijski postaji oglasilo 62 krvodajalcev, med njimi pa je bilo kar 25 članov novomeškega Novoteksa. Ce bi toliko krvodajalcev prihajalo tudi iz drugih delovnih organizacij, bi lahko letos zastavljeni načrt odvzemov krepko presegli. TRŽNICA - Lepo vreme je privabilo na petkovo tržnico številne branjevke in gospodinje, ki so imele tokrat boljšo izbiro kot prejšnji teden. Nezadovoljne so bile predvsem s prodajalci solate, ki sojo zjutraj le preveč „oprali44. Cene: jajčka od 1,10 do 1,20 din, solata 7 do 9 dinarjev kilogram, banane po 9 din, glava kislega zelja po 15 dinarjev, krožnik kisle repe po 3 dinarje, fižol po 12 do 13 din liter in smetana po 7 dinaijcv. ROJSTVA - Rodile so: Dušica Privšek iz Padcršičcvc 3 - Petro, Renata Pavlm iz Gubčeve 7 - Gregorja, Marija Koncilja z Mestnih njiv 7 - deklico, Nevenka KSs, Nad mlini 25 - dečka, Marija Gorenc iz Ceste herojev 44 - Heleno in Antonija Vrabec iz Ljubljanske 4 - dečka. POGREBI - Prejšnji teden so umrli: Alojz Ivanetič v 80. letu sta-, rosti, učitelj v pokoju iz ceste Herojev 16; Albin Pipan v 62. letu starosti, upokojenec iz Irče vasi št. 5; Justina Korošec v 76. letu starosti, upokojenka iz Regerče vasi št. 2, in Alojz Jožef v 63. letu starosti, zidarski upokojenec iz Ločne. Ena gospa je rekla, da so ji natakaiji v restavraciji pri Vodnjaku simpatični, še zlasti tisti, ki ji zaračunajo enolončnico po nižjih cenah kot pa njeni prijateljici. Dodala je, da je ona precej bolj lepa od nje in da se bo odslej za malico še lepše napravila — morda bo malica še cenejša... 20 (1295) - 16. maju 1974 Stran uredil: IVAN ZORAN DOLENJSKI LIST 15 PROSTA DELOVNA MESTA V TEHNIČNO-TURISTIČNI BAZI NA OTOČCU! Avto-moto zveza Slovenije, Ljubljana, Titova c. 138, objavlja naslednja delovna mesta v NOVI TEHNIČNO-TURISTIČNI BAZI NA OTOČCU: 1. SKUPINOVODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA 2. VODJA TURING SERVISA 3. ADMINISTRATORJA TURING SERVISA 4. 2 AVTONEGOVALCA - MONTAŽERJA Pogoji: pod 1. delovodska šola strojne smeri, izpit za visoko kvalifikacijo in dve leti ustrezne prakse ali poklicna avtomehanska šola in pet let prakse, vozniški izpit A in B kat.; pod 2. gimnazija ali administrativna srednja šola in pet let prakse, po možnosti v turizmu; znanji nemščine ali angleščine; obvladanje strojepisja; pod 3. administrativna ali tej podobna šola, dve leti ustrezne prakse, pasivno znanje nemščine ali angleščine in obvladanje strojepisja; pod 4. priučen delavec avtomehanske stroke z dokončano osemletko; vozniški izpit B kat. Za vsa delovna mesta je kot poseben pogoj predvideno poskusno delo. Zasedba delovnih mest je možna 1. julija 1974. Kandidati naj cenjene ponudbe pošljejo na gornji naslov v roku 10 dni po dnevu objave. KMETIJSKA MEHANIZACIJA! Prodajamo traktorje, trosilnike hlevskega gnoja, avtomatske sadilnike krompirja, kombajne za izkop krompirja in silažne kombajne, vso hlevsko opremo, druge stroje in razne rezervne dele. Posebno ugodno prodajamo molzne stroje, kakor tudi testirane in preizkušene ventilatorje za sušenje sena s sondo in načrtom po 5.500,00 din. Oglasite se, ustregli vam bomo! Kmetijska zadruga SLOGA, Kranj Prodajalna strojev, Kranj, Cesta 1. maja 65 (pred Mlekarno Čirče) telefon 21-545 2 -iv-Sf vsak četrtek DOLENJSKI LIST ov ovo aktivni program pranja (bio) popolnejše pranje superavtomatsko enostavno z garancijo gorenje Se cooldovvn - postopno ohlajevanje perila podaljšano predpranje in pranje maksimalni učinek encimov tri tehnike pranja povečano število obratov - boljše ožemanje stop pranje avtomatsko doziranje ustrezne količine* praška in vode novi pralni stroji z mednarodnim znakom volne PROSTA UČNA MESTA! Montažno podjetje INSTALACIJA Ljubljana, Kamniška ulica 48a OBJAVA za sprejem učencev za poklice: - MONTER CENTRALNE KURJAVE - MONTER VODOVODNIH INSTALACIJ - MONTER KLIMA NAPRAV -STAVBNI KLEPAR - IZOLIREC TOPLOTNIH NAPRAV -SPLOŠNI KLJUČAVNIČAR Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1) uspešno dokončana osemletka 2) da niso starejši od 18 let 3) da so telesno in duševno zdravi Nagrade učencev v gospodarstvu so predvidene s pravilnikom podjetja, in sicer: I. letnik 500.— din II.letnik 550.— din in III. letnik 600.— din. Za nastanitev v Ljubljani razpolagamo z nekaj prostimi mesti v vajenskem domu, kjer so učenci pod strokovnim nadzorstvom. Oskrbovancem vajenskega doma, ki končajo letnik s pozitivnim uspehom, krije podjetje razliko med nagrado in polno ceno oskrbnine. Prošnje bo podjetje sprejemalo do vključno 26. junija 1974. LICITACIJA! OZD „KOPITARNA", SEVNICA, proda naslednja osnovna sredstva: 1 stružnico za les „Hempelj", za 10.000 din 2 elektromotorja 32 kW Rade Končar, 1450 ob/min., za ceno 1.000,— 1 elektromotor 20 kW Sever, 1400 ob/min. za ceno 500.— 1 elektromotor 7 kW Rade Končar, 1400 ob/min. za ceno 500.- 1 stroj za brizganje plastike „Belišče", inv. št. 1017, kapaciteta 90 gr., za ceno 25.000.— 1 stroj za brizganje plastike „Belišče", inv. št. 922, kapaciteta 90 gr., za ceno 12.000.— cepilno tračno žago „Bratstvo", Zagreb, inv. št. 832, za ceno 60.000.— krožno žago za les, za ceno 800.— elektrogenerator 150 KVA, 750 ob/min., inv. št. 9, za ceno 5.000.— Interesenti si lahko osnovna sredstva ogledajo v podjetju vsak dan do 14. ure. Prednost pri nakupu imajo kupci družbenega sektorja. Kupci iz zasebnega sektorja morajo k prodajni ceni plačati še ustrezni davek na promet proizvodov. PROSTA DELOVNA MESTA! ZDRUŽENI ZRAVSTVENI DOM NOVO MESTO RAZPISUJE po sklepu DS TOZD prevzem posebnih pravic in odgovornosti za: 1. UPRAVNIKA ZA TOZD - Zdravstveni dom Krško, 2. UPRAVNIKA ZA TOZD — Zdravstveni dom Trebnje. Kandidati morajo poleg izpolnjevanja splošnih pogojev imeti še lastnost delavca v združenem v navedeni TOZD in imeti: pod 1. visoko strokovno izobrazbo ali višjo izobrazbo medicinske smeri, strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj, pod 2. visoko strokovno izobrazbo medicinske smeri s strokovnim izpitom in 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati pod 1 in 2 morajo imeti organizacijske sposob nosti in družbeno politično razgledanost. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov posamezne TOZD. SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi PGP 16 DOLENJSKI UST GRADNJA ŽALEC Št. 20 (1295) - 16. maja 1974 KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE -K- KOČEVSKE NOVICE -X- KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE Brez vode ni življenja Poraba vode za potrebe gospodarstva ni zabeležena v celo-. ; Večji porabniki je potrebujejo v Ribnici danes 64.000 *ijb. ni na leto, v Kočevju pa 73.000 kub. m. 2elo težko je programirati Porabo vode za industrijo. Jasno pa je, da na tem območju ,anko ustanavljamo le industrijo °ziroina obrate, ki niso izraziti Porabniki vode in ki nimajo večjih količin onesnaženih odplak. . Za območje občin Kočevje J!1 Ribnica bi lahko zagotovili ”00 1 /sek tehnološke vode. Seseda bi morali prej opraviti ne-ate ra vodnogospodarska dela \tesnjenje ponorov, jezovi, za-d«cvalniki) onesnaženje vode Industrijsko onesnaženje na err> območju je precejšnje, Povsem v Kočevju (znaša 000 H, se pravi, kot bi Rinžo ^esnaževalo 22.000 prebival-» v)- K temu moramo prišteti odplake kmetijstva in prebi-n »i!Va *>r'r(Kinih možnosti za eSk(xlljivo spuščanje odplak v vodotoke ni več. Samočistilna sposobnost rek je izčrpana. Onesnaženje tega območja lahko pomembno vpliva na povodje Krke in Kolpe ter ogroža rezerve izvirov pitne vode Novega mesta. Glavni viri onesnaženja pri nas so mesto, industrija in garnizija Ribnica, ter mesto, industrija in kmetijski obrati (farme) Kočevja. Bodoči razvoj območja predvideva tudi razvoj industrije in zlasti živinoreje. Zato moramo pričakovati naglo povečanje odplak in drugih odpadkov. Kočevje, ki ima največ odplak, skuša razumno reševati njihovo odvajanje in čiščenje. Osnovna mestna kanalizacija je. v glavnem zgrajena. S tem so dane možnosti za gradnjo glavne čistilne naprave za čiščenje komunalnih in industrijskih odplak, ki se bo začela letos. Kočevje je že v letih 1968.1970 razpolagalo / idejnimi načrti javnega kanalizacijskega omrežja. Načrti glavnih kolektoijev so bili izdelani dovolj zgodaj. Tako je bilo mogoče izvesti organizacijske priprave, organizirati sistem financira- nja in izkoristiti vire za posojila. Ker bo mehanska stopnja glavne čistilne naprave hitro zgrajena, so prenehali graditi greznice ter ta denar namenili za glavno čistilno napravo. Prihranek pri gradnji greznic znaša na leto okoli 600.000 din. ČAKA NAS TRDO DELO Center za zaščito voda predlaga, naj bi varstvo voda v občinah Kočevje in Ribnica obravnavali celovito in načrtno. Akcija bi morala steči v več smereh. Prebivalstvo bi morali vzgajati in izobraževati tudi glede varstva okolja ter še posebej voda. Sem uvrščamo vse, od informiranja ljudi do neposrednega poučevanja skupin in posameznikov o vsem, kar je v zvezi z varovanjem voda. Področje uvajanja in izvajanja predpisov s področja varstva voda je še preveč omejeno na splošne zakone. Manjkajo povsem določna navodila in smernice, pa tudi jasni predpisi. Postopoma bo treba načrtneje proučevati in urediti odlaganje smeti in odpadkov, odvajanje in čiščenje odplak večjih povzročiteljev. Izdelati bo treba študijo ter idejni načrt kanalizacije in čiščenja odplak za območje Ribnice in ostalih večjih naselij. Isto velja za odvajanje in čiščenje odplak iz sedanjih in bodočih živinskih farm. Potrebno je zagotoviti varstvene pasove okoli izvirov pitne vode. Industrija mora proučiti svoje odpadne vode in izdelati načrte za pred čiščenje odplak pred priključkom na kanalizacijo ali pa za popolno čiščenje odplak, če nimajo priključka na kanalizacijo in s tem na glavno čistilno napravo. Načrti ureditve in izrabe doline reke Kolpe morajo biti do- Odpadne vode so onesnažile še pred dobrim desetletjem čisto Rinžo tako. da vse od Rožnega studenca navzdol ni več primerna za kopanje. Na tem odseku je večkrat prišlo tudi do množičnega pogina rib, ki so jih zastrupili predvsem gnojnica in silažni sokovi s kmetijskih obratov. Na sliki: del lani poginulih rib, ki sojih ribiči pobrali iz Rinže in zakopali v zemljo. (Foto: J. Primc) Pred kratkim je priseglo oziroma se zaobljubilo 36 novih tabornikov, tabornic, medvedkov in čebelic, članov odreda „Svobodni gozdovi“ iz Kočevja. Ob tej priložnosti je novincem spregovoril starešina Ivica Varga, na harmoniko pa jim je igral Cveto Križ. Mestnem vrhu in pri Fridrihštajnu, kjer imajo svojo kočo. Letos bodo taborili na moiju pri Belem križu, kjer imajo novomeški taborniki svoj dom, ob Kolpi pa bodo organizirali troje taborjenj. Vsako bo trajalo 3 dni. Več akcij bo tudi ob raznih občinskih proslavah. Del na novo sprejetih tabornikov ob kresu po svečanosti, ki je bila v M. Dovniku pri Kočo ii (Foto: J. Primc) Na svečanosti so podelili najboljšim vodnikom zvezdice. Dobili so jih Franci Gazvoda, Bojan Delač, Jože Rade, Jože Osmak, Zdenka Šmigovec in Tatjana Bobek. S svečanosti so poslali protestno pismo izvršnemu svetu zaradi italijanskih zahtev po našem ozemlju. Taborniki so pripravili tudi spominska darila za povabljene predstavnike občinskih organizacij. Ker jih ni bilo, so darila dobili drugi. Za zaključek svečanosti so taborniki zakurili kres in se ob njem pogovorili o tem in onem. Starešina odreda Ivica Varga nam je povedal, da šteje'odred okoli 100 članov, od tega je polovica delovnih. Taborniki imajo vse sobote in nedelje akcije. Letos so bili že pri ribniški jamarski koči, največkrat pa na Razen tega bo tudi v bodoče še več četnih in rodovnih izletov, kot so tisti v Žlebič, na Travno goro, Mestni vrh, Fridrihštajn, in drugam. To so predvsem orientacijski pohodi po azimutu. Na njih morajo taborniki med pohodom premagovati vodne in razne druge ovire. 25. maja pa bodo spet imeli svečanosti, na katerih bodo podelili priznanja zaslužnim. Takrat bo podeljeno tudi najvišje odlikovanje „Tab ornik-partizan Načrte za bazen in telovadnico delajo Zgradba bo merila 36 x 40 m - Potrebno premestitveno posojilo, da bomo imeli oboje že letos 6. maja je krajevna skupnost Kočevje naročila pri gradbenemu biroju ,,Pristan“ v Ljubljani načrte in lokacijsko dokumentacijo za telovadnico in bazen, ki bosta zgrajena iz sredstev samoprispevka. 'žilo, saj se material in delo hitro dražita. Gradnja naj se začne in zaključi čimprej, vsekakor pa že letos. Tak je bil eden izmed sklepov sestanka predstavnikov interesnih in drugih skupnosti 29. aprila. Vsako zavlačevanje bi gradnjo namreč samo podra- KURIRČEK MED NAMI V počastitev dneva zmage so na osnovni šoli Vas-Fara 9. maja organizirali literarni dan. Prireditev je bila pod naslovom „Kurirček med nami“, pobudo zanjo pa je dalo uredništvo otroške revije Kurirček. V. 1. Vendar se iz samoprispevka še ni nabralo dovolj denarja, da bi lahko pričeli graditi. Zato bo investitor, krajevna skupnost Kočevje, zaprosil za premostitveno posojilo pri Ljubljanski banki iri Republiški izobraževalni skupnosti, pa tudi pri izvajalcu del „Lesnini“ iz Ljubljane. V skrajnem primeru bodo zaprosili za posojilo še domače TOZD, vendar upajo, da to ne bo potrebno. Izbrali so že posebne delegacije, ki bodo reše- vale vprašanja v zvezi s temi posojili. Krajevna skupnost je projekta ntu sporočila, naj pri načrtu upošteva naslednje sklepe oziroma priporočila predstavnikov raznih kočevskih skupnosti: zgradba, v kateri bosta bazen in telovadnica, bo pri POKLICNO USMERJANJE 9. aprila so učence sedmih in osmih razredov osnovne šole Kočevje/ obiskali predstavniki kočevskega gradbenega podjetja ZIDAR in jim na primeren način obrazložili potrebe po dobrih gradbenih delavcih. Učencem so predvajali tudi film o gradbeniških poklicih in jim hkrati svetovali, kako in kam po končani osnovni šoli. osnovni šoli Kočevje; površina stavbe naj bo 36X40 m, od tega za telovadnico 16X36 (za sam bazen 10X25 m, in ne 10X16 m, kot je bilo prvotno predvideno) in za garderobe 8X35 m. Druga priporočila so še, naj bodo v prostoru za garderobe še kopalnica, tuši in morda celo savna; garderobe za telovadnico in bazen naj bodo ločene, v nadstropju pa naj bodo prostori za vaditelje in drugo. Čimprej stanovanjsko skupnost Z ustanovitvijo samuopravne stanovanjske skupnosti bo delo na stanovanjskem področju bolj organizirano in bolj učinkovito Po sprejetem načrtu naj bi v občini Koče\je zgradili v obdobju petih let, 1972-1976, okoli 500 stanovanj, po sedanjih zanesljivih podatkih pa bo že do konca leta 1975 zgrajenih 517 stanovanj. Se pravi, da bo °ačrt dosežen že leto dni pred rokom. To so ugotovili na skup-seji občinskega sveta Zveze sindikatov, ZZB in komiteja ZK; bila je 8. maja. Na njej so razpravljali o izvajanju stanovanjske politike v občini. V občini je ugodno politično razpoloženje za gradnjo stanovanj. Tu- di denaija je za te namene vsako leto na razpolago več, kot je porabljenega. Razpoložljivi denar pa je treba čimprej uporabiti. Nadalje so Ugotovili, daje nujno potreben organ, ki bo usklajeval delo na stanovanjskem področju in strokovno pomagal vsem, ki se prizadevajo za uspešno gradnjo in vzdrževanje stanovanj. To naj bi bila samoupravna stanovanjska skupnost (SSS), ki mora biti ustanovljena do konca junija. Njena ustanovitev bo pomenila tudi združitev sedanjih precej neučinkovitih stanovanjskih podjetij. SSS bo ustanovljena s samoupravnim sporazumom, delovala pa naj bi po možnosti že takoj na delegatskih osnovah. Med ostalimi pomembnimi sklepi oziroma priporočili tega sestanka naj omenim še tri. Najmanj polovica „stanovanjskega" denaija mora biti porabljenega za družbeno gradnjo. Do začetka nove kurilne sezone je treba učinkovito urediti ogrevanje stanovanjskih blokov v Kidričevi ulici, po možndsti skupaj z novimi bloki, ki so predvideni v Tesarski ulici. Hitrfeje je treba pridobivati tudi nova zemljišča za gradnjo stanovanjskih stavb, saj prav pomanjkanje zemljišč onemogoča še hitrejšo in učinkovitejšo stanovanjsko gradnjo. Najbolj se veselim bazena Prodajalec doživi vsak dan kaj zanimivega Irena Vesel, prodajalka v NAMI v Kočevju, stara 18 let, je lani dokončala šolo za prodajalce v Ljubljani. „Rada delam z ljudmi. Vedno doživiš kaj novega. Delo je zanimivo. Prodajalec je na tekočem tudi s tehničnimi izboljšavami in drugimi novostmi," je utemeljevala, zakaj se je odločila za ta poklic. „Razen tega pa prav v našem oddelku prodajamo vedno kaj drugega: pozimi smuči in drugo zimsko opremo, poleti opremo za kopanje, taboijenje in sploh dopust.41 „Če se mi je kaj neprijetnega primerilo? Se mi je enkrat, ko sem bila še vajenka Stranki sem pokazala dva podobna izdelka in ji potem dražjega prodala za cenejšega. Potem sem morala k stranki na dom, a se je vse dobro končalo. Najbolj pa se veselim, da bo Kočevje dobilo plavalni bazen in telovadnico. Igram m^lo košarko in namizni tenis. Sploh imam rada šport. V prostem času, ki ga imamo trgovci zelo malo, pa rada tudi berem.“ Irena Vesel: „Najbolj sem zadovoljna, če je z mojo postrežbo stranka zadovoljna/4 (Foto: J. Primc) J. PRIMC Na proslavi v počastitev dneva O F in 1. maja v Ribnici so med drugim sprejeli v ZK 38 novih članov, ki so ob tej priložnosti dobili tudi rdeče nageljčke. (Foto: Mohar) Vabljeni niso prišli na svečanost Kočevski taborniki imajo vsako soboto in nedeljo kakšno akcijo - Sprejeli spet nove člane - Poleti na morje in Kolpo polnjeni s programi o zaščiti kakovosti vode. Kritično stanje Rinže in nekaterih drugih območij zahteva uvedbo pogostejšega nadzora. Uvesti bi bilo treba občasno kontrolo kakovosti voda in kontrolo posameznih povzročiteljev odplak. Podatki o vodnih virih za oskrbo s pitno vodo so predvsem okvirni. Vsi izviri so kraški in zato podvrženi občasni zakalitvi (kalnosti) in onesnaženju. Izdelati in voditi bi morali stalen kataster o količinah in kakovosti vode. VABILO NA RAZPRAVO Brez vode ni življenja. Naše življenje in napredek sta vedno bolj odvisna od tega, kako bomo gospodarili z vsem, tudi z okoljem in vodo. Ponovno vabimo.občane in strokovnjake, naj sodelujejo v razpravi o varstvu voda na našem območju in naj nam napišejo svoje misli o zadevali, ki smo jih napisali v našem podlistku, pa tudi o drugem, kar menijo, da je pomembno za gospodarjenje z vodo. J. PRIMC ™ajeP37 S SSsgf I d><&J v k'0Si>‘><<7| aktiv >z.j ,n^35ff s uspf ?Jskafll' J S&* ^fl * "" S sprejema, ki ga v počastitev 30-letnice ustanovitve organov za notranje zadeve priredil predsednik ^občinske skupščine Franc Bukovinsky. Ob tej priložnosti so dobili pismena priznanja vsi delavci organov javne varnosti v občini. Postaja milice v Brežicah in njen oddelek na Bizeljskem pa sta prejela kolektivm darili, vsaka po en radijski sprejemnik. Slavje je potekalo v prisrčnem vzdušju. Franc Bukovmsky je v govoru poudaril povezanost organov za notranje zadeve z ljudstvom, ki je ne more nadomestiti noben tehnični dosežek. (Foto: Jožica Teppey) Kongres, spodbuda za dejanja Vrata političnih šol moramo odpreti na stežaj in privabiti mlade Posavske komuniste bosta na kongresu ZKJ zastopala delegata: Milan Ravbar iz Krškega in Milan Lokar iz Brežic. Danes priobčujemo razgovor z Milanom Lokaijem, vozovnim preglednikom pri Železniškem transportnem podjetju Ljubljana, sedaj slušateljem srednje politične šole v Novem mestu. — Tovariš Milan, ,dolga leta že delate v mladinski organizaciji in najbrž se tudi kot komunist zanimate za probleme mladih. Na katere stvari bi po vašem mnenju moral opozoriti kongres ZKJ? — Mislim, da je družbeno politično usposabljanje mladine trenutno najbolj aktualno. Ustava nam daje več možnosti, kot smo jih imeli kdaj poprej. Morali jih bomo izkoristiti. Kongres bo prav gotovo opo- Nova imena Predsednik občinske skupščine v Brežicah je Franc Buko-vinsky, podpredsednika pa Stanko Rebernik in inž. Franc Filipčič. Franc Mohor je predsednik zbora združenega dela. Namestnica je Kristina Kovačič. Zboru krajevnih skupnosti predseduje Rok Kržan. Njegov namestnik je Adolf Vov-čak. Janez Videnič je predsednik družbenopolitičnega zbora, namestnica pa~Milena Jesenko. Izvršni svet šteje 13 članov. Predsednik je Ivan Živič, podpredsednik Ivan Tomše, člani pa: Milka Krošelj, Mimica Avsec, Anton Držanič, Lazar Gligić, Marjan Gregorič, inž. Teodor Oršanić, Elizabeta Pirnat, Rudi Požar, Roman Rajer, Janez Trebušak in Edo Verstovšek. zoril tudi na vsesplošno zapostavljenost vzgoje. Vzroke za to vidim v prevelikem stremljenju po boljših dohodkih, po boljšem materialnem položaju. Vse to je povezano s socialnimi razlikami. Mladi v mestih pogosto živijo v obilju, medtem ko na vasi nimajo ničesar. Zaradi prehitrega naraščanja standarda se tisti s polnimi žepi iz mode ali objestnosti predajajo alkoholizmu; narkomaniji, prostituciji in podobnim negativnim pojavom, s katerimi se bo družba morala odločno spoprijeti. — Velikokrat slišimo, da za vodenje mladinskih organizacij ni ljudi. Kaj pravite na to? — Da se s takim stanjem ne smemo zadovoljiti. Kadre lahko vzgojimo, saj imamo komuniste, imamo politične šole in te naj postanejo stalna oblika izobraževanja. Njihova vrata moramo odpreti širokemu krogu mladine. j j Franc * Bukovinsky, novi predsednik občinske skupščine v Brežicah/ Ivan Živič, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine v Brežicah. NOVO V BREŽICAH KDAJ VE C KOT PET DELAVCEV? — Občinska skupščina je napravila zakonito izjemo za dve obrtni stroki - za zidarstvo in fasader-stvo ter za stavbno mizarstvo. V tem primeru lahko samostojni obrtniki zaposlijo več kot pet ljudi, vendar morajo upoštevati zgornjo mejo sedem delavcev. To bo dobrodošlo za obrtnike, ki prevzemajo gradnjo stanovanjskih in poslovnih stavb ter izdelovanje stavbnega pohištva po na-4 Črtih. TRI NAGRADE. - Za tri najboljše ekipe mladih članov Rdečega križa v pbčini je občinski odbor RK pripravil tri nagrade: za prvo mesto 600* din nagrade in prehodni pokal, za drugo mesto 500 din in za tretje mesto 400 din. Najboljša ekipa bo zastopala brežiško občino na republiškem tekmovanju 16. junija v Beli krajini. OBNOVA MOSTU NAPREDUJE - Stari most čez Krko in Savo popravljajo. Usposobili ga bodo za prehod pešcev in za vožnjo z osebnimi avtomobili. Čezenj bodo usmerili tudi vprežna vozila. Most je zaprt za ves promet, vendar mnogi pešci tega ne upoštevajo. Lahko bi se zgodila nesreča, saj niti cestišče ni povsem varno, ograjo pa prav tako popravljajo. Obnovo mostu financira občinski cestni sklad. SPET NA GOSTOVANJE Amaterski oder iz Brežic so povabili v Sevnico, kjer bo za tamkajšnje občinstvo uprizoril dramsko delo ,,V vejah Sasafrasa". ZAKONSKE ZVEZE BODO SKLEPALI — Občinska skupščina je pooblastila dvanajst delegatov za sklepanje zakonskih zvez. Na krajevnem uradu v Artičah bosta to dolžnost opravljala Miha Haler in Ivan Deržanič, na Bizeljskem Rok Kržan in Stane Meglen, v Pišecah Ivan Dušič, Martin Dušič in Marjanca Ogorevc, na sedežu občinske skupščine v Brežicah pa Franc Bukovin-sky, inž. Franci Filipčič, Stanko Rebernik, Ivan Videnič in Jože Žabkar. Maj 1974 v Brežicah Pred dnevom mlado sti Mladi so povsod na nogah. Pripravljajo se na prireditve v počastitev dneva mladosti. Osrednja slovesnost bo 24. maja v Brežicah. Na njej bodo sodelovale