PR.rnofiSKl DNEVNIK
Cena 200 lir
Leto XXXV. Št. 9 (10.228)
TRST, četrtek, 11. januarja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 11)43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
SPIRALA NASILJA V RIMU SE DRAMATIČNO ZAVIJA
Fašistični prevratniki stopnjujejo ofenzivo Mlad škvadrist ubit v spopadu s policijo
Agenti naj bi pokosili 18-letnega Alberta Giacquinta, ko jim je fant grozil s samokresom - Levičarski skrajneži huje ranili tri politične nasprotnike - Bombni atentati na sekcije KPI in KD, na list «11 Messaggero» in na federacijo kovinarjev
RIM — Spirala nasilja v Rimu se dramatično zavija: po kopici bombnih atentatov in napadov z molotovkami na sedeže demokratičnih organizacij (sekcije KD in KPI, sedež federacije kovinarjev in uredništvo lista «D Messaggero« so bili tarča črnega nasilja) so se škva-‘•risti pod večer spoprijeli s policijo. V spopadu je bil ubit 18-letni desničar Alberto Giaequinto, ki je obležal na tlaku s prestreljeno glavo. Kot običajno so izzivalnemu nasilju skvadristov nasedli levičarski skrajneži, ki so skušali vrniti nasprotnikom milo za drago. Medsebojno obračunavanje je zahtevalo težak krvni davek: trije desničarji so bili huje ranjeni v četrti Talenti. Dva od jel' so zdravniki sprejeli na zdravljenje s strogo pridržano prognozo.
Torkov atentat na zasebno radijsko Postajo «Citta futura» in včerajšnji dramatični zaplet dokazuje, da je bd načrt za «mesec protikomunističnega ognja« skrbno pripravljen in da strategi terorja še vedno rovarijo za kulisami. Hudo pa je tudi, da organi javne varnosti niso vedeli ali niso hoteli pravilno tolmačiti vseh *nakov, ki so v zadnjih časih jasno kazali, kaj pripravljajo fašisti,
*® So bili povsem nepripravljeni na ofenzivo.
Prvi spopadi so izbruhnili že mani pred deseto uro, med protifašistično demonstracijo rimskih študentov. Medtem ko je glavnina mirno korakala s policijo po dogovorjeni P°j‘’ so se odcepile manjše skupi-n,ce nasilnežev, ki so z molotovka-™ napadli neko trgovino z oblačili, '-'krog poldne so eksplozije zažigal-
nih bomb razbile stekla središčnega hotela »Palatino« in tnalo pred 13. uro je bomba eksplodirala pred sedežem MSI na griču Oppio. Pravi divji ples pa se je začel šele v popoldanskih urah. Najprej je eksplozija peklenskega stroja povzročila pravo razdejanje v sekciji v Ul. del Boschetto, pozneje je eksplozivni naboj povzročil manjšo gmotno škodo v uredništvu lista «11 Messaggero«, medtem ko atentat na sedež vsedržavne federacije kovinarjev le za las ni imel hujših posledic. Teroristi so vrgli pred sedež sindikalne federacije bombo in skušali nato povzročiti eksplozijo peklenskega stroja z molotovkami. Poskus je spodletel, nekater molotovke pa so počile v uradih in zanetile manjše požare. Dvajseterica uradnikov in sindikalistov, ki je bila na sedežu, se je z begom pravočasno rešila smrtnega objema ognjenih zubljev. Zaradi atentata je federacija napovedala za danes nekajurno vsedržavno stavko kovinarjev.
Najhujši in najbolj krvavi spopadi so se vneli malo po 18. uri na Trgu Mirti, ko so desničarski pre-
tepači skušali naskočiti krajevno sekcijo KD. S petimi avtomobili, ki so jih nato zažgali, so pregradili cesto. Posegla je policija in v oboroženem spopadu je bil ubit mladi Alberto Giacquinto. Po uradni verziji naj bi fant s samokresom grozil agentu, ki ga je zasledoval, ko je nek drug policist priskočil kolegu na pomoč in streljal proti škva-dristu. Giacquinto je obležal na tlaku smrtno l anjen s prestreljeni % čelom. Izdihnil je dve uri pozneje v bolnišnici, medtem ko so mu zdravniki z operacijo na možganih skušali rešiti življenje. V fantovih žepih so policisti našli samokres znamke «Walther« in deset nabojev kalibra 38,
Približno eno uro pozneje so v četrti Talenti trije desničarji obležali pod streli »organiziranih komunističnih tovarišev«. Po dosedanjih izsledkih kaže. da so teroristi streljali na nasprotnike (od teh imata dva 17 let, eden pa 19), ki so se pomenkovali pred neko trgovino. Dva fanta so krogle zadele v trebuh, tretji pk je imel prestreljeno nogo.
S kroniko manjših obrobniii prask bi lahko nadaljevali še in še: od napada na nek občinski urad, do atentata z ročno granato proti komisarju «Flaminio nuovo« in do toliko drugih spopadov in nasilnih dejanj, ki sestavljajo dramatičen mo-
včwajšnja jutranja protifašistična manifestacija rimskih študentov, med katero je prišlo do manjših iz-Sredov. Na sliki: sprevod demonstrantov pri Kolose ju	(Telefoto ANSA)
zaik včerajšnjega dne. Vendar bi bilo naštevanje predolgo in ne bi pripomoglo k temu, da bi bila slika položaja bolj jasna. Iz dinamike spopadov in izgredov pa sledi dvoje ugotovitev: škvadristi so se ravnali po že vnaprej določenem načrtu, ki osvaja tehniko mestne gverile, organi javne varnosti pa niso bili kos položaju, dasi je notranji minister Rognoni v razgovoru s časnikarji zagotavljal ravno nasprotno in zatrdil, da ko gre za nasilje, policija ne gleda na politično etiketo skrajnežev. V Rimu pa prevladuje vtis, kot so v poslanskih vprašanjih naglasili komunistični in socialistični parlamentarci, da je policija v prejšnjih dneh povsem prezrla, kar se je kuhalo v kotlu škvadristov in se dejansko, hote ali ne, pustila presenetiti.
Edina pozitivna nota včerajšnjega dramatičnega dne je bila pogumna protifašistična, demokratična demonstracija okrog 30.000 rimskih žena, ki so s svojo mirno manifestacijo odločno obsodile škvadristični teror, (vt)
k dva otroka umrla v Neaplju
NEAPELJ — Včeraj sta v bolnišnici Santobono umrla še dva otroka, ki so ju sprejeli na oddelku za oživljanje v zgodnjih jutranjih urah. O-troka, Vincenzo Bustelli in Giuseppe Acerrano, sta bila stara osem mesecev in ob sprejemu v bolnišnico sta imela oba iste znane simptome, po katerih kaj kmalu nastopi smrt. V Neaplju je v zadnjih mesecih umrlo 35 otrok; pravega vzroka teh smrti pa do danes še nihče ne pozna.
MIDAN — Danes se prične tudi pred milanskim porotnim sodiščem proces proti časnikarki in pisateljici Camilli Cedemi, ki je obtožena da je žalila in obrekovala bivšega predsednika republike senatorja Gio-vannija Leoneja.
POLOŽAJ PO PADCU PHNOM PENHA ŠE VEDNO ZELO NEJASEN
Sihanuk zahteva, da varnostni svet OZN obsodi vietnamsko agresijo na Kampučijo
Usoda Pol Pota ni znana, bivši podpredsednik demokratične Kampučije Ieng Sary je živ - Medtem ko so nekatere države sovjetskega tabora že priznale novo kampučijsko vlado, je Romunija ostro obsodila napad na suverenost Kampučije - Sihanukova tiskovna konferenca po prihodu v New York
Enote FUNSK nadzorujejo ulice glavnega mesta Kampučije Phnom Penha
(Telefoto ANSA-UPI)
■IIIIIIIII.iiiimiiiiiiiiiiiiimmiiliniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiliiiiiiiuiiiiii..........iliiilllil
POPOLDNE BO POLETEL Z LETALIŠČA CIAMPINO
Zunanji minister Forlani od danes na uradnem obisku v Jugoslaviji

V Kolmi proces proti ustaškemu teroristu Bilandžicu
BONN — Včeraj se je v Kiilnu pričel proces proti predstavniku u-staške emigracije v Zvezni republiki Nemčiji Štefanu Bilandžicu, ki je obtožen dinamitnih atentatov, posesti orožja in združevanja v kriminalne namene. Bilandžič je med voditelji ustaške organizacije in jugoslovanske oblasti so že pred meseci zahtevale njegovo izročitev. Ustaški terorist je bil že obsojen leta 1962 zaradi atentata na jugoslovansko veleposlaništvo v Bonnu.
Že drevi prvi razgovori s sekretarjem za zunanje zadeve Vrhovcem - Dobršen del pogovorov posvečen dvostranskim odnosom med Jugoslavijo in Italijo - Poudarek na osimskem sporazumu Forlani jutri na Brionih, kjer ni izključeno, da ga bo sprejel Tito
(Od našega posebnega poročevalca)
RIM — Z vojaškega letališča v Ciarapinu bo danes popoldne odletel
narodno tako pomembni razgledni točki, kot je Beograd.
Italijanski zunanji minister For-
v Beograd na uradni tridnevni obisk ]ani se ^ že drevi prvič sestal z v Jugoslavijo italijanski zunanji mi- jugoslovanskim sekretarjem za zu-nister Amaldo Forlani. Gre za u- nanje zadeve Josipom Vrhovcem, staljeno prakso izmeničnih obiskov p0gbvore bosta nadaljevala tudi ju-Ln dvostranskih posvetovanj med trj dopoldne. Predvideno je tudi italijansko in jugoslovansko diplo- I srečanje s predsednikom Zveznega mačjo, kar priča o visoki stopnji izvršnega sveta Velimirom Djura-zaupanja in prijateljskih odnosov ■ novičem. V popoldanskih urah bo med jadranskima sosedoma. . | Forlani odletel v Pulj, kjer bo gost Forianijev obisk v Jugoslaviji j krajevnih oblasti. Ni izključeno, da sovpada tudi s pomembnimi premi-, p0 Forlanija sprejel na Brionih tu-ki na svetovni pozomici in povsem di predsednik Tito.
logično je, da se o tem in o posledicah teh premikov govori v med
""""■iiiiiiinniinimiimiiiiiiiiiiiiiiiniilimimiinill..................................................................................
Alfa Sud zopet tarča terorističnega napada
Neapelj — Tudi v Neaplju ali 1Je v neapeljskem predmestju, so Takt>Ct ,X)javile teroristične skupine. aK° so prejšnjo noč neznani provo-torjt izvedli atentat na električ-m. ’'nijo Torre Annunziata - Po-tnlf- ano' Ki oskrbuje z elektriko ni tovarno avtomobilov Alfa Sud. .eroristi so podtaknili peklenski °J ob drog visoke napetosti, ki t- .Je °t> eksploziji, ob 5. uri zju-d i’ Zrušil. Celoten okraj je seve-sreč	08tat brez elektrike, na
Alf >Pa se to-ni zgodilo v tovarni t a . Sud, ki je bila prava tarča , onsLov; tovarno namreč oskr-Ori^ 0 avtonomne električne linije. - Sovornost za teroristični izpad
lc samozvane
zgodnjih jutranjih urali «Oborožene de-
?° si že v lastilo
*avske enote«.
1 Ze Po prvih preiskavah pa je bi-ri=e°Vsem Jasno. da so imeli tero-h namen izvesti še hujšo akcijo, SJ ,so preiskovalci našli peklenski P°d drugim drogom visoke na-la •	‘ Akcija pa jim je spodlete-
ln to iz neprevidnosti. Teroristi «127namre^ Pustdi svoj avto, fiat v.. (*’ na stranski poti, ki pelje prav tud’ e ektričnemu drogu. S tem so .1 zaustavili promet in zaprise-i„ 1 stražnik Domenico Manna, ki Y0Z1* tam mimo, se je moral s šil Jlm avtomobilom ustaviti. Pro-t-Je. neznance naj avto umaknejo, onsti, bili so v treh. pa so ga su-j,u ? napadli in seveda tudi takoj - zaij. Manna je obležal nezave-
3.	zbudila pa ga je silovita eks-t-.i ‘j3 Peklenskega stroja. Sam je ?bvestil karabinjerje in funk-t„ aarje Digosa, ki so na kraju a-'ata našlj še neeksplodirani di-su Pravzaprav je šlo za či-Jr enostavni peklenski stroj, ki bi i a prav gotovo, če bi eksplodiral, usil tudi drugi električni drog. •samozvane »Oborožene delavske
enote« so že znane v neapeljskem ambientu. Prvič so nastopile junija lanskega leta, ko so njeni pripadniki streljali in hudo ranili v noge delovodjo Alfa Sud. Kaže, torej, da je teroristična organizacija izbrala kot svojo edino in glavno tarčo prav tovarno Alfa Sud in včerajšnji atentat to tudi potrjuje. Delavski svet tovarne Alfa Sud je takoj po atentatu izdal poročilo, v katerem ostro obsoja napad, ki bi lahko imel dosti hujše posledice tudi za same delavce tovarne. Teroristični napad je jasen dokaz, se glasi poročilo, da imamo pred seboj protidelavske in protidemokratične kriminalce, (ap)
MILAN — Kot kaže se bo primer spiska 500 izvoznikov valute razblinil. saj lahko samo tako tolmači mo predloge javnega tožilca Guida Viole, ki .je zahteval oprostitev za Giovannija Guido in amnistijo za odvetnika Maria Barona. Spisek obstaja, a ne ve se, kdo ga je sestavil, ne kje se nahaja.
GENOVA — Preiskovalni sodnik genovskega sodišča Torti je ukinil postopek proti šestim osebam, ki naj bi zaradi zgrešenega načrtovanja povzročile eksplozijo tankerja «Gio-vanna Lolli-Ghetti«. Ladjo so torej pravilno zgradili, vzroki eksplozije, v kateri je umrlo osem oseb ostajajo nepojasnjeni.
MADRID - Madridski sodnik Mi-guel Cruz Cuenca naj bi ne padel pod streli komandosa baskovske organizacije ETA; atentat in umor naj bi izvedli pripadniki skupine »Grapo«. Do tega zaključka je prišel sodni izvedenec, potem ko je pregledal orožje, ki so ga uporabili atentatorji.
PREDSEDNIK VLADE NA TELEVIZUSKI «POLITIČNI TRIBUNI»
Andreotti: Vladni gospodarski načrt popolnoma odgovarja potrebam države
Ministrski predsednik obravnaval tudi druge žgoče politične teme
posameznimi političnimi sila-
RIM — Triletni gospodarski načrt, možnosti novih vladnih formul, odnosi s političnimi silami večine in predvsem s KPI, terorizem, davčna utaja, nekatere mednarodne zadeve s posebnim ozirom na nedavni vrh na Gvadalupu, to so bile teme, ki jih je predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti sinoči obravnaval med televizijsko «Politično tribuno«.
Andreotti je odgovarjal na številna vprašanja novinarjev, med katerimi so bili tudi nekateri tuji dopisniki. zaustavil se je pa predvsem na razpravi, ki je tačas v teku o triletnem gospodarskem načrtu.
«Triletni načrt«, je dejal Andreotti, «je najbolj resen odgovor, ki ga lahko danes da vlada, da bi zajezila inflacijo in zagotovila, oziroma povečala delovna mesta. Kako bodo politične sile ta načrt sprejele? Triletni načrt je tesno povezan s smernicami in linijo, na kateri je nastala sedanja vlada, ki je dosegla tudi nekatere vidne uspehe.« »Zato,« je nadaljeval ministrski predsednik, «triletni gospodarski načrt ne bi smel naleteti na hud odpor pri političnih strankah, čeprav odnosi med temi niso ravno idilični.
Kljub vsemu pa ti odnosi niso niti tako napeti, kot se vsepovsod govori.« «Prav gotovo,« je še pristavil Andreotti, «v zraku je razumljiva nervoza, kajti vsi bi bili radi čimprej seznanjeni z nekaterimi popravki načrta, to pa je pozitivno in zdi se mi, da bo v večini utrdilo enotnost in razorožilo vse tiste. „ ki hočejo umetno vzpostaviti trenja ‘ Ruffinija o triletnem načrtu. Tudi
med mi.»
Predsednik vlade je v nadaljevanju tiskovne konference dejal, da glede veljavnosti triletnega načrta ni pesimist, saj ta načrt popolno: .a odgovarja potrebam države. «Zato», je pristavil Andreotti, «nam mora parlament dopustiti, da izpeljemo začeto delo do konca, sicer pa rade volje prepustimo to težavno nalogo drugim.«
Andreotti je v nadaljevanju oddaje tudi dejal, da so sindikati pokazali veliko mero odgovornosti, ko so začeli z vlado razpravljati o vprašanjih Juga. Na vprašanje pa, ali je danes mogoče imeti v Italiji drugačno vlado, oziroma, če je mogoče drugače vladati, je Andreotti dejal, da so v Itali.i taki gospodarski problemi in tako težavna vprašanja javnega reda, Ca je treba iskati in doseči enotnost demokratičnih sil
Predsednik vlade se je zaustavil tudi ob vprašanju terorizma in obsodil vsakršne izpade, čeprav je »treba pazljiveje preučiti celotno teroristično dejavnost«. Andreotti je rb koncu govoril še o predlogu PS Dl, po katerem naj bi vlado sestavljali na pol krščanski demokra-in in na pol tehniki. K temu je dejal, da se s taklo vlado vprašanja ne bi rešila, ampak še bolj zaostrila.
Zaradi včerajšnjega nastopa Andreottija na televiziji je ministrski svet končal svoje zasedanje predčasno. Ministri se bodo sestali spet danes dopoldne, da bi slišali dokončno poročilo ministrov Pandolfija in
predvideno srečanje med vlado sindikati, ki je bilo napovedano danes, so prenesli na jutri, (mč)
Brežnjcv in senatorji ZDA o sporazumu «Salt 2»
MOSKVA — V Moskvi se nadaljujejo pogovori med delegacijo senatorjev ZDA in Sovjeti o sporazumu «Salt 2» o omejevanju strateškega oboroževanja. Včeraj je ameriško delegacijo, ki jo sestavlja šest republikanskih senatorjev, sprejel Leonid Brežnjev, ki je izjavil, da bi ratifikacija sporazuma »Salt 2» prav gotovo pomenila pomemben korak naprej v izboljšanju odnosov med SZ in ZDA. Sovjeti so torej izredno zainteresirani za takojšnjo ratifikacijo sporazuma. Tak vtis so imeli po pogovoru z Brežnjevom in Gromi-kom tudi ameriški senatorji, ki jih je vcdil leader republikanske manjšine v senatu ZDA Howard Baker. Baker je po pogovoru tudi izjavil, da so voditelji SZ zaskrbljeni zaradi novih odnosov med ZDA in Kitajsko.
Medtem se je tudi francoska vlada pozitivno izrekla o sporazumu »Salt 2« med ZDA in SZ, ob tem pa tudi opozarja, da se ne bo u-deležila bodočih pogajanj »Salt 3»
VARŠAVA - Na vabilo CK polj ske enotne delavske stranke je včeraj dospela v Varšavo delegacija KPI, ki jo vodi posl. Gian Carlo Pajetta.
Kakšne bodo pravzaprav teme dvostranskih pogovorov. V Farnesi-ni poudarjajo, da je obisk orijatelj-skega in delovnega značaja in da bodo zato pogovori stekli domala o vseh problemih, s katerimi se soočata obe državi.
Dobršen del pogovorov bo. seveda, posvečen dvostranskim odnosom med Italijo in Jugoslavijo, ki se razvijajo v duhu osimskih sporazumov in v obojestransko zadovoljstvo. Kot poudarjajo v Farnesini pripravljalno in praktično delo za uresničevanje osimskih dogovorov poteka na različnih ravneh in pri tem ni posebnih zapletljajev. Prav zato pa bosta Forlani in Vrhovec obravnavala dvostranske odnose iz splošnega vidika, poseben poudarek pa bosta posvetila sodelovanju na splošnem gospodarskem področju.
Tu bo na prvi ravni predvsem sodelovanje na Jadranu. Potrebno je namreč zaščititi Jadransko morje pred onesnaženjem in to ne zgolj iz ekoloških razlogov. Od ugodnih ekoloških pogojev na jadranskih o-balah so namreč odvisne perspektive dveh panog, ki zanimala obe državi: turizma in ribolova.
Gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo vsekakor ni mogoče obravnavati kot nekaj povsem ločenega od tega, kar predstavlja za Italijo širše ekonomsko zaledje, se pravi evropsko gospodarsko skupnost.
Razgovori za sklep sporazuma o gospodarskem sodelovanju med EGS in Jugoslavijo so prav sedai v zaključni fazi ali točneje, tik pred začetkom zaključnega kroga pogajanj. Znano je, da vidi v tem sporazumu svoj interes tudi Italija in je torej logično, da si bosta zuna nja ministra Forlani in Vrhovec izmenjala podrobnejše informacije o poteku razogovorov in pogojih, v katerih nastaja dogovor.
Na koncu pa je na dnevnem redu tudi izmenjava mnenj in primerjava izkušenj s širšega mednarodnega vidika Tako se bosta Vrhovec in Forlani Dogovarjala o perspektivah evropskega sodelovanja s posebnim poudarkom na konferenco o evropski varnosti, ki bo prihodnjič v Madridu. Nadalje so na beležnici ocene položaja na Sredozemlju,
na Bližnjem vzhodu, Iranu, na obeh koncih Afrike (rogu in jugu) in seveda najnevejši dogodki v Indokini.
Posebno poglavje zadeva razvoj odnosov s Kitajsko, ki je sploh v ospredju razprav na mednarodni ravni. Štirje zahodni državniki, ki so se zbfrali na Guadalupu so' veliko razpravljal' o normalizaciji odnosov s Kitajsko in o dostavljanju orožja in vojne opreme. Baje je s tem v zvezi bil tudi pismeni poseg Brežnjeva pri Andreottiju, saj tisk povezuje pismo sovjetskega voditelja z napovedjo obiska kitajske vojaške delegacije v Italiji.
Kakorkoli že, tako' Italija kakor Jugoslavija gojita globok interes za
Tanjug o obisku Forlanija v SFRJ
BEOGRAD — Tiskovna agencija Tanjug je včeraj napovedala skorajšnji obisk italijanskega zunanjega ministra Forlanija v SFRJ. »Sosednji sredozemski državi, Italija in Jugoslavija, sta pripravljeni na poživitev in obogatite*’ sodelovanja na vseh področjih in hočeta s tem pripomoči k ustvarjanju ugodnejšega mednarodnega vzdušja v Evrooi in na svetu sploh«, je uvodoma rečeno v poročilu jugoslovanske tiskovne agencije. Tanjug pripominja. da so v sedanjem času, ko je na svetu toliko žarišč vojne, italijansko-jugoslo-vanski odnosi zgled dobrega in koristnega sodelovanja. Podpis osimskih sporazumov odpira nova obzorja, meja med obema državama predstavlja točko združevanja in ne ločevanja ter tudi narodnostne manjšine predstavljajo prave mostove medsebojnega sodelovanja.
V nadaljevanju poročila a-gencija Tanjug ugotavlja, da različnost v gledanju obeh držav na mednarodna vprašanja ne preprečuje tesnega sodelovanja med obema vladama, ki spoštujeta to različnost in nočeta uveljavljati svojih stališč. Tanjug nadalje pozitivno ocenjuje gospodarsko sodelovanje med obema državama in dodaja, da bo Forianijev obisk nov korak k vzpostavitvi trdnih in trajnih vezi med obema državama.
razvoj vsestranskih odnosov z Ljudsko republiko Kitajsko. V tem pogledu je Jugoslavija imela zanimi ve izkušnje, italijanski interes za te odnose pa dokazuje tudi obisk predsednika evropskega parlamenta Emilia Colomba v Pekingu.
STOJAN SPETIČ
BANGKOK — Dosedanji kampučijski podpredsednik Ieng Sary j* pismeno zaprosil tajske oblasti za dovoljenje, da skupaj z bivšim predsednikom Kh:eu Samphanom prečka Tajsko na poti v Peking, kjer bo dobil zavetišče. Vest so včeraj potrdili uradni krogi v Bangkoku, ki pripominjajo, da je pismo Sa-ryja prvo sporočilo, oziroma glas enega izmed zakonitih predstavnikov demokratične Kampučije po padcu Phnom Penha. Zanimivo toda v pismu, ki je napisano v tran-coščini, n,i nikjer omenjen bivši predsednik vlade Pol Pot, katerega usoda je neznana, čeprav je princ Norodom Sihanuk že pred dnevi izjavil, da se je Pol Pot zatekel v džunglo, da bi nadaljeval boj proti »vietnamskemu invazorju«. Po drugih vesteh pa naj bi Pol Pot padel v bojih.
Stanje na bojišču je še vedno dokaj nejasno, čeprav je na dlani, da enote FUNSK in Vietnamci nadzorujejo celotno ozemlje Kampučije, z izjemo pragozdov, kjer se rdeči hmeri še upirajo. Da je tako, potrjuje tudi sklep ravnateljstva kitajskega potniškega letalstva »CAC«, ki je odpovedalo vse polete svojih letal v Kampučijo.
Prejšnjo noč je v New York prispel princ Sihanuk. da bi v stekleni palači spregovoril varnostnemu svetu OZN in zahteval od njega ostre ukrepe proti vietnamski a-gresiji Kampučije. Ne šesturni tiskovni konferenci, ki jo je imel Sihanuk na newyorškem letališču, je bivši kampučijski predsednik dejal, da je »kampučijski narod žrtev brutalne vietnamske agresije, zato pa hočemo, da OZN to odločno obsodi«. Princ Sihanuk je nadalje pripomnil, da je vest, po kateri naj bi Phnom Penh zasedlo kampučijsko ljudstvo, neresnična. Narodom Sihanuk je nadalje primerjal sedanjo situacijo v Kampučiji s položajem Francije in Poljske med drugo svetovno vojno: »To so iste osebe, ki delajo ista grozodejstva kot takrat. Vse orožje, ki ga sovražniki uporabljajo proti moji domovini, prihaja iz Sovjetske zveze«. Bivši predsednik je ožigosal sedanjo vlado revolucionarnega ljudskega sveta Kampučije kot marionetno vlado v rokali Hanoia in poudaril, da bo od OZN zahteval, da odtegne vsakršno pomoč Vietnamu, dokler ta ne odnokliče svojih čet iz Kampučije. »Borili se bomo do konca in ne bi pristali na noben kompromis, ker naše nacionalne suverenosti ne bomo delili z Vietnamci«. Sihanuk je na tiskovni konferenci še dejal, da podpira Pol Potov režim, čeprav se ne strinja z njegovo ideologijo, ker je Pol Potova vlada edina legalna vlada Kampučije. »Ko bodo zavojevalci pregnani z naše zemlje, takrat se bo lahko ljudstvo Hmerov izreklo za ah proti Pol Potovi vladavini«. Na vprašanje, naj pove nekaj o dogajanju v zadnjih treh letih v Kampučiji, je Sihanuk dejal, da ni bil priča nobenim pokolom, vendar ne ve, kaj se je pravzaprav dogajalo, saj je «moral spoštovati disciplino, ki jo je Pol Potov režim zapovedal celotnemu prebivalstvu«.
Sihanuk se proglaša za pooblaščenca dosedanjega kampučijskega režima in pravi, da bo naredil vse, da bi varnostni svet OZN čimprej razpravljal o položaju v Kampučiji. V ta namen se je včeraj Norodom Sihanuk sestal z glavnim tajnikom OZN Walciheimom in dežurnim predsednikom varnostnega sveta Milkom. Vsebina pogovorov je zaenkrat tajna, vendar je šlo po vsej verjetnosti za ponoven Sihanukov poziv, naj OZN razpravlja o kočljivem vprašanju Kampučije. Vendar stvar ni enostavna, kot bi se zdelo na prvi pogled. Revolucionarni svet Kampučije je Millsu sporočil, da Pol Potova «klika ne obstaja več in država je popolnoma pod nadzorstvom ljudskega sveta. Sklicanje varnostnega sveta bi zato pomenilo nevarno vmešavanje v notranje zadev« Kampučije
Novo kampučijsko vlado pa so poleg Vietnama, Sovjetske zveze. Vzhodne Nemčije in Laosa včeraj priznale Madžarska, Bolgarija, Kuba in Afganistan, medtem ko Romunija ostro napada voditelje »upora« v Kampučiji. Glasilo romunska KP «Scianteia» se direktno ne zavzema niti za novo vlado, niti za Vietnamce, pri tem pa poudarja, da je bil to hud udarec »prestižu socializma v svetu«. Dnevnik romunske KP nadaljuje, d., »nobena stvar ne more opravičiti posega, oziroma vmešavanja v notranje zadeve neke države, primer na Daljnem vzhodu pa je še toliko hujši, saj sta v sporu dve državi, Vietnam in Kampučija, ki sta se toliko let borili proti kolonialističnemu imperializmu«. «V interesu miru,« piše glasilo romunske KP, «se morajo vojaške enote umakniti s kampučijskega ozemlja in traba je vzpostaviti pogajanja, ki bodo spet zagotovila suva-renost demokratične Kampučije.«
(mč)
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
11. januarja 1979
S TORKOVE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
RAJONSKIM SVETOM MORA OBČINA OMOGOČITI UČINKOVITO DELOVANJE
J glasovi strank ustavnega loka odobrena resolucija, ki obsoja pasivnost občinskega odbora in ga poziva, naj zagotovi rajonskim svetom ustrezna sredstva
Kot smo že včeraj poročali, je bil del torkove seje tržaškega občinskega sveta posvečen vprašanju delovanja rajonskih svetov in zadržanju občinskega odbora do teh važnih instrumentov decentralizacije in participacije. Odbor ni namreč doslej storil ničesar, da bi zagotovil rajonskim svetom sredstva in pogoje za učinkovito delovanje. Bila je sicer ustanovljena posebna občinska komisija za decentralizacijo, ki p>a se je sestala samo dvakrat. Zgodilo pa se je tudi, da občinski odbor sploh ni poslušal mnenja rajonskih svetov, ko bi to moral storiti, ali pa, da ni njihovih mnenj niti najmanj upošteval. Stranke ustavnega loka so zato predložile resolucijo, ki obsoja imobilizem občinskega odbora na tem področju, poudarja veliko demokratično važnost rajonskih svetov in poziva odbor, naj spot skliče komisijo za decentralizacijo, ki naj pripravi u-strezne upravne sklepe. Ti sklepi naj bi uredili vprašanje finančne razpoložljivosti rajonskih svetov in
razdelitve razpoložljivih sredstev med rajonskimi sveti, dalje naj bi določili disciplino za upravljanje občinskih centrov ter za popravljanje in uporabo poslopij, ki služijo v javne namene rajonskega interesa, končno pa naj bi urejali še u-porabo rajonskih športnih naprav. Resolucijo so podpisali Richet-ti (KD), Monfalcon (KPI), Pacor (PRI), D’Amore (PSI) in Lokar (SSk).
Sami podpisniki resolucije so v razpravi obžalovali, da se občinski odbor doslej ni dosledno ukvarjal s tem problemom, ki je bistvene važnosti predvsem v našem mestu, kjer je zahteva po ljudski participaciji k upravljanju toliko boli občutena. Nekateri od govornikov so tudi izrazili mnenje, da melomarski odbor ne verjame v funkcije rajonskih svetov oziroma jih skuša o-mejevati, ter da premalo išče stikov s predstavniki rajonskih svetov. Predstavnik SSk Lokar .je omenil tudi posebno važnost, ki jo imajo rajonski sveti za slovensko na-
■aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiii
S PONEDELJKOVE SEJE V NABREŽINI
G. Zidarič novi predsednik hranilnice in posojilnice
Spomladi občni zbor in slovesnost ob vselitvi v nove prostore
V ponedeljek zvečer so se v Nabrežini sestali člani upravnega in nadzornega odbora domače Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice, ki so bili izvoljeni na rednem občnem zboru zadnji dan lanskega leta. Kakor smo že tedaj zabeležili, so bili v upravni odbor izvoljeni Mario Kralj, Gvido Zidarič, Renato Jazbec, Alojz Markovič, Danilo Lupine, Ivan Brecelj in Rudi Zidarič, medtem ko sestavljajo nadzorni odbor Silvij Tavčar, Vinko Ščurek in Marija Marc kot efektivni ter Alfred Burger in Emilij Gabrovec kot nadomestna člana.
Ponedeljkove seje se je udeležil tudi izredni komisar dr. Sergio Zot-ti, ki je vodil hranilnico do 31. decembra lani, ko jo je px)novno izročil domačinom. Na seji so ugotovili, da so vsi člani obeh odborov, ki so imeli petnajst dni časa, .tla se izrečejo, ali sprejmejo nove dolžnosti pri posojilnici ali ne, odgo««ali pritrdilno, tako da so lahko prešli na volitve za določitev vodilnih organov. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Gvido Zidarič, za podpredsednika Alojz Markovič, za predsednika nadzornega odbora pa je bila izvoljena dr. Marija Marc. Seji je prisostvoval tudi notar.
Med drugim so sklenili, da bo po-sojilnica sklicala reden občni zbor vseh članov konec marca ali v začetku aprila, ko bodo na primeren n ■'čin proslavili tudi vselitev posojilnice v nove prostore.