specializirane mladinske organizacije in JLA. Ob tej priložnosti pripravljajo skupen sprejem učencev sedmih razredov osnovnih šol v mladinsko organizacijo. To bodo povezali s kulturno prireditvijo. Predsedstvo občinske konference ZMS je te dni sklepalo tudi o razpisu občinskih priznanj za mlade družbene delavce in mladinske mentoije. Ta priznanja bodo . podeljevali prav tako na osrednji svečanosti 24. maja. Tudi letos bodo mladi množično sodelovali na tradicionalnem teku po Ulici 21. maja. Aktivi Zveze mladine so minuli teden prejeli razpis za mladinsko delovno akcijo „Kozjansko 74“. Mladi se bodo že ta mesec odločali za brigado. Posavje mora dati sedemdeset brigadirjev za obdobje od 29. junija do 20. julija. Za tedaj sta posavska in ljubljanska regija določeni za no-sjlki akcije. Brežičani bodo povabili k sodelovanju v brigadi mla- dince iz pobratene občine, iz Velike Plane v Srbiji. V brigado bodo vključili tudi pripadnike JLA. Zanimanje za delovno akcijo je zelo veliko in že zdaj ugotavljajo, da bi lahko odprli še kako delovišče, če bi bilo na voljo dovolj sredstev. Zaradi velikega veselja mladih do dela v brigadi, bo mladinska organizacija dala prednost družbeno angažiranim prijavljencem. J. T. Ena politika za tri občin Vrsta nalog za novoustanovljeni medobčinski svet V torek, 7. maja, se je sešel na prvi seji v Krškem medobčinski svet SZDL Posavje. Za predsednika je bil izvoljen Ignac Vin tar iz Sevnice, ki bo to dolžnost opravljal poklicno. Svet šteje petnajst članov, iz vsake občine po pet. V sekretariatu so štirje: predsednik in trije sekretarji občinskih konferenc SZDL. Na prvi seji so člani sveta razpravljali o nalogah tega organa ter naložili sekretariatu dolžnost, da bo do naslednjega srečanja pripravil akcijski program. Že takrat so opozorili na NOVA TRGOVSKA HIŠA Na Vidmu gradijo blagovno hišo za trgovsko podjetje „Preskrba" Krško. Veljala bo šest milijonov dinarjev in bo imela 1300 kvadratnih m prodajne površine. Vrednost gradbenih del cenijo na 4,5 milijona din, opreme na 1,5 milijona din. Trgovska hiša bo dograjena letos. REZERVNI STAREŠINE DOBRO ZASTOPANI V Krškem ugotavljajo, da je bilo v družbenopolitični zbor skupščine izvoljenih 12 rezervnih vojaških starešin, v delegacije krajevnih skupnosti 33 in v delegacije zbora združenega dela 55. Vseh skupaj je torej 96. Krajevna združenja in aktiva v Podbočju in na Raki so se zelo zavzeto vključili v volilne priprave, zato uspeh ni izostal. Občinski odbor ZRVS se jim zahvaljuje za vestno in odgovorno delo. NOV PREDSEDNIK SODIŠČA Občinska skupščina v Krškem jt na svoji prvi seji izvolila za pred sednika sodišča Franca Jankoviča dosedanjega tajnika občinske skupščine. j g sl t ’ ik i^f S M vrsto problemov, ki jih bo treba reševati brez odlaganja. V razpravi so nakazali tudi obilo dolžnosti, ki jih bodo vključili v dolgoročni program sveta. V akcijski program so na predlog izvršnega sveta občinske skupščine v Brežicah sprejeli obravnavo koncepta razvoja Posavja, ki bo na dnevnem redu na prvi prihodnji seji. Za uresničenje neodložljivih nalog iz tega koncepta pa bo medobčinski svet SZDL pripravil osnutek družbenega dogovora. V sklop pomembnejših nalog medobčinskega sveta SZDL sodi tudi ustanovitev iniciativnega odbora za oblikovanje interesne skupnosti za varstvo okolja v Posavju. Svet se je takoj na začetku spoprijel s praktičnimi, nalogami, trdno prepričan, da bo Franc Juvane, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine v Krškem: Smernice za gospodarski razvoj občine so izhodišče za naše delo enoten P^J skupnih Pr obrodil sadove V kriki ' mesec m|a* iftis »4 mi športni1 V »»-»g« : ,»Sk;2 bUevDoM^j) NadaljUj&Uy v šahu, io, košarki in ^ JV] Športni fJ# J zaldJUS„ih H -rgsg; “•»•■a! pevskega ^ Parma skega pev^V .» na Na S občinska $ Jrj} in otroških«, a Z* naS,loS ^"^'»ske !ridn«ni aC:akt^ovvit-Ivlste iz 37 16 i Slogah or„ Cmi' Govo-P S^kongresomniZacije Pfed VC>^^LustavUeie- ' <®l«IJAM,nA8reSihZK' ^Stt, , UČN|KOM l l3- L'ViCptiredilvTv Dv°jmoč fcsš5®* K C1V|LNE^ vodje ' ASClTE :t v bil v sevnici % S L ^ite vrep,ubliki za J v*int de*°vnih aJevnih P *4tuft lava in^L0r^n.zac,- J! 0fih J predavani, f -nove °a-3 '{. ^ na’ ueli so na ^ pa Pocenil, ^niša lln^iCentra za zaposlenih. Lastno proizvodnjo želijo nasloniti tudi na sodelovanje z zasebnimi kmeti, za kar bi bili posebno zanimivi središči na Blanci-Čanju in Sevnici. Tam naj bi imeli posebej za sadjarstvo prilagojeno mehanizacijo. Na Impoljci namesto drevesnice zasajajo sadovnjak, prav tako je treba obnoviti nad 20 let stari sevniški nasad. Na slovenskem trgu vlada že precej let veliko pomanjkanje breskev. Precej kmetov se zanima za njihovo gojenje, število takih gospodaijev želijo še povečati. V jeseni bi priskrbeli že prve sadike. Kombinat bi s pogodbenimi kupci zagotovil odkup, razne strojne usluge bi obračunavali s pridelkom. O koristnosti takšnih dolgoročnih pogodb so se pridelovalci črnega ribeza lahko že prepričali. Tej proizvodnji posvečajo skrb zlasti po dolenjskih hribih od Studenca pa proti Telčam. V bližini dobrih prometnih zvez se splača tudi pridelovanje jagod. Obračunavanje izkupička pri ribezu je pokazalo, da imajo kmetje dober vpogled preko svoje proizvodne skupnosti. Ta zgled se lahko prenese tudi na pridelovanje jabolk in drugega. Želeti bi bilo le več denaija za posojila. Le-ta so namreč mo- vsr?d0'? "laja, pred 'c* je bil zaradi nedavnega Tito- . ^C^ke~u^lnih kraje ______________ Vh|lfc ^narki Lko*^?06 ^ Filej predaja šta-?!n'ški ' Ireni Laznik. (Foto: Železnik) Več 'crni Ce od 5if»».0>kOv‘»pi m pABERKI ea^.9uFRlJAVLJENIH " Občinska zyeza ima težave glede pro-pavir.a.v avtobusu za ogled strokovne rf- ,‘ce razstave in nastopov v av-nn'j!fem mestecu Ried. Vrsta čla-nn Vsc stroške potovanja, edi-Jdeleženci podčastniškega tečaja v,,.., a'*°. *c tretjino kot zalivalo za vestno delo na tečaju. udaBrCiI!Nske ceste SPET NA PubliSrV! ” Cestarj'so sPct zaprli re- Proti Km,06*10 po dcsncm zadniiKi crnu zaradi modernizacije vleč., l. kUo™trov te ccstc, ki se sDloh 1 ^ara ^ača. Tovornjaki in morLVsa0vozi,a' težJa od 3-5 tonc. nie a!; dV {*°savJe ali dalje čez Trcb-Rako. Seveda jih bo spet do- ^ VSa>Cv»k luS "ic ali R 3ygi? k lokal tw Povedni lanco. Table siccr 1° prc* 'mu' •»o* k<“> "o *Pe« čno usahnila, odkar je republika odpovedala svojo udeležbo. A.ŽELEZNIK PRIREDITVE V MESECU MLADOSTI Občinska konferenca ZMS Sevnici bo v tem mesecu priredila vrsto prireditev. V nedeljo je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško, 22. maja bo rokometni turnir mladosti, kjer bodo nastopile ženske ekipe republiških prvoligašev Gorenja, Steklaija iz Hrastnika, zveznih ligašic iz Brežic in seveda domača Lisca. Na predvečer Titovega rojstnega dne pa bo pred taborni škim domom taborni ogenj, kjer bodo člani kluba mladih pripravili kulturni program. Osamljeni gasilci Kje so predstavniki gospodarstva in organizacij? „Gasilci se nimamo kaj prepričevati sami med sabo, vemo kaj moramo, nikomur ni žal ur, ki jih prebije v prostovoljnem gasilstvu," pravijo gasilci. Žalostna slika z občnega zbora občinske gasilske zveze je bila še bolj žalostna na zadnji seji njenega upravnega odbora: od vabljenih zunanjih predstavnikov je prišel le predstavnik postaje milice! Poveljnik občinske gasilske zveze Tone Simončič tega odnosa enostavno ne more razumeti. „Vsem so pravočasno poslali vabila. Razumeli bi, da je kdo zadržan, vendar ali ne bi lahko poslal svojega namestnika? “ se čudi. S skupnimi močmi bi lahko našli marsikatero rešitev. Gasilski sklad ima namesto več denarja manj. Še najbolje je bilo leta 1972, ko so razpolagali z 210 tisočaki. Lani so imeli le 170.000 dinarjev, gasilska oprema pa se je podražila za 80 do 100 odst.! Na seji niso mogli drugega, kot da so se dogovorili o letošnjih vzgojnih akcijah. Izvedli bodo občinsko tekmovanje članov in članic, pionirjev in mladink. Radi bi zagotovili tudi udeležbo na republiškem tekmovanju, kar bi si nekatere desetine zaslužile. Ravno tako želijo izvesti vsaj troje letnih posvetovanj z gasilskimi častniki, društva naj bi pozimi izvedla tečaje za izprašane gasilce, kamor bi radi pritegnili tudi člane civilne zaščite. Gasilci prihajajo na sejo iz vse občine. Nerazumljiv odnos vodstev družbeno-poli-tičnih organizacij, gospodarstva in upravnih služb povzroča veliko škodo! A.Ž. Mladi s Poti na Zajčjo goro v Šmarju so imeli vrsto težav, da so na predvečer 1. maja lahko zakurili na pobočju hriba velik kres. Les iz zložene pagode so jim dvakrat odpeljali, med drugim zadnjič na sam praznik OF. Na kraju jim je priskočila na pomoč Kopitarna pa tudi avtoprevozniki s starimi gumami. Veselje ob kresu je bilo nazadnje veliko. -"-r--1 - vOGtlE Pred prvomajskimi prazniki so v Veliki Loki dobili prvih 900 metrov asfalta v naselju. Občani že rrA A r» k« 4.. J! ____1__1_____ ^ ^ , r- — . ... ** - . j . v iioociju. uutdiu ze težko čakajo, da bi videli stroje tudi na odseku ceste proti Štefanu. Vse štiri krajevne skupnosti: Čatež, Stefan, Velika Loka in Sentlovrenc so pripravljene prispevati tudi 100 tisočakov ki ifli bodo dobile od samoprispevka. (Foto: Železnik) Sproti ocenjevati, kako kdo dela Komite ZK: vse organizacije naj dopolnijo svoje programe v duhu sklepov VIL kongresa ZKS - Vso pomoč delegatom pri izvajanju nalog x V ponedeljek, 6. maja, sta se udeležila seje komiteja občinske konference ZK Trebnje člana izvršnega komiteja ZKS Franc Šali in Ludvik Golob. Imenovali so komisijo, ki je morala že do konca minulega tedna pripraviti dopolnitve sedanjega akcijskega programa občinske organizacije ZK. Po obravnavi po osnovnih organizacijah bo dopolnjeni program v kratkem obravnavala občinska konferenca ZK. Na seji so podali tudi nekatere pripombe na program CK ZKS. Temeljito so pretresli vsa vprašanja življenja v občini. Ugotovili so, da samouprava v temeljnih organi- Revež da več! Mokronoški Rdeči križ za lačne v Afriki Marija Koračin, gospodinja iz Mokronoga, zamahne z roko na vprašanje, koliko let že dela pri Rdečem križu. Preveč jih je že minilo. Sicer pa raje govori o akcijah kot o sebi. Že lep čas imajo namreč ne le v Mokronogu, temveč tudi ostalih krajih, ki presegajo meje krajevne skupnosti, lep uspeh. Tudi o tem, da bi bilo treba pomagati lačnim v Afriki, kjer že leta ni padla kaplja dežja, so govorili, še preden je prišel poziv republiškega Rdečega križa. „Otroci na mokronoški osnovni šoli so pod vodstvom mentorice Silve Štirn pričeli med razredi pravcato tekmovanje v tem, kateri bo zbral več. Najbolj sta se izkazala 3. in 5. a. razred. Otroci so zbrali 1.226,45 dinarjev, zbirali so polže in vse mogoče, samo da bi prehiteli razred pred seboj,“ pripoveduje Marija Koračin. Za mokronoški Rdeči križ je značilno, da z akcijami zajame vse vasi. To opravijo odborniki po terenu. „Ljudje so dobri, samo prav moraš k njim pristopiti. Pozna pa se: reveži dajo dostikrat več kot drugi. Vedo, kaj pomeni biti lačen, in odrinejo tudi po enega „rdeče-ga“. Razočarani pa smo nad nekaterimi obrtniki; le redki med njimi so, ki pomagajo,“ pove Koračinova. Podobne izkušnje imajo tudi drugi. Z akcijo za pomoč lačnim v Afriki nameravajo zbrati pet tisočakov. „Le še nekaj poverjenikov mora prinesti denar, potem pa z njim brž od hiše! Prav je, da gre neposredno v Ljubljano. Vedno je več koristila hitra pomoč," meni Koračinova. Glede uspeha zadnje krvodajalske akcije Marija ni imela bojazni, kajti ljudje se radi odzovejo. Podobno so se tudi za novo leto, ko so nabrali toliko, da so lahko obdarili vse socialne podpirance. A. Ž. zacijah združenega dela še (ie živi, kot bi morala. Posebno šibico je v delovnih organizacijah obveščanje delavcev. V dosedanjih samoupravnih aktih temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacijah združenega delaje še vse preveč pravic odtegnjenih delavcem. Z oblikovanjem novih delegacij so bili zadovoljni. Delegati so po oceni komiteja z vso odgovornostjo sprejeli svoje dolžnosti. Ob prvem sklicu seje nove občinske skupščine sta manjkala le dva delegata. Z delegati bo treba tudi več politično delati in jim pravočasno dostavljati gradivo, so menili na sejr. Posebej so opozarjali na potrebo po trdni zvezi med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi. TOZD bi morale imeti preko delegacij trden stik z življenjem v KS. Na seji so opozorili tudi na nekatera širša vprašanja republiškega značaja, ki bi lahko neprijetno vplivala na družbeni razvoj občine. V Trebnjem menijo, da je bila ob dose- TREBNJE: SLAVNOSTNO OB PRAZNIKU Ob koncu tedna bodo slovesno počastili 30-letnico osvoboditve kraja. V spomin na boje VIL korpusa bo danes odbojkarski turnir, jutri zvečer bodo mladi zakurili kres, v sobto bo strelsko tekmovanje na Prapročah in tekmovanje mladih članov Rdečega križa, ob 17. uri pa bo v spominskem parku v Trebnjem pred spomenikom še slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril predsednik občinske skupščine Slavko Kržan. Na slavju pričakujejo tudi borce Cankarjeve brigade. danjem’ samoupravnem sporazumevanju solidarnost premalo prisotna. Če.ne bo republiških posojil, bo ogrožena gradnja šol. Na ta posojila so trdno računali ob akciji za sprejem samoprispevka. Odprto je tudi vprašanje, ali bo zagotovljen denar za beneficiranje obresti za naložbe y manj razvitih občinah. Vse namreč kaže, da bo letos tega denaija v republiki premalo. A. ŽELEZNIK RAČJE SELO: NOV AVTO V nedeljo, 5. maja, so v Račjem selu slavili izročitev gasilskega avtomobila svojemu namenu. Svečanosti so prisostvovali gasilci 12 društev, številni gosti in občani, med katerimi je bilo kar 69 botrov novemu avtomobilu. Predsednik občinske skupščine Trebnje Slavko Kržan je v svojem govoru pohvalil delo gasilskega društva Račje selo in delo krajevne skupnosti sploh. Seznanil je prisotne tudi z gradnjo nove opekarne, ki bo postavljena v Račjem selu. SKUPNOST NA DELU Zadnje dni aprila je' bila ustanovljena občinska stanovanjska skupnost. Predsednik skupščine in tudi njenega izvršilnega odbora je direktor TRELESA Janez Mihevc. Predsednik zbora za gradnjo je Vladimir Žabkar iz TRIMA, predsednik odbora za upravljanje stanovanj je načelnik oddelka za gospodarstvo ObS Jože Kastelic, predsednik zbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pa je Nace Dežman iz Dane. ODLIKOVANJE GLAVANU V soboto je predsednik občinske skupščine Slavko Kržan na sprejemu za delavce organov za notranje zadeve ob njihovem prazniku na Vrh-trebnjem podelil red dela s srebrnim vencem miličniku trebanjske postaje Juliju Glavanu. IZ KRAJA V KRAJ TREBELNO: DOBRA RAZSVETLJAVA — V vasi imajo sedaj že sedem svetilk javne razsvetljave. Štiri so namestili pred leti ob jubileju Gubčeve brigade, tri pa so postavili marca. PREVOZ HOČEJO - Šolski avtobus za Trebelno seže le do Češ-njic, radi bi ga videli tudi še v Ornuški vasi, Štatenbergu, Rojah, Mirni vasi, Brezju, Cikavi in Rodni vasi. Ljudje usposabljajo to cesto, da bi bila sposobna za tak promet, vendar je zmanjkalo denaija. Upajo na pomoč krajevne skupnosti Trebelno. Ko bo pot urejena, bo sklenjen krog, kar bi tudi omogočilo avtobusni prevoz. OTROCI PRENESEJO VEC? -Minuli mesec je inšpektor republiškega sekretariata za šolstvo prepovedal delavski univerzi pouk v njeni baraki. Delavska univerza seje znašla pred težko nalogo: ali brž najde prostor ali pa preneha z izobraževanjem. Slednjemu so se zaenkrat sicer izognili s tem, da so dobili prostor v trebanjski osnovni šoli, seveda š^le v večernih urah, ker drugače ni prostora. Zanimivo ob vsem tem je, da ta republiški inšpektor ni rekel nič o neustreznosti prostorov v baraki delavske univerze za pouk osnovne šole. Otroci prebijejo tu notri celo dopoldne, medtem koje trajal pouk delavske univerze le nekaj ur. Ta inšpektor je bil pač pristojen le za delavsko univerzo. SENTLOVRENC: PRIDOBI- VAJO KRVODAJALCE - V tej vasi Rdeči križ pred časom ni imel posebnih uspehov pri pridobivanju krvodajalcev. Kaže, da se je sedaj stanje izboljšalo. Zasluge za to pa imajo v krajevni trgovini, kjer so že 14 dni pred občinsko krvodajalsko akcijo v Trebnjem sporočali, da so pridobili kar 20 nov&i imen. Trgovina je shajališče ljudi, in če je dobra beseda, je uspeh tu! SKRB ZA ZASTAVE - V Mokronogu, na Mimi in v Hrastovici je ob praznikih lepo pogledati po hišah. Povsod namreč hišni lastniki poskrbijo za to, da redno izobešajo zastave. S tem prijetno presenečajo mimoidoče potnike. TREBANJSKE NOVICE Dotacija na glavo prebivalca Upoštevana tudi oddaljenost od občinskega središča - Mestna krajevna skupnost ima večje naloge in stroške kot vaške, saj opravlja tudi nekatera dela za več KS oziroma občino, zato je tudi več denarja Iz občinskega proračuna bo letos razdeljenih za potrebe posameznih krajevnih skupnosti (KS) v občini 700.000 din. Glavno merilo za razdelitev tega denaija je število prebivalcev in oddaljenost. Na prebivalca bo dobila posamezna KS 27 din. Za oddaljenost pa dobe največ KS Draga, Osilnica in Predgrad, in sicer po 3.357 din. Zaostali Na območju občine Kočevje bi morali zbrati za spominski dom borcev in mladine v Kumrovcu 139.500 din, zbrali pa so do 1. maja po republiških podatkih le 33 odstotkov te vsote. Iz kočevske občine so po teh podatkih doslej prispevali ZZB in ZRVS 21.425,50 din, ITAS 10.171,50 din, OSS 2.000 din, občinska skupščina 10.000 din, Zveza prijateljev mladine 1.000 din, Ljubljanska banka 300 din in Lovska zveza 500 din. Ostali oziroma „neznani" pa so prispevali še toliko, da je bilo zbranih v občini skupno 40.250,05 din. Po teh podatkih je kočevska občina med tistimi v Slovenci, ki so 'za Kumrovec prispevale najmanj. Vendar kažejo nekateri podatki, da te številke niso povsem točne in da je prispevkov več. Tako na primer ni nikjer med darovalci omenjena NAMA Kočevje, čeprav je podjetje NAMA Ljubljana kot celota prispevala 20 din na zaposlenega in še nadaljnjih 20.000 din kot poseben prispevek tega podjetja. Ugotoviti Y)i morali, če ni podobno še s kakšnim drugim obratom oziroma TOZD, katerega OZD oziroma sedež podjetja je izven občine. Razen tega so nekateri, na primer komite ZK, osnovna šola itd., nakazali prispevke na žiro račun v Zagrebu in ne v Ljubljani. Ti darovalci tudi niso na seznamu tistih, ki so prispevali. Vse to kaže, da bo treba znotraj občine ugotoviti, kdo vse je prispeval in koliko, ker sedanji podatki niso zanesljivi. Razen tega bo potrebna posebna politična ^akcija v TOZD in drugod, da bodo povsod izpolnili do 1. julija tiho dogovorjeno obvezo in zbrali po 25 din prispevka na zaposlenega. J. PRIMC Pri krajevni skupnosti Kočevje ta merila niso mogla biti popolnoma upoštevana, ker ima mesto večje potrebe kot vasi, pa tudi sicer uporabljajo mesto in njegove naprave prebivalci ostalih KS, ki so v mestu v službi ali prihajajo sem po opravkih, v šolo itd. Razfen tega -več zaposlenih zahteva drugačno komunalno urejenost, pa tudi nekatera dela, ki so bila prej financirana iz občinskega proračuna (čiščenje Rinže, vzdrževanje zapornic, čiščenje zelenic, Pogrebni zavod itd.), bo zdaj financirala krajevna skupnost. Posamezne KS bodo dobile letos: Banja loka 13.680 din ali 52 odstotkov več kot lani, Dolga vas 13.390 din ali 123,2 odstotka več, Draga 24.007 din ali 118,2 odstotka več, Kočevje 400.000 din ali 35,4 odstotka več, Koprivnik 8.220 din ali 228,8 odstotka več, Livold 15.170 din ali 51,7 odstotka več, Mozelj 10.180 din ali 126,2 odstotka več, Osilnica 19.736 din ah 79,4 odstotka več, Polom 5.360 din ali 114,4 odstotka več, Predgrad 14.357 din ali 30,5 „odstotka več, Rudnik 55.640 din ali 122,6 odstotka več, Stara cerkev 42.220 ali 68,9 odstotka več, Stari Log 5.570 din ali 22,8 odstotka več, Struge 19.590 ali 78 odstotkov več, Vas-Fara 20.330 din ali 53,8 odstotka • manj, Vimolj 8.100 din ali 80 odstotkov več, Ko- VEČ POSOJILA Pri NAMI v Kočevju dajejo od 1. maja dalje več posojila kupcem, kot so ga dajali doslej. Za pohištvo in barvne televizoije dajejo do 20.000 din posojila za dobo dveh let, za industrijsko blago pa 10.000 din za dobo dveh let. V kratkem bo NAMA priredila tudi razstavo pod naslovom „Šport in rekreacia“, na kateri bodo prikazali opremo za, taborjenje, dopuste in šport. čevska Reka 21.700 din in vaška skupnost Morava 2.750 din. Edino pri KS Vas-Fara bo letos občinska dotacija manjša, kot je bila lani, ker je lani dobila izredno dotacijo oziroma namenska sredstva 30.000 din, ki so jih porabili za TV pretvornik. Če tega zneska lani ne bi upoštevali, bi znašalo letošnje povečanje dotacije 45,2 odstotka. J. P. TITOVA ŠTAFETA V petek, 11. maja, ob 13.05 sov Kočevju svečano sprejeli letošnjo Titovo štafeto. Na proslavi pri spomeniku svobode je govoril sekretar občinskega komiteja ZK Jože Novak, v kulturnem delu pa so nastopili pevski zbor DOREMI, harmonikarji in recitatorji. Ob 13.20 je štafeta nadaljevala pot proti Dolenji vasi in Ribnici, kjer sojo tudi svečano sprejeli. GLASILO NAMA Glasilo delovne skupnosti NAMA Ljubljana je v prvomajski številki podrobno predstavilo kočevsko NA-MO. Objavlja več razgovorov s kupci, prodajalci, gosti in z direktorjem Jožetom Žagarjem. SPET ZA SOCIALNO OGROŽENE Tudi letos organizira občinski odbor RK Kočevje zbiranje prispevkov za letovanje socialno ogroženih otrok in za druge socialne dejavnosti. Lani so za te namene prispevale TOZD in posamezniki 12.000 din. Od tega je bilo porabljeno za tritedensko letovanje 10 otrok iz socialno ogroženih družin 8.000 din, ostali denar pa je bil porabljen za nakup 100 parov zimske obutve Okoli prvega maja je Vas-Fara pridobila montažno stavbo, v kateri so 4 stanovanja za učitelje, in sicer 2 družinski stanovanji in 2 garsonjeri. Veljala so okoli 700.000 din. Denar zanje so prispevali solidarnostni sklad, TIS in osnovna šola. (Foto: J. Primc) „Sranganje“ pod stoletno lipo v Hrovači je bilo del lanskega „Prevoza bale po ribniško”. Ves prevoz bale je lepo uspel, čeprav so sami organizatoiji ugotovili tudi nekatere manjše pomanjkljivost, ki jih nameravajo pri letošnjem prevozu bale odpraviti. (Foto: Primc) Borcem prostore za delo Ni prijetno urejati društvene oziroma organizacijske zadeve po zasebnih stanovanjih Pred kratkim je bil zbor ribniških borcev. Krajevna organizacija ZB NOV Ribnica ni bila brez težav, vendar večjih ovir in pritožb ni bilo. Še vedno pa so nekatere pomanjkljivosti zaradi slabega obveščanja, pomanjkanja lastnih društvenih prostorov in plačevanja članarine. Zaradi pomanjkanja denaija so težave tudi ob pogrebih ter pri vzdrževanju spomenikov in obeležij. Zato moramo povečati članarino in zahtevati od občine in družbe večjo podporo. Tudi zdravstveno varstvo borcev v naši občini ni najboljše. Želimo, naj imajo v naši ambulanti nemočni in starejši borci pri sprejemu prednost pred drugimi bolniki. Novi odbori, ki so povsem izmenjani in tudi pomlajeni, naj si pridobe in urede lastne organizacijske prostore. Pri tem naj jim pomagajo občinski organi. Tako bodo uradovali v prostorih organizacije in ne bo potrebno borcem-članom iskati pomoči in izvrševati društvenih obveznosti po zasebnih domovih, kot se dogaja zdaj. To tudi gospodinjam ni prijetno. Ko bomo imeli svoje prostore, bomo tudi bolj samozavestni in bolj ustvarjalni. Na zborovanju, ki ga je vodil tovariš Škrabec, so prisotni sprejeli protestno pismo zaradi zahtev po naši zemlji, ki je bila stoletja zasužnjena. Smo skoro tik ob ogroženi meji, zato bomo še posebno budni in vedno pripravljeni braniti vsako ped naše zemlje pred vsemi sovražniki. Tako smo zapisali v pismu, ki smo ga naslovili na našega predsednika Tita. V. P. JANEZ VESEL Pred kratkim smo na pokopališču v.Sodražici pokopah Janeza Vesela, po domače Nacetovega Janeza. Pokojnik je bil doma iz Sodražice. Po poklicu je bil električar. Bil je naprednjak in se je že zgodaj po italijanski okupaciji naše domovine priključil narodnoosvobodilni vojni in se s puško v roki boril do končne zmage. Po vojni je bil vrsto let praporščak ZB. Pokojni Janez je bil med ljudmi zelo priljubljen. Imeli so ga radi zaradi njegovega tovarištva in pripravljenosti, da vsakemu pomaga. Zato bo ostal mnogim v lepem spominu. Kako so ga imeli ljudje radi, je pokazal tudi pogreb, ki se ga je udeležilo veliko ljudi. Njegovi soprogi in otrokom iskreno sožalje. RIKO: NAJVEČ KRVODAJALCEV 6. in 7. maja je bila v ribniški občini krvodajalska akcija. 