Študijska posojila Tržaške hranilnice
Tržaška hranilnica je ustanovila sklad 70 milijonov lir za študijska posojila univerzitetnim študentom. Posojilo bo zneslo največ 500.000 lir letno, vračati ga bo pa treba na obroke v največ 8 letih, začenši pred drugim letom po diplomi. Zanj lahko zaprosijo univerzitetni študentje, ki so italijanski državljani in imajo stalno bivališč v 6 občinah tržaške pokrajine in v občinah Tržič, Doberdob, Foljan - Redipuglia, Ronke, Škocjan, Sv. Peter ob Soči, Sta-rancan, Turjak in Gradež. Poleg učnega uspeha predvidevajo pogoji, da ne smejo družinski dohodki presegati 4.800.000 lir letno. Prošnje za študijska posojila je treba vložiti do 15. t.m. na sedežu Tržaške hranilnice v Ul. Cassu di Risparmio št. 10, kjer so na razpolago potrebne tiskovine in podrobnejša pojasnila.
Odprtje slikarske razstave v Trebčah
pro-
petek, 12. t.m., v vaškem Ljudskem domu slikarsko razstavo o-penskega slikarja naivca Claudia Clarija.
Amaterska slikarska ustvarjalnost openskega umetnika se je pričela pred tremi leti. Kot samouk se je približal naivni slikarski zvrsti, ker je bila ta najbližja njego-govi slikarski zmogljivosti. Tematika Clarijevih del so prizori iz narave in človeškega življenja. U-metnikove slike nam dajejo občutek povezanosti preprostega kmečkega življenja z naravo. Claudio Clari je prvič razstavljal leta 1976 v Finžgarjevem domu na Opčinah, nato na slikarskem bienalu na Opčinah leta 1976 in 1978. Na pokrajinski kolektivni razstavi v Gorici je dosegel (eMa.vparadp^ V-deležil se je tudi slikarskega iex tempore* v Piranif,pfpfl, ratjejm pa je razslavijalip Bffifejtiperii domu na Opčinah. Odprtje razstave bo ob 20.30, o umetniku bo spregovoril Milko Bambič, nastopil bo tudi pevski zbor «Primorec* iz Trebč. Razstava bo odprta še v soboto od 17. do 22. ure in v nedeljo od 9.00 do 13.00.
VValter Malalan
rodnostno skupnost, ki preko njih lahko na bolj učinkovit način izraža svoje potrebe in zahteve.
Predstavniki Liste za Trst so na različne načine reagirali na te obtožbe. Odbornik Gambassini je na primer živčno obtožil stranke ustavnega loka, da »hujskajo* rajonske svete proti občinskemu odboru, medtem ko sta se načelnik svetovalske skupine Liste Giuricin in sam župan Cecovini opravičevala, da je bilo doslej premalo časa na razpolago, da bi se odbor lahko poglobljeno ukvarjal s tem problemom. Oba sta tudi dejala, da bi bili člani občinskega odbora in svetovalci Liste za Trst pripravljeni podpisati resolucijo sitrank ustavnega loka, ko bi iz nje črtali prvi odstavek, ki očita odboru »imobilizem* na tem področju.
Zahteva o črtanju odstavka je bila z glasovanjem zavrnjena, pač pa je bil sprejet predlog, da bi o resoluciji glasovali po delih. Prvi odstavek je bil tako odobren z glasovi strank ustavnega loka, medtem ko so melonarji, misovci in radikalci glasovali proti. Drugi del resolucije, ki nakazuje smernice, kako omogočiti rajonskim svetom učinkovito delovanje, pa je bil odobren tudi z glasovi radikalcev in dela predstavnikov Liste za Trst. Misovci in odborniki Galazzi, Bas-sani, Gambassini, Seri in Pellis pa so se vzdržali, s čimer so jasno dokazali, kakšno je njihovo stališče do rajonskih svetov.
Na koncu torkove seje, pravzaprav že v včerajšnjih prvih jutranjih urah, je občinski svet odobril še z glasovi LpT in MSI ob vzdr-žanju vseh ostalih skupin perime-tracijo področij, na katerih je treba ponovno pridobiti za stanovanjsko uporabo obstoječe zgradbe. Taka odločitev je bila potrebna, da se na teh področjih lahko uporabijo sredstva, ki jih postavlja na razpolago v ta namen državni zakon št. 457 iz lanskega leta.
Po obrazložitvi odbornika Rossija so vsi nastopajoči predstavniki demokratičnih strank (De Rosa za KPI, Scarpa za KD. D’Amare za PSI in Lokar za SSk) izrazili pomisleke glede na utemeljenost sklepa. Občinski odbor je namreč predložil svoje predloge v zadnjem trenutku in brez ustrezne dokumentacije in sploh ni zaslišal rajonskih svetov. Zato je skupina KPI predložila resolucijo (ki so jo podpisali tudi svetovalci PSIj' PSDI in SSk), ki obvezuje odbor, da določi v ok-;viru pbdročij posamezne površine, za'' katere je treba izdelati preure-ditvene načrte, in da jih dopolni na podlagi prošenj, ki so jih predložili zasebniki ali javne ustanove. Občinski svet je resolucijo sprejel ob nasprotnem glasov samih mi-sovcev, nakar je odobril še vrsto običajnih upravnih sklepov.
(tm - lv)
Vremenske razmere še vedno muhaste
Vse kaže, da se našim krajem zopet bliža val mrzlega vremena. Medtem ko je včeraj dopoldne deževalo, so padavine v popoldanskih urah pojenjale. Nebo je ostalo oblačno, vendar je temperatura zvečer padla in pihal je rahel vetrič. Nekajdnevno deževje v mestu ni prineslo posebnih nevšečnosti, tako da gasilci v tem oziru niso imeli velikega dela. Na trgu pri splošni bolnišnici ter v ulicah Pascoli in Buonarroti so sicer morali pomagati stanovalcem pritličnih prostorov, da se iznebijo vode, ki jim je poplavila kleti, vendar je bila to posledica razpok na vodovodnih ceveh, ki jih je očitno načela nedavna poledica.
Če se je pri nas ohladilo, se je na planoti onstran meje še bolj. Tako je včeraj med 8. in 9. uro na območju, ki se razteza od Senožeč proti Postojni, celo snežilo. Z dežjem je snežilo tudi v tržaški okolici. Bele odeje se je sicer nabralo le za kakih 10 cm, to pa je zadostovalo, da so se avtomobilisti znašli v zagati. Pristojne oblasti so brž poskrbele za očiščenje cest in proti večeru so bile te docela prevozne.
• Na sedežu deželnega sveta na Trgu Oberdan 6 bo danes dopoldne ob
11.30	tiskovna konferenca o problemih potresnih območij v Furlaniji, ki jo organizira svetovalska skupina PSI v deželni skupščini.
SOCIALNI PROBLEM, KI JE VEDNO V SREDIŠČU POZORNOSTI
Kako skrbimo v našem mestu za amob cine ?
Ni dovolj to, da jih spravimo v centre za umsko zdravljenje - Zanimiva pobuda zdravstvenih operaterjev: ustanovili so knjižnico z italijanskimi in slovenskimi knjigami
Trenutki družabnega življenja v centru
•niiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMimitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiniimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiumniiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiift
POZIV DEMOKRATIČNE JAVNOSTI PRISTOJNIM OBLASTEM
Onemogočiti neofašističnim skrajnežem da bi kalili ozračje omikanega sožitja
lu danes napovedane študentske demonstracije - Protesti sindikalne federacije, mladinske federacije KPI in Zveze žensk Italije
Ponoven silovit izbruh fašističnega nasilja v vsej državi in v našem mestu z bombnimi atentati na sedeže demokratičnih strank in organizacij ter na anarhistično knjigarno je sprožil val ogorčenja in protestov, medtem ko se množijo zahteve, naj pristojni organi bolj odločno posežejo proti centrom črnega prevratništva, ki so — vsaj v našem mestu — dobro znani, pa čeprav se skrivajo pod drugačnimi, novimi imeni. Vsem je jasno, da se nasilna dejanja in provokacije uokvirjajo v »protikomunistični mesec*, ki ga je organiziral tukajšhji »fronte della gioventu*, se pravi direktna emanacija misovske stranke. Zato bi ne smelo biti tako težko izslediti odgOČoVne za atehtate in nasilje in jih spraviti za zapahe.
V napetem ozračju, ki so ga u-stvarili' atentati v Trstu in drugod po državi pa je bistvene važnosti, da prevlada razsodnost, da se ne bi zgodilo, kot se je včeraj v Rimu, ko je prišlo do novega prelivanja krvi. Tudi v našem mestu so za danes predvidene nekatere demonstracije, predvsem šolske mladine, za katere so dale pobudo nekatere skraj-
uiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiifiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiivfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif nuli
ŠTEVILO ARETACU SE JE ZVIŠALO NA SEDEM
V pasti še dva železničarja vpletena v tatvine na vagonih
Fulvio Potočnik iz Trsta že izpuščen na začasno prostost, Piero Mancini iz oglejskega okoliša pa v ječi - Na domu sta imela ukradeno blago
V okviru preiskave o tatvinah na openski železniški postaji so tržaški karabinjerji včeraj aretirali še dve osebi. Gre za 43-letnega železničarja Fulvia Potočnika ter 58-letnega uslužbenca železniške uprave v pokoju Piera Mancinija. Prvi je obtožen kraje z obtežilnimi okoliščinami in združevanja v zločinske namene, drugega pa dolže orožniki nakupa ukradenega blaga.
Potočnika, ki stanuje v Ul. Puccini št. 8 v našem mestu, so sicer že nekaj ur po aretaciji izpustili na začasno prostost, a Mancini, ki ima stalno bivališče v Terzu d’Aquileia, malem kraju bliz’ Ogleja, sedi v ječi.
Med hišnima preiskavama so orožniki pri obeh našli veliko količino nagrabljenega blaga, ki jo obsegalo, kot znano, črno-bele in barvne televizijske sprejemnike, naprave stereo, snemalnike, radijske sprejemni-
ke, fotoaparate in gramofone. Brez dragocenih izdelkov, ki sta jih skrivala na domu Potočnik in Mancini, se vrednost doslej odkritega blaga suče nekaj nad 120 milijonov lir.
Število kolodvorskih miši oziroma prekupčevalcev plena se je torej povzpelo na sedem: v ponedeljek so orožniki zajeli 28-letnega skladiščnika Maurizia Cavatonija iz Latisane, prejšnji petek pa 39-letncga postajnega načelnika Sergia Doza iz Trsta ter železničai. Armanda Mancinija (25 let), ki baje ni sorodnik včeraj prijetega Piera Mancinija, in Marca Pierottija (24 let) — oba iz Červi-njana — ter Antonina Mancusa z Opčin.
S tovornih železniških voz na ranžirni postaji so kradli tako spretno, da jim je bilo mogoče stopiti na prste komaj po dobrem letu dni. Medtem so razpredli pravo mrežo prekupčevalcev z ukradenim blagom,
V okviru vaškega kulturno svetnega delovanja prireja treben-sko prosvetno društvo Primorec v ..................................................mn...
SREČANJE Z UREDNIKOM TEDNIKA «IL MALE»
Satira kot sredstvo protiinformadje
Številno občinstvo se je včeraj strpalo v dvorano * *Cappelle Under-ground», kjer je bil na sporedu tslo-vesen» zaključek razstave risanih smešnic tednika »II Male*. Ob tej priložnosti je bil prisoten tudi urednik politično - satiričnega časopisa Vincino Gallo. Po ogledu risb je bila na sporedu debata. Sedeli smo v zadnjih vrstah, obkoljeni od mladeničev in mladenk in kake starejše gospe ali gospoda. Slišali smo, kar smo pač lahko slišali. Gallo je najprej dejal, da si želi predvsem debate in do debate je res prišlo po tradicionalnem nekajminutnem molku. Vprašanja občinstva so bila seveda zelo resna, risbice na stenah, kamor smo se od časa do časa obrnili, nekoliko manj. Mislite, da ljudem, ki prebirajo vaše vice in gledajo zafrkljive vinjete, o-
stane v zavesti njihov globlji pomen, ali pa se ljudje nasmihajo le spolnim organom in drugim satiričnim rekvizitom?* «Koliko žensk dela v vaši redakciji?* tVeliko tovarišev je zapustilo demonstracije za plesišča, kako si lahko razlagamo, da ima vaš tednik kljub temu toliko uspeha?* tKako izbirate gradivo? Imate pri vas cenzuro?* Gallo je odgovarjal: tčasopis želi biti sredstvo protiinformadje.* «Z ženskami v redakciji ni najbolj rožnato, oz. malo jih dela pri nc.s.* dl male se obrača tudi na tisto občinstvo, ki bere malo časopisov*. Maši uredniki so svobodni, nihče jim ničesar ne vsiljuje*. Mislili smo vprašati: »Kaj bi, ko bi nek vaš urednik začel pretirano hvaliti do?* Tega nismo potem vprašali, ker bi se zdelo neresno. Glede
razstave so naše zanimanje najbolj pritegnili fac - simili italijanskih, velikih časopisov, na katerih so javljene senzacionalne novice, kot n.pr. ta, da je v Mehiki pristal leteči krožnik, ali pa da je Berlin guer vzkliknil svoj odločni ME* sodelovanju s KD. Ti fac - simili so dvignili veliko prahu. Risbice in smešnice so nekatere smešne, druge ne, vsak se pač smeje, kot more in ve. Marsikatero številko tednika epobere* cenzura, vendar to ne prinese veliko škode. V Italiji je približno 35.000 prodajaln časopisov, organi javne varnosti ne morejo vseh obiskati, zaplemba pa je danes itak garancija za uspeh. Ta ko al’ drugače izhaja «11 Male* v nakladi 100 tisoč izvodov Velik u-speh torej za pikantno satiro in smeh. (am)
ki jih karabinjerji še iščejo, tako da si v prihodnjih dneh lahko pričakujemo vrsto novih aretacij.
Huda nesreča pri Korošcih
Rešilec Rdečega križa jr sinoči okrog 19. ure pripeljal v tržaško splošno bolnišnico 79-letnega upokojenca Giuseppa Bertocchija iz Milj, Ul. dei Fonditori št. 8. Sprejeli so ga na oddelek za oživljanje.
Nesrečnika v bližini pokopališča pri Korošcih povoz’1 avtomobilist Giovanni Sega, 43 let, s Korošcev 74, ki je v smeri proti Miljam upravljal svoj fiat 127 z evidenčno tablico 176319. Starca je zbil, ko se je ta nenadoma odločil, da prečka cesto, kjer ni zebrastega prehoda.
Bertocchi je utrpel lobanjske poškodbe, večjo rar.o na desni nogi in domnevni večkratni zlom na istem udu. V bolnišnico so ga prepeljali v globoki komi in zdravniki so si pridržali prognozo.
Obresti na hipotekarna posojila oproščene IVA
V zvezi z vestmi, ki so se razširile tudi na našem področju ob nastopu novega leta, da bo namreč treba od 1. januarja dalje vplačevati davek na dodatno vrednost (IVA) v razmerju 14 od sto na obresti hipotekarnih posojil, so včeraj s finančnega ministrstva sporočili, da je treba imeti t. vesti za brezpredmetne. Čeprav se pristojni minister še ni uradno izjavil o tej zadevi, naglašajo na ministrstvu, da se IVA zaračuna le na obresti, ki ustrezajo posojilom finančnih družb. Pa še v teh primerih bo IVA v kratkem odpravljena, saj mora Italija v tem smislu prilagoditi svojo zakonodajo pravilom, ki veljajo v Evropski gospodarski skupnosti.
no levičarske skupine. Na slovenskih šolah doslej še niso uradno najavili demonstracij, verjetno pa bodo organizirali skupščine na šolah, da bi ostro obsodili zločinske podvige črnih fanatikov.
Protest zaradi zadnjih atentatov v Trstu je včeraj objavila mladinska federacija KPI, ki pripisuje krivdo zanje neofašistom «fronte della gioventu*. Namen teh dejanj je jasen: ponovno ustvariti v našem mestu tisto ozračje nasilja in napetosti, ki ga je bilo tudi v zadnjem času pogostoma občutiti. To ozračje — pravi protest mladinske federacije KPI — je toliko bolj nevarno, ker ga spremlja težka protislovenska propaganda s strani najbolj šovinističnih in 'nacionalističnih elementov Liste za Trst. Nujno je, da sodstvo in sile javnega reda u-činkovito branijo omikano sožitje in udarijo po nasilnežih »fronte della gioventu* in po brlogu v Ul. Padui-na, ki je izhodišče za njihove škva-dristične izpade.
Pokrajinska sindikalna federacija CGIL, CISL in UEL pa je pozvala vse delavce in vse demokratične meščane k budnosti in mobilizaciji v zaščito pravic, ki jih določa republiška ustava. Sindikalna federacija zahteva tudi, da bi enkrat za vselej izsledili in kaznovali avtorje in navdihovalce nasilja in terorizma v vsej državi.