6. maja je bil odvzem krvi v Ribnici, 7. maja pa v Sodražici. Vseh krvodajalcev je bilo 485, od tega na ribniškem območju 325, na sodraško-potoškem pa 160. Načrt je predvideval 500 odvzemov krvi. Med delovnimi organizacijami so se najbolj izkazali delavci podjetja RIKO; kar 94 jih je darovalo kri. Tudi iz ostalih delovnih organizacij je bila udeležba dobra. Pogreb Ribniško pokopališko upravo čaka precej nalog. Tako je veliko ljudi tudi pč več let dolžno najemnino za grobove. Najbolje bodo naredili, če za dan mrtvih puste na grobu, ki ni plačan, obvestilo, kje in kdaj naj sorodniki umrlega poravnajo obveznosti. Tako prakso so ponekod že vpeljali. Bolj pa pokopališko upravo skrbi, kako doseči, da bodo grobovi urejeni in spomeniki, ki so poškodovani ali nagnjeni, popravljeni. Verjetno bodo morali kar sproti zahtevati, naj to urede posamezni najemniki groba. Ribniška posebnost je tudi, da nimajo na pokopališču mrliške vežice, ampak le staro „totenkamro”. Zaradi tega se vijejo pogrebni sprevodi po ribniških ulicah, in to običajno po prometnih. Posebna težava je, če umre kdo v stolpiču. To se namučijo, da spravijo krsto s pokojnikom na plar no! Vsega tega ne bi bilo, oziroma bi bile težave precej manjše, če bi imeli mrliške vežice. Predlogov, pripomb in kritik na račun ribniške pokopališke službe je precej. Prav bi bilo, če bi se člani pokopališke uprave ogledali, kako imajo pokopališko službo urejeno v nekaterih približno enako velikih krajih. Potem bi svojo lažje uredili tako, kot bi bilo najbolje, oziroma kot jim dopuščajo jnožnostl j PRIMC Sporazum o združitvi v ZKGP ortneski porocevalec PREMALO VODE - Vclikopo- neško kroniko z debelimi črkami. Podpisalo ga je 13 TOZD, dve OZD in dve delovni organizaciji z območja občine Kočevje, Ribnica, Grosuplje in Ljubijana-Vič-Rudnik DROBNE IZ KOČEVJA DOMAČA HRANA - Uprava Doma Dušana Remiha v Kočevju se je odločila, da bo izkoristila proste zmogljivosti kuhinje za kuhanje domače hrane tudi za zunanje goste. Na to zamisel jih je pripeljala ugotovitev, da mladi ljudje, posebno delavci, v obratih družbene prehrane in v ostalih gostinskih obratih redko dobijo okusno in izdatno domačo hrano, ki pa je tudi zelo draga. Uprava je določila domači hrani precej nižje cene, kakor jih imajo v drugih obratih. Kosilo bo po 12 in večerja po 7 din. Obrat deluje kot samopostrežba. . MLADI V BOLGARIJI - Filatelisti so pregledali svoje delo za pretekle, mesece in se pogovorili o pripravah na 25-letnico društva, ki bo septembra. Ugotovili so, da je vse delo v društvu popolnoma amatersko in da dobijo zelo malo ali nič {»odpore od družbe. Mišljenje, da se e amaterizem preživel in da ni več potreben, je zmotno. V amaterskih dejavnostih je več dela, za katero mora biti vse članstvo navdušeno. V polprofesionalnih društvih navdušenost ni potrebna, tam dejavnost naročijo, jo tudi uvozijo, plačajo in uspeh je tukaj. V društvih je vse preveč administracije, premalo pa dejanskega dela odbornikov društev. Kočevski filatelisti-pionirji trenutno razstavljajo v Bolgariji na svetovni razstavi MLADOST 74 v Sofiji. NOVOST V HOTELU - Hotel Pugled sije omislil zelo lepe mape -ovitke za jedilne liste. Tiskani so bili v kočevski tiskarni v večbarvnem tisku. Samoupravni sporazum o združevanju TOZD in delovnih oigani-zaci v Združeno KGP Kočevje so podpisali 20. aprila v Kočevju Gozdno gospodarstvo s svojimi 8 TOZD, Kmetijsko gospodarstvo s 5 TOZD in še delovni organizaciji Stanovanjsko gospodarstvo ZKGP in Restavracija ZKGP. Predsednik centralnega DS in v. d. direktorja Združenega KGP Ciril Strumbelj je ob tej priložnosti 09-udaril, da je s tem dejanjem zaključeno združevanje znotraj Združenega KGP in da je zdaj na vrsti sodelovanje ter združevanje izven teh okvirjev, kar bo gotovo prispevalo k napredovanju tega območja, za kar je namreč odgovorno tudi ZKGP. Podpisovanju sporazuma so prisostvovali predstavniki občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij z območja občin, na katerih dela ZKGP, to je Kočevja, Ribnice, Grosupljega in Ljub|jane-Viča-Rudnika, pa tudi predstavniki nekaterih medobčinskih organov. J. P. - Zakaj je bilo Kočevje v soboto popoldne in nedeljo brez kruha? — Ker so imeli ribiči tekmovanje, pa so pokupili ves kruh za krmljenje in vabo. PREMALO VODE - Vclikopo-ljanci so spoznali, da jim dosedanje zaloge vode ne zadostujejo več za vse potrebe, zato iščejo nove studence. Primernega so našli v Gregoriji, od koder bodo speljali vodo preko Ortneka na Velike Poljane. Vo-dovni gradbeni odbor vodi domačin inž. Jože Andoljšek, ki se je dela lotil resno. Tudi vsi vaščani, moški in ženske, so dobro poprijeli. Predvidevajo, da bo vode dovolj za vso vas. Se bo treba dela in finančnih ter materialnih prispevkov. Ce bo jeseni stekla voda po ceveh v vse hiše Velikih Poljan, bo to velik praznik. Vodovodno omrežje po vsej vasi je že zgrajeno. NASA POTA - Na priključkih lokalnih cest pri avtobusnem postajališču v Ortneku smo zopet brez cestnih prometnih znakov. Uničevanje dragih znakov je kriminal. Zato bi bilo treba ta cestni odsek osvetliti. Električna napeljava je že v Kozlerjevem skednju, kjer bi lahko bila tudi svetilka. Tudi potniki sc pritožujejo, da je v temnih nočeh težko izstopati iz avtobusov ali vstopati vanje. NEZAVAROVANO - Cestni ovinek pred gozdom na Velike Poljane in iz njega je še vedno nezavarovan ter čaka hujše nesreče, du sc bodo naši cestarji zganili. Ovinek bi morali temeljito preurediti. ČUd£Ž Grajski zelenjavni vrt je po dolgih letih končno le ves obdelan, kar jt treba zapisati v ort- neško kroniko z debelimi črkami. Mostičke v grajskih drevoredih bi bilo treba pregledati, če so še vami za prevoze, in namestiti manjkajoče varnostne ograje. Turistična sezona prihaja, zato bi morali vse to že prej popraviti. REKREACIJA - Prvi društveni izlet ribniških upokojencev je za nami. Marsikateri naših članov bi se nam rad pridružil že na prvem izletu, pa zaradi zamude dodatka ni mogel na pot. Članstvo obveščamo, da bo dodatek izplačan pri naslednji pokojnini ali pa v juliju. Znašal bo okoli 250 din (25 starih tisočakov). Torej junija na svidenje na novem izletu! V. P. občan . vprašuje odgovarja — Zakaj pa se odpravljaš p° veterinarja 30 km daleč v Ri^' nico, ko bi ga lahko poklic^* saj imaš doma telefon? - Kaj pomaga, če ga ja* imam, veterinar pa ne! Predstavniki TOZD iz štirih občin ZKGP podpisujejo dogovor o združevanju v OZD združeno KGP Kočevje. (Foto: Primc) REŠETO ✓o KOČEVSKE NOVICE Prijaznost namesto gostilne V Preloki ni gostilne, obiskovalci pa vseeno niso lačni - Nič več »strank« - »Novoteks« na Vinici privablja prebivalce domov Makadam, dolg deset kilometrov, pa ovinki in strmi klanci so Umaknili Preloko,Jepo in prijazno vasico blizu Kolpe. Kdo bi se fcdaj, ko se hočemo vsi voziti le po asfaltni prevleki, še podal na »ašno cesto! Tako pa bi lahko rekel le tisti, kdor ne pozna privlačiti tega kraja in gostoljubnosti njegovih prebivalcev. Ko pa kraj tokrat obišče, se vanj še vrača. Pa ne v gostilno. Te na Preloki Ploh ni. Narejeno službeno prijazni gostilničarjev pa povsem nadomesti prava človeška prijaznost prebivalcev. Tisti, ki odide iz. Preloke ačen,^ si je sarti kriv. Ali je preveč framežljiv ali pa „previsok**, da bi hotel okusiti okusno domačo kmečko hrano. „Jesti damo vsakemu, ki si to želi. Pa tudi prenoči lahko v naši vasi,“ je povedal kmet in delavec v viniškem ,,Novoteksu“ Martin Plut. Do letos je obstajala krajevna Štafeta v Beli krajini Prebivalci so nosilce štafetne palice povsod prisrčno pozdravili - Najboljše želje Titu Slovesno so sprejeli Titovo lafeto v Beli krajini. Od Vahte ?? Goijancih do Starega trga ob Kolpi so številni prebivalci popravljali nosilce štafetne palice j*1 združili vse svoje misli v najboljše želje in voščila dragemu ■juu ob njegovem skorajšnjem rojstnem dnevu. . Točno ob 10. uri so pritekli nosil-Cl štafete na metliški trg, kjer sojih Pozdravili številni prebivalci mesta. ^r^vsem za mlade je bil to res pra-» k posebno za tistih 27, ki so 9ju uro prej sprejeti v vrste ZKJ. ^lafeto so med drugimi pozdravili: Kandidat za medobčinskega sekre-•^l3 ZK za Dolenjsko Lojze Šterk, , P^sednik metliške občinske skupščine Franc Vrviščar in Sekretar ob-£uiskega komiteja ZK Jože Mozetič, ‘■vezni štafeti se je v Metliki pridru-‘Uo še sedem lokalnih štafet. Nosilci štafetne palice so potem ^daljevali pot do Sterkljevca, kjer Jo metliški mladinci predali mla-iz črnomaljske občine. Ti so ^afetno palico odnesli v Semič, kjer je že trajal kulturni program, ki so ga priredili tamkajšnji pionirji in zaposleni v „Iskri**. Pevci, recitatorji in glasbeniki so z enournim programom pričakali prihod štafete v Črnomelj. Tu se je zvezni štafeti pridružilo 23 lokalnih štafet, v vsej črnomaljski občini pa še 28 lokalnih štafetnih palic. Rudarji, lovci, učenci, vojaki, dijaki, taborni-, ki, jamarji, zaposleni v OZD in TOZD ter še mnogi drugi so nosili lokalne štafetne palice in ob njihovi predaji želeli ljubljenemu maršalu Titu vse najboljše. Ko je zaželel nosilcem štafetne palice dobrodošlico, je sekretar občinskega komiteja ZKS Jure Perko med drugim dejal: „Z novo ustavo, ki so jo delovni ljudje potrdili z množično udeležbo na volitvah, smo našim sovražnikom najbolje pokazali svojo enotnost in privrženost mislim maršala Tita.“ Štafetna palica je nato nadaljevala pot proti Dragatušu, Vinici, Sinjemu vrhu in Staremu trgu, povsod pa so ji priredili prisrčen sprejem. V Pred-gradu so jo mladi iz črnomaljske občine predali vrstnikom iz kočevske občine. L**1 v Črnomlju so slovesno sprejeli nosilce Titove štafetne palice. . km, ko je delavka Maijanca Gusič predala štafeto Francu Ste-iz „Belta44, je spregovoril sekretar občinske konference ZK ^ Perko (Foto: &.p5xlobnik). ČRNOMALJSKI DROBIR bii|*RUCovANJE - V soboto je y Semiču veselo. V hotelu lok* ■ so brucovali člani kluba be-^ anjskih študentov. „Abadoni** d' za dobro glasbo, vinska sobo3 Pa za dobro razpoloženje. V ! ?• J8. maja, pa bodo priredili v obla)?■ " maturantski ples dijaki Sem-,1*116. *°*e ** Ljubljane. Ni kaj, 16 Privablja kot magnet... ClpJON ZA GASILNI DOM -pa», 'Janška „Avtomontaža**, ki ima bubij nad osnovno šolo na Prc- cejJ ue Pomaga le učencem, gasil lii.t ’ ki so pri£i*li 7irl»ti «vni Hom ii Janški k *lar a, ričeli zidati svoj dom, je olektiv poklonil milijon dadinarjev. Zato res ni čudno, tfcimi Podjetje med vsemi Mubljan-nu Preloki najbolj znano. DENARJA? - Semiška ^narj03. ^skupnost še ne ve, koliko _ ja bo dobila iz letošnjega ob- činskega proračuna, saj le ta še ni sprejet. Ce bo denarja dovolj, bodo v Semiču med drugim razširili pokopališče, ki postaja premajhno. „Pa na gradnjo mrliške vežice bo treba tudi že misliti,** pravijo Semičani. KJE BO CESTA? - Občanom Semiča ni vseeno, kje se bo vila partizanska magistrala. Bojijo se,'da bi cesta kraj preveč obšla, saj sc potniki v tem primeru v Semiču ne bodo ustavljali. Semičani si zato prizadevajo, da bi bila nova cesta čim bliže njihovemu kraju. OBRTNIKOV NI - Včasih so v Semiču kovali konje, popravljali vozove, tehtali živino, sedaj pa nič več. Ni kovačev, ni več javne tehtnice. Prebivalci pa vse to potrebujejo. Pa še nekaj: v kraju je vse več kmetijskih strojev in lastniki bi imeli radi servis. skupnost Preloka. Pa ni kazalo drugače, kot da so se priključili h krajevni skupnosti Vinica. Kar premalo ljudi živi na Preloki. Okrog 150 jih še vztraja na teh belokranjskih vrtačah. Samo iz te vasi seje po vojni za stalno odselilo na tuje okrog 20 ljudi, kolikor jih je tudi na začasnem delu v tujini. Sedaj pa se je stanje močno spremenilo. Iz dveh razlogov. Pred leti so obstajale v tem kraju kar tri „stranke**. Ljudje niso bili enotni, kraj je nazadoval. Pa so lani le spoznali, da jih to ne vodi k dobremu, združili so se in sedaj je vse drugače. To in pa nova tovarna na Vinici sta dala prebivalcem novo upanje. Življenje je postalo lepše, Preločani pa trdno verujejo, da bo njihov jutri še lepši. Mnogi, ki so bili prej zaposleni po raznih krajih Slovenije, so se že vrnili, nekateri se k temu še pripravljajo. „Raje si služim doma tanjši kos kruha kot pa zunaj debelejšega. Da si ga le lahko služim,“ pravijo Belokranjci. Od same kmetije se, če ni dovolj delavnih rok pri hiši in če nima kmetija dovolj primerne zemlje, ne da živeti. Ce pa si zraven še v službi, gre dobro. Zato je na Preloki malo pravih kmetov, največ je polprole-tarcev. Razveseljivo za nadaljnji razvoj kraja pa je, da je v njem dovolj mladih. V vasi so štirje razredi osnovne šole, učenci višjih razredov pa se vozijo na Vinico. Menda se šolniki zavzemajo, da bi se tudi najmlajši vozili na Vinico v šolo, pa prebivalci temu nasprotujejo. „Le kako se bodo naši malčki pozimi vozili na Vinico? Šele ko bodo ovinke zravnali, bo mogoče govoriti o tem,“ menijo Preločani. BRANKO PODOBNIK KRI BODO DAROVALI Občinski odbor Rdečega križa bo organiziral redno krvodajalsko akcijo v Črnomlju, na Vinici in v Semiču. Darovalci krvi bodo svojo humanost pokazali 28. maja v zdravstvenem domu v Semiču, 29. maja v osnovni šoli v Črnomlju, dan kasneje pa v osnovni šoli na Vinici. Hvala »ISKRI« Nova organiziranost mladinske organizacije je v črnomaljski občini že zaživela. Delati je pričela konferenca mladih delavcev, ki združuje mlade, ki so zaposleni. Konferenco, ki deluje v okviru občinske konference Zveze mladine Slovenije, vodi inž. Peter Jančan, zaposlen v semiški „Iskri**. - Je nova organiziranost mladih posrečena? „To bodo pokazale izkušnje. Povem lahko samo to, da so bili doslej mnogi mladinski aktivi v delovnih organizacijah nedelavni in neuspešni prav zaradi slabe organiziranosti. Sedaj, ko smo se vsi mladi, ki smo že zaposleni, združili v konferenco mladih delavcev, bomo, vsaj jaz tako mislim, uspešnejši pri svojem de-lu.“ - Prve naloge vaše konference pa so? „Najprej bo treba dati nekaj znaja tistim, ki bodo vodili delovanje mladinskih aktivov v TOZD in OZD, kasneje pa je treba nadaljevati z izobraževanjem, predvsem družbenopolitičnim, vseh mladincev. Mladi moramo odpraviti zaletavost in nastopanje brez močnih argumentov. Prav zaradi neznanja, neizkušenosti in zaletavosti mladih so starejši v preteklosti mnogokrat zavrgli naše predloge, ki bi bili, če bi jih bolje utemeljili, gotovo uspešni.“ - Pa drv^M.naloge? ,Ce jim vce tično tem bWl!l konkrf1*10 fom« nesel mlade izobrazili, družbenopoli-ungažirali, po-Ti7 Reševali čisto JfeiiiU1 .b?.Pr|- etne nalog«. kW°')- as. Teli - Mnogi mladi strokovnjaki zapuščajo Belo krajino. Zakaj ste vi ostali? „V Iskri so mi pomagali, da sem sploh lahko študiral. Hvaležen sem jim. In ko sem sc tu zaposlil, so me lepo sprejeli. Rekli so mi, naj si kar sam poiščem delovno mesto, kjer mislim, da bom kolektivu najbolj koristil. In sem si ga našel. Upam, da bom s svojim delom povrnil zaupanje.“ fc NOVI ČLANI Pretekli teden so se vrste metliških komunistov „obogatile44 s 27 novimi člani, med katerimi je največ mladih neposrednih proizvajalcev. O naloga komunistov ter o liku komunista je novim članom spregovoril sekretar občinskega komiteja ZK Jože Mozetič (Foto: B. Podobnik). Malo besed, dejanj je pa več Prebivalci vasice Boldraž so si s prostovoljnim delom in lastnimi prispevki napeljali elektriko in zgradili vodovod ter cesto Z dobro voljo in skupnimi močmi, pa čeprav je teh moči malo, ker prihaja le iz 14 hiš, kolikor jih je v vasi Boldraž pri Metliki, se da vse narediti. Jože Rus, ki je tudi član delegacije krajevne skupnosti, je o tem malo govoril, pa veliko povedal. Vasica Boldraž leži streljaj od sedaj že z asfaltom prevlečene ceste Metlika — Drašiči. Čeprav le kilometer od lepe ceste, pa so bili njeni združili, tako da bi imel vsak svojo parcelo skupaj.*** B. PODOBNIK prebivalci do pred kratkim ob dežju odrezani od sveta. Pot v njihovo vas - saj imena cesta ni zaslužila - se je ob grdem vremenu razmočila. Pa so sklenili vaščani, da-bodo temu naredili konec. „Sklenili smo, da bomo iz poti naredili cesto, tako, da se bo mogoče po njej pripeljati v naš kraj ob vsakeiji vremenu,1' je pričel kmet Jože Rus. „Nismo se ustrašili velikih stroškov, ki jih terja gradnja ceste. Nekaj bo prispevala naša krajevna skupnost, v kateri sta vasi Slamna vas in Boldraž, drug denar bomo pa kar sami zbrali. No in sedaj se že vozimo po cesti. Ovinek pod vasjo bo treba res še nekoliko popraviti, ker je nekdo prehitel buldožer in premaknil količke, ki so označevali traso. Cesto bo treba tudi posuti. A najvažnejša dela so vseeno pri kraju. Ce bo naša vas še naprej gospodarsko tako napredovala, bomo nekoč to cesto še asfaltirali.** Tisti, ki so zaposleni, bodo za cc-sto prispevali po eno plačo, upokojenci pokojnino, mi, kmetje, pa bomo tudi primaknili toliko kot tisti, ki so v službah. Zemljo, ki je bila potrebna za cesto, pa so dali lastniki zastonj. “ - S skupnimi močmi torej napredujete? „Seveda, saj je to edina pot. Tako smo si pred leti napeljali tudi elek- triko m vodovod. Razen denarja smo za cesto prispevali mnogo prostovoljnega dela. Nihče si ni zapisoval, koliko ur je delal. Kaj bi to, saj smo gradili svojo cesto!“ - Kakšna pa je pravzaprav vaša vas? Živijo prebivalci od kmetij ali so zaposleni? „Sedem vaščanov hodi v službo, drugi živimo od kmetij. Na to, da iz naše vasi nihče ni na začasnem delu v Nemčiji, smo ponosni. Bili so, pa so spoznali, da je s pridnim delom tudi doma mogoče živeti.** - Največ dohodka pa pridobivajo kmetije od ... ? „ ... vinogradništva. Za to so tu možnosti. In sodelovanje z metliško kmetijsko zadrugo je vzorno. Kmetje verjamemo vanjo in ji zaupamo, saj nam pomaga. Dejal bi le, da bi bilo najbrž prav, če bi vinograde Jože Rus Uspehi kljub oviram »Komet«: letos novi stroji ter pričetek gradnje nove poslovne stavbe - Načrt bo izpolnjen Že v tem mesecu pričakujejo v metliškem „Kometu44 pošiljko novih strojev, ki jih bodo veljali dva milijona dinaijev. Novi stroji bodo „poživili44 proizvodnjo v metliškem obratu ter v obratu „Kometa44 v Starem trgu. Razen tega nameravajo jeseni pričeti graditi novo poslovno stavbo v Rosalnicah. Kljub težavam, ki v zadnjem času posebno tekstilni industriji ne prizanašajo,' v „Kometu44' uspešno gospodarijo. Vse načrte, ki so si jih zastavili v začetku leta bodo, vsaj po rezultatih v prvih štirih mesecih sodeč, izpolnili. Letos bodo naredili nekoliko več kot lani, del svojih izdelkov, približno toliko kot lani, pa nameravajo izvoziti v ZR Nemčijo. S tamkajšnjimi poslovnimi partnerji so že sklenili potrebne pogodbe. Pa tudi s prodajo na domačem trgu, tako sklepajo, ne bodo imeli težav. Kupce svojih izdelkov so osvojili s kvaliteto, ki prav nič ne zaostaja za evropskim in svetovnim povprečjem. Tako kot drugo tekstilno industrijo pri nas sta tudi „Komet44 v zadnjem času prizadela dva udarca. Preskrba s surovinam' je bila zaradi naftne krize težja, predvsem pa so se surovine močno podražile. Znano pa je, da v naši državi teh surovin skorajda ni. Zato je „Ko- met** v celoti odvisen od uvoza surovin. Pa tudi podražitev drugih izdelkov in storitev vpliva najprej na tekstilno industrijo. Ljudje se zaradi splošne draginje večinoma najprej odločijo za varčevanje pri nakupu novih oblek in perila. In tako je vse teže prodajati. Na srečo pa se 360-članski kolektiv „Kometa44 dobro zaveda, da bodo uspešno poslovali le, če bodo pošteno in kvalitetno delali, tako kot doslej. Kajti le to vodi k uspehu. Malo strelov Bela krajina privablja turiste tudi zaradi lova. In članom zelene bratovščine iz domovine in tujine naj bi priskrbeli čedalje več možnosti. Tudi v Metliki, čeprav tu za zdaj lovci še ne najdejo vsega, česar bi si želeli. Vendar pa si lovska družina prizadeva stvari izboljšati Tako je med drugim povedal njen tajnik Janez Gršič, ki nosi zelen klobuk že dvanajst let. - Koliko članov šteje vaša družina? „Sedaj nas je 43, povedati pa moram, da se v zadnjem času za lov čedalje bolj zanimajo tudi mladi. Tako bomo tudi naše vrste lovcev pomladili.** - Pravijo, da lovišča metliške lovske družine niso ravno bogata? „Imajo kar prav. V naših loviščih je največ fazanov, zajcev in nekaj srnjadi. Večjih živali skorajda ni, ker so to največ poljska lovišča. Premalo je gozdov in vode, da bi se tu zadrževala večja divjad.“ - Streljate torej bolj malo. ..? „Saj lovci nismo le zato, da ubijamo živali. Pomerimo le, če je potrebno. Sicer pa za živali skrbimo. Predvsem si prizadevamo, da bi v naših loviščih pomnožili število fazanov. Predvsem okrog Vinomera, kjer smo si zasilno že zgradili dom, ki ga bo treba še dograditi, so možnosti za fazane dobre. Seveda bi bilo treba v to vložiti precej de-naija, mi pa ga nimamo. Za kakšno turistično podjetje pa denar, ki bi ga vložilo v to, ne bi bil izgubljen. SPREHOD PO METLIKI BO KDO UTONIL? - Pri otroškem vrtcu stoji plastični bazen, v katerega se je nateklo že precej vode. Ker se okrog njega igrajo otroci, je nevarnost, da kdo od njih pade vanj. Zadevo bi bilo potrebno urediti, saj kar kliče po nesreči. KAKO GASITI? - Industrijsko gasilsko društvo „Beti** prireja za člane svojega kolektiva prikaze gašenja z ročnimi gasilnimi aparati. Akcija sodi k pripravam ljudi na splošni ljudski odpor. ZBOR - 25. maja bo ustanovni občni zbor Kluba ozdravljenih alkoholikov. Zbor bo v menzi tovarne Beti, udeleženci pa si bodo po delovnem programu ogledali modno revijo izdelkov „Beti“. Ustanovitev kluba zasluži vso pozornost in pohvalo. LEPŠE MESTO - Prejšnji teden so učenci osnovne šole pobirali po mestu papir, polivinilaste vrečke in druge odpadke, ki jih ljudje mečejo po cestah in parkih. Akcija zasluži pohvalo. metliški tednik SAVA ODSLEJ V NOVIH PROSTORIH Zavarovalnica SAVA, PE Novo mesto, obvešča stranke, da bo svoje predstavništvo v Kočevju z 20. majem 1974 prenesla v nove prostore na LJUBLJANSKI CESTI 25/l-levo (zgradba Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje). Uradne ure: vsak delavnik razen sobote od 6.30 — 14.30 ob sredah od 6.30 — 16.30 Prepričani smo; da bomo s tem zavarovancem na Kočevskem nudili še kvalitetnejše usluge. ZAVAROVALNICA SAVA PE NOVO MESTO PRILOŽNOST ZA ZASLUŽEK! ^ Nudimo dopolnilni zaslužek osebam, ki bi izven svojega rednega delovnega časa sklepale življenjska zavarovanja v Novem mestu in okolici. V poštev pridejo poleg redno zaposlenih oseb tudi mlajši upokojenci. ZAVAROVALNICA SAVA PE NOVO MESTO vsak četrtek DOLENJSKI LIST vsak četrtek DOLENJSKI LIST PROSTA DELOVNA MESTA! Splošna vodna skupnost DOLENJSKE NOVO MESTO OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA GRADBIŠČA 2. VODJA STROJNO - TRANSPORTNE SLUŽBE (centralni obrati) na Čatežu ob Savi 3. ADMINISTRATORKA na Čatežu ob Savi (za določen čas) Kandidati za navedena delovna mesta morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod toč. 1. — gradbena srednja šola s 5-letno ustrezno prakso in strokovnim izpitom. Za delovno mesto je na razpolago 2-sobno stanovanje v Novem mestu. Pod toč. 2. — srednja strojna šola s 5-letno ustrezno prakso ali strojna delovodska šola z 10-letno ustrezno prakso, od tega najmanj 5 let na vodstvenih delovnih mestih. Pod toč. 3. — administrativna šola ali administrativni oziroma strojepisni tečaj z najmanj 1-letno prakso v administraciji. Kandidati naj dostavijo 'pismene ponudbe z dokazili Splošni službi podjetja. Novo mesto, Trdinova c. 23, v 15 dneh po dnevu objave. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 8 dneh po izbiri. „MERCATOR", LJUBLJANA TOZD STANDARD , novo mesto razglaša prosta delovna mesta za 27 PRODAJALCEV - UČENCEV v svojih prodajalnah Pogoj za sprejem: uspešno dovršena osnovna šola z vsaj dobrim uspehom ter primerno zdravstveno stanje. Pismene ponudbe pošljite splošni službi TOZD „STANDARD", Novo mesto, Glavni trg 3, do vključno 10. 6. 1974. V Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE 29. oktober, ŠMARJETA razpisuje delovno mesto TAJNIKA (-ICE) za nedoločen čas. I Pogoj: končana srednja ekonomska šola. Nastop službe 1. 7. 1974. Ugodne avtobusne zveze z Novim mestom. Pismene vloge sprejema tajništvo šole 15 dni po objavi razpisa. v r> VSAK ČETRTEK BOLJŠI DOLENJSKI LIST LICITACIJA! Sekcija za vzdrževanje prog Novo mesto razpisuje JAVNO LICITACIJO (ustno), ki bo dne 22. 5. 1974 ob 10. uri v Foersterjevi ulici 1, Novo mesto, za odprodajo DIESEL LOKOMOTIVE DL—30 za dekovilski tir širine 600 mm. Lokomotiva je vozna in v dobrem stanju. '■ Ogled lokomotive bo mogoč pred licitacijo. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odst. kavcijo. S ; |UUANW i PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 14 Bantar I i Za varjenie kosov tanke pločevine ali za n|t .o obdela vo je na|idea!ne|še nrodie BAN TAM transformator ker lehta 'e 20 kg je zelo primeren za delo v de lavnici ali na potovamu 7 njim •ahko va rite navu no mehko mklo npria^era tokla in tekla . s-o odporna proti kislinam Moč ie variti lito železo ah obnoviti izrrihhenp površine z e' Ktrod imi za'tf.M vaitnie Strni ie možno pri kljuniti na c'noM/ni pnkliučeL 220 ali 380 V Za BANTAM veha qaranci|a * e t c *. im Ce se pu^vari v garancijskem roku ho kupec dohil v zameno nov aparat Če pa se stroi pokvari po garar»ri|Ski dobi lahko kupec BANTAM zamenja za novega -- po zelo m/ki ceni Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P P ŠTEV 208 TELEFON CENTRALA (052) 22 322 TELEX 25 252 YU ULJTFS VSE POSLOVNE PRIJATELJE VABIMO NA MEDNARODNI SEJEM VARJENJA, ZAGREB ft ft od 20. V. do 25. V. 1974 PAVILJON 8. RAZSTAVNI PROSTOR 6 Nova prodajalna stavbnega pohištva in gradbenega materiala v Trebnjem ODSLEJ VEČJA IZBIRA NOV0-----------;je odprla v Trebnjem novo prodajalno gradbenega OTehnA materiala - Dostava na dom Trebnje je u*^.10 vel‘k° prodajalno gradbei ’ega mate' riala. V doseflanjirTprostorih tehnične T)are AMD pri bencinski Črpalki ob avtocesti Ljubljana-Zagreb jo jv* odprlo novomeško trgovsko podjetje s tehničnim blagom NOVOTEHNA. Z novo prodajalno se je hkrati razširil obseg poslovanja NOVO-TEHNE, ki je imela doslej v tem krv^ju prodajalno s tehničnim blagom in avtomobilskimi deli. Prodajalno so uredili v zgornjih prostorih poslopja in imajo predvsem veliko izbiro stavbnega pohištva, vse vrste izolacijskih materialov in ostali gradbeni material. Prednost nove prodajalne je tudi ta, da kupcem dostavlja blago na dom. Doslej v Trebnjem ni bilo specializirane prodajalne z gradbenim materialom. Ker pa se v kraju in okolici gradi vse več družbenih in zasebnih stanovanj, sta tovrstna prodajalna in skladišče pomembna pridobitev. Tako, kot je bila že doslej organizirana prodaja tehničnega in gradbenega materiala v prodajalnah NOVOTEHNE v NOVEM MESTU, KRŠKEM in METLIKI, je to sedaj tudi v TREBNJEM. Kolektiv prodajalne NOVOTEHNA v Trebnjem vabi občane na ogled in nakup blaga v novi prodajalni. NOVOTEHNA NOVO MESTO novoteiha prodajalna TREBNJE SPREJMEM VaJENCE! A Sprejmem več vajencev za soboslikarski in pleskarski poklic. Nudim stanovanje! Začetna nagrada je 800,00 din na mesec. IVAN BOBIČ soboslikar in pleskar Marjana Kozine 51 NOVO MESTO telefon: 21-115 vsak četrtek DOLENJSKI LST Kvalitetno PIVO pivovarne LAŠKO TUDI NAGRAJUJE 8 zamaškov s črkami A T Z pošljite na naslov: PIVOVARNA LAŠKO Zbirke zamaškov pošiljajte posebej! Kolikor zbirk, toliko vaših srečk. Čim več osmič, tem več uspeha pri žrebanju, ki bo: 13. aprila v Mariboru 11. maja v Ptuju 29. junija v Celju Nagrade: Vsakokrat trije avtomobili, tri motorne žage, dve kosilnici itd, Uživajte pri zbiranju, ob pričakovanju nagrad in z laškim pivom ZLATOROG! Na vsako vašo kuverto z osmimi zamaški - vaš naslov! PROSTA DELOVNA MESTA! ' OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem ćtfoniancL^ Novo mesto — Straža TOZD Gostinstvo Na temelju določila čl. 50 statuta temeljne organizacije združenega dela Gostinstvo objavlja odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu naslednja prosta delovna mesta: 1. NATAKAR - NATAKARICA 2. KONTROLOR OBRAČUNOV 5 PROSTIH MEST 1 PROSTO MESTO 3. BLAGAJNIK V EKSPRES RESTAVRACIJI 2 PROSTI MESTI. Kandidati za navedena delovna mesta morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod tč. 1) — da imajo dokončano gostinsko šolo pod tč. 2) — da imajo končano administrativno šolo in nekaj prakse pri obračunskih poslih, pod tč. 3) — da imajo končano šolo trgovske stroke. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili splošnemu oddelku podjetja. Rok: do zasedbe prostih delovnih mest. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu 'V- * DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO Kadrovska komisija OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO: PRIPRAVNIKA z višjo šolsko izobrazbo pravne smeri za enoto banke v Novem mestu. Rok prijave je 15 dni po objavi. Interesenti naj vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in navedbo šolske izobrazbe pri Kadrovski komisiji Dolenjske banke in hranilnice, Novo mesto. PROSTO DELOVNO MESTO! NOVOTEHNA trgovsko podjetje, Novo mesto, objavlja prosto delovno mesto PERSONALNEGA REFERENTA POGOJI: ekonomski tehnik ali administrator s 5-letno prakso na podobnih delovnih mestih in 3 mesece poskusne dobe. Prijave pošljite splošnemu sektorju podjetja najkasneje 10 dni po objavi. TRGOVSKO PODJETJE EHNO-MERGATOR CELJE I tedensK6led. aS Četrtek, 16. maja - Janez Petek, 17. maja - Mojca Sobota, 18. maja - Erik Nedelja, 19. maja - Peter Ponedeljek, 20. maja - Bernard Torek, 21. maja - Dan letalstva Sreda, 22. maja - Renata Četrtek, 23. maja - Željko BRESTANICA: 18. in 19. 5. ameriški barvni film „Tiger žre lepotice”. BREŽICE: 17. in 18. 5. ameriški barvni film „Trdokožec“. 19. in 20. 5. francoski barvni film „87. policijska postaja41. 21. in 22. 5. angleški barvni film „Marijanin tajni šef \ ČRNOMELJ: 17. 5. ameriški barvni film „Tarzan in žena leopard". 19. 5. italijanski barvni film „Tajni vražji agent“. 21. 5. jugoslovanski film »Moja neumna glava“. Mil KOSTANJEVICA: 18. 5. nemško-švedski barvni film „Pika nogavička". 19. 5. angleški barvni film „Vampirjeve ljubice". KRŠKO: 18. in 19. 5. ameriški barvni film „Človek zakona". 22. 5. ameriški barvni film „Zakonsko življenje". METLIKA: Od 17. do 19. 5. ameriški barvni film „Boter". 22. in 23. 5. francoski barvni film „Nezvesta žena". MIRNA: 18. in 19. 5. „Div;.; srce". NOVO MESTO: Od 17. do 19. 5. ameriški barvni film „Getaway -beg". 20. 5. ameriški barvni film „Hitri Gonzales". Od 21. do 23. 5. francoski barvni film „Alfredove nezgode". RIBNICA: 18. in 19. 5. ameriški barvni film „Izgubljeni". ŠENTJERNEJ: 18. in 19. 5. „Nepremagljivi" TREBNJE: 18. in 19. 5. nemški barvni kriminalni film „Vreli diamant". 22. 5. ameriški barvni zabavni film „Okradi svojega bližnjega". Qg SLUŽBO DOBI V UK SPREJMEMO vajence za poklic kuharja in natakarja. Gostilna Tomšič, Dobruška vas 36 pri Škocjanu. ^ NATAKARICO (lahko priučena ali začetnica) zaposli gostilna Skubic, Črnomelj, telefon 76-114. VARTEKS, prodajalna Novo mesto, sprejme takoj kvalificirano prodajalko trgov, stroke. Prošnje pošljite prodajalni Varteks, Novo mesto. GOSTILNA „Pod smreko", Cvetka Kos, Potok št. 2, Straža, išče % pridno in pošteno kvalificirano ali priučeno kuharico. Hrana in stanovanje v hiši, plača dobra. Nastop službe je možen takoj. MLAJŠI UPOKOJENKI nudim za varstvo otroka in dopoldansko pomoč v gospodinjstvu sobo, hrano in plačilo po dogovoru. Oglasite se v popoldanskem času. Martinšek, Triglavska 42, Bežigrad-Ljubljana, telefon 342-657. SLUŽBO ISCE MLAJŠA ženska sprejme na dom kakršnokoli delo. Naslov v upravi lista (1203/74). STANOVANJA ODDAM SOBO in nišo s souporabo kopalnice in s posebnim vhodom. Plačljivo za dve leti vnaprej. Naslov v upravi lista (1241 /74). PRODAM enosobno vseljivo stanovanje s shrambo. Ivanetič, Re-gerča vas 86, Novo mesto. ODDAM opremljeno sobo poštenemu fantu. Peric, V Ragov log 2, Novo mesto. PRODAM ali oddam v najem enosobno stanovanje. Interesenti naj se javjjo na kmetijski šoli Grm vsak dan, razen sobote in nedelje, od 7. do 11. ure. ZAKONCA intelektualca iščeta do 1. 6. 1974 opremljeno sobo ali garsonjero za dobo enega leta. Ponudbe pod „BREZ OTROK". ZAKONCA brez otrok iščeta enosobno neopremljeno stanovanje, po možnosti v Kandiji. Ponudbe pod „REDNA PLAČNIKA". ODDAM ENOSOBNO stanovanje v Črnomlju. Plačilo za leto dni vnaprej. Ponudbe pošljite pod „ČRNOMELJ". Motorna vozila ZELO UGODNO prodam fiat 1300 de luxe, star dve leti, prevoženih 30.000 km. Vprašajte na naslov: dr. Janež, Ragovska 29, Novo mesto. PRODAM FIAT 750, letnik 1970. Ogled vsak dan popoldne po 14. uri. Rafko Staniša, Regerča vas 71, Novo mesto. UGODNO PRODAM fiat 750, letnik 1970, registriran za eno leto vnaprej. Absec, Krupa 12, Semič. UGODNO PRODAM traktor Zetor 35. Janez I'ranko, Gor. Vrhpolje 17, Šentjernej. SLOVENIJA PROMET, Ljubljana, Miklošičeva 20, ima na zalogi za dinarska sredstva vse vrste osebnih avtomobilov WARTBURG za ceno od 31.900,00 din do 38.874.00 din. Informacije na telefon 323-862 Ljubljana. PRODAM dobro ohranjen fiat 750, letnik 1972, po ugodni ceni. Ogled možen od 16. ure dalje. Franc Kovač, Adamičeva 25, Novo mesto. PRODAM FIAT 1300 karavan, letnik 1972, in audi super 90, letnik 1970, oba v dobrem stanju. Cena po dogovoru, lahko tudi na potrošniški kredit. Anton Mrvič, Lobetova 8, Novo mesto. PRODAM ŠKODO 100, letnik 1970, za 14.000,00 din. Petru-ševski, Zagrebška 18, Novo mesto, telefon 22-004. PRODAM AMI 8, letnik 1972, z radioaparatom, prevoženih 30.000 km. Ponudbe na upravo lista pod šifro „30.000 din". PRODAM NSU 1200 C, letnik 1970, prevoženih 49.000 km. Cena 22.000.00 din. Ogled mogoč vsak dan dopoldne. Informacije dobite v ČZP DOLENJSKI LIST. PRODAM kombi IMV super B, letnik 1969, popolnoma obnovljen, in poltovorni avto IMV 1600, letnik 1969, s tremi osmi in dvojno kabino, oba v'voznem in dobrem stanju. Vinko Sankovič, Ragovo 7, Novo mesto. FIAT 850 special, letnik 971, takoj prodam. Todor Josifov, Bršlin 45, Novo mesto. Ogled od 16. do 20. ure. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1967, dobro ohranjeno, prevoženih 5.000 km po generalni. Ogled vsak dan dopoldne v Iskri v Semiču. Martin Kofalt, Iskra, Semič, telefon 78-300. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1968, po ugodni cy'ni. Ogled vsako p9poldne na Muzejski ulici 1, Novo’ mesto, ali po telefonu 21-401. PRODAM FIAT 750, letnik 1970, prikolico za osebni avto ter električni varilni aparat. Ogled ob sobotah in nedeljah pri Bukovcu, Adamičeva 23, Novo mesto. PRODAM WARTBURG, letnik 1967, v dobrem stanju, registriran za leto naprej. Jože Zupanc, Dol. Toplice I3a. KUPIM dobro ohranjen osebni avto znamke NSU lOOO C, fiat 850 ali fiat 127 od letnika 1971 dalje in prodam motorno kosilnico Alpina. Ivan Stariha, Osojnik 5, Semič. PO UGODNI CENI prodam moped puch avtomatik, star eno leto. Vožnja brez izpita. Tine Košmrlj, Na tratah 17, Novo mesto. UGODNO PRODAM dobro ohranjen avtomobil Z 1300 (letnik 1969, julij), ves čas garažiran. Tone Gošnik, Dolenjski list. Novo mesto (telelon 21-227 ali 21-677). PRODAM TRAKTOR PORSE, 18 KS, s koso in hidravliko. Franc Matjašič, Amovo selo 21, Artiče. PRODAM POCENI PRODAM večjo fiovo prikolico. Jože Ribič, Kettejev drevored 41, Novo mesto. PRODAM rezervne dele za fiat 1100. Janez Svalj, Orehovec 7, 68311 Kostanjevica na Krki. UGODNO prodam posamezne dele Rohištva. Keber, Kristanova 8, ovo mesto. PRODAM vprežni obračalnik za seno. Stanko Jurčič, Svetje 47, Medvode. • PRODAM prikolico za traktor, nosilnost 2 toni. Martin Bratkovič, Apnenik 2, Šentjernej. Ogled vsak - dan. PRODAM konjski obračalnik in moped na tri prestave v dobrem stanju. Janez Hlade, Puščava 18, Mokronog. PRODAM montažno garažo 4 x 5 m in hladnilnik. Naslov v upravi lista (1241/74). PO ZF.LO UGODNI ceni prodam približno 400 kosov strešne opeke krampar. Divjak, Ribnica na Dol., Kolodvorska 23. PRODAM kuninjsko kredenco, mizo s štirimi stoli, električni štedilnik in peč na olje. Milič, Jerebova 18b, Novo mesto. NOVO CISTERNO za olje (4 m3) s pokrovom za jašek prodam. Telefon 22-256 po 14. uri. UGODNO prodam skoraj nov mlin kladivar in hidrofor. Franc Starič, Gor. Brezovo 7, 68290 Sevnica. PRODAM KLAVIR znamke V. Stelzhamer (W1EN), primeren za začetnike, za 300.000 din. Naslov v upravi lista (1250/74). PRODAM originalno kosilnico za traktor Zetor. Franc Slobodnik, Slamna vas 15, Metlika. UGODNO PRODAM motor in vse druge dele za škodo 1000 MB. Jože He nigman, Grčarice 1, Dolenja vas. PRODAM zelo lepo pipo (fajfo) za k slovenski narodni noši. Cilen-škova 36, Ljubljana. UGODNO PRODAM visečo kuhinjsko omarico, električni štedilnik in mizo s štirimi stoli. Naslov v upravi lista (1251/74). BUKOVO OGLJE prodam. Aleksander Kofal, Gor. Zabukovje 5, 68231 Trebelno. PO ZELO ugodni ceni prodam več litrov belega in rdečega vina. Naslov v upravi lista (1195/74). PRODAM mlatilnico Zarja v dobrem stanju, po ugodni ceni. Alojz Stariha, Osojnik,8, Semič. PRODAM par ali posamično konja prama, srednje težka, stara 7 in 10 let. Mirko Mihelčič, Vavpčja vas 6, Semič. PRODAM košnjo na rastilu. Franc Zupančič, Birčna vas 5, Novo mesto. PRODAM ostrešje 12 x 10 m. Stanko Zore, Roje 12, Mokronog. JREKtfCI^s ANTON KERMC, Žaloviče 38, prepovedujem pašo kokoši, živine in kopanje po mojih parcelah ter hojo čez moj vrt in njive. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. s VILJEM ŠTIMPFELJ, Žaloviče 37, prepovedujem pašo kokoši po mojih njivah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. MARIJA MATKO, Vel. Poljane 3, Škocjan, prepovedujem hojo in vožnjo po mojem travniku pod vasjo v Velikih Poljanah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. FRANC JAZBEC iz Žurkovega dola 17 preklicujem vse, kar sem neresničnega pisal in govoril o Jožetu Ameršku iz Žurkovega dola, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. ZELO UGODNO PRODAM enodružinsko novozgrajeno hišo v Kočevju-trata 1. Lepa in privlačna lega, v pritličju je možnost odpreti gostilno ali trgovino. Interesenti naj se javijo na naslov: Janez Andlovič, Kočevje, Roška 3. I PRODAM ali zamenjam v okolici Novega mesta enostanovanjsko hišo za enosobno stanovanje z doplačilom. Naslov v upravi lista (1214/74). PRODAM novo enodružinsko hišo z gospodarskim poslopjem, primemo za manjšo obrt. Zamenjam tudi za enakovredno v Novem mestu ali bližnji okolici. Interesenti naj se oglasijo na naslov: Matija Fink, čevljar, Grajska pot 6, Ribnica na Dol. Vse drugo po dogovoru. PRODAM hladilnik Bosch, sesalec za prali, aparat za čiščenje parke-tov, razno pohištvo in obk'ke. Trdinova cesta 10, Novo mesto. PRODAM mlado kravo frizijko, dobro mlekarico. Ivan Globevnik, Škocjan 2. PRODAM obračalnik za kosilnico BCS. Anton Avsec, Mala Cikava 7, Novo mesto. PRODAM malo rabljen pralni stroj Gorenje in vinograd z nekaj zemlje na dostopnem kraju (primerno tudi za vikend) na Cerovcu pri Podturnu. Jože Pakar, Dol. Toplice 111. RAZNO MLAJŠI UPOKOJENEC (50) želi spoznati pošteno žensko za skupno življenje. Svoj naslov pošljite pod šifro „PRIJATELJ". POROČNI PRSTANI! - Če si želite trajen hi lep spomin, stopite k zlatarstvu v Gosposko 5 v Ljubljani - poleg univerze! Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! NA FILOZOFSKI fakulteti v Sarajevu je ZDENKO ROTER, univerzitetni učitelj iz Ljubljane, 8. maja 1974 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo „Sociološki vidiki razvoja odnosov med katoliško cerkvijo in državo v SFRJ" in postal doktor socioloških znanosti. Iskreno čestitamo: žena Zofija Russ ter sinova Igor in Mladen. DRAGI MAMI in stari mami ANI ĆRTAL1Č, po domače Trdinovi, z Rakovnika pri Šentjerneju čestitamo za njen 83. rojstni dan in jih želimo še mnogo zdravili in zadovoljnih let. Hčerke Pepca, Anica, Tončka z družinami, sinova Jože in Martine z družinama ter vnučka Marjan in Pepi z družinama. DOBREMU in skrbnemu očetu in staremu očetu JANEZU KLEMENČIČU iz Ždinje vasi želimo za 72. rojstni dan in god, ki ga bo praznoval 16. maja, mnogo zdravja in sreče. Otroci: Ivan, France in Slavka z družinami. Mamo in teto pa lepo pozdravljamo. DRAGI sestri in teti ZOFIJI MUC iz Herrenberga v Zali. Nemčiji vse najboljše in najlepše za god, da bi se ji uresničile vse želje. Njeni domači iz Novega mesta. Lep pozdrav tudi drugim. MARIJI D1CHELBERGER iz Semiča v Beli krajini iskreno čestitam za uspešno opravljeni vozniški izpit in ji želim veliko sreče za volanom. STANKO. IČOgVESTILA I PERL M avtomobile, motorje itd. in se vljudno priporočam za naročila. Elizabeta Vovk, Obrtniška 4. Trebnje. ELEKTROINSTALAC1JE vseh vrst opravljam hitro in poceni. Ponudbe pod „SOLIDNO" & amunn Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete TEREZIJE GRIL iz Rumanje vasi 35 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih, vaščanom, sorodnikom in znancem za izrečene sožalne besede in vsem darovalcem vencev in cvetja. Lepo se zahvaljujemo sodelavcem uprave SO Postojna članom izpitne komisije za voznike motornih vozil Postojna, LD Javornik Postojna, AMD Postojna, tovarišu Ivanu Virantu za izrečene poslovilne besede, župniku Za opravljeni obred in vsem, ki sojo spremili na zadnji poti. Žalujoči: sinova Ivan in Polde z družinama, hčerke Marija, Malka z možem in Zalka z družino ter drugo sorodstvo ZAHVALA Za vedno sc jc od nas poslovil ' naš dragi brat in stric ALBIN PIPAN iz Irče vasi S pri Novem mestu Iskreno sc zahvaljujemo ZZB iz Novega mesta za podarjeni vencc ter tov. Rudiju Hrovatinu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Prav tako izrekamo zahvalo dr. Bogomiru Vodniku za zdravljenje, tov. Antonu špelku iz Jrčc vasi, Danici Zupančič, godbi, pevcem, sosedu Janku Badovincu, ki nam je stal ob strani in nudil vsestransko pomoč. Globoka zahvala vsem, prav vsem, ki ste nam pomagali in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se vaščanom Broda in Irče vasi, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti.. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: brat Jože z ženo Frančiško, sestra Frančiška, nečaki: Boris, Milka, Dragica, Drago, svakinja Anka in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prababice MARIJE TURNŠEK se iskreno zahvaljujemo zdravnikom dr. Pesjaku, dr. Rottu, dr. Pesjakovi in ostalemu osebju zdravstvenega doma Sevnica, osebju internega oddelka II. brežiške bolnice, ki so našo Marijo z vsem strokovnim znanjem, skrbnostjo in nego hoteli ohraniti pri življenju, vendar pa njeno zlato srce, žal, zaradi krute bolezni ni vzdržalo. Hvala dobrim sosedom Mlakarjevim, Trčkovim, Vodi-čarjevi, Goriškovi, pevcem, govornikom Zveze borcev, kaplanu za opravljeni obred in poslovilni govor, za izražena ustna in pismena sožalja ter darovalcem prelepega cvetja, ki ga je Marija tako ljubila. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili v njen prerani grob. Vsem, ki ste ji v življenju pomagali, bili dobri z njo, jo imeli radi, želim, naj vam bo življenje lepo, kot je bilo nama. Žalujoči: mož Ivan, hčerka Ivanka z možem Francem, vnuki Majda z možem, Stanko z ženo, vnukinja Danica, pravnuka Barbka in David Sevnica, Zagreb, Brežice, Stari grad, Trbovlje ZAHVALA Ob nepričakovani, boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata JANEZA ŠURLE iz Vinje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivom Iskre, Novotehne in KZSZ Novo mesto, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, ter duhovščini za opravljeni obred. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, otroci Ivan, Jože in Marija z družinami, Slavka z možem, Franci, sestri Marija in Ančka ter brat Jože ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega očeta, starega očeta, tasta, brata in strica LOJZETA IVANETIČA j učitelja v pokoju in nosilca partizanske spomenice 1941 se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu, šc posebej predstojniku dr. Francu Hucbscherju in dr. Antonu Starcu za vso prizadevnost, da bi ga ohranili pri življenju. Posebno zahvalo smo dolžni ZZB NOV Novo mesto, skupščini občine Novo mesto, družbenopolitičnim organizacijam, TIS Novo mesto, šolskim zavodom in drugim organizacijam za organizacijo in spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepo sc zahvaljujemo nosilcem partizanske spomenice 1941 in Zvezi rezervnih vojaških starešin Novo mesto za častno stražo, komandi garnizona JLA Novo mesto in vodu za izkazane vojaške časti. Iskrena hvala predsedniku IS ObS Novo mesto tovarišu Avgustu Avbarju, ravnatelju študijske knjižnice v Novem mestu tovarišu Bogu Komelju, predsedniku občinskega sodišča v Novem mestu tovarišu Rudiju Jerebu in ravnatelju osnovne šole Grm tovarišu Slavku Vuteju za prisrčne poslovilne besede. Najlepše se zahvaljujemo vsem organizacijam, prijateljem, znancem, sodelavcem, učencem in vsem, ki so nam ustno in pismeno izrekli sožalje ter počastili očetov spomin s cvetjem in številno udeležbo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sinovi Jurij, Marko in Peter z družinami DOLENJSKI UST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mecsto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konferencc SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica iveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Vlado Silvester, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živifi UREDNIŠKI ODBOR. Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačcr, Milan Markelj, Janez Pezclj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek Posamezna Številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1.1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov • TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 - . Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni staveki filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana RADIO LJUBLJANA | VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00 Pisan glasbeni spored ob 4.30 do 8.00. ČETRTEK, 16. maja: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz Glasbenih šol - Glasbena šola Škofja Loka. 11.00 Poročila - Turistični napotki za na-goste iz tujine. 11.20 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti: France Guna: Rojenje nekdaj >n danes. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 PETEK, 17. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Jugoslovanska na-todna glasba. 10.15 Sedem dni na fadiu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Metod Vizjak: Gozdne ceste gorskim kmetijam odpirajo vrata v svet. .12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak41. 17.10 Operni koncert. 18.15 „Signali14. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka Skobemeta. 20.00 Stop-pops 15. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 18. MAJA: 8.10 Glasina matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Starič: Uspehi kmetij, ki pridelujejo prav dobro krmo. 12.40 Cez travnike in P°lja. 13.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak*4. 17.10 Klavir v rit-mu- 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Radijski radar. 22.20 Oddaja za naše izseljence. o NEDELJA, 19. MAJA: 6.00 - 8.00 DOBRO JUTRO! 8.07 Radijska igra za otroke - Tilman Roehring: „Deklica in frnikola44. 9.05 Se pomnite, tovariši... 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.20 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci. 14.05 Humoreska tega tedna - E. K. Kisch: Zraščeni sestri. 15.10 Nedeljska reportaža. 16.00 Radijska igra - Moliere: Amfitron. 17.05 - 19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z ^nami. PONEDELJEK, 20. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet Pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar nekaj* 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. H.20 Z nami doma in- na poti. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 12-30 Kmetijski nasveti-inž. Matjan Merhar: Uporaba gnetilnikov v strojni liniji za pridobivanje sena. 12.40 £ tujimi pihalnimi godbami. 13.30 ‘ Sporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak*4. 17.10 Koncert po željah Poslušalcev. 18.45 Interna 469. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Vitala Ahačiča. 20.00 Predstavljamo vam opero „Maria Stuart". 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 21. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Poslušamo zborovske skladbe Dušana Radiča . . . 10.15 V plesnem ritmu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Milan Kudcr: Raziskovalne naloge na področju gozdarstva. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Ali jih poznate? 14.40 „Na poti s kitaro*4. 15.30 Glasbeni intennezzo. 16.00 „Vrtiljak*4. 17.10 Koncertni oder za domačina in gosta. 18.30 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 22.15 Od popevke do popevke. SREDA, 22. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Milena Jazbec: Pomen mikroelementov v prehrani sadnih rastlin. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Loto vrtiljak44. 17.45 Jezikovni pogovori. 18.15 S pop ansambli. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Komor-no-glasbeni studio. 22.15 S festiva-lovjazza. ČETRTEK, 23. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol. 10.15 Po Tal ij in ih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Ciril Remic: Delo z motorno žago in vibracijska obolelost. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Popoldne za mladi svet. 15.30 Glasbeni intermezzo. M 6.00 „Vrtiljak44. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Petnajst minut za EP. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi. RADIO SEVNICA NEDELJA. 19. MAJA: - 10.30 Reklame, oglasi in obvestila - 10.50 Kmetijski nasveti: dipl. vet. Alojz Mihev - Prva pomoč pri napenjanju živine - 11.00 - Po dčmače - 11.15 - Tvoji vzorniki (Katlie Kol-lwitzola in Hellen Kelleijeva) - 11.25 Zabavna glasba z uganko -J 1.45 Nedeljski intervju - 11.55 Za vsakogar nekaj - 12.30 Pćročila - 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 Zaključek programa SREDA, 22. MAJA: 16.00 Poročila - 16.10 Reklame, oglasi in obvestila - 16.30 Po domače - 16.45 Kotiček za šoferje: Okrogei in oglati žarometi - 16.55 Diskokeub brez imena - 17.30 Vesele in žalostne zgodbe iz naše vzgoje — 17.40 Ali poznamo mojstre resne glasbe - 18.00 - Zaključek programa. SOBOTA, 25. MAJA: 16.00 Sobotni vrtiljak - 16.15 Pet minut za ..- 16.20 I. del EPP - 16.30 Poročila — 16.35 II. del EPP — 16.45 Mini anketa - 17.00 Zaključek programa in napoved sporeda za nedeljo. UMRLI SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Alojz Metelko, kmet iz Vidma pri Raki, star 79 let^Franči-ška Gende, mati kmeta iz Zabjaka, stara 74 let; Jože Vrtovšnik, delavec iz Sp. Dul, star 45 let; Martin Vol-čanšek, upokojenec iz Volčjega, star 75 let. Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Evstahij Janežič, Pavle Kuplenik, Rajko Petan, Alojz Kristan, Jože Kralj, Ana Knjlj, Marija Klemenčič, Anton Junc, Silva Les Anica Pate, Milan Močnik, Marija Žagar, Marija Novak, Alojz Blažič Cvetka Tomšič, Matevž Mejač, Jože Mejač, Fani Kranjc, Angela Razpotnik, Anica Smole, Alojz Hočevar, Slavko Anžlovar, Mirko Nilič, Rado Rajer in Slavka Cujnik. člani Novoteksa Novo mesto; Ivan Hrovat, član KZ Krka Novo mesto; Marija Šivak, Zdenka Pevec Franc Gorjanc, 1 ončka Goijanc, Jože Lokovšek, Janez Sinolc in Alojz Per, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Mihael Kuplenik, član Dolenjke Novo mesto; Ivan Zoran, član Komunalnega podjetja Novo mesto; Mitja Počervina, član Dominvesta Novo mesto; Anton Rajer in Ivan Škufca, člana Novograda Novo mesto; Janez Gazvoda, Silvester Tomšič in Ivan Pureber, člani IMV Novo mesto; Jože Pavlič, Jože Fabjan, Rozalija Kreže, Branko Ostanek in Emil Pureber, člani Novolesa Straža; Franc Markovič, član Goijancev Straža; Jože Razpotnik, član PIT Novo mesto; Jožica Hudoklin, članica Splošne bolnice Novo mesto; Ciril Kos, član Ele Novo mesto; Branko Petrovič, član SOB Novo mesto; Franc Avguštin, član Gozdnega obrata Straža; Ljubo Rabič, član Pionitja Novo mesto; Stojan Majcen, Tadej Retelj; Marija Kolenc, Julijana Jenko, Stanka Mehle, Marija P letič in Nika Lapajne, člani Zavbda za zdravstveno varstvo Novo mesto; Dušan Erbežnik, član Zdravstvenega doma Novo mesto. RADIO BREŽICE ČETRTEK - 16. maja: 16.00 - 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki - 16.15 - 17,00 Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame - 17.00 - 18.00 glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA - 18. maja: - 16.00 - 16.30 Pol ure za pop glasbo - 16.30 - 16.40 Radijska univerza - 16.40 - 17.00 Jugoton vam predstavlja - 17.00 - 17.30 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, melodija za vas, Za naše najmlajše, Iz naše glasbene šole — 17.30 — 18.00 — Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA - 19. maja: - 10.30 Domače zanimivosti - Poročilo s skupne seje komiteja Občinske konference ZK, Občinske konference SZDL in predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Brežice - Za naše kmetovalce: Razgovor s kmetijskimi proizvajalci - Nedeljska reportaža pred dnevom jugoslovanskega vojnega letalstva in protizračne obrambe - obvestila, reklame in spored kinematografov — 12.00 — 14.30 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK - 21. maja: 16.00 - 16.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom Kameleoni 16.15 - 16.50 Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici, Tedenski športni komentar - 16.50 - 17.00 obvestila, reklame in filmski pregled - 17.00 - 17.30 Mladinska oddaja - 17.30 - 18.00 Malo za vas - nekaj za vse. TELEVIZIJSKI SPORED Pretekli teden so v brežiški bolnišnici rodile: Malčika Juratovec iz Novega Sela - dečka, Marija Trselič iz Skopic - Srečka, Rajka Ganuzar iz Drenja - deklico, Anica Kuhar iz Sevnice - Janeza, Božena Rogale iz Rigonc - deklico, Tatjana Curhalek iz Mosteca - Tatjano, Ružica Traj-kovič iz Brežic - deklico, Zlata Sot-lcr iz Dcčnih sel - dečka, Bariča Benda iz Otoka - Jasminko, Majda Zajc iz Šentjakoba - dečka, Olgica Černoga iz Brežic - Gregorja, Marija Šalamon iz Sevnice - Gordano, Marija Imperl iz Stranja - Rajka. -ČESTITAMO! BREŽIŠKA KRONOKA NESREČ Pretekli teden so sc ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Stjepan Skomina se je z vijekom posekal po levi nogi; Zora Školnik sije pri prometni nesreči poškodovala j^avo in levo nogo; Marija Vučanjk je padla s kolesom in si poškodovala desno nogo; Amalija Starc je padla po stopnicah in si poškodovala levo nogo; Fanika Trkež je padla s kolesom in si poškodovala levo nogo; Karel Vegelj je padel po stopnicah in si poškodoval glavo; Pavla Jako-vino je motorna žaga poškodovala po glavi; Draga Harapina je nekdo pretepel in mu poškodoval glavo in desno roko; Uršula Per je padla na vrtu in si poškodovala levo koleno; Branka Smrdej sije pri telovadbi poškodovala desno koleno; Jožetu Ži-bertu je krava poškodovala prsni koš. ČETRTEK, 16. MAJA: 8.10 TV. v šoli (Zg) - 9.05 Angleščina (Zg) - 9.20 Nemščina (Zg) - 9.35 Francoščina (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 Francoščina -ponovitev (Lj) - (Zg) - 16.50 Šolska TV - ponovitev (Lj) - 17.10 Junak moje mladosti, 1. del (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Otroci in mi, ser. oddaja (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Po sledeh napredka (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.40 Festival JRT 74, Izbor iz oddaj TV Sarajevo - 20.55 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.05 Četrtkovi razgledi: Streha nad glavo (Lj) - 21.55 TV dnevnik (Lj) PETEK, 17. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.55 Angleščina (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.45 Angleščina - ponovitev (Bg) - 16.45 Madžarski TVD (Pohoije, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.15 Pisani svet, mladinska oddaja (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Fantje treh dolin (Lj) - 18.45 Mozaik (L}) - 18.50 Atletika: teki z ovirami (Lj) - 19.15 Pet minut za boljši jezik (Lj) - 19.25 TV kažipot (Lj) — 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.20 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) — 20.30 Festival JRT 74: Izbor iz oddaj TV Zagreb - 21.25 Plesala je eno samo poletje, celovečerni film Ljubljana - 22.45 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 18. MAJA: 9.30 TV v šoli (Bg) - 10.35 TV v šoli (Zg) - 12.00 TV v šoli (Sa) - 16.45 Državno rokometno prvenstvo - prenos - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Kje izvira Nil, serijski barvni film (Lj) - 19.15 Gledališče v hiši (Bg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.20 Tedenski notranje politični komentar (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Festival JRT 74: Izbor iz oddaj TV Beograd - 21.00 Mladinski festival iz Subotice (Bg) - 22.00 Barvna prop. oddaja (Lj) — 22.05 Cannon - ser. barvni film (Lj) - 22.55 TV dnevnik (Lj) NEDELJA, 19. MAJA: 9,25 L. N. Tolstoj: Vojna in mir - nadaljevanje in konec (Lj) - 10.15 Kmetijska oddaja (Zg) - 11.00 Mozaik (Lj) - 11.05 Otroška matineja: Beli kamen. Na daljnem severu (Lj) - 12.00 Poročila (do 12.05) (Lj) -Nedeljsko popoldne (Pisani svet, Prvi aplavz, Podpeški oktet, Za - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.20 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -20.35 TV festival 74 - reportaža in nagrajena oddaja (Lj) - ... .Dokumentarna oddaja (Lj) - . .. . Propagandna oddaja (Lj) - . . . .Športni pregled (Sa) - ... .TV dnevnik (Lj) PONEDELJEK, 20 MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 Tv v šoli -ponovitev (Zg) - 17.50 Koko, Moko in vrabček Skoko (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - večer norveške TV - 18.20 Velika pot severnjakov - barvna oddaja (Lj) - 18.50 Mozaik (Lj) - 18.55 Pijte, prijatelji - barvna oddaja (Lj) - 19.25 Od stene do stene - barvna oddaja (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Sodobna oprema (Lj) - nadaljevanje večera norveške TV - 20.40 Pepel - TV drama (Lj) - 21.55 Crea-tura Ignis - baletna barvna oddaja (Lj) - 22.30 TV dnevnik (Lj) TOREK, 21. MAJA: 8.10 TV v • šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 17.50 Peli so jih mati moja: Lepa Vida (Lj) - 18.00 Risanke (Lj) - 18.20 (Obzornik (Lj) - 18.25 L. Žerdin: Ostri ritmi (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Marksizem v teoriji in praksi (Lj) - 19.20 Mozaik kratkega filma (Lj) — 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Pogovor o ... .(MLadina v SLO) (Lj) - 21.25 W. S. Reymont: Kmetje - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj) SREDA, 22. maja: 8.10 TV v šoli - (Zg) - 15.30 TV v šoli - ponovitev (Bg) - 17.45 Beli kamen - serijski barvni film (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Napdi in obramba - reportaža (Lj) - 18.55 Mozaik v (Lj) - 19.00 Glasbena oddaja (Sk) - 19.30 Stari mojstri: Gregor Maček - barvna oddaja (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.40 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Pešec - čelov, film (Lj) — 22.00 TV dnevnik (Lj). ČETRTEK, 23. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 17.10 Junak mojega otroštva (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Otroci in mi - serijska oddaja (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Po sledeh napredka (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 20.00 TV dnevnik Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Valter brani Sarajevo - barvna TV oddaja (Lj) — 21.25 Četrtkovi razgledi: Čile (Lj) - 21.55 Glasbeni nokturno: Dick Povvell in Finn Ziegle (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj). Pretekh teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Tratar iz Zgornjih Mladetič - Damjano, Marija Jereb iz Velike Bučne vasi - Borisa, Majda Podlogar iz Dolnjih Jesenic - Danico, Slavka Bratkovič iz Prečne - Boštjana, Ida Kozole iz Dolnjega Leskovca - Bojana, Nada Plut iz Zaloga - Damjana, Marija Bošnjak iz Metlike - Tomislava, Nada Kolegar iz Bušinje vasi - Roberta, Justina Miklič z Vine Gorice -Mirka, Ana Muhič iz Malega Podij ubna - Uroša, Dabiča Pezdirc iz Metlike - Natašo, Jožefa Špeh iz Ragovega - Iztoka, Nada Novak iz Soteske - Iztoka, Frida Sinkovič iz Ljubljane - Roberta, Olga Tratar s Trstenika - Olgo, Slavka Kolenc iz Mirne peči - Polono, Marija Omer-zelj iz Anž - Marijo, Marija Pirc iz Gornjega Pijavškega - Renato, Alojzija Brulc iz Vrhovega - dečka, Rozalija Strgar iz Jelš - dečka, Štefka Hočevar iz Hinj - dečka, Anica Štrucelj iz Gribelj - deklico, Nada Uršič iz Škrlje vega - deklico. KrKA Jaro Stoviček: MHERI .. Ihre zu 8fosse Freigebigkeit!“ (Moj bog, mladi gospod! Bojim se, ali ni to pomota? Vaša prevelika darežljivost!) ..Ne, ne, gospod! Srebrnjak sc dobro razlikuje od vinarja, zato ni pomo-*e>“ sem mu nemško odgovoril, se Nasmehnil in nadaljeval svojo pot. Za Jotom pa sem še ujel njegove besede: ’r'Ochmals vielen Dank.junger Hcrr!“ enkrat lepa hvala, mladi gospod!*4 . , Ko sem se vrnil v bolnišnico, sem H| °maj čakal noči, da sem v postelji SjV° °^nov^ nlis*‘ *n čustva dana* 'Jj-ga doživetja. Neprestano se mi je P^kazovala obleka barve neoluplje-Jjga krompirja, ki se je tiščala na tele* ^ Človeka v Gosposki ulici. Hkrati j m se spominjal grenkobe otroških 1 ■ Kakor ovije hobotnica s svojimi kami žrtev, tako je graščak stisnil v mater do smrti, mene pa zgnetel *tje brez vrednosti v družbi. Toda jj.e je oče: laže je odpuščati in poza* 1 kot prositi. Revež je osamljen in osamljenost je v starosti hujša kot življenje od vseh zapuščenega v mladosti, kakor sem živel jaz. Spomnil sem se četrte Mojzesove zapovedi, ki pravi: spoštuj očeta in mater in pomagaj jima, pa boš dolgo živel in bolje ti bo na zemlji! Do tistega dne sem nosil v srcu le mamo in ji zvesto daroval ljubezen in spoštovanje, od tistega dne pa sem mami pridružil še svojega razcapanega očeta. Sklenil sem mu po svojih močeh pomagati. Iz kovčka sem vzel srajco, spodnje hlače, šal in nogavice, od kuharja sem skrivaj kupil nekaj konzerv, naredil iz vsega zavoj in se napotil tja, kjer je starec beračil. Našel sem ga na običajnem riiestu. Ko sem mu izročil zavoj, me je pogledal s široko razprtimi očmi, ustnice pa so mu mrzlično zatrepetale. Ob njegovi ganjenosti in presenečenju je še moje srce v občutku neizrekljive sreče začelo močneje utripati. E IS IS 3311 BI IBIS r LIK Jože Košir podeli SEDLAR: Ja, pa < i so imeli tam v Am< $ M ra m Eno srce za dve domovini Želja po spoznavanju sveta, ljudi in drugih dežel je preokrenila življenjsko pot Antona Jakšeta, da je iz doline pod Gorjanci prišel na sever Evrope, na Švedsko, kjer je našel svojo drugo domovino. Po tej poti so krenili že mnogi Slovenci in vsi so morali okusiti svojevrstno tra-gikp, ki jo prinaša izseljenstvo. Človek požene korenine v tuji zemlji, tam si ustvari dom in družino, tam je njegovo delovno mesto, prijatelji in znanci, pa vendar ga neka sila veleče nazaj na tisti košček sveta, od koder je izšel. Iz leta v leto dela načrte, kako se bo vrnil, in iz leta v leto samo vrnitev odlaga, dokler ne spozna, da prva domovina ostane samo še večna žalja in sen. Njegovi otroci zrastejo in očetova domovina je zanje tujina. Kateri oče pa želi, da njegovi otroci izkusijo izseljenstvo? Vse manj verjame v lastno trditev: „Vrnilse bom!“ Vse, kar izseljenca spominja na domovino, mu postane dragoceno in tako se z ljubeznijo in skrbnostjo ukvarja v prćstem času s stvarmi, ki mu dajejo občutek povezanosti z domačim krajem. Anton Jakše je veliko prostega časa porabil za delo v Slovenskem društvu v Stockholmu, ki so ga ustanovili 1972. leta. Društvo povezuje Slovence, goji domači jezik, slovensko pesem, folkloro in tako pomaga ohranjevati slovenstvo v tujem svetu. Posebno pozornost posvečajo otrokom. Ugotovili so namreč, da otrok lažje ob- vlada učno snov v rednih švedskih šolah, če ima še dodatni pouk iz materinščine. In na tem polju je Jakše zaoral ledino. Uspelo mu je zbrati nekaj slovenskih otrok in začeti z dodatnim poukom. Prvi učitelj je bil on sam. Še sedaj se spominja, kako je šel od družine do družine, da je zbral zadostno število otrok, da so švedske oblasti s pomočjo jugoslovanske ambasade odprle to simbolično slovensko šolo, ki ima sedaj že dva razreda in dva učitelja. Njegovo delo pa se s tem ni končalo. Spet je zaoral v novo ledino in Slovensko društvo je začelo izdajati svoje glasilo ,JVaš glas44. Urednik, novinar, strojepisec je bil Tone sam. Vedel je, da nekdo mora začeti, nekdo mora dati voljo drugim, potem bo delo že steklo. In tako je po končanem delu v stockholmski 'mestni knjižnici, kjer je zaposlen kot knjižničar, pozno v noč tipkal na papir slovenske besede, ki so, razmnožene na švedskih strojih, našle pot do naših ljudi, do ljudi, ki jim slovenska beseda veliko pomeni. „Slovenci na Švedskem se ne smemo navaditi nato, da bomo zadovoljni samo s posredovanjem domače kulture, čeprav je pomen tega zelo velik Toda če hočemo ohraniti in uresničevati sami sebe kot Slovence, če hočemo dati društvu notranjo trdnost in potrdilo, potem moramo gojiti lastno kulturno ustvarjalnost. Temu pa je namenjeno tudi naše gb-silo.44 M. MARKELJ Na kmečko ohcet-zares kmeta Na tradicionalni ljubljanski kmečki ohceti se bosta kot slovenski par poročila kmetovalca Milena Lemovšek in Tone Zdolšek Gledalcem in poslušalcem, ki so 7. maja do zadnjega kotička napolnili dvorano Doma kulture v Črnomlju, da bi sodelovali pri izboru slovenskega para, ki se bo zadnjo soboto v maju poročil na ljubljanski kmečki ohceti, gotovo ni bilo žal. Razvedrila in sprostitve-je bilo dovolj za vse, razen tega pa so Črnomaljci spoznali nekatere • nastopajoče, ki so jih videli doslej le na televizijskih ekranih. Najdaljši aplavz je veljal predsedniku črnomaljske občinske skupščine inž. Martinu Janžekoviču in znanemu humoristu - ostrojezičniku Toniju Gašperiču. Ansambel Mihe Dovžana z Gorenjci in pevko Ivanko Kraševec, pisatelj Tone Svetina, gledališki igralec Janez Škof, folkloristi „Tineta Rožanca41, pevec Oto Pestner in člani metliške folklorne skupine zato niso bili nič prikrajšani. Vsi ti, kot tudi ljubke manekenke „Beti“, ki so prikazale izdel-. ke te priznane tovarne, so bili prisrčno pozdravljeni. Na prireditvi - pokrovitelj je bila „Beti44 - so sodelovali tudi novinarji „Nedeljskega11 in „Dnevnika". V zadovoljstvo gledalcev je program zelo dobro povezovala napovedovalka Nataša Dolenc. Seveda je veljala največja pozornost prisotnih petim fantom in enakemu številu deklet, parom, ki so se „prebili14 v zaključno tekmovanje za izbor letošnjega slovenskega para za kmečko ohcet. Brhka dekleta in mladi fantje, vsi so z nestrpnostjo pričakovali osrednjo točko večera, izbor, ki ga bo med njimi opravila strokovna žirija. Težko nalogo so imeli predsednik žirije Toni Gašperič in člani Tone Svetina, Janez Škof, Nataša Dolenc, Ivanka Kraševec, Oto Pestner in Tone Matjašič ter predsednik sindikata v „Beti41, ki ga je za to vlogo določil žreb. Pri svoji odločitvi je doživela žirija priznanje gledalcev. Prvemu paru, ki gaje ocenjevala, kmetovalki Mileni Lemovšek in kmetovalcu Tonetu Zdolšku, je prisodila najvišje ocene, same desetke. In tako bo letošnja kmečka ohcet zares kmečka. V Črnomlju se je torej pričelo, DOBRI REZULTATI ŠKAFARJEVE V zimskem bazenu v Kranju je bil 1. mednarodni plavalni miting za mlajše pionirje in pionirke, med 11 klubi pa so tekmovali tudi predstavniki krškega Celulozarja. Še najbolj se je izkazala Škafarjeva, ki je v skupini C dosegla naslednje rezultate in mesta: 50 metrov hrbtno: 3. mesto, 53,6; 25 metrov delfin: 1. mesto, 23,8; 50 metrov prosto: 2. mesto, 44,8; 100 metrov mešano: 2. mesto, 1:58,1. Pri pionirjih v B skupini je dobro plaval Švab, ki je 100 metrov mešano preplaval v 1:52,2, kar mu je zadostovalo za odlično tretje mesto. RIBNICA: SPREJEM ŠTAFETE Titova štafeta je v petek, 10. maja, potovala skozi Ribnico, kjer sojo pričakali številni občani. Nosilcem štafete in zbranim je o pomenu štafete spregovoril sekretar OK ZK Ribnica France Grivec. V imenu vseh občanov ribniške občine je zaželel našemu predsedniku, da bi še dolgo tako uspešno vodil Jugoslavijo na njeni napredni poti. V kratkem kulturnem programu so nastopili učenci glasbene šole in osnovne šole Ribnica. Štafeta je nadaljevala pot v' Ljubljano. zadnjo soboto v maju pa se Bo končalo z letošnjo kmečko ohcet-jo, ki pravzaprav ni več kmečka, saj si je pridobila v zadnjih letih preveč komercializma, izgubila pa mnogo tistega, kar prave kmečke ohceti še imajo. B. PODOBNIK Kmetovalca Milenka Lenošek (19) iz Rečice pn Šmartnem in Tone