Zveza žensk Italija - UDI pa je ostro obsodila rimski atentat proti petim ženskam, ki so po radiu govorile o svojih problemih, in prav tako novo porajanje nasilja v našem mestu, (tm)	'
PD MNENJU PLI
Nove znanstvene pobude v Trstu naj bi finančno podprla tudi £GS
Poslanci Zanone, Malagodi in Boz-zi (PLI) so naslovili na predsednika ministrskega sveta posebno vprašanje, ki se nanaša na napovedano uresničitev raziskovalnega središča v tržaški pokrajini. V vprašanju je poudarjeno, d poleg tega središča je v Trstu predvidena znanstvena fakul' a univerze .druženih narodov, ki naj bi tesno sodelovala z miramarskim centrom za teoretsko fiziko. Upoštevajoč vse to in dejstvo, da ima dežela Furlanija - Julijska krajina in še posebej Trst pomembno povezovalno vlogo, tudi na znanstvenem in kulturnem področju, z deželami vzhodne Evrope in z vzhodnim Sredozemljem, so liberalci mnenja, da bi morala vlada povzeti potrebne korake, da bi k omenjenim novim pobudam pristopila, in sicer tudi finančno, tudi Evropska
gospodarska skupnost. Na koncu liberalci naglašajo nujnost, naj bi se vlada zavzela za čim prejšnjo uresničitev vseh omenjenih pobud.
Protest staršev od Sv. Jakoba
Predstavniki združenj staršev slovenskih šol p;-i Sv. Jakobu, to je nižje srednje šole «1. Cankar*, osnovne šole in vrtca, so se včeraj sestali na skupnem sestanku, da bi se dogovorili za morebitne protestne pobude v zvezi z novim valom fašističnega nasilja, ki je spet zajel tudi naše kraje. Potem ko so najodločneje obsodili zadnja izzivaš-ka dejanja tržaških1 škvadristov — tudi šentjakobske slovenske šole so stalna tarča teh podlih podvigov (telefonske grožnje, mazanje zidov in celo podtikanje ognja) — ter izrazili nad vsem tem zaskrbljenost, so sklenili poseči na kvesturi. Delegacija staršev je nato dejansko ponesla protest ter zahteve po učinkovitejših varnostnih ukrepih glavnim policijskim oblastem.
Drobna obvestila
Deželni odbor je na včerajšnji seji sklenil podaljšati do 15. januarja rok za predložitev dokumentacije, predvidene po državnem zakonu št. 457 o »konvencioniranem* in »olajšanem* gradbeništvu. Prvotno določeni rok je potekel 10. januarja.
Poštna uprava opozarja vse imetnike radijskih oddajnikov «CB», da smejo uporabljati svoje aparature do 31. decembra 1980. Veljavnost ustreznih koncesij, je zapadla 31. decembra 1978, je treba obnoviti. Letna taksa za leto 1979 znaša 15.000 iir.
* * «
Vodstvo INAM obveščr včlanjene delavce, da morajo za uživanje zdravniške oskrbe v letu 1979 imeti v redu vpisno knjižico in obrazec Sez. 507 bis, ki ga overovi delodajalec in ki ga je treba izroči '1 pokrajinskemu sedežu INAI .
• * *
Rok za vplačilo občinskega davka na reklamne napise za to 1979 zapade 30. januarja. Vplačila sprejema agencija ACIAP, Nabrežje Sau-ro štev. 10/E.
• • •
Tržaška občina obvešča, da je na občinski oglasni deski razobešen seznam uporabnikov uteži in mer za dveletje 1979/80. Rok za vlaganje morebitnih prizivov zapade prve dni februarja.
SINOČI V KULTURNEM DOMU
Drugo predavanje dr. Perčič o istrskem stenskem slikarstvu
Predavanje je popestrilo predvajanje barvnih diapozitivov
V Kulturnem domu je bilo včeraj drugo predavanje iz ciklusa »Istrske freske*, ki ga prireja Narodna in študijska knjižnica. O razvoju in razcvetu srednjeveškega stenskega slikarstva v Istri je predavala dr. Iva Perčič, ki je o tej temi pred kratkim z velikim uspehom predavala v Gradcu. Razdobje, o katerem je govorila in v katerem je nastajalo srednjeveško istrsko stensko slikarstvo, je razdelila na tri obdobja, in sicer romansko, gotsko in renesančno razdobje. Pri tem je poudarila predvsem vrednost fre ske v benediktinski cerkvi Sv. Mi-hovila iznad Limske Drage. Potem ko je naštela vse glavne cerkve,
kjer so najbolj pomembne freske, je posebej obravnavala stensko slikarstvo, ki je nastajalo v 11. in 12. stoletju v notranjosti samega istrskega polotoka. Gre za neprecenljivo bogastvo, ki je širši javnosti še vedno dokaj malo poznano. Večina pozna le freske iz cerkve v Hrastovlju, vendar imajo tudi drugi kraji veliko takih umetnin.
• V Kulturnem krožku Salvemini na
Korzu Italia l . 12 bo prihodnjo sredo, 17. t.m., na pobudo ZŽI-UDI skupščina delavk. Govor bo o nekaterih žgočih vprašanjih, ki za devajo ženski svet.
Udobnost in splošna blaginja sta značilni za naš čas. In v tej naši udobnosti prevečkrat pozabljamo, da obstajajo problemi, ki se nas sicer direktno morda ne tičejo, pač pa zadevajo celotno družbo. Z lahkoto se izmikamo problemu starih, problemu umsko bolnih, problemu han-dikapirancev, problemu slepcev, torej problemu takih ljudi, ki so «v breme* družbi. Zavedamo se jih šele tedaj, ko se «nesreča* pojavi tudi v naši hiši. In kaj tedaj naredimo? Če gre za umobolnega domačina skušamo stvar najhitreje utišati, tako da ga takoj spremimo do psihiatrične bolnišnice. Tu pa že po nekaj dneh ugotovijo, da nesrečnež ni nevaren in da nima kaj opraviti s to represivno strukturo. In že je ponovno v družbi, a ta ga ne sprejme. Nesrečnež blodi po mestu, dokler se na lastno pest ne predstavi v kakem centru za umsko zdravljenje, kakršnih je v tržaški pokrajini še kar veliko; in tu skupaj s psihiatri skuša ponovno doseči tisto ravnotežje, ki ga je zaradi stvarnih problemov izgubil, in se želi ponovno vključiti v družbo.
Tudi v Ul. Gambini v Trstu obstaja tak center, kamor se med dnevom lahko zatečejo vsi, ki se željni družbe ter zdravstvene in moralne pomoči počutijo osamljeni ali »drugačni* od ostalih ljudi. Center sicer deluje že več let, lani poleti pa se je njegova struktura bistveno spremenila. Poleg tega, da so prostore preuredili in jih sodobno opremili, zdravstveni operaterji ne dopuščajo, razen za resnejše primere, da bi ostali v teh prostorih tudi čez noč.
Štirje zdravniki, med temi tudi primarij dr. Reali, dve socialni delavki, 18 bolničarjev in nekaj pomožnega osebja skrbi za 40 do 60 oseb. Število se dnevno spreminja, saj obiskujejo center, kakor se jim zljubi. Žene prinašajo s sabo revije, slike znancev, vse potrebno za pletenje in kvačkanje. Imajo šivalni stroj, s katerim krojijo sebi in drugim najrazličnejše obleke. Sredi velike dvorane stoji ping-pong miza, v kotu pa stereo hi-fi gramofon. Nekateri pa se sploh ne zmenijo za te svari, zadostuje jim u-dobni naslanjač, kjer lahko premišljujejo, kjer se lahko vživijo v svoj edinstveni svet, in ne dopuščajo niti zdravnikom, da bi jih pri tem »motili*. Nekateri se skrijejo pod mizo, drugi nenehno hodijo iz enega konca na drug, mogoče nekaj mrmrljajo med sabo, nekaj zapojejo ali nekaj povedo. Zvečer pa se vrnejo na svoje domove. Nekateri živijo skupaj v raznih stanovanjih po mestui drugi''"Pa1 “še iščejo udobno bivališče.
Posebej velja tu omeniti zanimivo pobudo mladih zdravstvenih operaterjev. V pritličnih prostorih centra so namreč na novo ustanovili knjižnico z velikim številom knjig pretežno v žepni izdaji, ki ostaja odprta šest dni tedensko v običajnih delovnih urah. Posebno bogata je s knjigami na sociološko, zgodovinsko, psihološko, socialno in žen-
sko tematiko. Veča pa se tudi kotiček slovenskih knjig.
Največ je žensk srednjih let. Doma imajo nemogoče razmere: imajo agresivnega in nasilnega moža, mogoče alkoholika in večkrat se javijo v centru s še opaznimi podplutbami. Zelo veliko je mladih in tudi veliko je Slovencev.
Kaj pa jim nudi družba? S čim jim lahko pomagamo? Ali je dovolj, da ne kažemo s prstom za njimi, ko se nekam čudno vedejo na ulici, medtem ko se jim «dobro-misleči* Trst še vedno zaničljivo umika?
(k t)
«Za$ebno življenje» v gledališču Rossetti
Včeraj so v gledališču Rossetti predstavili komedijo Noela Coivar-da «Zasebno življenje*. Delo so podali igralci Paolo Ferrari, lleana Ghione, Maria Guerrini, Silvia Mo-nelli in Aurora Trampuš. Predstavo je režiral Silverio Blasi, sceno pa je izdelal Giuliano Coltellacci. Komedija eZasebno življenje* je lahkotno delo, ki ga tu pa tam popestrijo razne domislice in dovtipi. Igralci ustvarjajo svoje like brez večje domišljije, pomaga jim predvsem rutina. Scena je elegantna čeprav konvencionalna, isto moramo zapisati za kostume. Skratka, komedija «Zasebno življenje» ni umetniško dejanje ampak obrtniški izdelek, namenjen sprostitvi in zabavi. Obrača se na ne preveč zahtevno občinstvo in vsebuje vse tiste elemente, ki so značilni za razne televizijske enovečerne predstave, ki jih gledamo ob srebanju čaja. Takšen tip gledališča v svojem bistvu živi zaradi znanih imen nastopajočih, bleščečih scen in kostumov in nezahtevnosti izraza, (am)
Mariborčan zavozil s ceste in se laže poškodoval
V ambulanti tržaške splošne bolnišnice so včeraj nudili prvo pomoč 31-letnemu jugoslovanskemu državljanu Andreju Koterju, ki se je laže poškodoval v prometni nesreči.
Ko je v nočnih urah upravljal svoj renault 4R z mariborsko registrsko tablico v smeri proti obmejnemu prehodu pri škofijah, je v bližini predora pod Zlato krono na ovinku zaradi spolzkega cestišča zavozil s ceste. Koter se je odrgnil po nosu in bradi ter bo ozdravel v dobrem tednu dni.
Pogreb našega dragega
Emila Badaliča
bo danes, 11. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev ra Opčine
Trst, 11. januarja 1979
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga sestra in teta
JUSTINA HROVATIN
Pogreb bo jutri, 12. t.m., ob 12.30, iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Opčine.
Žalostno vest sporočajo: sestre Viktorija, Tončka in Francka ter nečaki in sorodstvo iz Argentine
Opčine, Sydney, Buenos Aires, 11. januarja 1979
Po dolgi bolezni nas je zapustil naš predragi
ALOJZ GRUDEN
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 11. t.m., ob 13. uri iz cerkve v Samatorci na domače pokopališče.
Žalujoča žena Milka z otroki in drugo sorodstvo.
Samatorca, 11. januarja 1979
11. 1. 1978
11. 1. 1979
Ob prvi obletnici nenadomestljive izgube
ŠTEFANIJE RAŽEM por. KRIŽMANČIČ
se je z neizmerno ljubeznijo spominjajo mož Silvester, hčeri Marija in Magda z družinama, mama Marija in brat Silvester z družino.
Bazovica, 11. januarja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK

11. januarja 1979
/ DELOVANJE DEŽELNEGA INŠTITUTA IRFOP
V šolskem letu 1978-79 sto trideset
DANES OB 10. URI SKUPŠČINA V TEKSTILNI TOVARNI V PODGORI
V SOBOTO SREČANJE KPI IN ZKS V GRADIŠČU
Zaskrbljenost sindikalnih organizacij Naloga krajevnih organov
tečajev za poklicno usposabljanje zaradi kršenja junijskega sporazuma
Inštitut bo sodeloval tudi s sorodno ustanovo v Sloveniji in z inštitutom za statistiko na tržaški univerzi
GLASBENA MATICA Trst
Sezona 1978-79 Četrti abonmajski koncert
Jutri, 12. januarja 1979, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
KOMORNI ORKESTER RTV LJUBLJANA
Dirigent:	UROŠ LAJOVIC
Solist:	VOJKO CESAR - fagot
SPORED:
Haydn: Simfonija štev. 49 f-mol Mozart: Koncert za fagot v B-duru (KV 191)
Merku: Ali sijaj, sijaj s nce — Slovenska rapsodija za godala Britten: Sinfonietta op. 1
Prodaja vstopnic v p.' ni GM od 9. do 12. ure in eno uro Pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Gledališča
Novoustanovljeni deželni inštitut za poklicno usposabljanje (IRFOP) ki mu predseduje pristojni odbornik Carpenedo, je v zadnjem času začel intenzivneje delovati. Upravni svet se je doslej sestal že sedemkrat, na sejah pa so pripravili obračun za poslovno leto 1978-79 in program tečajev, ki jih nameravajo organizirati v tem času. Vsega bo inštitut organiziral 130 tečajev s področij industrije, obrtništva, trgovine, gostinstva in kmetijstva. Tečaji si bodo sledili v 14 mestih in večjih središčih Furlanije - Julijske krajine.
Poleg tega namerava inštitut organizirati tudi poskusne tečaje s trgovinsko, obrtniško in industrijsko tematiko ter razne oblike praktičnega dela mladih pri podjetjih.
s S (.
Stalno slovensko gledališče gostuje danes, 11. t.m., in v soboto, 13. t.m., ob 19.30, v Idriji ter v nedeljo, 14. boi., ob 18. uri v Cerknem s pred' stavo Carla Goldonija «Nergač».
Jutri, 12. t.m., ob 20. uri v Novi Gorici s predstavo Kole Čašule »Vrtinec* — eksperimentalni oder.
VERDI
Danes ob 20.30 predstava baleta «Giselle» Adolpheja Adama v iz-vedbi baleta milanske Scale. V glav-oih vlogah nastopata Luciana Savi-Snano in Paolo Bortoluzzi. Abonmaji F in B.
Posebna predstava tudi v soboto °b 18. uri. Predprodaja vstopnic pri giavni blagajni.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 Paolo Ferrari in Deana Ghione predstavljata «Vite Private* N. Cowarda. Rezervacije pri Osrednji blagajni v Pasaž' Protti. A-bonenti 30 in 20 odst, popusta.
* * *
Dd 16. januarja Biill «Un sorso di terra* v izdaji ATEft - Gli Associati. V abonmaju odrezek št. 4. Rezer-vaeije pri osrednji blagajni za ponovitve do 20. januarja.
avditorij
Danes, 11. t.m., ob ?n m.
Vannucci - De Francovich predstavlja Jamesovo Joycevo vacije pri osrednji blagajni v Pasa-ži Protti. Abonenti 30 in 20 odst. Popusta.
Ravnateljstva, ki so zainteresirana to predstave na šolah, se lahko o-brnejo na tiskovni urad gledališča Verdi (tel. 62-931). Predstave so brezplačne.
# # «
V nedeljo ob 11. uri koncert za violončelo. Ciklus nedeljskih koncernov prirejajo v sodelovanju RAI, II Piccola in Stalnega gledališča.
OBVESTILO
Vse objave v raznih rubrikah (izleti, razstave, razna obvestila, prosveta, darovi in prispevki, itd.) ter uokvirjene oglase društev in drugih organizacij sprejemamb najkasneje do 14. ure dneva pred objavo.
Še posebno skrb bodo v tem okviru posvetili usposabljanju mladih v gostinstvu s prirejanjem posebnih tečajev, ki bodo obsegali teorijo in prakso v samih gostinskih o-bratih. Končno nameravajo v okviru inštituta ustanoviti poseben u-rad za usmerjanje mladih in za psiho-pedagoško posvetovanje. U-rad naj bi skušal predhodno ugotavljati, h kakšnim dejavnostim so nagnjeni mladi, ki se bodo prijavili za razne tečaje.
Za nakup didaktičnega materiala in raznih pripomočkov, ki bodo po tečajih' ostali v lasti obiskovalcev. bo inštitut v šolskem letu 1978-79 izdal 245 milijonov lir. Poleg tega bo izdal 378 milijonov lir za redno delovanje menz, za nabavo oblačil, za delno kritje potnih stroškov in za izplačevanje manjših dnevnih nagrad obiskoval cem tečajev gostinske smeri. Za predavatelje in za nekatere druge splošne izdatke pa je določen znesek 325 milijonov lir.