Zdolšek (24) z Okroga pri Ponikvi sta slovenski par 1974. (Fofo: Maijan Ciglič) ČEBELE V ŠKORČNICI Igra narave ima svoje muhe. Letos je bil hud boj za življenjski prostor v škorčnicah, ki je trajal 14 dni, dokler se ni pričelo valjenje. Sprehajalci v parku Gaj v Kočevju so opazili, da so škorci večkrat poizkusili priti v škorč-nico na visoki hruški, vedno pa so preplašeno odleteli. Bilo je veliko ugibanja, zakaj. Ko so se hoteli ptičarji prepričati o vzroku, so bili nemalo začudeni, ko so v škorčnici našli čebele. Nastavile so že veliko satovja, v katerem je bila že nova zalega, čebele pa so t si pridno urejevale svoje „višinsko44 domovanje. A. A, ■ KAKO JE NA MARSU Na mednarodnem kongresu astro navtike v Bakuju v Sovjetski zvezi J® se znanstveniki pogovarjali o mož nosti, da bi na Marsu odkrili sledove, življenja. Spričo podatkov, ki soj® zbrali sovjetski in ameriški strokovnjaki, sodi prof. Moroz, da se je t> možnost povečala. Po njegovi sodbi bomo prišli do končnega odgovora * prihodnjem desetletju. On pravi, dJ je bil Mars pred davnimi časi bol podoben Zemlji in da so bila na nj* govem površju jezera in reke. Zdaj jf Mars suh, kajti voda je skrita pod površjem v obliki večnega ledu. Na kongresu so razpravljali tudi0 možnosti, da bi vesoljske ladje s čl°’l veško posadko krožile okoli Mars* Znanstveniki so prepričani, da irt1 človeštvo danes že možnost uresni-čiti take zamisli. Ribiči lovili in selili ribe Na ribiškem tekmovanju v lovu rib s plovcem ]e zmagal Jože Primc V nedeljo, 12. maja, je bilo v Kočevju tekmovanje v lovu rib s plovcem. Tekmovanje je začetek takih in podobnih ribiških srečanj in prireditev, njegov namen pa je bil tudi, da bi izlovljene ribe iz onesnaženega spodnjega toka Rinže preselili v zgornji. Za vsako živo ribo, oddano po vsaki uri lova, je dobil tekmovalec točko. Pokrovitelj tekmovanja je bil TOZD LIK Kočevje. Po dveh urah lova so zbrali tekmovalci naslednje število točk: 1. Jože Primc 42 (20 in 22), 2. do 3. Alojz Gumzej in Lado Mesaroš 16, 4. do 5. Alojz Hodnik in Martin Pajk 13, 6. Jože Sarvaš 9 itd. Med pionirji, ki pa so zaradi nesporazuma uhajali z izžrebanih mest in lovil k, kjer so pač ribe bolj prijemale, je bil najboljši Miki Baštar (20 točk), 2. Miran Zajc (14) itd. Direktor LIK Jože Košir je ob zaključku tekmovanja poudaril predvsem pomen ribištva za varstvo narave iri okolja. „Več koje ribičev, ^več je borcev za čisto okolje. Žal je pri nas še precej posameznikov in TOZD, ki onesnažujejo Rinžo in okolje. Varovati naravo je tudi osnovna naloga vsakega ribiča, uplenjena riba pa je le nagrada, ki jo daje narava zato, ker jo varujemo.44 Ob zaključku je tovariš Košir v imenu pokrovitelja podelil najboljšim ribičem diplome in praktične nagrade. Tekmovanje-je bilo zanimivo, saj je privabilo precej gledalcev, in napeto, predvsem v prvem delu, ko med vodilnimi še ni bilo veliko razlike (Primc 20 točk, Gumzej 16, Hodnik 12). V drugem delu, ko so zamenjali tekmovalna unesla, pa je Primc uplenil še 22 rib (na istem mestu ni tekmovalec pred njim ujel • nobene). Gumzej sploh ni imel več prijema, Hodniku pa so prijele le # tri. J. P V imenu pokrovitelja tekmovanja v lovu v nedeljo na Rinži v Kočevju, je direktor najuspešnejšim tekmovalcem praktična darila. V Ameriko brez papir Devetdesetletnjk Janez Sedlar iz Stare Bučke jim jo je popihal med nogarfl^ pustil jim je le klobuk. Poslej j1 bil partizanski obveščevalci „Tega dežja je že kar zadosti smo govorili v Salmiče vi kuhinji, v zadnji hiši v Stari Bučki, do katere ob deževju ni mogoče brez dobrih škornjev. ŠPORTNI DOGODEK TEDNA • Tu gostilna Repič. Čez nekaj trenutkov vam bomo direktno prenašali zanimivo srečanje med Spodnjimi in Zgornjimi Dacarji. Za Zgornje Dacaije bodo nastopili: Jože Hrust, mož, ki je na lanskoletnem spopadu s pestjo tako močno udaril Antona Ravnača po pevskem društvu, da mu je prišlo v glavi do mikrofonije, Maijan Ostrovrh, fant, kije pred nekaj dnevi lastnoročno zmetal iz hleva polovico občinskih financaijev, Tone Zaplotnik, ki za zabavo požira dvakratno zaračunane kozarce, Franci Gorila, ki prenese najdebelejšo brenta-čo v vasi sedemkrat preko potoka in nazaj, in Stane Buška, ki se je doslej resda izkazal samo takrat, ko je mesaria Lovreta vrgel iz mesnice, ker mu ni hotel odsekati karmenateljca. Za drugo mizo vidimo odlične športnike iz Spodnjih Dacaijev. Tu so: lani prebu-tani Anton Ravnač, Jože Bučko, Jure Heksenšus in Danijel Mejač, zlati fantje, ki so lani premlatili poln avtobus turistov, da so potem hodili okrog polni črnih oteklin. Ta trenutek je ekipa Zgornjih Dacaijev vstala, kajti oni iz Spodnjih Dacaijev so jim športno zatulili, da so takšni, kot bi jih naredili otroci pri tehniškem pouku. Prvi je presodil nevarnost položaja Anton Ravnač, ki je dvignil prazno steklenico in jo v lepem loku posadil na Zaplotnikovo plešo. Le-ta je ravnokar prijel Bučka za spodnjo čeljust, da bi mu po sili raztegnil usta v, prijazen nasmeh, zato ja Zaplotnik zatulil kot Huanita banana. Tuljenje je privabilo v sobo kuharico, ki je prišla pogledat, ali ne zavija kdo zavoljo petkrat prekipelih vampov, a ji je priletel v oprsje Bučko, marogast in buškast kot posušena lubenica. Srečanje doseza vrhunec: obe moštvi se borita ko delavci za stanovanje, slišati je cviljenje, pokanje, kričanje, preklinjanje, zmeijanje in človek dobi občutek, da je na mladinskem plesu, po zraku frče kozarci, steklenice, čevlji, klobuki, kravate, stoli, cigarete, suknjiči. Vzdušje bi se dalo še najbolje primeijati z vožnjo v naših avtobusih, brzina je antinatakarska, gostilničar Repič pa računa škodo z mesarsko hitrostjo, se pravi, da ve za izkupiček že nekaj ur pred tekmovanjem. Gledalci navdušeno vpijejo: „Dajmo, moja generacija!” In v tem dobi Zaplotnik že trinajstič po klaviaturi. Zdajci so se odprla gostilniška vrata in policaj je zapiskal konec tega zanimivega srečanja, ki se je končalo s tri proti pet. Ekipa Zgornjih Dacarjev si je s petimi izbitimi zobmi priborila štirinajst dni strogega zapora. ' Naj zaključim to svoje športno poročilo iz gostilne Repič z vročo željo, da se bomo v soboto spet slišali, saj bodo delovni ljudje zapustili zatohle tovarniške prostore in se množično preselili na športne terene. TONI GASPERlC „Kaj bi se jezili: včeraj je bil $pet : dež, tako mora biti tudi danes. Tak j Včeraj se je kaplja utrgala, danes pa je doli padla,** je skušal vnesti dobro razpoloženje za omizje možak, ki je 28. aprila stopil v 91. leto. Kdo takemu ne bi verjel, da ni potoval preko velike luže kar brez vseh papirjev! „Morda glava, ta je slava, ne obleka,“ pravi Janez. Tako je pred prvo vojno stisnil avstrijskemu sprevodniku pod roko 5 goldinarjev, pa so porinili vlak čez švicarsko mejo. Tam jih je čakal' agent, ki je za denar že poskrbel, da je človek prišel dalje. Tako seje torej potovalo včasih. Janez, rojen na Trebeljanskem, je kmalu uvidel, da doma še dobrega koša ne bo, da bi v njem nosil listje. Stopil je med zasavske rudarje, samo toliko, da je zaslužil za pot v Ameriko. Kaj bi storil fant drugega kot to, da bi stopil pred matičarja, ko sc je vrnil z lepo mošnjo prihrankov. „Ne vem, kaj mi je bilo. Prisluhnil sem beračici, ki mije orisala lep mlin v Dulah in nevesto,“ sc spominja danes. Poslušal jo je, zatem pa mu je na novi domačiji, potem ko je izplačal vse dolgove, ostala le ena avstrijska krona. Na isti način kot prvič jo je ponovno mahnil v Ameriko. Ni pa Janez s šegavostjo in domiselnostjo ukanil le mejnih stražarjev. Ko so ga med drugo svetovno vojno prijeli Nemci, Vedno se je izmazal: enkrat Z* radi znanja nemščine, drugi1 s kako drugo domislic0 je še danes. Ko so ga o* rojstnem dnevu obiskali bi* čenski borci, je našemu dopisfl* ku Karlu Zorku zaupal, da ga* vedno ni minila strast do divj* ga lova. „Če bi imel dobro pH ško, bi s prvim strelom prevrfl* zajčka ali srnjaka,44 je deial bi mu verjel, saj se je bi poznal na šest let stari ne da bi si nadel očala. A 2ELEZ JANEZ bro pivo so imeli tam v ki. Se nekaj: ljudje si niso nevoščljivi!“ (Foto: 2elez * "-n ft ** POTOVANJE NA FINSKO GRADOVI IN USODE PREŽEK KAJ JE NOVEGA? L v i . >,V ; m fe . ■) V*;-/ A NAJLEPSI „Človek je srečen, če ima konjička, ki se da zadovoljiti z neprevelikimi izdatki in ki mu hkrati omogoča globoke študije!" je vzkliknil Goethe. V prilogi bomo odslej v seriji nadaljevanj objavili feljton pod naslovom ZNAMENITI LJUDJE NA ZNAMKAH. Izpod peresa dr. Reneja Fabiana bodo potekle nenavadne podobe znamenitih mož. Dr. Fabian bo namreč pisal o znamenitih ljudeh, ki so bili upodobljeni na znamkah, toda ne o tistih njihovih delih, po katerih so postali najbolj slavni, pač pa o tistih, ki so jih sicer izredno obvladali, pa svet o njih manj ve. V današnjem prvem nadaljevanju govorimo o Leonardu da Vinciju, toda ne o njegovem slikarskem talentu, pač pa o njegovih študijah anatomije in o tem, s čimer se je zapisal v zgodovino z znanjem fonetike (nauka o glasovih v kakem jeziku). ZNAMENITI LJUDJE NA ZNAMKAH, naš novi podlistek, bo odslej izhajal na 6. strani P! In še ena zanimivost: na isti strani začenjamo danes objavljati tudi spomine olimpijskega prvaka Leona Štuklja: POTOVANJE NA FINSKO! " i* jlrPk * ' * J / ^ r - JKrf / ;*/ /,E,I ■ J J i’irf I' f y Hr ‘i -'is® _____/V* k ^ . I jjz-'ii&cf * j \* 42* ***1 . . - :■ : • - ... V. . - - _ • ? v . • - c** 'v * V' , m’ * -v' ' v‘" ■':V^ . ■ i- VV'?rv l • ”, . -+K f- *■* •• .* m •*». . I ■ Pesnik, ki je tako pretresljivo pel o izseljevanju naših ljudi v tujino, se je rodil prav v kraju, ki je nedvomno središče dolenjskega izseljevanja. Z Vinice in njene okolice je bržčas odšlo na tuje več ljudi kot od koderkoli drugod. Koliko ljudi je odšlo za kruhom v tujino v zadnjem desetletju? Koliko se jih je vrnilo? Se bodo vrnili vsi, ali bodo pustili svoje žulje v tujih rudnikih in tovarnah? O tem se sprašuje naša današnja reportaža, ki nosi naslov SIV DAN JE PRIŠEL: RAZŠLI SMO SE VPREK IN V ŠIR. Na viniški šoli je 325 učencev, predlanskim so na Vinici našteli 522 občanov, ki so zaposleni doma, in 301, ki si služi kruh na tujem. Ob letošnjih volitvah jih je bilo na tujem še okrog 130. Kdaj se bodo vrnili ti, ki so odšli v zadnjih desetih letih z velikimi načrti in željami? Kje je pot Vinice, da bi prebivalci teh krajev spletali gnezda doma in ne odleteli na tuje? Na ta vprašanja skuša odgovoriti naša reportaža na tretji strani P: kdaj bo namesto sivega dne posijalo sonce, kdaj se bodo tisti, ki so se razšli vprek in v šir, vrnili domov? 3» mu Britanski strokovni časopis Flight International jedrnato trdi: „Letenje je najbolj nenaraven način potovanja človeka v prostoru!“ Kljub temu je tistih, ki dragoceni čas podaljšujejo tudi z letalskimi potovanji, vse več. Ob katastrofi turškega DC 10 in 346 mrtvih je spet oživela razprava o tem, ali je potovanje z letali varno ali ne. » Ob padcu turškega letala je celo ameriški kongres v senatnem odboru in odboru predstavniškega doma tri dni razpravljal o vzrokih za to nesrečo. Nad Ontariom je namreč 12. junija 1972 prav tako letalo imelo enako nesrečo: vrata prtljažnika so se odprla in zaradi dekompresije so bile poškodovane kontrolne naprave v letalu. Da se Američani tako zanimajo za nesreče letal tujih kompanij, je razumljivo: od "več kot 4.000 komercialnih letal, ki jih imajo družbe po vsem svetu — sem nista všteti le Sovjetska zveza in Kitajska - je kar 80 oastotkov letal narejenih v Združenih državah. Neverjetno je, kako se ljudje razburijo zaradi letalske nesreče. To je gotovo psihološki pretres, ker v letalski nesreči navadno umre veliko ljudi. Toda suhoparna statistika dokazuje, kako so,v zmoti tišti, ki mislijo, da je letalo nevarnejše od drugih prevoznih sredstev. Nasprotno! Poglejmo podatke: v Evropi umre na rednih linijah en potnik na 300 milijonov kilometrov poleta, na čarterskih linij ali pa na 160 milijonov kilometrov. V avtu, pravi statistika, umre človek na 100 milijonov prevoženih kilometrom Ali drugače: na svetu je 1972. leta -to leto so imenovali „črno leto letalstva44 - umrlo v letalskih nesrečah 2.277 ljudi. Samo v Nemčiji je bilo to leto na cestah mrtvih 18.500 ljudi! Leta 1960 je bilo v 34 letalskih nesrečah 1494 mrtvih. Pravijo, daje tako število mrtvih v zraku postalo letno povprečje. Toda Ster1'- «*. ‘-V >■: a V' Pojutrišnjem bo minilo 30 let, odkar so v Gradcu v Beli krajini na skupščini položili temelje delovanju Rdečega križa Slovenije med vojno in po njej. Na pobudo sekretarja izvršnega sveta Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta Borisa Kidriča je bil namreč ustanovljen pripravljalni odbor Rdečega križa Slovenije, ki je 11. junija 1944 razglasil: 1 „Na pobudo in v sporazumu s predsedstvom Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in glavnim štabom narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije sklibujemo podpisani zborovanje za ustanovitev Rdečega križa Slovenije. Notranji in zunanji vojaški in politični položaj narekujeta nujno potrebo po ustanovitvi Rdečega križa, ki naj prevzame potnikov se je od takrat do danes povečalo za več kot za desetino! Britanski Lloyd zavaruje večino letal. Iz njegovih knjig je mogoče ugotoviti, da od večine tipov reaktivnih letal doživi katastrofo le pet do osem odstotkov. Med tistimi, ki se najbolje obnesejo v prometu, je nedvomno oijaški jumbo-jet, boeing 747. Narejenih je bilo doslej 210 takih letal in vsa so še v zraku. Z odlično bilanco se lahko pohvali tudi trimotorni boeing 727, nedvomno najbolj iskano letalo v tem času. V zraku jih je 950, 100 je naročenih. Od 1963. leta pa do zdaj je padlo le 18 takih letal. Tudi ĐC-9 ima enako število nesreč, 650 letal te vrste pa je prodanih, kar je po prodaji drugi največji uspeh za boeingom 727. Tudi boeing dvomotorno letalo, kakršnih je zdaj v prometu še se lahko pohvali z izborno ‘jilanco: samo dva sta doživela ^ tai/rofo. Strokovnjaki pravijo, da je najbolj nevarnih prvih 500.000 ur letenja na novem tipu letala: takrat posadke še nimajo dovolj izkušenj, dostikrat pa v tej prvi fazi odkrijejo tudi tehnične pomanjkljivosti. Sicer pa pravijo, da kar v 62 odstotkih nesreče zakrivijo piloti, 5 odstotkov nesreč gre pripisati vremenskim nevšečnostim, preostanek pa tehničnim pomanjkljivostim, spletu nesrečnih okoliščin in drugim vzrokom. Ce se boste odločili za prevoz z letalom, ne bo odveč, če si zapomnite, da je med petnajstimi največjimi državami po zračnem prometu najbolj zanesljiva Nizozemska, ki v ki v zadnjih 10 letih ni imela nobene letalske nesreče! Slede Avstralci, Scandinavian Airlines (Danska, Švedska in Norveška skupaj), ZDA in Nemčija. Zapomnite si še to: nesreče v zraku se bodo še dogajale. Če se jih bojite, vedite: z letali je znatno manj možnosti za nesrečo kot v avtomobilu .. . mu med to vojno samo in po osvoboditvi vse naloge, ki pripadajo takim ustanovam po mednarodnem pravu. Rdeči križ Slovenije bo sestavni del Jugoslovanskega Rdečega križa. Sporočamo vam, da bo ustanovni sestanek v nedeljo, dne 18. junija 1944, ob 10. uri dopoldne V Gradcu v Beli krajini. Ohranite čas in kraj zborovanja konspirativno.44 Slovenski Rdeči križ, formalno ustanovljen na osvobojenem belokranjskem ozemlju, je postal sestavni del Jugoslovanskega Rdečega križa, ki je bil ustanovljen 9. maja istega leta v Drvarju. V svetovni Ligi Rdečega križa je zdaj že skoraj 120 držav: 99 nacionalnih društev uporablja znak Rdečega križa, 16 Rdečega polmeseca, po eno pa Rdečega križr in Rdečega polmeseca ter Rdečega leva s soncem. Ustanovitelj Rdečega križa je bil pravzaprav humanist Henry Dunant, ki je zsvoje človekoljubne ideje dobil 1901 tudi Nobelovo nagrado. Dunant je 1859 prišel na bojišče pri Solfe* v rinu, kjer so se bojevali Italijani in Avstrijci in kjer je v enem dnevu obležalo 40.000 ranjenih in mrtvih vojakov. Videl je vse te grozote in spoznal, daje mogoče ranjenim pomagati le, če je pomoč organizirana. Zanimivo je, da je bil Ženevčan Dunant namenjen v zvezi s trgovskimi posli v Alžiru k Napoleonu, ki je pomagal Italijanom - in tako je prišel v bojni metež. Po vrnitvi domov je napisal knjigo „Spomini na Solferino14 in st močno zavzemal za ustanovitev Rdečega križa, kar sc mu je štiri leta pozneje tudi posrečilo. Tako je bilo tudi formalno izpolnjeno tisto, za kar so se zavzemali že od antične dobe naprej. Perzijski kralj Kiros je namreč že nekaj stoletij pred našim Štetjem naročil svojim zdravnikom, da morajo z ranjenimi Kaldejci ravnati kot z lastnimi vojaki. Podobno je ukrepal tudi rimski cesar Avrelij, pa tudi Grki so zalite,vali dostojen pogreb padlih vojakov - negle-de na to, na kateri strani so se borili. .« . Pojutrišnjem bo torej minilo trideset let, odkar so v Gradcu postavili temelje našemu Rdečemu križu. Ne gre pa pozabiti, da so pri nas prva društva Rdečega križa ustanovili 1875 v Čmi gori, 1876 v Srbiji, 1878 na Hrvaškem, 1879 v Sloveniji in 1914 v Bosni in Hercegovini. nenavaden sg v pobml noSi Ko je predlanskim v polarni noči sredi novembra knU Arne Sjoeberg iz vasi Broeve nenadoma zagledal nad hlevoi rkečkast sijaj, temu ni pripisoval posebne važnosti. Koje čez kakih deset minut krmit živali, je še vedno rdeče sijali nad hlevom. Toda v hlevu je presenečeni gospodar opazi kako so živali nemirne, kako se trgajo z verig in kako jil gobci postajajo penasti. Sjoeberg'je bil rojen v teh krajih in, polarne noči dobro poznal, toda klub temu je bil prepričal da gre nenavadno vedenje živali pripisati prav polarni noč Ko pa se je pozno zvečer vrnil iz Kirune,' kjer dela rudniku železove rude, starejši sin, in koje planil v hišo vi prestrašen od tega, kar se dogaja na nebu nad domačo hiš je šel gospodar bolj natančno pogledat. Svetloba je postala močnejša, opazil je tudi obris nezn9 nega letečega predmeta, ki je oddajal rdečkasto svetlob® Svetloba je od časa do časa postajala močnejša, potem p» spet šibkejša. Zdelo se je, kot da utriplje, ali še bolje: kot o* neznano plovilo signalizira drugemu neznanemu predmetu ki pa ga ni bilo nikjer videti. Nedvomno je bil to precej običajen začetek nenavadnegi dogodka z neznanim letečim predmetom, o katerem so p<> zneje govorili, da je eden izmed najbolj skrivnostnih in z* odkrivanje neznanih bitij z drugih planetov zanesljivo tud hudo pomembnih. Družina Sjoebergovih je bila prestrašena, vendar ni vedeli ničesar storiti. Čeprav so imeli v hiši telefon, se ni nih# spomnil, da bi telefoniral policiji ah obvestil koga drugega Se bolj pa so se prestrašili, ko so skoz okno dnevne sobi opazili, kako se neznani leteči predmet spušča na zemljo if kako pri tem spreminja žarek svetlobe. Takrat, koje prisd približno dva kilometra stran od kmetije, je oddajal modri kasto svetlobo, Sjoeberg pa je celo opazil, kako je tik pre* pristankom iz neznanega plovila pokukal nekak sveder. Sjoeberg je bil preveč preplašen, da bi šel pogledat, kaj # dogaja tam, kjer se je neznani leteči predmet spustil na zeifl’ ljo. Toda pristanek predmeta sta opazila tudi dva druga človeka: nameščenec podjetja za prodajo nepremičnin in p* njegova stranka iz Stockholma, ki želi ostati neimenovani Ogledala sta si namreč bila zapuščeno kmetijo na samem, ki, jo je nameraval Stockholmčan spremeniti v svoj vikend. K H i * m * & >T Tiho stoji Župančičeva rojstna hiša na Vinici; visoko nad Kolpo se stiskajo hišice kot piščanci Pod perutjo stare koklje - le koklje s svojim toplim objemom ni nikjer, da bi grela nebogljene Piščančke. In ljudje-piščanci so se, ker niso našli toplega in varnega naročja, raztepli po vsem svetu. Tiho stoji Župančičeva hiša, glasno poje njegova pesem: „Sveta siM zemlja, in blagor mu, komur plodiš; - ali poljane poznam — čigave so v soncu bleščeče? Pustil si plug in motiko, v zemljo se zalezel, starec, in križ ti na grobu ijavi in poveša se; sin tvoj zaril se je živ pod zemljo - v Ameriki koplje, v rovu še zarja poljan mu mračne misli obseva, sin njegov več ne bo jih poznal, ne sanjal o njih.“ „Hamburk, Hamburk! “ še danes bije v sencih Belokranjcev, ki so se in se še množično odseljujejo s trebuhom zkruhom. Domačini na Vinici mi razlagajo, kako da je prav iz njihovega konca šlo največ ljudi na tuje. „Ko je šei eden in se je o njem raznesel glas, daje uspel, so šli drugi za njim kot lastovke v tople kraje. Pri nas smo najbolj stran od Črnomlja, od dela, tovarn. Kraji so bili Najbolj zaostali, dela najmanj, lačnih ust največ. Kaj naj človek stori? Prvi rod izseljencev je šel Čez lužo, zvečine v Ameriko. Ti se le redko vranjo. Nekaj jih je, ki so dočakali pokojnino v rudnikih ali železarnah, pa so se vrnili. Toda -redki so. Zdajšnji rod izseljencev, zdomcev, gre Zvečine v Nemčijo. Ti se bodo vrnili...“ OTROCI BREZ sim i»x viniški osnovni šoli je vsako leto okrog 300 encev, raje več kot manj. Zadnja leta statistika govorno dokazuje napredek: večja blaginja, iih • °*r°k- ln tudi manj učencev na šoli. Letos J je vpisanih 325, prišteti je potrebno še 14 Zilje CCV P°^ru^n*^nc Šok na Preloki in 13 v šoli Soli Prav*j°: „Tudi to se je zgodilo, daje c Kot polovico o................................... Na šoli v ^ ______________ ponvico otrok, ki so bili vpisani pri nas, si 0 ^ očeta ali mamo v tujini. Zadnja leta niesti °^stote^ Pada, a je Še vedno visok, proti fainonim ^°lam y drugih pokrajinah pa katastro-učni Razumljivo je, da so zaradi tega tudi mo USPe^‘ s^abši; če je oče na delu v tujini, nem^i0) otro^e r°ke poprijeti za delo doma in aiokrat zmanjka časa za učenje.“ ob*% k° Je Vinica dobila tovarno, Novoteksov at konfekcije, bo nedvomno težja odločitev v tujino. Pravijo, da se kaj lahko zgodi u o ženske v službi, moški pa doma na tyah, izseljevanje pa bo pojenjalo ... USTOVKE st VRAČAJO že n H času , j Prvo vojno, Še bolj množično pa v ~ med obema vojnama so številni prebivalci območja današnje krajevne skupnosti Vinica odpotovali na tuje. Kako jim je bilo pri srcu? Ljudem, ki so množično odhajali, ljudem, od katerih se številni nikoli več niso vrnili? Jim je bilo kot rojaku Otonu Župančiču, ko je pisal: „Skrij, mesec, za oblak se skrij, da je ne vidim, kako bežix kako ostaja za mano domovina.. . S silo neznano si segla mi do duše globin: do zdaj nisem vedel, kako sem tvoj sin, kako te ljubim globoko .. . Domovina, daj mi roko.. In domovina ni mogla dati roke, ne objema. Ljudje so pili le njene bolesti — in povezovali cule. Eden, deset, sto, tisoč. Koliko jih je pomrlo v tujini? Koliko pod bremenom hrepenenja za rojstnim krajem! Samo lastovke so ostale v varnem zavetju pod streho, hiše so se praznile. Tako je bilo pred vojno. In kako je v zadnjem desetletju? Vesten kronist z Vinice je za zadnjih deset let izračunal: v začetku 1970 je bilo na tujem 195 prebivalcev krajevnega urada Vinica. Številka govori za ljudi, ki so prijeli kovčke v roke po letu 1965. V letu 1972 seje ta številka še povečala: menijo, da je bilo to leto v tujini na začasnem delu okrog 300 ljudi tega območja, ki so šli čez mejo od leta 1965. Kam vse jih je vrglo življenje? Oči iščejo po dolgem spisku: Avstralija - 8 prebivalcev viniške krajevne skupnosti, Kanada - 26. Kdo bi našteval - v Švici so, v Avstriji in Franciji, na Švedskem in drugje. Velika velika večina jih je v Nemčiji. „Hamburk, Hamburk! kliče ji zvon. . . Kdo vse se je izselil? Prevladujejo kmetje, med poklici pa je najti tudi najbolj različne: bolničarka, zidar, kovinostrugar, avtoprevoznik.. . Še en podatek v premislek: iz zadnjih let so pobrskali po knjigah in ugotovili, daje 522 občanov viniškega krajevnega urada zaposlenih doma (dom je tudi Črnomelj ali Novo mesto ali pa tudi Ljubljana), v tujini pa 301. To so podatki za 27 vasi in krajev tega krajevnega urada ob Kolpi. Ob zadnjih volitvah pred nekaj tedni pa je bilo opaziti, kako se lastovke spet vračajo v rodne kraje. Sodijo, da je iz te generacije, ki se je selila v zadnjem desetletju, več kot polovica prebivalcev že prišla nazaj domov. Pravijo, da jih je na tujem še okrog 130. , > GRADIJO SIV DAN JE PRIŠEL RAZSlI SMO SE IIPIIEK IN I SIR so si postavili zidane, z opeko krite hiše, kakršne so videli na tujem. Zadnja leta ta meja izginja in je težko določljiva, pa vendar je največ s slamo kritih hiš še danes v Učakovcih in na Suhorju pri Vinici, kar je očiten dokaz, da se je iz teh krajev izselilo sorazmerno najmanj ljudi. Med tistimi, ki so se izseljevali zadnja leta, gradnja hiše gotovo ni bila na prvem mestu želja. Z denarjem, ki so si ga slikali ob odhodu na tuje, so računali predvsem nakupiti stroje in pripomočke za trdo delo na zemlji pa stroje za gospodinjstvo in osebno blaginjo. Tisti, ki se danes izseljujejo, zvečine ne gredo za vse življenje: ko izpolnijo svoje načrte * se vrnejo v staro gnezdo. Ko stari obnemorejo, ko posestva ostanejo neobdelana, ko zemlja sameva - takrat se navadno mladi brez premisleka vrnejo domov. Navezanost na zemljo, na domače ognjišče... Morebiti se naslednja generacija sploh ne bo več izseljevala! Na sestankih z zdomci, ki so navadno okrog božiča, skoraj vsi po vrsti izjavljajo: „Dovolj mije tujine! Če bo delo doma, pridem takoj nazaj!“ Zares: naj je tujina še tako bogata in naklonjena, kljub vsemu ostaja mačeha. . . NAPREJ? Lastovke se sicer vračajo, a kako jih navaditi, da si bodo za vedno spletle gnezdo pod domačim nebom? Kje dobiti kokljo, ki bo dajala varnost in toplino piščancem? Zdi se, da gre Vinica po pravi poti. Novotekso-va konfekcija je dober primer. Žal je v njej pretežno delo za ženske. Viničani razmišljajo, kako bi dobili tudi obrat, ki bi zaposloval moške. Če jim to uspe potem so na konju, trdijo. Vožnja na delo v Črnomelj namreč ni rešitev. To je pretežak račun: z Vinice do Črnomlja sicer ni prehudo daleč, toda večina tistih, ki so na delu na tujem, je doma iz okoliških vasi. Potem je torej treba prišteti še nekaj kilometrov pešačenja ali vožnje s kolesom, motorjem do Vinice - in račun pokaže, da izgubi delavec, ki se vozi v Črnomelj, pravzaprav ves dan. Prav zato vam bo vsak Viničan, ko ga boste vprašali, kako bi kar najbolj zajezili odhajanje na tuje z njihovega območja, brez pomisleka odgovoril: „Zgradite tovarno za moške na Vi-nici!“ KESAMO TOVARNA Pred vojno so se ljudje najbolj izseljevali s Preloke, odhajali so pa v Kanado in Ameriko. Po vojni, zlasti v zadnjem desetletju, je zdomstvo v teh krajih bolj enakomerno porazdeljeno, vseeno pa prevladujeta Preloka in Zilje. Najbolj očiten znak in hkrati dokaz dela na tujem je bilo v prejšnjih letih čutiti po načinu gradnje. „Amerikanči“ njega. Zelenjave na Vinici pravzaprav sploh ni mogoče dobiti. In kot krona vsega: na Vinici je vse draže kot v Črnomlju in drugih krajih! Vse to kajpak ni v prid turizma. Še manj mu je v prid kamping: neurejen, zanemarjen, drag. Kako naj taka Vinica računa na turizem? Da bi zdaj pisal o partizanski zibelki Beli krajini, o tem, koliko so Belokranjci žrtvovali med vojno, koliko so jim1 obljubljali in koliko teh obljub je izpolnjenih - se mi zdi že preneumno. Da ni nerazvito samo Kozjansko, je bilo tudi neštetokrat poudarjeno. Žal pri nas veliko govorimo a slabo ukrepamo. Če bi uresničevali postopno toda vse, bi lahko tudi ti zaostali kraji računali na napredek. Z napredkom bi izseljevanje usahnilo. Zavedati pa se je treba, da si ta del Bele krajine ne more pomagati popolnoma sam. Žal mu tudi tisti, ki bi mu lahko pomagali, obračajo hrbet. Poglejmo samo trgovino: kupna moč Vinice seje zadnja leta izdatno povečala, trgovina pa trmasto vztraja po starem. Viničani kupujejo v Črnomlju, Novem mestu, Karlovcu ali Ljubljani, namesto da bi se denar obračal doma. Kaj je potem čudno, če se še naprej dogaja, ko seštejemo vse, kar zavira napredek: „Pa so ramena in pleča kot skale, tilnik - naloži mu breme nasilnik — nosil ga bo in ne bo se krivil; pa so srca tiha in močna — njihov ponos je brez besed; pa so možje - kot da se niso rodili iz matere, kot da goram se iz bokov izvili so: morajo v svet, in tujina se diči z deli njihovih rok.“ SVET NA VINICI Tovarna sama sicer lahko zajezi izseljevanje, ne more pa prinesti polnega življenja kraju. Že vrsto let govorijo o turizmu, ki bi tudi lahko vrgel kaj denarja. Turizem že, toda kako? Vodovoda kraj nima, trgovina je izredno slaba, bencinske črpalke ni, pekarije ni. Na primer: kruh pripeljejo iz Črnomlja s poštnim kombijem, in kdor ne pride do pol osme zjutraj ponj, ostane tisti dan brez Viniški Klub Organizacije združenih narodov, ki slovi tudi zunaj naših meja, je s svojimi številnimi akcijami za mir in za medsebojno spoštovanje med narodi doživel številna priznanja. Ta klub ima že dolgo časa v načrtu, da bi na Vinici pripravili svet v malem: tipične hišice posameznih narodov. Potem Viničanom — če bodo ta čas dobili delo doma — ne bo več potrebno hoditi na tuje gledat, kako živijo drugje. In če bo uspela še druga, slovenska akcija, v kateri zbirajo pionirji po dinar, da bi odkupili Župančičevo rojstno hišo in v njej uredili muzej, potem bi ob uresničitvi vseh načrtov zares tudi njegove besede postale uresničljive. „Boš jih kot lastovke k sebi priklicala? Kakor golobe pozvala pod krov? Ali jih tuja bo slava premamila in jih nikoli več k tebi ne bo? Kje, domovina, si? Ali na poljih teh? Še pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikih? Tu? Preko moria? In ni ti meja? “ Smemo torej upati, da se ne bo več dogajalo: „.. . in še danes v tuji slavi neznanca me tuja zaija pozdravi. ..“? Upam, da smemo! Jasni se, kakor smo se razšli vprek in v šir, tako se bomo vrnili v rodno gnezdo - po istih poteh... . J. SPLICHAL NAJLEPSl PRETIRANA DLAKAVOST Dlakave noge, ki gledajo izpod tankih nogavic, niso videti lepe, posebno ne konec' pomladi in v poletnem času, ko slečemo še nogavice, Prav tako ne naredite lepega vtisa v obleki s kratkimi rokavi, v kopalni obleki in v oblačilu, kjer je videti pazduhe, poraščene kot gozd. Še hujšo težavo imajo žene in dekleta, če jim dlake pretirano poganjajo na bradi in nad ustnicami. Na vseh mestih, kjer se dlake nahajajo, je potreben drugačen način odstranjevanja, da ne bi prišlo do vnetja kože in drugih nezaželenih posledic. Za odstranjevanje dlak na nogah obstaja nešteto načinov: kemijski proizvodi za depilacijo, britje, električni ali navaden brivski aparat, odstranjevanje dlak s pomočjo voska. Slednji način je še posebno „delikaten kajti, če ga ne opravimo strokovno, lahko nastanejo hude poškodbe kože. Medtem pa dlake po rokah samo premažemo z oksigenom, da jih pobeli. Pod tazduhami dlak ne odstra.vujemo s kemijskimi depilatoriji, pač pa kozmetičarke priporočajo enostavno britje. Pred tem pa je treba kožo namazati s kremo. Po britju je priporočljivo vsaj 24 ur pustiti kožo počivati, medtem pa se ne smemo mazati z dezodoranti, parfemi ali drugimi sredstvi, ki odstranjujejo vonj po znojenju. Najbolj občutljiv je obraz, zato bomo dlake na tem mestu odstranile najbol pazljivo. Pred postopkom kožo operemo z mlačno vodo in blagim milom, zaščitimo kožo s slojem vazelina, dlakava mesta pa namažemo z oksigenom, s pomočjo vate, ovite na paličico. Dve do tri minute je dovolj, da dosežemo rezultat. Če pa že pred tem čutite, da vas koža peče, jo morate takoj umiti z mlačno vodo. Britje dlak na obrazu ali puljenje ni primerno, sicer vam bodo kmalu zrasle nove, še trše in še bolj vidne dlake. r b. Če imate ,,ogroženo“ linijo | kakih pet kilogramov pr^ morate skrbno izb«: .»i da napako skrijete. Eno iA pravil je: dvodelna obleka z ljšo jopo, okrasni šivi zmeraj, dolgem, nikdar počez, l ohlapno zapet. Še ,,ledeni možje“ morajo miniti, potem upamo na zanesljivejše vreme, na stalno otoplitev in na lepe sobote in nedelje, ki jih bomo po deževni dobi izkoristili za izlete v naravo. Pa smo spet v težavah: še preden se družina zmeni, kam bo šla, že ženski del tarna, da nima primerne obleke. Samo ne verjemite tega! Prav vsaka ima v omari krilo in bluzo ter jopo, če že ne dolgih hlač, in kakšne razho-jene čevlje, v katerih je prijetno stopati. Kdor misli, da bo videti „imeniten*4, četudi se bo pripeljal v dolgi limuzini, pa bo na gorsko izletniško točko prišel v temni obleki, kravati in klobuku, napravljen kot za sprehod po mestu, je lahko brez skrbi, da ga bodo zares imenitni spregledali. Na izlete hodimo športno napravljeni, najsi bo svetek ali petek. Ne vzemite tega kot napotek, da je treba takoj v športno trgovino po nakupih. Za ženske, naj bodo stare ali mlade, so za izlete najprimernejše dolge hlače. Če ste obilnejše, je nujna zraven bluza, ki sega naj- manj čez boke in je krojena bolj ohlapno, sicer pa to napako skrijete lahko z navadno moško srajco in ogrnjeno jopo. Če mož ali fant za take priložnosti nimata pulija ali izrazito športne srajce, vetrovke in kavbojk ali žametastih hlač, ga skušajte opraviti prav tako s tem, kar je doma, da bo videti izletnik. Samo nikar enobarvne svetle ali celo bele srajce, temne obleke in „zakmašne“ kravate! Biti v naravi športno oblečen ne pomeni samo ubogati modne muhe ali podrejati se navadi, ampak pomeni boljše počutje. Ne bo vam treba paziti, kam se usedete, kam stopite in kam boste položili klobuk. Izletnik naj bo v naravi oblečen tako, da brez skrbi skoči čez-jarek, vrže žogo an sede na štor in opazuje prelepo okolico. Kdor pride nedeljsko opravljen v goro, kjer so zidanice, morda na izletniško točko, ta ne bo iskal narave. Za gostilno mu gre in gledal bo, da jo čimprej najde. RIA BAČER Letošnjo pomlad in pol je, kar zadeva vratne izr rokave, pravzaprav vse demo. Na površje prihajajo ženine in kvačkane obrobe ovratnikih, izrez je lahko I bok ali pa je obleka zaprt*, vratu in je brez ovratnika. ^ ti bomo nosile obleke brezj kavo v, kimono krojene rok*' segajoče do komolca, ali p* roke rokave, lahko spodaj j brane. Običajnih kratkih ^ vnv n si cltnmHn ni Poklic, ki ne pozna praznikov: Zdenka Kaplan, višja medicinska sestra na porodniško-ginekološkem oddelku novomeške bolnišnice. (Foto: Ria Bačer) Spalnica na fotografiji je garnitura, izdelek tovarne NOVO-LES, ki ima v Straži svojo trgovino s pohištvom. Omara, predalnik, postelji, mizice - oz. stolčki in ogledalo sestavljajo garnituro. Garderobna omara je petdeL:a in ima v sredini predalnik in krajši obešalni prostor za bluze in srajce. Oba stranska elementa sta namenjena vrhnji garderobi, imata pa tudi police. Tudi za perilo je dovolj prostora v posebnem predalniku. Postelji sta posamezni. Lahko ju namestimo skupaj ali pa narazen. Ob posteljah stojita seta mizic, ki nadomeščata nočno omarico in stolčke. Če hočete sesti k bolniku, izvlečete stolček, ker sesti na posteljo ni ne lepo ne primemo. Pohištvo je sestavljeno tako, da ga brez težav lahko namestite v poprečno veliko sobo v bloku. ARH. MARTA RAČEČIČ OTROŠKE BOLEZNI ...... Če opazimo, da nekatera živila zaradi neprimerne shrambe zadahnejo in dobe zatohel duh in okus, si lahko pomagamo. Pri rižu, fižolu, grahu, ječmenčku in zdrobu se nam ta nesreča največkrat pripeti. Stresemo jih v plitve posode, kot so rešeta, pekači ali pokrovi, jih vzravnamo v prav tanke plasti in postavimo na zračen in sončen prostor ter živila pridno mešamo. Cez čas bo duh izginil. ~ PELA VTEMCASU s ZA KUHINJO Enega izmed kuhinjskih kotičkov lahko poživite s tako polico, v kateri so zataknjene lesene žlice, zraven pa obesimo v obliki sadja kvačkane prijemalke za vročo posodo. Je domiselno in lepo! vrtH vinograd sadovnjak VRT. Za vestnega vrtičkarja ne zmanjka dela, posebno v tem času ne: zemlja je zdaj že toliko ugreta, da seje vse občutljive vrtnine, paradižnik, papriko, jajčevec, dinje, •ubenice, kumare, dišavnice. Kumare je najbolje saditi na grebene, pod katerimi je gnojna podlaga. Ker je še vedno nevarna slana, je treba za vsak primer imeti pri roki papir, smrečje, vreče ali folijo, da vsaj za silo zaščitimo sadike, je potrebno. Po drugi strani pa je treba vse rastline, ki so pod steklom, podnevi obvezno zračiti. Na vrtu gnojimo z granuliranimi gnojili, nato pa mlado rastje okopavamo, da pridejo hranila h koreninam. Mladim rastlinam, zlasti kapusnicam, grozijo škodljivci - bolhači in stenice; Pr°ti tem priporočajo niultanin (20 dkg na 100 in2). VINOGRAD. Razen peronospore, rdečega listnega oži-oidija, sušice kabrnkov in nekaterih virusnih bolezni trte (proti vsem tem boleznim trto prvič Škropimo, ko so Poganjki dolgi 10 do 15 cm) so vinski trti lahko nevarni tudi nekateri škodljivci. Taka sta križasti In pasasti gozdni sukač, ki ju prepoznamo po pajčevinastih zapredem v kabrnkih že pred cvetenjem. Takrat trto poškropimo s kakim fosfornim insekticidom ali sevinom. S tem prizadenemo tudi trsnega sukača, trtarja in trsnega pisarja. Vsa vinogradnikova pozornost velja seveda peronospori, proti kateri škropimo pred cvetjcm (po napovedi Protipcronosporne službe) enkrat, še trikrat ali večkrat Pa Po cvetenju. Škropivu dodamo močljivo žveplo proti P ‘ju in fosforne insekticide proti zgoraj naštetim škodljivcem. Če opazimo pojav sive plesni (botritis), trto po-jakost™0 Z cuParcnom ortofaltanom v 0,2-odstotni ^ sadovnjak .Nadaljevati je treba pomladansko oziro-Dr« ^°^clno škropljenje proti škrlupu, pepelasti plesni, P lc&m, listnim ušem, gosenicam, jabolčnemu zavijaču in u8*m škodljivcev, če se pojavijo. Vseskozi je sadjar na vah*1 za voluharjem^ najhujšim sovražnikom. Obnesejo se e s cinkovim fosfldom, vsipanje cimaga v voluharjeve do? -7,aSti ^v*13 Pa so rjava zrnca, ki jih prodajajo p 'menotn poiitanol. V velikih nasadih so te metode end *n PrcvcC zamudne, /ato se raje poslužujemo lurina (2 l/ha), s katerim pa je treba poškropiti Je po* o jeseni oziroma v začetku zime. Inž. M. LEGAN H Druga bolezen, značilna za pomladni čas, so rdečke (ru-bella). Prenaša se z vdihavanjem kapljic v direktnem stiku z okuženim. Za rdečkami obolijo šolski otroci in mlajše odrasle osebe. Predhodnih znakov bolezni ni ali pa so ti znaki izredno blagi. Povišana telesna temperatura, splošna slabost, povečane bezgavke na vratu in zatilju so prvi znanilci rdečk. Šele zatem se pojavijo izpuščaji kot drobne rdeče oziroma roza obarvane pike. Najprej zajamejo pike obraz, potem se širijo po telesu. Rdečke trajajo dva ali tri dni, prav toliko časa tudi povišana temperatura. Oboleli so kužni 7 dni prej in ves čas, dokler imajo izpuščaje. Posebno nevarne so rdečke za nosečnice v prvih štirih mesecih, zato je najbolje, da se nosečnice obolelih izogibajo. Če pa so 'že bile v stiku z obolelim za rdečkami, morajo čimprej h ginekologu. Vodene koze (varicellae) so prav tako nalezljiva bolezen, za katero so značilni izpuščaji. Začne se s temperaturo in slabostjo, ki je pri odraslih bolnikih očitnejša. Običajno so ti znaki, če se splih pojavijo, odraslih bolnikih očitnejša.' Običajno so ti znaki, če. se sploh pojavijo, bolj vidni šele ' pred izbruhom izpuščajev ali pa jih zasledimo, hkrati. Izpuščaji pri vodenih kozah so najprej rdeče pike, čez nekaj ur pa iz tega nastanejo mehurčki. Ti se za malo časa zagnojijo, potem se postopama sušijo in spremenijo v kraste, ki po 7 do 8 dneh odpadejo. Za fo bolezen pa je tipičen naslednji razpored izpuščajev: vidimo jih po glavi (lasišču) in obrazu, po oprsju in hrbtu, zelo redko pa jih dobe bolniki po rokah in nogah. Otroka, obolelega za vodenimi kozami, moramo osamiti. / Bolezen traja okrog 10 do 14 dni, za ublažitev bolezni pa dajemo 10-odstotni anestezin puder, Ta po>naga, da se ^ izpuščaji hitro suše, srbež pa ublaži. Tudi škrlatinka je bolezen, ki jo pogosto najdemo na prehodu zime v pomlad (scarlatina). Bolezen povzroča bakterija, ki je povzročitelj še drugih bolezni, najbolj pogosto angine. Prenaša se z direktnim stikom (kapljična infekcija). Inkubacija traja 3 do 5 dni, potem se bolezen začenja kot vnetje grla s povišano temperaturo. Včasih bolnik tudi bruha, čez 12 do 48 ur pa se pokažejo značilni rdeči izpuščaji na vratu, v pazdušnih jamah, po spodnjem delu trebuha in na notranjih straneh pod koleni in podlaktih. Značilna sta tudi malinasto obarvan jezik in močno rdeče žrelo. Ustnice in obraz so prav tako močno rdeči, okrog ustnic pa je izrazito belo. Po dveh do petih dneh izpuščaji objedijo, na trebuhu, dlaneh ih podplatih pa se začne koža lupiti. Bolezen traja 7 do 8 dni, zdravimo pa jo s penicilinom. Bolniki so strogo izolirani za 10 dni. V današnjem času so komplikacije po škrlatinki redke. DR. MIRO ŠMIGOVEC NE GRE DRUGAČE vzgajati ni lahko Spomladi, ko organizmu najbolj primanjkuje vitaminov, je še posebno važno, da imamo vsak dan na mizi zelenjavo. Špinačo, katere se navadno otroci branijo, lahko naredite privlačnejšo, če jo uporabite samo kot nadev za jajčne palačinke. Polijte z omako iz paradižnika. Tudi za oko je tako pripravljena jed tako slikovita, da kar dela apetit. V mladostnikovem razvoju ima vse svoj določeni urnik, oziroma koledar. Tako tudi pojav borbenosti in upornosti. Najbolj pametno je, da starši ta koledar mladostnikovega^ razvoja spoštujejo, ga upoštevajo, se po njem ravnajo v svoji vzgoji, a so hkrati stalno na preži, da ob pravem času obrežejo divjo razrast mladostnikovega vedenja v eno ali drugo krivo smer. Nemalokrat je prav vedenje, porojeno iz te prvinske pobude, tisto, ki mladostnikove starše in njegove šolske vzgojitelje najbolj vznemirja, jih najbolj spravlja v srd in obup. Prav gotovo je skoraj nemogoče biti vedno povsem pedagoško razumevajoč vzgojitelj kakšnemu zelo razboritemu mladostniku. A ne gre drugače. Treba se je za to čimbolj prizadevati. Človek namreč, ki se bori za svoje mesto v življenju, y družbi, v okolju, je in mora biti vidno ali skrito borben. In v takšni razvojni okoliščini je naš mladostnik. Njegovo tolikokrat tako neprijetno vedenje je samo dim nečesa. Dim bo izginil sam od sebe, ko bo pogašeno gorišče. To gorišče pa največkrat hrani napetost med mladostnikom in odraslo okolico, ki ga „vzgaja“ na vsak korak in bolj omejuje, kakor podpira njegov razvojni polet. Ce smo doslej opozarjali le na neprijetno vedenje, ki vznika iz motiva borbenosti pri mladostniku, pa moramo opozoriti tudi na nekatere njegove prav prijetne vedenjske odseve. Tam, kjer so med starši in mladostniki zgrajeni pravi in trdni mostovi, se ta mladostnikova borbenost kaže nemalokrat tudi na prijetne načine. Tako se mladostnik v takšni družbi rad kosa z očetom v znanju, z mamo pa v kakšni drugi spretnosti, nemalokrat v spretnosti besedičenja. Prizanesljiv je v ,,rokoborbi“ z bratom ali sestro, pa tudi z oče-* tom, ki ve, da si je včasih treba pomeriti tudi telesne moči z mladim „naskakujočim petelinom14. Čim več prilik bodo starši dajali mladostniku, da si v znosnih in nevidno vodenih priložnostih in oblikah zrači svojo borbeno napetost, tem prej bo postal zrel in uravnovešen. Skozi razmik borbenosti, napadalnosti in odpornosti proti vsemu in proti vsem pa mora iti vsak mladostnik na poti do obrušenosti, zrelosti svojega vedenja, doživljanja in odzivanja. Starši in učitelji, ki so spretni režiserji na teh pubertetnih bojnih poljanah, so resnično pravi vzgojitelji in oblikovalci svojih večnih mladostniških borilcev. DR. FRANC PED1ČEK Ir POTOVAM Novomeščan Leon Štukelj, prvi jugoslovanski olimpijski prvak, ki sicer zdaj živi v Mariboru, pripravlja obsežno delo, v katerem bo zajel spomine na vse svoje velike nastope, od Ljubljane v letu 1922 do olimpiade v Berlinu leta 1936. V nekaj nadaljevanjih bomo v P objaVili spomine na potovanje po Finski, kamor je odšel v letu, koje postal olimpijski prvak.,Nekatere stvari ne bodo toliko zanimale nešportnikov, telovadce pa nedvomno precej. Zdaj, ko z naglico zbiram doživetja in vtise, kar sem pred časi nepremišljeno zamudil, da bi jih pustil kot del svoje zgodovine, nekoč morebiti uporabne in zanimive tudi novomeški kroniki, mislim, da bi bilo škoda, če bi' sedanjemu rodu zamolčal čas pred 50 leti; edinstven doživljaj nekdanjega novomeškega telovadca s slovenske periferije, ki ga je čez noč tok dogodkov dvignil na površje in mu zastavil nepričakovano in težko nalogo,“ piše Leon Štukelj o svojih spominih, ki jih pripravlja, in še zlasti o poti na Finsko. Nedvomno Finsko premalo poznamo, lahko pa rečem, da pred 50 leti o njej nismo vedeli ničesar: niti nismo trgov;ili z njo niti nismo imeli športnih stikov. Takrat še ni bilo toliko mednarodnih športnih srečanj kot danes, vprašanje pa je tudi, ali bi lahko slovenski šport že leta 1924 posegal v mednarodni vrh. Le tako bi morebiti lahko dobili priložnost za potovanje na tuje. To srečo smo imeli le slovenski telovadci. Včlanjeni že leta 1906 v Mednarodno telovadno zvezo so še za časa Avstro-ogrske monarhije nastopali na tekmah, ki jih je zveza prirejala vsako četrto leto kot svetovna prvenstva. Tekmovali so 1907 v Pragi, 1909 v Luksemburgu, 1911 v Torinu, 1913 v Parizu, po prvi vojni pa prvič 1922 v Ljubljani že kot jugoslovanska vrsta. Mednarodna zveza je izbrala Ljubljano zato, da počasti našo osvoboditev in da izkaže slovenskim telovadcem priznanje za zvesto sodelovanje v zvezi. Sodelovanje tedanje Slovenske sokolske zveze v mednarodni telovadni zvezi je bilo pomembno politično in kulturno dejanje, ki ga moramo pravilno oceniti šele, če upoštevamo takratna stališča avstro-ogrske uprave do narodnostnih teženj Slovencev. Slovenski telovadci smo šele 1924 prvič sodelovali na olimpiadi. To je bilo na 8. igrah v Parizu. Prav olimpijsko tekmovanje mi je odprlo pot na Finsko. Letos poteka pol stoletja, odkar sem bil tam. To je dolga doba, v kateri se je marsikaj spremenilo pri nas in na Finskem. Moji vtisi niso takšni, kot jih dobi turist ali novinar, kajti jaz sem potoval kot športnik, ki je nekaj mesecev predtem dvakrat stopil na oder za olimpijske zmagovalce, postal s tem znan, in kot kaže, uporaben za propagando športne telovadbe, razen tega pa sem moral s telovadnimi nastopi v petih mestih v komaj dveh tednih opravičiti pred športno vzgojeno javnostjo sloves dveh zlatili olimpijskih kolajn in končno tudi sloves športno neznane in komaj rojene nove domovine. Moje bivanje med Finci je bilo zato kratkotrajno in zahtevno, ker sem veliko nastopal in še več potoval z vlakom. Deželo sem opazoval le skoz okno vlaka, za ogledovanje mest pa tudi zaradi hude zime nisem imel prave priložnosti. Tudi iz razgovorov z ljudmi, ki so me obdajali, sem dobil le površne informacije, ker smo se zaradi jezika težko sporazumeli. V pol stoletja so mi nekatere podrobnosti v spominu zbledele, žal sem med okupacijo Maribora izgubil tudi skoraj vse zapiske o tem potovanju. Finsko so odkrili svetu predvsem športniki, med njimi zlasti legendami Paavo Nurmi, kije od Antvverpna 