Inštitut se je v zadnjem času povezal z inštitutom za statistiko na tržaški univerzi, s katerim bo sodeloval pri zbiranju podatkov, ki se nanašajo na razna vprašanja poklicnega usmerjanja mladih. Navezali so stike tudi z zavodom za poklicno usposabljanje iz SR Slovenije, katerega predstavniki so nedavno tega obiskali glavni sedež IRFOP v naši deželi.
Namesto 1150 delavcev je bilo ob koncu leta zaposlenih samo 850 - Obstajajo dobre perspektive za razvoj obrata, če se bodo spoštovala določila sporazuma
Kino
La Cappella Underground Zaprto.
Arisfon 15.30 «Un mercoledi da leo-ni». Jan Michael Vincent, William Katt, Gary Busey. Barvni film.
Ritz 16.30 «Dove vai in vacanza?* Alberto Sordi, Ug0 Tognazzi, Ste-fania Sandrelli, Paolo Villaggio. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 16.30 «Assassinio sul Nilo*. Peter Ustinov, Jeane Birkin, Bette Davis, Mia Farrovv, David Niven. Barvni film,
Gratfaciclo 16.30 »Valanga*.
Excelsior 16.00 «Convoy, trincea d'a-sfalto*. Kris Kristofferson, Ali Mac-Graw, Ernest Borgnine. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Penice 15.30 «Lo squalo 2».
Nazionale 15.30 «La carica dei 101». Walt Disneyeva barvna risanka.
Mignon 15.00 «Heidi torna tra monti».
Cristallo 16.00 «Primo amore». Ugo Tognazzi, Omella Mutti. Barvni film.
Filodrnnimatiroi 16.00.n- 22,DO «Cover girls» (Porno' ragazze' per tutti).
1 Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Moderno 16,30 «Grease» John Travol-ta, Olivia Newton-john. Barvni film.
Aurora 16.30 «11 vizietto*. Ugo Tognazzi, Michel Serrault. Barvni film.
Capitol 16.30 «Cabaret». Liza Minel-li. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Ciao maschio*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta Milje 17.00 «Incontri ravvicina-ti del terzo tipo». Barvni film.
Razna obvestila H Razstave
TPpz sporoča urnik vaj orkestra ln zbora v Bazovskem domu. Zbor: vtok torek in petek od 20.30 do 22. 2to! orkester: vsak petek od 19. do ”•30, nato skupno z zborom in- soli-.h Med tednom po dogovoru z di-^gentom ločene vaje recitatorjev, c|anov orkestra in solistov.
Ob 30-letnfci Filatelističnega kluba Koper je v Pokrajinskem muzeju v topni, prvič v zgodovini jugoslovan-filatelije odprta razstava origi-tolnih osnutkov za jugoslovanske toamke, ki jih je izdelal mojster Božidar Jakac. Na ogled so tudi štu-Uske zbirke znamk članov Filateli-ahčnega kluba Koper. Razstava bo °oPrta do 31. januarja 1979 vsak dan °? 9. do 12. in od 16. do 18. ure. ®b nedeljah in praznikih pa. od 9. '0 13. ure. Vstop prost.
V galeriji Tribbio. t-iazza Vecchia 6. je razstava tržaškega slikarja Ma-riana Černeta, ki bo ostala odprta do 19. januarja
Izleti
Smučarski klub Union priredi smučarski izlet na Zoncolan - Ra-vascletto in sicer za 4 nedelje zaporedoma od 14. t.m. dalje. Informacije in prijave na sedežu v Ul. Valdirivo 30 tel. 64459 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12.00 in od 17.00 do 19.30, ob četrtkih od 17.00 do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12.00.
PD »Valentin Vodnik« iz Doline prireja 21. januarja smučarski izlet v Ravascletto - Zoncolan. Vpisovanje ob torkih in četrtkih od 20. do 20.30 na društvenem sedežu.
"•ll|||i|||„l,„„|,||,||||M||||||||||||||||||||||||,|||,„,„liniiiif|||u||||||||||||||ll„|,||||||||||M|n||||||||||u|||
Včeraj-danes
Daups, ČETRTEK, 11. januarja »	PAVLIN
rjjjktoe vzide ob 7.44 in zatone ob
-42 _ Dolžina dneva 8.58 — Lu-vzide ob 15.33 in zatone ob 5.32 Jutri, PETEK, 12 januarja TATJANA
Jtome včeraj: najvišja temperatura stopinje, najnižja 4,4, ob 13. uri ■4 stopinje, zračni tlak 1006 mb ne-vlaga 65-odstotna, nebo po-bjačeno, dežja je padlo 45,6 mm, eter 8 km na uro zahodnik, morje ,°toj mimo, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 10. januarja 1979 se je v Tr-tlJ rodilo 6 otrok umrlo pa je 14 oseb.
RODILI SO SE: Ileana Kristan, rrancesco Degrassi, Letizia D’A-toerizi, Elisabetta Doz, Nikolaj Bo-s>ch, Mauro Coloni.
Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkov! Dobite pri CERVO Koristni nasveti.
Krzna Iz vseh koncev sveta po konkurenčnih cenah!
Vtale XX. Settembre 16 - TRST
UMRLI SO: 72-letni Carlo Bencina, 78-letna Aurelia Woynar por. Štrukelj, 73-letna Lidia Maizen por. Bratina, 58-letni Domenico Deve-scovi, 74-letna Amabile Cuschie, 81-letni Galliano Fait, 74-letni Enrico Suban, 73-letna Rita Zeller, 70-let-na Maria Snidersig vd. Zorzenon, 65-letna Antonia Ipsa vd. Cleva, 91-letna Caterina Vanzini, 79-letna Maria Cominoli por. Avian, 89-letna Caterina Zicovich vd. Muzzi, 48-letni Ernesta Scaramelli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3» do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12. Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
Mali oglasi
IMAM staro violino 1/1 v zelo dobrem stanju, v kateri je v notranjosti pod «S» natiskano sledeče: JOHN BAPT SCHWEIZER FECIT AT FORMAM HIERONIMUMU A-MATI PESTINI 1813. Violina ni na prodaj, rad bi pa zvedel ri njeno današnjo vrednost. Morebitni odgovor, sporočite na tel. 413848. MLADA slovenska družina išče najem sončno stanovanje v Trstu ali okolici, za dobo 2 do 3 let. Telefon 724464. ENOSTANOVANJSKA hiša potrebna popolne obnove z vrtičem, v mestu na prodaj najboljšemu ponudniku. Telefonirati na štev. 211303 od 11. do 13. in od 18. do 20. ure. IŠČEM knjigo M. Matko: »Psihološka sistematika poklicev*, ki je že razprodana, hvaležen, če mi jo kdo proda ali posodi na ogled. Giovanni Brajkovič — Via Zaroli 12 — 20025 Legnano (MI) telefon 0331/547489.
IŠČEM harmoniko -80 basov po možnosti znamke Paolo Soprani. Telefonirati na--.štev. 824787 od 16.30 do 18. ure.
DRŽAVNA poklicna šola industrij ske smeri s slovenskim učnim jezikom — Trst Ul. Matteotti, 12 tel. 765276, nujno potrebuje profesorja laboratorija elektronskega merjenja in praktičnega dela. UGODNO prodam novo jadrnico za križarjenje za šest oseb. Telefonirati na (0481) 32-304 ODDAJATE STANOVANJE? Vzamemo v najem stanovanje ali hišo v okolici Trsta. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Stanovanje».
ZAMENJAM smučarske (usnjene) čevlje št. 44 s št, 42. Telefonirati na št. 226-196 v popoldanskih urah. PRODAM avto fiat 500 L letnik 1969 v zelo dobrem stanju. Telefon 756515.
KUPIM rabljen gumijasti tekoči trak (električen) dolg približno 5 m. Telefonirati na št, 220109. ZANESLJIVO osebo za varstvo 10-me-sečnega otroka potrebujemo od 1. februarja dalje. Telefonirajte na št. 232112.
SLIKE tržaških avtorjev prodajam po zmerni ceni. Telefonirati na štev. 814832.
DOBRO ohranjeno spalnico v pro-vensalskem stilu, z dvema stoloma, ročno izrezljano ogledalo ter stilni lestenec prodajam po izreci ni ceni. Telefon 814832.
IŠČEM v Skednju pritlični prostor za slikarski atelje. Telefon 814832. POTREBUJEM pridnega in zanesljivega delavca srednje starostne dobe za skladišče v centru mesta ln za stalno zaposlitev, po možnosti z znanjem slovenskega jezika. Ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro «Pošten».
NA PRODAJ kuhinjska kredenca v dobrem stanju. Oglasiti se pri O-skarju Jamniku, 63000 Celje, Slomškov trg št. 8.
MALO sobno kolo zamenjam za veliko (normalno) ali kupim rabljeno. Tel. 53160.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S, P-. A. ■:	'	. ;
TRST -‘ ULICA P.'FlLrClCl -	01-440
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef štev. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Pro sek: tel. 225-141 Božje polje: Zgo nik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel
200-121; Sesljam tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: teL 271-124.
TEČAJI VALUT V	MILANU
DNE 10. 1.	1979
Ameriški dolar	83L—
Funt šterling	1670.—
švicarski frank	495.—
Francoski frank	195,50
Belgijski frank	27.50
Nemška marka	446,-
Avstrijski šiling	61.-
Kanadski dular	650,—
Holandski 1'lorint	410.—
Danska krona	155.-
Švedska krona	189,-
Norveška krona	159,-
Drahma	18,60
Mali dinar	38.50
Veliki dinar	39,-
MENJALNICA
t	‘St ** '
vseh tujih valut
Položaj v podgorski tekstilni tovarni (Cotonificio triestino) postaja vse bolj zaskrbljujoč, zakaj določila lani junija podpisanega sporazuma na deželi med predstavniki holdinga Bustese iri sindikalnimi organizacijami se sploh ne izvajajo, ali pa le z veliko zamudo. Na podlagi tega sporazuma bi moralo zapustiti dopolnilno blagajno ter se ob koncu leta 1978 v tekstilni tovarni ponovr > zaposliti 1.150 delavcev, dejansko pa se število zaposlenih suče komaj okoli 850 enot, kar pomeni, da jih je 300 še vedno izven proizvodnje.
Junija lani so se sporazumeli tudi o večji avtonomiji prodajne mreže podgorske tekstilne tovarne, vendar se tudi to določilo ne spoštuje. Blaga ,ki ga pošljajo v obrat Olgiate, kjer mu dajo dokončno obliko, ne plačujejo, čeprav so večkrat posredovali.
Položaj v obratu ne bi bil tako zaskrbljujoč, če bi se izkoristile vse možnosti za njegovo normalno delovanje. Raziskave so namreč pokazale, da obstajajo lepe možnosti za prodajo blaga, tudi izven tržišča holdinga Bustese.
K boljšim perspektivam podgorskega obrata prispevajo člani delavskega kolektiva z razporeditvijo delovnega časa, z dodelitvijo strojev ter razumevajočo zamudo pri izplačilu mezd in plač .
Po sporazumu od lanskega junija bi se podpisniki morali pogovoriti o finančnem načrtu podjetja in o obnovi proizvodnje na višji ravni, vendar se podjetje temu sestanku izogiba ,češ da nanj ni še pripravljena, čeprav je znano, da je finančni načrt pripravilo že za junijski sestanek. Takšno ravnanje zaskrbljuje sindikate, tako da se sprašujejo, zakaj takšno zamujanje in kam pelje pot, po kateri stopajo predstavniki delodajalcev. Sindikati se nadalje sprašujejo .kakšni prihodnjosti gre podjetje naproti, če se ne izboljša njegova proizvodnja strukture (tudi z novimi naložbami), če se ne zaposlijo vsi delavci in če se ne preveri proizvodni načrt. Če se hitro v tej smeri nekaj ne ukrene, bo podjetje utrpelo udarec, zaradi katerega se ne bo več opomoglo.
Vse to, kar smo omenili, je poglavitni vzrok, ki je privedel sindikate do odločitve, da za danes sklicujejo v tovarniški menzi odprto skupščino celotnega delavskega kolektiva, na katero so povabili politične stranke, izvoljene predstavnike v pb-piijsKi^i^raji^lci in deželni svet ter-v parlament, ..predstavnike conskega sveta,ip, drugih sindikalnih teles, da bi ocenili položaj ter se odločili za ukrepe, ki bodo omogočili zaposlitev vseh tekstilcev. Problem ni več zgolj sindikalnega značaja, ampak je prerasel njegove okvire ter se postavlja pred družbo kot splošen politični in gospodarski problem, ki ga je v splošno korist potrebno čimprej u-spešno rešiti.
0 nekaterih šolskih zadevah v Gorici
V našem uredništvu so se zglasili starši učencev slovenske osnov-
ne šole in izrazili nezadovoljstvo, ker občinska uprava še ni izpolnila svoje obljube izpred enega meseca, da bo v najkrajšem času odprla no ve prostore za šolski pouk v Ul, Čampi.	tv.
Kakor smo izvedeli, je potrebno izvesti le priključek na kanalizacijo, vendar tega občina ni še storila, ker ni izvedla razlastitvenega postopka s sosedom. S tem vprašanjem se je občinska uprava pričela ubadati že pred nekaj meseci, vendar se ga je očitno lotila na napačnem koncu. Ker ni nobenega dvoma, da ga bo morala izvesti, bi lahko začela istočasno z deli in z upravnim postopkom. Tako bi pridobila na času. Toda kaj takšnega zahtevati od občine je očitno preveč. Na problem opozarjamo občinsko upravo in izvoljene svetovalce.
Predstavniki občine in pokrajine so se prejšnji dan sestali v Gorici ter ponovno preučili zahtevo slovenske konzulte, da se na pokrajinskem
zemljišču ob Ul. Puccini zgradi južni slovenski šolski center. Pokrajinski odbornik Gallarotti, ki je že pred časom nasprotoval odtujitvi te ga pokrajinskega zemljišča za slovenske šolske potrebe, je svoje stališče ponovno potrdil, češ da mora pokrajina to parcelo uporabiti zase. Zadeva je še vedno odprta, ker na tem sestanku niso sprejeli nobene dokončne odločitve.
V soboto deželni kongres radikalcev v Gorici
Radikalci iz dežele Furlanije -Julijske krajine se bodo v soboto, 13. t.m., zbrali na deželnem kongresu v Gorici. Zborovanje bo v Avditoriju, v Ulici Roma, s pričetkom ob 16. uri.
pri sodelovanju ob meji
Delegaciji komunistov se bosta zavzeli za poglobitev in razširitev stikov na vseh področjih, zlasti še na gospodarskem in kulturnem
Posoška federacija KPI in občinska konferenca Zveze komunistov Nova Gorica prirejata v soboto, 13. januarja, ob 15. uri, v palači Tor-riani v Gradišču sestanek svojih naj višjih predstavnikov na temo: »Poglabljanje dobrih odnosov in sodelovanje ob meji, kot naloga krajevnih organov*. Eno uro pred srečanjem bosta obe delegaciji pripravili tiskovno konferenco, na kateri bosta predstavnikom sredstev množičnega obveščanja pojasnili razlo-ki so ju privedli do sklicanja tega srečanja.
Kakor smo izvedeli bosta bili uvod v razpravo dve poročili, Rajka Slokarja v imenu ZK in podžupana iz Tržiča Paola Padovana v imenu KPI. Spregovorila bosta tudi žu pan Gradišča Trevisan in Jarc iz Doberdoba.
Srečanje sodi v okvir tesnih sti kov, ki jih vzdržujejo komunisti ob mejnega področja na Goriškem, stikov, ki pa se širijo tudi na druge stranke, organizacije, ustanove itd. Zate tudi ni slučaj, da imamo na Goriškem celo vrsto slovenskih in
■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIU«IIIIMIMIIIIIIIIIIMIIIIIIItlllll|ltllllllllllllllllll|||HIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||m|||||m|,||||||||„|n,|||||,|„||„||||,,(|,m,,mi,,!
OBRAČUN POSLOVANJA ZAVODA INAM V LETU 1977
Primanjkljaj se je občutno zmanjšal še vedno pa presega tri milijarde lir
Dohodki so se zvečali za preko 40 odstotkov, izdatki pa samo za okrog 12 odstotkov - Rezultat boljšega in bolj skrbnega upravljanja
Pokrajinski upravni odbor zavoda INAM je na zadnji seji, ki jo je vodil Achille Colautti, razpravljal in odobril finančni obračun poslovanja za leto 1977 ter zadevno poročilo. Poslovanje je bilo, v primerjavi s tistim iz leta 1978, u-godnejše, saj je primanjkljaj ob koncu leta znašal le nekaj nad 3 milijarde lir, ali približno milijardo manj kakor leta 1976.