1920 do Amsterdama 1928 dobil 9 zlatih in 3 srebrne olimpijske medalje v teku na dolge proge in se povzpel čisto na atletski vrh. Tega vrha doslej še ni nihče zavzel, čeprav je od njegovih prvih zlatih kolajn preteklo že 54 let. Nasploh ga po številu olimpijskih kolajn presega le sovjetska telovadka Larisa Latinina, kije osvojila dve srebrni in 4 bronaste kolajne več. Nurmi je pač s svojimi časi in z načinom teka poosebil vse lastnosti, ki jih združujejo severnjaki v svoji naravi. To je bil tudi razlog za občudovanje in za slavo. O Nurmiju je šel glas tudi na pariški olimpiadi. Ko je naša telovadna vrsta odhajala v Pariz, smo si vsi želeli, da bi osebno spoznali kar največ •olimpijskih junakov. Žal se nam žejja ni izpolnila, predvsem zato ne, ker do olimpijskih iger v Berfi-nu 1936 še niso gradili olimpijskih vasi. Tekmovalci so bili raztreseni po vsem Parizu. Stanovanje in hrano je bilo treba iskati, na lastno pest. Tisti z več denarja so živeli bolj v središču mesta, drugi na obrobju. Kje naj se tedaj najdemo? Na tekmovanju je bilo to nemogoče,' zaradi varčevanja pa smo prišli v Pariz, pa tudi pozneje na druge tekme, tik pred tekmovanjem. Zato Nurmija v Parizu nisem videl. Ko so bili znani rezultati tekmovanja v telovadbi na stadionu Colombes in je zadonela naša drčavna himna — težko smo jo prepoznali, tako slabo so jo igrali - in ko so mi z vseh strani čestitali k uspehu, so pristopili k meni Finci z vodnikom, mi čestitali, vodnik Nykaenen pa mi je predlagal, naj bi v jeseni obiskal njihovo domovino. . Presenečen sem bil. Da bi obiskal Finsko, deželo na severu Evrope, daleč nroč od Jugoslavije? Takrat kljub izkazani časii nisem bil najbolje razpoložen: tekmoval sem z močno poškodovanim desnim zapestjem in tudi od tekmovanja sem bil utrujen. Komaj sem tvegal tekmo in sodnišk^ zbor je celo dovolil, da sem imel pomočnika, kar sicer ni bilo dovoljeno. Nič čudnega ni bilo, da sem po tekmovanju sklenil, da si najprej pozdravim roko. Pa so prišli Finci in podrli moje načrte. Obljubil sem, da pridem, vendar le, če bo roka zdrava. Olimpiada v Parizu je bila julija, v začetku septembra pa sem že dobil uradno vabilo iz Helsinkov. Oteklina na roki je splahnela, zato sem oktobra sporočil na Finsko, da lahko pridem. Takoj so mi nakazali 100 dolarjev za potne stroške. Zdaj je šlo zares. Najprej sem se moral zgodovinsko in zemljepisno spoznati s Finsko, ki sem jo dotlej poznal samo z zemljevida. Študijske knjižnice Novo mesto še ni imelo, da bi lahko v njej poiskal ustrezno gradivo. Na leksikon, ki ga je kateri od Novomeščanov gotovo imel, se nisem niti spomnil. V Ljubljani pa sem zvedel za prof. Siča s trgovske akademije, ki da je bil v neki povezavi s to deželo in ki bi mi lahko dal potrebne informacije. Zares mi je poslal kratek opis Finske. Potem sem se v edinem turističnem biroju v Ljubljani oglasil zaradi potovanja. Finska in sploh vsa Skandinavija sta bili za biro španska vas — nihče ni nič vedel o tem predelu Evrope. Dejali so mi, da mi lahko oskrbijo vozovnico le do Berlina, od tam pa naj bi se znašel sam. Tudi iz teh podatkov je razvidno, da je bilo potovanje na Finsko prava senzacija. K^aj podobnega se doslej slovenskim športnikom še ni zgodilo. Dori Jakac, moj sošolec, ki je takrat končal slikarski študij na akademiji v Pragi, je bil. nad mojim potovanjem navdušen. Stanovala sva blizu drug drugega in sem ga večkrat obiskoval v njegovem ateljeju, polnem slik. S posebnim užitkom sem vedno stopil v njegovo slikarsko delavnico. mm' mm imm r/ : ifc. \ r a »• r n *■ fi i -v-h-M-' r j-vLi. i „Zbiratelji so srečni ljudje! Človek je srečen, če ima konjička, ki se ga da zadovoljiti z ne prevelikimi izdatki in ki mu hkrati omogoča globoke študije; v hudih časih, naj pridejo od znotraj ali od zunaj, pa najde človek v tem uteho in moč,“ je dejal Goethe. Znamke so od 1840. leta, ko so prvič v zgodovini izšle-britanska poštna uprava jih je tedaj prvič dala v javni obtok - predstavljale izredno zanimivost za zbiratelje. Zbiralce znamk so v začetku posmehovalno imenovali timbromane in podobno, pozneje pa se je udomačilo ime filatelist. Idejni načrtovalec poštne znamke je naš rojak Lovrenc Košir (1804-1879) iz Spodnje Luše. Jugoslovanska PTT je izdala 1948. leta znamke YU 426-430 in jih posvetila Koširju. Države so kmalu spoznale, da bi izdajanje znamk lahko bilo donosno, če bi sledili željam kupcev. To so tudi storile in znamke so vse bolj postajale „tematske“. Izdajanje znamk je namreč vse bolj posvečeno raznim temam: veliki ljudje na znamkah, živali, politični dogodki, obletnice in podobno. Naš podlistek bo bralce seznanjal z delom življenja velikih ljudi, ki je javnosti manj znan. Nedvomno bi bili nepravični, če naše pripovedi ne bi začeli z zapisom o največjem univerzalnem geniju vseh časov, Leonardu da Vinciju. Leonardo da Vinci je najbolj univerzalen človek vseh časov. Bil je umetnik, filozof, pesnik, geograf, anatom, zoolog, botanik, fizik, gradbenik, glasbenik, konstruktor letalskih naprav in podmornic. Znani so tudi njegovi predlogi za zaščito okolja, načrti za kanalizacije, kolektorje, zelene površine. Znano je, da je bil oče moderne anatomije. Da Vinci (1452-1519) je bil sicer ob koncu življenja paraliziran, in čeprav z desno roko ni mogel delati, je svoje delo z nezmanjšanim tempom nadaljeval z levico. 350 let po smrti so našli njegove anatomske skice celo na kraljevskem dvorcu v VVindsoru. Zanimivo je, da je Leonardo da Vinci izvrstno poznal človejcovo glavo. Točno je določil proporce posameznih delov glave med seboj, poznal je sinus maxillaris in frontalis, arhitektoniko zobovja. Da Vinci je pred 400 leti postavil temelje branja besed z ust in jasno določil prednosti gluhega pred šlepim človekom. 1906. leta so bili prvič objavljeni njegovi spisi o govornem aparatu. Takole opisuje govor: „Glejte sredstvo, s katerim lahko spoznamo, kako nastane zvok glasu na koncu sapnika! C e se z zrakom napolnjena pljuča hitro stisnejo, brez težav lahko slišimo, kako cev, imenovana traheja, proizvaja glas. To vidimo in dobro slišimo na vratu laboda ali gosi, ki ju lahko često prisilimo, da kričita še po tistem, ko sta že poginila.“ In naprej: „Sapnik sc v goltancu zoži in zrak, ki stisnjen prihaja iz pljuč, lahko proizvaja razne vrste glasov. Da Vinci do podrobnosti natančno opisuje jezik, mehko nebo, obe čeljusti, vpliv različnih deformacij čeljusti na govorico in podobno. Da Vinci opisuje tudi nastanek različnih tonov - globokih in visokih, petja, šepetanja, govoricc iz trebuha, vpliv trebuha kot resonatorja in drugo. Zasluge tega misleca za anatomijo so ogromne, za fonetiko pa naravnost neprecenljive. Da Vinci je dokazal tudi netočnosti pri Aristotelu in Galcnu, njegove slike z anatomskimi detajli pa so še danes popolnoma točne. Da Vincija je preganjala inkvizicija, njegova domovina pa je do 1952. leta tega slavnega slikarja in znanstvenika samo dvakrat naslikala na svojih znamkah. Zagrebški režiser Krsto Papič se je lotil težavnega dela: posneti namerava film o našem velikem znanstveniku in izumitelju Nikoli Tesli. Upa, da bo film doživel premiero ob 120-letnici njegovega rojstva, snemanje pa se bo začelo že letos.. Po Papi-čevih izjavah bo film osvetlil tudi tiste strani Teslovega življenja, ki so malo znane. V ta namen več strokovnjakov že daJj časa proučuje naše in tuje arhive. sunit Jugoslovansko-sovjetski .film „Svatba44, ki ga je po istoimenim romanu jugoslovanskega Pisatelja Mihaila Laliča režiral mladi režiser ' Radomir aranovič, že prihaja na naša platna. Film so posneli deloma v Sovjetski zvezi in Črni gori, prikazuje pa dogodke iz bližnje preteklosti, ki se iz okvira krvavega četniškega zapora s filmsko pripovedjo razraščajo v dramo celega naroda. V filmu nastopajo naši in sovjetski igralci, posebno odlična je igra Dragomira Bojaniča in Zuraba Kapja-nideze. PLOŠČE iiseplifiBl Vesna film je za letošnjo filmsko sezono pripravil tudi prikazovanje francoskega filma „Lepotec44, ki gaje zrežiral Bernard Paul. Film jč pretresljiva drama ljubezni med italijanskim delavcem in mlado delavsko voditeljico. Toda njuna ljubezen sc mora umakniti večjemu in višjemu smotru — borbi delavcev za boljše življenje. Po mnenju številnih filmskih kritikov je film izredno delo in vreden ogleda. Po Philipsovi licencije Jugo-ton izdal zanimivo ploščo, kateri bodo radi prisluhnili tako ljubitelji resne glasbe kot ljubitelji pop glasbe. Plošča ansambla Exseptional Classics je namreč primer spoja klasične in zabavne glasbe. Exseptional na nji izvaja najbolj znana dela, oziroma njihove pop priredbe, Beethovna, Mozarta, Bacha, Čajkovskega, Gershvvina in Ha-čatuijana. Po Polydorjevi licenci je RTB izdal veliko ploščo plesnih priredb Jamesa Lasta. V obliki potpurijev so na plošči posnete najbolj znane zabavne skladbe, ki Pr* razveseljevale mladino konec lanskce' in v začetku sedanjega. S plošče laukc poslušamo priredbe Angie, Goodbye Yellow Brick Road, Ooh Baby, Photograph in drugih znanih melodij. CP'W*WCttt fc*K;roo RTB je po licenci Mercury izdal veliko ploščo, ki predstavlja zanimiv izbor najbolj znanih „žametnih44 glasov. Na plošči so posnetki Dinah Washington, Brook Bentona, Sarah Vaughan, The Plattersov, Billy Eckstineja, ki pojejo večno lepe melodije. Kot pove že sam naslov plošče (Po polnoči), gre za umirjeno, občuteno glasbo. Malo je pevk, ki bi jim uspevalo pridobiti na svojo stran veliko število poslušalcev in navdušencev za glasbo, ki pomeni v melodijo prelito poezijo. Taka je Melanie Safka in taka se nam predstavlja na veliki plošči RTB ^Melanie in concert at Mon-treux44. Izbor devetih Melani-ejinih skladb, ki jih je pela na koncertu v Montreuxu, prinaša najbolj uspele skladbe, ki so poznane tudi našim poslušalcem raida. „Nickel Song44, „What Have They Done To My Song44, „Baby Guitar44 in „Lay Down“, vse to se melodije, ki jim boste radi prisluhnili. KNJIGE KAMA SUTRA Založba Prosvjeta iz Zagreba je tudi v slovenščini izdala znamenito delo iz staroindijske književnosti, Vatsjajanino „Kama sutro44. Delo, ki je nastalo pred skoraj dvema tisočletjema, nas še danes preseneča z znanjem o spolnosti in načinom, kako spolnost vključiti v življenje. „Kama sutra44 je dolgo veljala za Evropejce kot pregrešna knjiga in šele danes, ko se osvobajamo nekaterih tabujev, prihaja pred naše bralce kot tisočletna modrost, kije ne moremo kar tako zavreči. Naša dežela je polna spominskih obeležij, ki označujejo kraje, kjer se je z velikimi žrtvami kovala naša svobodna država. Ta obeležja pa imajo tudi posebno umetniško vrednost, saj sojih zamislili in izdelali naši priznani umetniki. V likovni zbirki Knjižnice NOV in POS, ki jo izdaja Partizanska knjiga iz Ljubljane, je izšla pomembna publikacija, v katero so zajeti vsi umetniško pomembni spomeniki naše revolucije. Uvod v bogati izbor reprodukcij spomenikov je napisal umetnostni kritik Aleksander Bassin, ki je poskušal opredeliti to za nas novo in v sedanjem času dokaj značilno zvrst umetniškega ustvarjanja. Karla Čapka, znanega češkega pisatelja, ki je znan predvsem po svojih fantastičnih romanih. Tak je tudi roman „Vojna s Salamandri44, ki duhovito biča človeško kratkovidnost in tako daje nevsiljiv poduk človeštvu o posledicah takega ravnanja. Delo je prevedla Stanka Rendla. Unu* l ishcr in Rngcr-Trir)* Pctcrson svet ptičev 1 GREGEC KOBILICA V zbirki Lastovke, ki jo izdaja Partizanska knjiga, je izšla otroška povest „Gregec Kobilica44 izpod peresa znane slovenske pisateljice mladinskih povesti Branke Jurce. Knjiga pripoveduje o zgodbi nekega partizana, ki ga je osamljeni deček oživil v svoji domišljiji in obenem risal njegovo življenje na papir. Ilustracije h knjigi je prispeval Ivan Seljak - Čopič. Pri Cankarjevi založbi je izšlo zanimivo delo izpod peresa Edino zbirko ki jo je za časa svojega življenja pripravil naš pesnik Srečko Kosovel in jo imenoval „Zlati čoln44, smo dobili šele po njegovi smrti. Ker ^ predstavlja zbirka domišljeno in zaokroženo delo, v katero je zajeto vse, kar je bistveno za Kosovelovo ustvarjanje, ter tudi zato, ker je Kosovel vse bolj priljubljen pesnik, je „Zlati čoln44 ponovno izšel v sodelovanju Državne založbe in Založbe tržaškega tiska. Spremno besedo je napisal priznani poznavalec Kosovela, dr. Anton Ocvirk. Človek je že od nekdaj rad opazoval ptice inje iz njihovega leta sklepal na usodo. D.anes, ko zanimanje za naravo med ljudmi ponovno raste, imamo veliko možnosti', da se iz raznih knjig učimo o življenju naših sopotnikov na Zemlji. Ena od takih je tudi knjiga Jamesa Fisherja in Roger T. Petersona „Svet ptičev44, ki jo je izdala Mladinska knjiga. V nji je na poljuden način opisano vse, kar se je dogajalo in se dogaja v sve<. tu ptič, od njihovega razvoja, zgradbe, navad do ptičjega družabnega ve denja. Zanimivost in pestrost knjige povečuje veliko število barvnih slik. )NCERT pop opera Jugoslovanska skladatelja Alfi Kabiljo in Karlo Metikoš pripravljata prvo rock opero pri nas. Snov zanjo sta zajela iz naše zgodovine, iz časa velikih kmečkih uporov v Sloveniji in na Hrvaškem. Glavna osebnost opere bo Matija Gubec. K izvedbi opere bosta avtorja pritegnila vse važnejše izvajalce pop glasbe v Jugoslaviji. O kulturnem življenju v Novem mestu sc je in se včasih še govori kot o dogajanju, ki ga ni. Morda je pred leti res veljalo, da je Novo mesto kulturno mrtvo mesto, vendar to ne drži več. Vse več je prireditev, akademij, razstva, literarnih Večerov in predstav, in kar je najvažnejše: začela se je razvijati domača kulturna dejavnost. Ta premik je najbolj opazen, odkar je kultura dobila tisto mesto v naši družbi, ki ji po nieni pomembnosti dejansko tudi gre. „Kulturnih prireditev je že toliko, da se ljudje pritožujejo, da jih je preveč!44 je v začetku pogovora dejal Boris Savnik, predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti in predsednik izvršnega odbora Zveze kul-, tumo-prosvetnih organizacij Novo mesto. Z organizacijo kul-turriega dogajanja sc Boris Savnik ukvarja že nekaj časa, zato njegove besede niso bile izrečene kar tako. „Trenutno družbeno ozračje,44 pravi Savnik, ,je pd kon- gresih naklonjeno kulturi, kot že dolgo ne. Predvsem gre za pozitivno spoznanje, da je kultura sestavni del zavesti delov--nega človeka in da si brez nje težko zamislimo osebnost sa-moupravljalca. Čeprav na prvi pogled ni vidno, kaj naj ima kultura opraviti z delom, nam malo bolj poglobljen vpogled v naravo kulture pokaže, daje delovnemu človeku potrebna, ker* hkrati s človekovo zavestjo gradi tudi medsebojne človeške odnose, ti pa so temelj družbenega dogajanja. Lahko celo rečemo, da je težko govoriti o produktivnem, angažiranem človeku brez kulture.44 Skladno s takim pojmovanjem kulture je razumljivo, da njena usoda ni več zaprta vase, ampak postane interes cele naše družbe. Obenem se je izkazalo, da so za uresničevanje tega interesa potrebni skupni napori. Kako se to kaže pri nas? „Veliki optimisti smo!44 pravi Boris Savnik. „Optimizem nam daje piedvscm podpis samoupravnega sporazuma, ki dolo- ča kulturi več sredstev. Ravno to j^a je bil v preteklosti eden glavnih vzrokov, da se kulturno življenje ni moglo razmahniti. Zanimivo je pogledati že samo dejstvo, da se je na razpis za razne skupine javilo veliko število tako mladih kot starejših. To je ena od poti, ki smo jo ubrali. Mnenja sem, da bo kultura res množična ne samo ob velikem številu raznih prireditev, ampak z vključevanjem ljudi v aktivno kulturno delovanje. Naš program, ki je precej raznolik, bo ob takem vsesplošnem interesu možno izpeljati, čeprav je treba priznati, da na-letevamo na razne objektivne težave. Predvsem gre za kadre, ki jih močno primanjkuje, pa se jih ne cV v kratkem času usposobiti. V načrtu imamo seminarje za organizatorje kulture v delovnih organizacijah, saj morajo le-te poleg proizvodnega programa sprejeti tudi program kulturnega razvoja delavcev.44 Precejšnje težave povzroča tudi pomanjkanje ustreznih prostorov. Ob sodelovanju delovnih organizacij so že uspeli urediti kulturne domove v Žužemberku, Dolenjskih Toplicah, ureja pa se že tudi dom v Straži. V samem Novem mestu ostaja slej - ko prej odprto vprašanje prostorov, dokler ne bo uspelo izseliti privatnih stanovalcev iz doma kulture. „Upoštevati je treba, da je razvoj kulture dolgotrajen proces, ki se mora razvijati skladno na dveh ravneh: z raznimi akcijami in manifestacijami in s kulturno vzgojo, ki se začenja v Šolah, mora pa delovnega človeka spremljati skozi vse življenje, se pravi tudi na njegovem delovnem mestu. V tem smislu smo organizirali slikarske razstave in literarne večere v raznih delovnih organizacij ali.44 Poseben pe uen in vlogo vidi Boris Savnik amate kultur-, ni dejavnost Tej je treba dati čimveč p jarka, ker vključuje najširše množice v kulturno delo, ne potrebuje veliko sredstev in je po svoji naravi najbliže delovnim ljuden PREDSTAVU AdK> VAflfN I A BARTELJ < J SPLICHAL UJM DAVKIH „Poslušal sem pogovor. Pravi prvi: „Spet bo priklad k fron--kam zaradi vojske v Dalmaciji. Mi smo mirovali, pa moramo plui. jvati zdaj za puntarje, ali te potrpežljivosti bo kmalu konec. “ Drugi reče: „Mene pa to jezi, da jemlo toliko poštenih delovnih fantov za soldate, zakaj ne raje tistih pretepačev in ponočnih rogoviležev, ki nas nadlegujejo vsako noč. “ Tretji se oglasi: „Meni se zdi, da ne bomo ostali dolgo brez vojske, pa saj bi bilo bolje, če trpi tudi deset let, da le po tem vemo, čigavi smo. Huje nam ne more biti nikoli in nikjer. “ Drugi doda: „Taka vojska bi bila naj boli pametna, da bi prepodili 7Ur;j/“ Tretji: „Kaj še. Ali ne veš, da smo mi in Turki zdaj veliki prijateljiPrvi modruje: „O, vejm, vejm. Vojske menim, da ne bo, 'tanji sovražniki so nas premagali. Jim nismo več kos, odkar je umH Radetsky. Ali punti bodo, ljubi moji, punti, strašni punti, kri je že gorka. Kadar zavre, bo bog pomagaj za gospodo „te velike", nam kmetom pa more biti le bolje, huje ne. “ Toda nevarnost ni velika. Naš narod je krotak ko ovce, le kake 3 do 4 krat slišal sem take besede v dveh letih in pol. Sicer pa je pri nas tolovajev malo zato, ker je postavna kazen od 10 do 20 let, te ss tatovi boje. Zapreti se da nekateri zato da si malo odpočine, saj ga dobro pasejo. Za politične grehe pa so sodniki neusmiljeni, tu bi obsodili človeka brez dvombe, če bi se količkaj dalo. “ O vojni dandanašnji ljudje ne govore c^o^i - pravzaprav so vsi prepričani, da j* nihče ne bo začel, niti. Italijani ne, ki tako glasno ♦••liio zaradi našega ozelja in hočejo nove meje. Naše ljudstvo, preizkušeno v težkih partizanskih bojih, bi jim hitro in neusmiljeno pokazalo zobe. To Italijani prav dobro vedo, saj imajo izkušnje . . . Če ljudje manj govorijo o vojski — tudi Trdina piše, da je v dveh letih in pol slišal ljudi govoriti o tej stvari le nekajkrat — pa tudi danes močno zabavljajo čez davke. Sicer pa davkov dandanašnji ne narekuje več oblast, pač pa si jih pišemo sami. Samoupravno se dogovarjamo — in samoupravno plačujemo. Za ceste, za šole, za vrtce, od zemlje, posesti in še marsičesa drugega pomembnega in manj pomembne-ga. Toda dokler bo svet, bodo tudi davki. Znano je, kako težko gre denar iz človekovega žepa . . . „Grad Preisegg, v deželnem jeziku Prežek, štejejo dandanes k Dolenjski, prej pa so ga šteli k Slovenski marki ter stoji enajst milj od Ljubljane in tri slabe milje od Novega mesta. Grad je dobil ime od starega gradu Prežeka, ki so ga gospodje Turjaški pozidali takrat, ko je bil kraj, na katerem je stal stari grad, naseljen z Uskoki. Novi grad Prežek stoji visoko v hribih, kljub temu pa na lepem in rodovitnem kraju, ki mu ne manjka, lepe naravne lege, neprijetno zanj je le to, da so najbližji sosedje gradu Uskoki in je grad sezidan na njihovem pogorju, tako da od takih sosedov ni pričakovati ničesar drugega kakor neprijetnosti. Seveda pa ta moja trditev ne velja za vse Uskoke brez izjeme. Stari grad Prežek stoji zdaj popolnoma v razvalinah visoko v hribih, pod njim pa izvira Kupčina, ki se pod Žumberkom izliva v Bre-gano. Stari grad Prežek spada pod Uskoke in je potemtakem pod oblastjo gospostva in stotnije Žumberka. Grad je bil. nekoč dedovina gospodov Prežeških, ki so pred štiristo leti živeli na Kranjskem." Tako poroča Valvasor v svoji „Slavi vojvodine Kranjske44'in nadaljuje: „Leta 1248 je bil lastnik gradu gospod Gottfried Prežeški, leta 1264 pa brat imenovanega gospoda Gottfri-eda, gospod Ulrik Prežeški. Tudi v tem stoletju so bili znani različni drugi gospodje Prežeški, vendar pa nikjer ne morem najti, katera posestva in gradovi so bili v njihovi lasti. Zdaj pa sta žal ta odlični rod Prežeških in njihovo ime skupaj z neštetimi drugimi izumrla. Novi grad so pfozidali, kakor smo to že zgoraj omenili, gospodje Turjaški, ki so bili dolgo tudi njegovi lastniki. Kasneje je grad prešel v last gospodov Siegersdorf Zdaj pa je njegov lastnik gospod Ivan Ernest grof Paradeiser, poveljnik v Slunju in Žumberku. Nedaleč od Prežeka in Pleterij stoji sredi hribov dvorec z imenom Pod p olje, ki je last enega gospodov Muretićev.44 Tako je pisal Valvasor. Z izjavo-, da je ležal stari, že v njegovih časib razrušeni stari Prežek visoko na gori, izpod katere da izvira Kupčina, in daje spadal v žumberško gospoščino,je povzročil zmedo, ki je trajala še dolgo po njegovi smrti in ki še danes ni v celoti odpravljena. Mnogi zbiralci dokumentov in zgodovi-. narji namreč po njem povzemajo te neresnične podatke. V resnici je namreč nad Kupči-no stal le stari grad Žumberk, ki so ga zgradili ministeriali koroških vojvod. Gospodje Prežeški pa so bili vazali gospodov Višnjegorskih, pozneje pa freisinških škofov. Že štiri stoletja pred prihodom Uskokov so namreč Prežeški gospodje na kranjski strani Gorjancev sezidali svoj grad: majhen okrogel stolp s hišo in pristavo. Na severnih strminah mogočnih Gorjancev so se spretno obvarovali vseh napadalcev in tudi pozneje niso bili nikoli podložniki uskoških poglavarjev, čeprav je Valvasor tako zapisal! Še več; v poznem srednjem veku so bili lastniki Prežeka celo upravniki freisiških posestev na desni strani Krke, dokler se ti kraji niso pridružili nemškim deželam, potem ko so nehali plačevati desetino, čeprav jim je duhovščina grozila, da jih bo izobčila iz Cerkve. Takrat so bili ti kraji namreč pod zagrebško škofijo. Kako, da se je Valvasor zmotil? Že v njegovih časih sta bila oba gradova Prežek in Žumberk v razvalinah in ljudje .so oba imenovali „stari grad“ in Valvasor je ob pripovedovanju o zgodovini gradu naredil napako, ki se je vlekla stoletja! Stari grad Prežek je stal nad novim Prežc-kom v obliki utrjenega turna. Bil je v lasti Prisov, ene izmed vej gospodov Višnjegorskih. Ko so s Henrikom III. okoli leta 1200 Prisi izumrli so z njim gospodarili gospodje Prežeški. Ze leta 1228 se omenjajo kot ministeriali Višnjegorcev. Pod to oblast so spadali do leta 1240, listine iz leta 1245 pa dokazujejo, da so bili Prežeški podložniki freisinških škofov z Bavarskega. Leta 1305 je Henrik Prežeški kupil sichersteinsko porušeno trdnjavo Golo in pripadajočih devet kmetij v Dolenjem Maharovcu. Sichersteinski grad je stal nad pletersko kartuzijo, v kateri so še danes beli menihi Prežek je kmalu postal