Dohodkov je bilo v letu 1977 11.691.055.952, ali za 41,60 odst. več kakor leto prej. Vsekakor pa podatki že niso dokončni, kakor na-vaia tiskovno ooročilo zavoda IN AM, kajti INPS, ki- v goriški pokrajini skrbi za pobiranje prispevkov za bolniško in pokojninsko za varovanje, še m predložil končnega obračuna. Poleg tega1 pa so nekatera podjetja: v zaostanku s plačevanjem prispevkov. Zakaj tolikšen porast v dohodkih? Ker prispevki računajo neposredno od višine plač, slednje pa so se prav leta 1977 zelo povečale, so se za nad 40 odst. zvečali tudi skupni dohodki zavoda INAM.
Če so bili po eni strani višji dohodki, so se z druge strani povečali tudi izdatki, vendar v precej manjši meri, le za 12,03 odst. v odnosu na prejšnje leto. To je imelo kajpak za posledica bolj u-goden končni obračun. Neposrednih izdatkov je bilo v letu 1977 za 9 miliiard 722 milijonov lir. K tej vsoti pa je treba dodati še 5 milijard 93 milijonov in 559 tisoč lir,
GRE ZA BOLEZEN, KI SE JE RAZŠIRILA TUDI NA GORIŠKEM
SINDIKATI ZAHTEVAJO BOJ PROTI DAVČNIM UTAJAM
V nasprotnem primeru grozijo s pobudami, s katerimi bedo vlado prisilili k izvajanju zakonskih določil
Pokrajinsko vodstvo sindikata CI SL je te dni izdalo daljše in dokaj ostro Uskovho poročilo v zvezi z davčnimi utajami, ki na žalost dobro uspevajo tudi na Goriškem. Ob koncu lanskega leta so namreč krajevni časopisi, med temi tudi Primorski dnevnik, objavili; koliko dohodka so prijavili posamezni davkoplačevalci za leto 1975, kakor izhaja iz seznamov, ki so bili na vpogled na posameznih županstvih. Prav primerjanje teh podatkov je vnovič potrdilo, sicer že staro prepričanje, da še zmeraj nosijo glavno davčno breme davkoplačevalci z nižjimi osebnimi dohodki, pravi tiskovno poročilo, tisti, ki obveznosti plačajo do zadnje lire in to še preden prejmejo osebne dohodke ob koncu meseca.
Tiskovno poročilo nato opozarja, kako so predstavniki različnih kategorij tako imenovanih svobodnih poklicev (pri tem posebej navaja zdravnike. bdyetnjke-in lastnike tehničnih študijev) prijavili naravnost smešno nizke dohodke, v nekaterih primerih celo nižje od navadnih delavcev.
Pri tem je žalostno dejstvo, nadaljuje tiskovno poročilo sindikata CISL, da je med velikimi utajevalci precej takih, ki uživajo celo finančne olajšave, prispevke ali drugačne ugodnosti iz javnih sredstev, brithno pa se znajo izogniti obvez nostim do družbe.
Čas je, zaključuje tiskovno poročilo, da državni organi, ki so za to zadolženi preprečijo tako nepošteno početje, saj bodo drugače sindikalne organizacije prisiljene sprejeti vrsto pobud, s katerimi bodo državne organe prisilile k takojšnji In dosledni uresničitvi obstoječih pred pišev.
Do tu tiskovno poročilo, ki v bistvu ne navaja ničesar novega. Večina občanov namreč ve, kje se
skrivajo davčna utajevalci in jih tu di poimensko pozna. Zatakne se navadno pri tistih organih, ki so dolž-n; ugotavljati dejansko stanje, pa tega ne delajo iz najrazličnejših razlogov. Zakaj L spreminjali stvari, ki že trideset let tečejo na enak način?
SINDIKALNI SESTANEK
Za večjo varnost na delovnem mestu
V Tržiču se je sestalo vodstvo sindikata pristaniških delavcev CG IL ter razpravljalo o zadnji hudi nesreči na delu, H je terjala smrt 55-letnega Sergia Facchinija. Delavec, ki je bil že dolgo zaposlen v pristanišču, se je hudo ponesrečil v soboto, okrog 22. ure, pri razkladanju tovora hlodov. Umrl je v ponedeljek zjutraj, v videmski bolnišnici:
Člani sindikata so izrazili zaskrbljenost zaradi velikega števila nesreč na delu, ki nastajajo tudi zaradi neprimernih in zastarelih naprav. Od pristojnih organov bodo zahtevali, da zagotovijo večjo varnost. Sindikati so .tudi nakazali nekaj konkretnih predlogov, katerih uresničitev bi vsekakor pripomogla k večji varnosti. Predvsem bi bilo potrebno poskrbeti za ustrezno razsvetljavo pomolov, za asfaltiranje operativne obale ter za ograditev pristanišča. Bistvenega pomena pa je tudi nakup varnejših in sodobnejših naprav za razkladanje in nakladanje tovora.
Na sestanku je bil govor tudi o nekaterih pobudah za povečanje zmogljivosti pristanišča Portorose-ga. kar bi bilo , korist celotnega gospodarstva Furlani ie. Sredstva za uresničitev teh pobud naj bi dala na razpolago dežela, oziroma gori ški sklad.
ki jih je pokrajinski zavod nakazal v vsedržavni sklad za bolnišnice. Skupni izdatki znašajo tako 14 milijard 816.087.271 lir, primanjkljaj pa 3.125.031.679 lir, leto prej 4 milijarde 18.685.574.
Pri pregledu posameznih postavk velja opozoriti, da glavnino dohodkov predstavljajo prispevki iz delovnega razmerja, saj je bilo dohodkov iz drugih virov le nekaj nad 63 milijonov lir. Nekoliko drugačna pa je slika izdatkov, saj je ta postavka precej razčlenjena.
Najbolj so se zvišali tako imenovani ekonomski izdatki (za nadomestilo plač obolelim delavcem, za nadomestilo v obdobju porodniškega dopusta), ki so dosegli 4 mi lijarde 679.448.130 lir (leta 1976 3 milijarde 848?564.’288).; Tudf tu je porast v zvezjs povišanjem plač. Strošek za zdravstvene 'storitve se je zvišal le irimanjši meri. Gd‘4.328 milijonov v letu 1976 je narastel na 4.434 milijonov, medtem ko se je strošek za dopolnilne dejavnosti celo znižal, s prejšnjih 75,8 mi lijonov na 73,5.
Čeprav so upravni stroški y letu 1977 dosegli nekaj nad 535 milijonov lir (leto prej 425 milijonov), so v odnosu na celoten obseg izdatkov predstavljali le neznaten del, komaj 5,5 odstotka, kar je vsekakor zadovoljiv rezultat, ki ga je bilo mogoče doseči ob stalnem prizadevanju za kar se da ekonomsko upravljanje tako pomembne in ob sežne ustanove, ki ima v oskrbi 83.675 zavarovancev in njihovih družinskih članov. Povišek, okrog 110 milijonov lir, tako piše v tiskovnem poročilu, gre izključno na ra čun višjih cen materiala in storitev.
Pokrajinski odbor bolniške blagajne INAM, ki ima nekako vlogo nadzorovanja nad upravljanjem te ustanove v pokrajinskem merilu, je z zadovoljstvom vzel na znanje poročilo o izboljšahem finančnem poslovanju, ki ga je pripravilo pokrajinsko ravnateljstvo zavoda, o-pozoril pa je na pomanjkljivost, da v njem ni omenjena dejavnost samega pokrajinskega odbora, katerega stališče je bilo nekajkrat celo nasprotno tistemu, ki ga je zagovarjalo goriško ravnateljstvo, o-ziroma osrednje vodstvo zavoda. Eden takih primerov smo zabeležili. ko je pokrajinski odbor ostro nastopil proti ukinitvi ugodnosti, ki so jih delavci goriške (in tržaške) pokrajine uživali že desetletja. Pokrajinski odbor zavoda INAM na se je nadalje zavzerpal, v pričakovanju uresničitve zdravstvene reforme, za čimboljšo izkoriščenost obstoječih struktur v korist celotne skupnosti, kar bi pomenilo velik prihranek tako v finančnem, kakor tudi v pogledu zaposlovanja specializiranega osebja. Pokrajinski odbor INAM je končno izrazil prepričanje, da se bo že skoraj tri leta trajajoči spor z zdravniki kmalu pozitivno rešil, pz-edvsem v korist oskrbovancev.
Obvestilo članom Slovenskega gospodarskega združenja v Gorici
SLOVENSKO GOSPODAR SKO ZDRUŽENJE v Gorici ugotavlja, da se iz dneva v dan večajo obveznosti vseh mogočih vrst, katerim mora biti kos vsak udeleženec v gospodarstvu. Prilagoditi poslovanje zakonodaji in pravočasno zadostiti vsem potrebam in obveznostim predstavlja za vsakega izmed nas velik problem.
Z namenom, da SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE v Gorici priskoči na pomoč vsem svojim članom in drugim interesentom pri nji hovem administrativnem poslovanju, obveščamo, da so naši uradi v Gorici, na Travniku 11/2 odprti za stranke vsak dan, razen ob sobotah,
od 8. do 13. ure. Na razpolago jim je kvalificirana administrativna moč.
Člani se lahko poslužujejo naslednjih uslug:
-	VODENJE KNJIG ZA PLAČE IN OBRAČUNAVANJE DAJATEV IN SOCIALNIH PRISPEVKOV
-	VODENJE REGISTROV IVA IN IZVAJANJE VSEH TOZADEVNIH OBVEZNOSTI
-	SESTAVLJANJE LETNE PRIJAVE DOHODKOV IN OBRAČUNA ALI BILANCE PODJETJA
-	PRODAJA IN UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN, ODMERJANJE STANARINE PO ZAKONU ZA PRAVIČNO STANARINO «Equo canone«, SESTAVLJANJE NEPREMIČNINSKIH POGODB itd.
-	SESTAVLJANJE VLOG IN PRO-, ŠENJ, POTREBNIH ZA DOLOČENE SLUČAJE ALI DOLŽNIH PO ZAKONU, ZA PRIDOBITEV RAZNIH DOVOLJENJ IN PRAVIC
-	PLAČEVANJE RAZNIH ZAPADLOSTI
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE Pokrajinski odbor GORICA
Kristina Čotar umrla v videmski bolnišnici
V videmski bolnišnici je v torek ponoči umrla zaradi hudih poškodb, ki jih je zadobila v prometni nesreči, 67-letna Kristina Čotar iz Rupe št. 14. Nesreča se je zgodila v torek zjutraj, nekaj minut pred osmo uro, na državni cesti št. 55 blizu Rupe. Kakor smo že poročali, se je Čotarjeva peljala v avtu, ki ga je upravljal župnik Dragotin Butkovič. Na poledenelem cestišču je avtomobil začelo zanašati, da C3 je nekajkrat zavrtel okoli svoje osi ter nato obtičal v precej globokem jarku. V goriški bolnišnici, kamor so oba ponesrečenca prepeljali že kmalu po nesreči, so zdravniki ugotovili, da ima Čotarjeva zelo hude poškodbe in odredili njen takojšen prevoz v videmsko bolnišnico, medtem ko se Dragotin Butkovič zdravi v Gorici in bo predvidoma okreval v dveh mesecih.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480.
demokratičnih občin, ki so pobratene ali s sosednjimi občinami v Sloveniji ali celo globlje na njenem ozemlju kot sta, denimo, Sovodnje in Ronke, ki sta pobrateni s Škofjo Loko in Metliko. Nodvomno je ta oblika sodelovanja velikega pomena za boljše medsebojno poznavanje. Skozi takšno poznavanje se ustvarja tisto dobro politično vzdušje ob meji, v kateri je mogoče razvijati tudi gospodarsko, kulturno, športno in drugo sodelovanje. Če za kakšno območje lahko rečemo, da je prijateljstvo ob meji prodrlo globoko v zavest ljudi, potem j-' to goriško območje. Sobotni prispevek bo to zavest v obojestransko korist samo še poglobil.
Iržiška občina predlaga odstranitev železnice
Železniški odsek, ki povezuje tr-žiško ladjedelnico z južno postajo v Ronkah nameravajo odstraniti. Tr-žiški župan Miani je namreč zaprosil predsednika in poverjenega u-pravitelja ladjedelnice Vittoria Fan-fanija, naj se pri pristojnih oblasteh pozanima, da bi železniški tir, ki je izkoriščen le v neznatni meri, odpravili in s tem pripomogli k rešitvi nekaterih urbanističnih vprašanj tržiške občine.
Včasih je na tem odseku vozil enkrat, oziroma dvakrat dnevno vlak z delavci iz spodnje Furlanije. Zdaj občasno vodi tod tovorni vlak.
Reklamna služba poverjena
zasebnemu podjetju
Goriško županstvo sporoča, da je občinski svet pred nedavnim odobril sklep, s katerim je bilo lepljenje lepakov v območju občine poverjeno zasebnemu podjetju Agiap, ki ima sedež v Gorici, Ul Gen. Ca-scino 3. Županstvo zato naproša, naj se interesenti obrnejo neposredno na omenjeno podjetje.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 21. t.m., smučarski izlet z avtobusi. Vpisovanj* na sedežu društva, v Gorici, Ulica Malta 2, najkasneje do 17. t.m.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo vabi
člane na 32. redni letni občni zbor. ki bo v petek. 26. januarja, ob 20. un, v prostorih kluba Simon Gregorčič v Gorici. Na dnevnem redu Do poleg poročil o dejavnosti društva v zadnjem letu tudi izvolitev norega odbora.
Kino
(.urica
CORSO 17.30—22.00 »Geppo il folle*.
A. Celentano in C. Mori.
VERDI 17.00—22.U0 «11 vizietto*. Ugo Tognazzi.
VITTORIA 17.00—22.00 «Addi0 ultimo uotno*. Dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
trii c
EXCELS!OR 16.30 — 22.00 «Eutanasi* di un amore*.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Sturmtrup-pen*.
Aorti C urica in okolica
SOČA 18.00— 20.00 »Pekel na Floridi*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00—20.00 »Predvsem policaj*. Francoski film.
DESKLE 19.30 »Vročica sobotne noči*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italia 89, tel. 24-43.
.....................................
Z RAZSTAVO SLIK V GALERIJI <Lfl B0TTEGA»
Kritima gledanja «ltalia nostra» na varianto regulacijskega načrta
Gre za vprašanja ureditve grajskega griča, Attemsovega parka v Podgori m zahodne povezovalne ceste
Vprašanja okrog revizije regulacijskega načrta vzbujajo š vedno precej zanimanja v Gorici, in sicer preden pride do dokončne razprave o prizivih v občinskem svetu. V areno razprav se je tokrat že v drugo spravilo združenje «Italia nostra* z razstavo slik in načrtov, ki so jo odprli v soboto zvečer v galeriji «La bottega* v Ulici Nizza. Ker je prostor pretesen J,- bilo moč tu pred staviti le nekaj slik in načrtov o treh vprašanjih: grajskem griču, zahodni povezovalni cesti in Attemsovem parku v Podgori. Stališče združenja »Italia nostra* je polemično do odločitev, ki so jih sprejeli z večino glasov v občinskem svetu lani oktobra Kar se Attemsovega parka v Pod gori tiče oporeka združenje »Italia nostra*, da bi v lem parku gradili ljudske hiše. Še posebej je združenje polemično do stališč o uporabi zelenih j ivršin na pobočju grajske ga griča. Te je treba ohraniti take kot so, ..ic:ii to združenje, si.;r to
do postopoma uničene.
Največji poudarek daje združenje vprašanju zapadne povezovalne ceste, ki bi postala, če se bodo načrti uresničili gradnja faraonskega značaja. že v Picrir atovem načrtu je ta cesta obstajala kot povezava med severnim delom mesta in je bila zelo široko zasnovana. V Gostovi predelavi se je širil, i te ceste na Solkanskem polju' zožila, vendarle pa je načrtovalec vnesei v njenem nadaljevanju neke popravke faraonskega značaja, kot -o viadukt nad tovarno Safog in viadukt pod razstaviščem Espomego. Vse to bi seveda terjalo velike stroške in morda tudi z estetskega stališča ne bi bila rešitev najboljša. Zato združenje «1-talia mstra* predlaga, da b'' se viadukt ne gradil in da bi se za to povezovalno cesto uoorabiie, z u-streznimi popravi1 že obsioječe ceste.
Razstava v Bottegi bo odprta petnajst dni.
PRIMORSKI DNEVNIK 4
11. januarja 1979
PRED ČETRTIM ABONMAJSKIM KONCERTOM GM
KOMORNI ORKESTER RTV LJUBLJANE GOSTUJE JUTRI V KULTURNEM DOMU
Merkujeva «Ali sijaj, sijaj sonce» idejna povezava V3eh Slovencev v Italiji - Na sporedu še Haydn, Britten in drugi
izkoristi vse izrazne možnosti sicer krhkega instrumenta.
Pred dobrima dvema letoma umrli angleški skladatelj Benjamin Britten (1313 - 1976) je zagotovo najvidnejši predstavnik zadnje angleške kompozicijske generacije. Že zelo mlad je pritegnil pozornost vsega sveta nase saj spadajo njegovi prvi skladateljski poizkusi v 5 leto starosti. Leta 1932 je napisal Sinfonietto op. 1 za komorni orkester, ki predstavlja njegovo prvo večjo uveljavitev. Tudi nadaljnja dela, Variacije na temo F. Bridgea, Ballad oj Heroes, posvečena španskim borcem, Sinfonia da Requiem in številna druga so mu prinesla priznanje širom po svetu. Prav tako pa tudi njegove opere, predvsem *Peter Grimes* (1945), ki je našla pot na vse operne odre širom po svetu. Britten je po Purcel-lu prvi zopet obudil interes za angleško glasbo. Njegov glasbeni izraz je v glavnem realističen, čeprav mu ne manjka iskrenosti in topline; rad pa se zadržuje in izogiblje izbruhom temperamenta, zato so dramatični viški pri njem sicer redki, a tembolj učinkoviti. A tudi v upodabljanju divje moči in elementov ostaja Britten duhovit in kultiviran muzik, pri čemer je zanj značilno, da uspe s skromnimi sredstvi ustvariti učinkovito zvočno paleto.
Komorni orkester RTV Ljubljana je bil ustanovljen leta 1974, na pobudo ustanove, katere ime nosi. Potrebe uredništva za glasbo po komornih glasbenih delih, pomanjkanje domačih skladb in izvedb je dalo pobudo za vse večje udejstvovanje tega ansambla, ki je imel v času svojega obstoja, poleg arhivnih snemanj, številne javne koncerte v Sloveniji in v drugih jugoslovanskih republikah. Ansambel se je na devetem tekmovanju folklorne glasbe «Prix Bratislava 78» za izvedbo J. Golobove skladbe «Sve-ti Sintilavdič> odlično uveljavil.
Stalni umetniški vodja Komornega orkestra je Uroš Lajovic, ki smo ga spoznali pri nedavnem gostovanju Simfoničnega orkestra Slovenske Filharmonije kot izvrstnega vodjo orkestra.
Fagotist Vojko Cesar je študiral glasbo v šoli Glasbene matice v Trstu in na konservatoriju *Tartinh, kjer je diplomiral leta 1964. Od leta 1968 dalje se pedagoško udejstvuje kot profesor za fagot na glasbenem liceju «J. To-madinh v Vidmu. Pomembna je tudi njegova koncertna dejavnost, ki-šteje polčg številnih solističnih koncertov in sodelovanj v najrazličnejših komornih zasedbah tudi nastope v koncertih za fagot in orkester. Vojko Cesar je nastooal v Trstu, v vseh večjih središčih naše dežele ter v Jugoslaviji (Liubljana, Reka, Dubrovnik itd.), v Trsiu, Ljubljani in Kopru pa je snemal tudi koncertne programe za radijske oddaje.
dg
Lajovic
V okviru letošnjih abonmajskih koncertov Glasbene matice bo prihodnji petek nastopil v Kulturnem domu Komorni orkester RTV Ljubljana, katerega stalni dirigent je Uroš Lajovic, kot solist pa bo sodeloval fagotist Vojko Cesar.
Koncert radijskega ansambla iz Ljubljane je bil sicer na sporedu 19. t.m., zaradi neodložljive dirigentove odsotnosti pa je bila Glasbena matica prisiljena datum koncerta anticipirati za teden dni. Slednje pa je povzročilo nadaljnjo prestavitev recitala pianista Mas-sima Gona, ki bo prihodnji četrtek, 18. januarja.
Spored Komornega orkestra RTV Ljubljana, ki bo tokrat prvič gost matičnih abonmajskih koncertov, najavlja zanimiva glasbena dela. ki so razen Hagdno-ve simfonije, novost za naše občinstvo.
Predvsem je tu Merkujeva skladba «Ali sijaj, sijaj sonce* s podnaslovom Slovenska rapsodija za godalni orkester. Označba je povsem na mestu saj skladatelj v njej obdela štiri ljudske pesmi (tri iz njegove že objavljene zbirke) iz štirih različnih, vajzahodnejših slovenskih pokrajin. Z njimi idejno povezuje vse Slovence v Italiji. Prva pesem, po kateri se imenuje celotna skladba, je doma iz Križa pri Trstu. Pesem govori o Jezusu vrtnarju in ajdovski deklici, tej pesmi pa sledi še starejša, poganska pesem, ki časti sonce «Ali sijaj, siaj sonce». Druga predstavlja eno od plesnih motivov, ki so doma v Reziji. Tretja je pesem iz Kamajske doline «Svet Zidar ovčice pasu». Četrta je poskočnica (štajriš) iz Kanalske doline «Na liepa, na zaubema u liešnče šva*.
Delo slovenskega tržaškega avtorja, ki je napisano preprosto v ljudskem duhu. je njegov poklon ljudem, ki so te pesmi peli in igrali in s tem ohranjali na tem delu slovenske zemlje svoje kulturno izročilo.
Praizvedba Merkiijeve skladbe je bila septembra 1977 v Prištini. Izvajana je bila lani na Prešernovi proslavi v Ljubljani in na Glasbeni tribuni v Opatiji ter je doživela doslej 10 izvedb.
Joseph Haydn (1732 - 1809) je obogatil simfonično literaturo — poleg številnih koncertov in drugih skladb — s 104 simfonijami. Muzikologi so ta dela razdelili, kot pri Beethovnu, v tri ustvarjalna obdobja. Prvo sega nekako do skladateljevega 40. leta, ko je pisal izključno za svojega gospodarja, grofa Esterhazgja. Drugo obdobje obsega skoraj 20 let (1773-90). Sem spada 60 «pari-ških* simfonij, od katerih danes živi le še kakih šest, ki pa so prinesle Hagdnu veliko priljubljenost. V Londonu pa so nastale njegove najpomembnejše clondon-ske» simfonije; teh 12 simfonij predstavlja po svoji melodični in harmonski plati ter po klasični obliki višek skladateljevega simfoničnega ustvarjanja.
Hapdnova glasba je sveža in mikavna brez sledu izumetničenosti. Njena značilnost je melodično bogastvo in otroška vedrina. V prvem obdobju se je Haydn rad zgledoval po ljudski melodiki. Na dvoru grofa Esterhazyja je prišel v stik tudi s hrvaško folkloro, kakor je dokazal hrvat-ski muzikolog Kuhač Fran, ki je v mnogih Hapdnovih melodijah zasledil hrvatske ljudske popevke.
Simfonija v f-molu imenovana «La passione* je najmočnejše delo iz osrednjega obdobja Hagdno-ve ustvarjalnosti. Avtor v njej zadnjikrat uporablja oblike baroč-
BERITE
REVIJO
am
ne cerkvene sonate — od tod razpored stavkov Adagio, Allegro di molto, Menuet in Presto — v kateri je zložil v svoji zgodnji ustvarjalnosti vrsto uspešnih del. Simfonija razodeva mračno in strastno silo, ki ji daje vsebinsko enovitost in opravičuje njen naslov «La Passione». ki pa ne izhaja od avtorja. Z omenjeno vsebinsko enovitostjo je tudi v skladu tematska struktura simfonije, glavne teme vseh štirih stavkov so izpeljane iz žalobne-ga, nežnega motiva začetnega Adagia.
Med zelo številnimi glasbenimi deli VVolfganga Amadeusa Mozarta (1756 - 1791) je enajst njegovih koncertov za pihalne instrumente dragocen doprinos literaturi za solistične 'instrumente in orkester, čeprav v celoti ne do-sezajo pomembnosti nekaterih klavirskih in violinskih koncertov. Morda je temu vzrok običajno skromneje grajett"6TkdstrahiV Šta-f vek, pač iz razloga, ker bi bogatejši orkester “Mdprtil preglasiti solista. KJiJh.ziA
Koncert za fagot in orkester v B duru (KV 191) je Mozart napisal z osemnajstimi leti ter ga je posvetil velikemu ljubitelju glasbene umetnosti Thaddeusu von Diirnitzu. Sestavljajo ga običajni trije stavki Allegro, Andan-te ma adagio. Finale. Posebno značilen je Andante z nežno melodijo nad zastrtimi godali. V tem koncertu skladatelj smiselno
Zelenjavni trg in gospodinje
HiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiuiiiiiiiifiiiiMiiiiHniiiMiiiiiiiiiUimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKnfiiiifiiiiiiiiMifHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SPREHOD PO TRŽAŠKIH TRŽNICAH IN STOJNICAH
Novo leto, nove cene še enkrat višje kot lani
Ali je samo huda zima kriva za podražitev zelenjave? - Prodajalci se hudujejo nad glavnim trgom
Novo leto, nove cene. Zgodbe smo vajeni, ponavlja se, nič čudnega ni, to pa še ne pomeni, da z6b ne boli. Ko nas cene pošteno požgečkajo, po žepih, se zjezimo nad vsem, potem plačamo. Dokler se podražijo odvečni predmeti, še ni tako hudo, težje je, ko moramo slano plačevati hrano in druge, nujne potrebščine. Šli smo, da potipamo pulz prodajalcem jestvin in zelenjave, izdelali smo si jasno mnenje: še bo dražje!.
V prodajalni jestvin na Krasu, nam je lastnik takoj povedal, da se je v teh dneh predvsem podražila zelenjava. «Na jugu je mraz uničil veliko zelenjave. Podražili so se prevozi, dražji so spremni listi, skratka cene zelenjave so kar slane.* Kolikšne so sedajšnje cene v trgovini z jestvinami? Poglejmo tablice s cenami, kilogram cikorije stane 1.400 lir, zelena solata 1.600 lir, sladki janež 800 lir, rdeči boljši radie je že kar luksus, saj stane kar 4.200 lir na kilogram. Menu ob izrednih priložnostih je jadčWfršatnS>&fi5eč,' kdVihr in radič. Poleg žčlenjave, 'kaj se bo še podražilo? Trgovec nam pove, da so že dražja zamrznjena jedila in tudi vino. Cena namiznega vina bo poskočila za 100 - 150 lir za liter. Bomo pa manj pili! Seveda če ne bo žeja prehuda.
Da bi se bolje seznanili s cenami zelenjave, smo šli v tržaško pokrito tržnico. V tržnici je bilo malo ljudi, stopimo k prodajalki:« Gospa, časnikarji smo, radi bi vedeli, kako je s cenami zelenjave*.

Tločindan
30.000ajovoJiilnic,
M	m •	•	* m i /I
vedno pid Jiafu.
Zavest, da imaš telefon vedno blizu, predstavlja pomembno gotovost.
V mestu, na potovanju, podnevi in ponoči: vsak trenutek se ti lahko zgodi, da nujno potrebuješ telefon.
Zato so nujno potrebne vedno uporabne telefonske govorilnice.
Mi napravimo, kolikor pač moremo. • Ti pa nam lahko pomagaš.
Če naletiš na pokvarjen telefonski aparat ali na aparat za žetone, ki ne deluje, na raztrgan telefonski imenik ali na razbito steklo v govorilnici, sporoči to takoj na številko 182.
Posiz je brezplačen in koristi vsem. Tudi tebi.
*ijdo$vn. wvj
Prodajalka nas je malce grdo pogledala:	«časnikarji? Vraga!*
Prvi stik z neko osebo ni merodajen, zato nadaljujemo: «Je res zelenjava dražja?* Gospa se kmalu razgovori: «Seveda, da je dražja. Cene so še enkrat tako visoke! Huda zima je, veste, vse je poze-blo. Prevozi so dražji. Pošiljajo nam slabo blago, glejte*! Pokaže nam zaboj zmrznjene solate. «Ve-liko zelenjave moramo zmetati v smeti! Ljudje no kupujejo, tudi sami prodajalci nimamo denarja, da bi lahko kupovali. Poleg všega so še zaboji dražji, spremni listi so dražji, upajmo, da bo spomladi boljše*. Pri drugi stojnici kupuje zelenjavo starejši moški. Vprašamo ga, kaj misli o novih cenah. Najprej odgovori branjevka, da je vsega kriva huda zima, mož pa doda: «že, že maja meseca pa bodo cene vseeno višje kot lani. Tako pač je!» Ogledujemo si cene, korenje stane 800 lir na kilogram, za koligram blitve moramo odšteti več kot 2.000 lir, rdeči radič stane kar 4.800 lir na kilogram.':.--—
Ob stojnici kupuje ženskA'' srednjih lpt sadje, približamo 'se' jl: «Ničesar ni dobiti, na zelenjavo mislim. Vse je drago, kaj naj prinesem za kosilo in večerjo na mizo?*
V	pogovor se vmeša branjevka, še
posebno se vname, ko ji povemo, da smo časnikarji: «Cene, cene, ljudje hodijo kupovat v glavno tržnico. Tudi taki, ki imajo denar, gredo tja. Mi tu životarimo. Pojdite vprašat Sosedno tranj :vko, vam bo že ona vse povedala!* Gremo k sosednji branjevki:	«časnikarji
ste? Vam bom že vse povedala. Vi kar pišite! Ljudje hodijo kupovat na glavno tržnico, pri zelenjavi in sadju ne plačajo davkov, blago potem prodajo vsej soseski. Mi kupujemo zelenjavo ravno tako na glavni tržnici, ko jo potem želimo prodajati, moramo plačati davke, prevoz, prostor za : lojnico itd. Poglejte trg, skoraj nič ljudi ni, tako je pri nas vsak dan! Ni prav, veste, da na zelenjavi, ki jo posa-menzni kupijo na glavnem trgu, ni davkov, mi, ki od prodajanja živimo, pa moramo vse plačati. Jasno je, da je pri nas blago tako drago!* Branjevki povemo, da tudi mi plačujemo \eč davkov, kot kak znan bogatin.
Po sprehodu v pokriti tržnici o-biščemo še nekaj trgovin z jestvinami. Povedo nam, da cene še niso poskočile, pričakujejo pa, da bodo, vsaj cene nekaterih artiklov.
V	neki trgovini z jestvinami, nam starejši prodajalec pove, da je vse skupaj zmešano: «časnikarji pišete same laži! Poglejte: ko kupim pošiljko blaga, moram izpolniti številne fakture, trgovci na debelo pa morajo najeti vsaj nekaj uradnikov za preverjanje omenjenih faktur. Več kot petdeset let trgujem, pa takšne zmešnjave še ni bilo*. Ko gremo iz trgovine, nam pove: «Mlečni izdelki so v teh dnevih za 5 odstotkov dražji*. Taje pač, pa smo že mislili, da ne bo z jestvinami kot z zelenjavo, (am)
r m;
Na današnji dan...
11. 1. 1949
V Stockholmu je umrl znani pisatelj Axel Munthe, avtor knjige «San Michele*, ki je bila prevedena v skoraj vse jezike sveta. Bil je med drugim osebni zdravnik švedske kraljice Viktorije, dalj časa pa je živel na otoku Capri.
11. 1.1959
Mrzlične priprave na kongres PSI. Predkongresna zborovanja so pokazala, da bosta zgodovinski vodja stranke Pietro Nenni in njegova struja na kongresu z lahkoto odpravila s svojimi tekmeci. Sam Nenni je na predvolilnih zborovanjih večkrat poudaril potrebo po razpustitvi posameznih struj, da bi stranka okrepila enotnost.
11. 1. 1969
Izraelska letala- so obstreljevala libanonske vasi, pri čemer so se poslužila napalma. Poročila ne govorih o človeških žrtvah, vendar je bila materialna škoda ogromna. Zaradi izraelske akcije proti Libanonu je posebni odposlanec OZN za Bližnji vzhod Gunnar Jarring odložil svoj obisk na tem področju. Čedalje bolj pogosto govorijo o skupni pobudi štirih velesil za rešitev Jsližnjevzhod-nega spora. Ameriški predsednik Johnson, ki je na tem, da prepusti svoj mandat Richardu Nixonu, bo v naslednjih dneh, kaže, sprejel glede bližnje-vzhodnega vprašanja pomemben sklep.
Ameriški vesoljci, ki se pripravljajo na polet na Luno so obiskali generalnega tajnika svetovne organizacije U Thanta. Povedali so mu, da bosta dva izmed njih, Arn-strong in Aldrin, ostala na Luni kar 21 ur. * V
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
Kdo je izven Zemlje? (ponovitev)
13.00	Na strani potrošnika
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	VLAKEC — pravljice, pesmice in igre
17.25	Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro
17.30	Paper moon — TV film ROJSTNI DAN
18.00	Argumenti
Amerika pred veliko krizo — šesta oddaja (ponovitev)
18.30	10 hertzov — drugi del
19.00	DNEVNIK 1 — KRONIKE
19.20	Happy days — TV film
Joanie je zaljubljena
19.45	Almanah drugega dne — Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Non stop
Glasbeni program
21.50	SPECIALK TG 1
22.45	XXIX. festival italijanske popevke
Rezultati prvega večera Ob koncu DNEVNIK - Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Teatro mušica
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Vzgojna oddaja
17.00	Buli in Bill — risanka
17.05	LA PRIMULA ROSSA —
film
Drugi del — Igrajo: Leslie Howard in Merle Oberon
18.00	Italijani in drugi Prisotnost tujcev v 15 stoletjih italijanske zgodovine
18.30	DNEVNIK 2 - šport
18.50	Dober večer s . . . Quar-tettom Cetra — vmes film iz serije Atlas Ufo Robot
19.45	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.40	Devet primerov za inšpektorja Derricka SUPERCOLPO - TV film. Igrajo: Horst Tappert, Fritz
Wcpper, Gunther Stoli.
22.00	Sindikalna tribuna
22.30	16 in 35 Program o kinu
Ob koncu DNEVNIK — ZAD NJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	in 11.15 TV v šoli
16.45	Poročila
16.50	Stare japonske pravljice
17.05	Najdragocenejša vseh dobrin — oddaja iz cikla Po gled v prihodnost
17.55 Trimska televizija
18.35	Obzornik
18.45	Babičin vnuček
19.15	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Oči kritike
20.40	Z rak po obrokih, feljton in pogovor
22.20	TV DNEVNIK
Koper
20.00	Dober večer — risanka
20.35	JOHNNY ORO — celovečerni film. Igrajo: Mark Da-men, Valeria Fabrizi, režija: Sergio Corbucci.
22.05	Cinenotes — Dan življenja žerjavista Ješelnika — dok. oddaja
22.35	Jazz na ekranu Ansambel Sončna pot
Zagreb
17.15	TV DNEVNIK
17.35	TV KOLEDAR
17.45	Kurir Goce Delčeva
18.15	Samoupravljanje
18.45	Humoristični klub
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Argumenti 79
20.50	A. Marodič: MARIJA — TV
nadaljevanka	\
22.10 TV DNEVNIK
22.25	P. I. Čajkovski; Simfonija št. 5 ŠVICA
9.00,10.00 TV v šoli 17.55 Fiffo, maxipes, ki vozi
18.00	Odprte oči
18.20	HUNTERJEVO ZLATO — TV film
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Jutranji almanah; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Disco mušic;
10.05	Koncert sredi jutra; 11.00 Miško Kranjec: «Strici so mi povedali* — 4. del; 11.35 Iz revij in glasbenih komedij; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov 1978; 13.45 Gospodarska društva v deželi; 14.10 Danes bomo govorili o. . .; 14.30 Glasbene oblike in izrazi; 15.34 Priročnik lahke glasbe; 16.30 Kje je napaka?; 17.05 Mi in glasba;
18.05	Slovenski govori na Tržaškem; 18.25 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12 30,
13.30,	14.30, 15.^0, 16.2^,' :i6,30„ 1?40.
18.30,	19.30, 20.30, 21.30, 22.30 Poročila; 700 - 8.30 Dobro jutro v glasbi;
3.32	Solisti klasičnih inštrumentov; J.15 «Bouvard et Pecuchet*; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Zmaj; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih;
11.32	Sprint glasba; 11.45 Plošče;
12.00	Na prvi strani; 12.05 - 14.00 Glasba po željah; 14.00 Kje naj se ustavimo?; 14.10 Glasbeni program; 14.15 Družba in revolucija - Kako? Kdaj? Zakaj?; 14.33 Italijanski zbori; 15.00 Zmaj — pon.; 15.20 10 minut s skupino I Dik Dik; 15.40 Zimska plošča '78; 16.00 Knjižna izložba; 16.05 Plošče; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.45 Reklam^ in zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci: gojenci glasbene šole Koper; 19.33 Crash;
20.00	Opera; 20.35 Rock party;
21.00	Glasba s slovenskega juga;
21.32	Trio pianista Andreja Pre-vina; 21.45 Jugoslovanska pop scena; 22.45 Sergio Mendes f Brasil 66
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00, 7.30 Sinoči, davi; 8.40 Plošče; 9.00, 10.35 Radio anth’io; 11.30 r vlaja z Mino; 12.05, 13.30 Vi in j:	; 14.05 Glasbeni program;
14.3	gi časi, drugi glasovi;
15.05	ly; 15.30 Errepiuno; 16.45
Izvaj. ,ci resne glasbe; 17.05 Pas seggero di notte — rad. igra; 17.20 Motivi iz filmov; 18.00 Vrt sladkosti ; 18.35 Srečanje s Silvestrom in Luciom Battistijem; 19.35 Ital. popevke; 20.00 Opera-quiz; Praskaj in ti bo minilo; 21.05 Harmonika Franka De Geminija; 21.35 Martin Luther King — rad. igra; 22.05 Pričevanja mnenja, domneve ob mikrofonu; 23.07 Lahko noč z. . . LJUBLJANA
7,0O/(!.OO'i 9.C3, 10.00, 11/'; 12.00, 14.00;-15.00;T8.00, 19.00, 22.00, 24.00 Poročita; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Narodno in ponarodele; 10.15 - 11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo. . .; 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vas'; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 O': estila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Mehurčki; 14.55 Pet minut za EP 15.30 Gla sbeni intermezzo; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 «Vrtiljak» 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 Z opernih odrov; 18.55 Pet minut za EP; 19.20 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije; 22.20 «Romantični» harmonij; 23.05 Literarni nokturno.

Patronat KZ - INAC svetuje
Zneski pokojnin INPS v letošnjem letu
Vpr.: «lmam starostno pokojnino VO, ki mi jo plačuje INPS.
V letu 1978 sem dobival 153.000 lir na mesec, sedaj pa sem kasi-ral približno 185.000 lir. Slišal sem, da bi se morala pokojnina zvišati za 32.000 lir in še skoraj 3 odstotke. Po mojih računih (dve-mesečno kvoto, ki sem jo kasi-ral, sem razdelil na polovico) pa mi niso dodali tega odstotka, temveč le 32.000 lir. Moram narediti priziv?» F. K.

Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Prijetna vest, na kateri boste gradili svojo dejavno-.t. Ne nasedajte hudobnim jezikom.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nesporazum se že dolgo vleče in ga še ne boste razčistili. Potrpeti je treba. Neprijetno srečanje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Svojih namenov ne razgrinjajte pred vsemi. Razočaranje, ki pa vam bo koristilo v bodoče.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Odkrili boste resnico, ki vam bo dala mnogo misliti. Spoznali boste prijetno osebo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Skušajte zadevo poenosta iti in \ j bo šlo prav. Verjetno boste morali na pot.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Neka novica bo razčistila nesporazum, ki vas je dolgo moril. Preveč ste impulzivni.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.10.) V nekem ooslovnem pogovoru o-hranite mirno kri. Prijateljsko sre-
čanje za ureditev nekega čustvenega nesporazuma.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Potrudite se, da l v svojem delu ukrepali kar najbolj prev'Ino. Postavite se po robu nesramnim opravljivcem.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Spopasti se boste morali s tečko-čami in neiskrenostjo. Ljubosumni boste, vendar se bo vse prav uredilo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne lotite se nekega posla, preden niste gotovi za njegov uspeh. Bodočnost brez oblačka.
VODNAR ( 1 21. 1. do 19. 2.) Odpravili boste razloge vseh svojih dosedanjih neuspehov. Skušajte odpraviti obrat tesnobnosti, ki vas spravlja v slabo voljo.
FIBI (od 20. 2. do 20. 3.) S svojo lahkomiselnostjo uteg .-*3 uničiti vse c /oje delo. Spričo lastne i. a-lomarnosti boste ugonobili neko lepo čustvo.
Že se je zgodilo, da je INPS napačno apliciral poviške, zato je preverjanje vedno potrebno v interesu upokojenca. Vendar pa sklepam, da vam ne bo treba vlagati priziva, ker je po vsej verjetnosti višina vaše lokojnine ti .na. Do tega zaključka (ugibam pač, ker nimam vseh točnih podatkov) sem prišel na naslednji osnovi: vaša pokojnina je lani presegala minimalni znesek, zato je po zakonu deležna dvojnega poviška, in sicer v fiksnem znesku 32.566 plus 2,9 odst. lai.zke pokojnine. Se pravi: 153.000 plus 32.566 plus 4.437, skr.-no torej 190.000 lir. Vi ra ugotavljajte, da so vam dejansko izplačali približno 5.000 lir manj. To na je povsem točno, saj si INPS že neposredno na mesečnem pokojninskem obroku zadrži davek IRPEF, 29 lir za ONPI in morebitno pristojbino. Točen račun pa se lahko naredi le ^a osne vi točnih številk, zato zglasite se v naših uradih s j jkojninsko 1 Jižnico, da potegnemo točne račune.
Ker smo na začet i novega koledarskega 1' in ker je s 1 januarjem 1979 INPS ustrezno povišal vse pokojnine, ne bo morda odveč, če točno navedemo poviške, ki so jih bile deležne posamezne pokojnine. INPS je pri tem up< .3-val povprečno spremembo plač delavcev v industrijskem sektorju v razdobju 1. 8. 1977 - 31. 7. 1978 na osnovi podatkov ISTAT), ki so se povišale za 19,3 odstotkov. Ta odstotek se aplicira na minimalnih pokojninah 'podrejenih delavcev s povprečnim zvišanjem življenjskih stroškov, se pravi za 13,4 odst.
1.	Minimalne pokojnine podrejenih delavcev znašajo 122.300 lir mesečno. To je vsota prejšnjega zneska 102.500 lir in poviška 19.800 lir (19,3 odst.).
2.	Minimalne pokojnine samostojnih delavcev (kmetje, obrtniki in trgovci) so povišali na 103.300 lir, torej se je pokojnina zvišala za 12.200 lir (13,4 odst.).
3.	Socialna pokojnina znaša 72.250 lir, povišala se je za 8.550 lir (13,4 odst.).
4.	Pokojnine, ki so višje od minimalne, so deležne fiksnega poviška 32.566 lir in odstotnega poviška 2,9 odst. prejšnje pokojnine. Fiksni povišek so izračunali na osnovi števila točk dragmjske doklade, povišek 2,9 odst. pa na osnovi povprečnega zvišanja prejemkov podrejenih delavcev vseh kategorij, tako v privatnem kot v javnem sektorju. Pokojninska osnova, na katero se računa povišek 2,9 odst., je različna z ozirom na datum upokojitve:
a)	če je upokojitev nastopil i pred 1975, se ou pokojnine v letu 1978 odšteje znesek 77.050 lir
b)	če je upokojitev nastopi’a v letu
1975,	se od pokojnine v letu 1978 odšteje znesek 58.950 lir
c)	če je upokojitev nastopila v letu
1976,	se od pokojnine v letu 1978 odšteje zr.esek 36 300 lir
č) če je upokojitev nastopila v letu 1977 in 1978. se povišek 2,9 odst. računa direktno na vrednost pokojnine dne 31. 12. 1978.
5.	Za dodatne pokojnine (supple-mentari) in za pokojnine, ki so nižje od minimalne, se aplicira le povišek 2,9 odst.
primorski DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
11. januarja 1979
košarka
V RAZNIH EVROPSKIH POKALIH
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
Pomembna zmaga Sarajevčanov
Bosna je včeraj premagala Real Madrid po podaljšku - Italijanske in jugoslovanske ekipe so na splošno zelo dobro igrale
POKAL PRVAKOV Bosna - Real Madrid 114:109 (55:54, 100:100)
BOSNA: Vučevic 2, Djogič 8, Be-naček 9, Bosiočie 4, Izid 12, Radovanovič 22, Varajič 18, Delibašič 33, ZTOO, Hadžič 6.
REAL MADRID: Brabender 35, Rodriguez 10, Cabrera, Prada, Szcer-oiak 22, Corbalan 17, Rullan 10, Iturriaga 3, Beiran 2. SODNIKA: Cziffra (Madžarska), Rasteris (Švica).
SARAJEVO — V prvem kolu fi-najnega dela evropskega pokala prvakov je sarajevska Bosna včeraj "Ooia izbojevala nadvse dragoceno “O*ago. Sarajevčani so namreč prelagali evropskega prvaka, španski K®al Madrid, in to po podaljšku.
Kot je bilo pričakovati, je bilo .Čanje izredno izenačeno. Sara-jevčani so imeli naj večjo prednost v 10. minuti, ko so vodili s 27:17, nakar se je bila težka bitka za vsako točko.
Zadnje minute tekme so bile sko-sj dramatične. Bosna je vodila s W:98, Real Madrid je nekaj sekund Pr®d koncem zgrešil napad. Sa-ajevčanom je zadostovalo obdržati ~°g°, toda prav najboljši igralec “°sne Mirza Delibašič je naivno grešil podajo. Sczerbiak je namreč Prestregel podajo in dosegel izena-CePje na 100:100.
..." podaljšku je bila Bosna zanes-.Uvo boljša in je tudi zasluženo zmagala.
POKAL PRVAKINJ C|-vena zvezda - CUC 77:69 (42:31)
Z odlično igro Djurkovičeve, ki je osegia kar 30 točk, je včeraj beograjska Crvena zvezda v prvem koza /kalnega dda pokala prvakinj asluženo premagala francosko e-ipo CUC Clermont Ferrand. Poleg Jurkovičeve je dobro igrala tudi Lekičeva (19 točk).
. * vrstah francoske peterke je bi->a Najboljša Američanka Waymont, K1 Je dosegla 27 pik.
POKAL R. KORAČA
Prve tekme četrtfinalnega kola ^.oračevega pokala so bile za ita-, .lanske in jugoslovanske ekipe do-aJ uspešne. Žal, pa je v tem ). vem kolu ostala praznih rt k prav Jubljanska Iskra Olimpija, ki je Izraelu izgubila s tremi točka-1,11 razlike.
SKUPINA A
v Rietiju je Arrigoni brez težav "UPravil Inter iz Bratislave, pa če-Pfav je igral brez Ceriomija. So-innrner 26 točk, Zampolini in Mcely 1°. 19 so bili najuspešnejši1 Strelci r}. domačinih, medtem'" ko Se je' Pj gostih izkazal Kropilak z 32 Pekami.
Cibona je v Zagrebu po predvi-0e.vanju premagala francosko ekipo se] -Z' V prvem polčasu so Novo-lovi varovanci igrali izredno do-m vodili z 52:33. V drugem pol-dasu Pa so znatno popustili, tako a so gostje zmanjšali razliko ce-2 na 4 točke (60:64). Nakar je l4agrebčanom le uspelo zmagati s
-	točkami prednosti. Knego (16) in ospodnetič (14) sta bila najboljša
Prelca Cibone.
Ar*	IZIDA
rTngoni Rieti (Italija) -
inter Bratislava (ČSSR)
?cria Zagreb (Jug.) — urthez (Francija)
7 . SKUPINA B v “ izredno igro Dragana Kičano-ie 1 v metu v prvem polčasu) 0s “^grajski Partizan v Franciji ma ■ ze*° pomembno zmago. Tek-
-	a Jo bila izredno izenačena, v
85:69
82:68
pljučnih
trenutkih pa so Beograj-
__:____•• _ 3.1___ . • ... ~
bj.01 °bdržali mirnejše živce in majo s točko razlike premagali do-p'aCl Olimpkjue Kičanovič (25),
- . covič (16) in Marii*: (14) so bili
-- \*u, m Marič (14) so ‘ gostih najboljši. n 'nJaki Pagnossin je z Američa-Bei ■ PoTndexterjem na čelu (doseli) ^ar 38 točk) osvojil v Izraele? 'petto° pomembno zmago. Poji5 Pomdexterja sta dobro igrala La‘ng (20) in Ardessi (19).
^ptopiipje Antibes (Fran.) —
Ha_a, , an Beograd (Jug.) 87:88 Poel Haifa (Izrael) —
^agnossin Gorica (Italija) 102:112
SKUPINA C
Splitska Jugoplastika je v Belgiji imela lažjo nalogo, kot je bilo pričakovati. Z odličnim Jerkovom (29) so Spličani brez težav odpravili belgijsko peterko.
IZIDA
Eveil Monceau (Belgija) — Jugoplastika Split (Jug.) 83:100 Slavija Praga (ČSSR) —
Caen (Francija)	75:87
SKUPINA D
Ljubljanski Olimniji ni uspel podvig v Izraelu, pa čeprav je tokrat Vinko Jelovac igral v velikem slogu (37). Tekma je bila vseskozi
izenačena. Žal, pa razen Jelovaca in Subotiča (26) Ljubljančani niso igrali najbolje in so tudi zasluženo izgubili.
IZIDA
Gvat Yagur (Izrael) —
Iskra Olimpija LJ (Jug.) 84:81 Boule D’Or Liege (Belgija) — Cotonificio Badalona (Špa.) 95:79
JUDO

RIM — Konec tedna bodo na mednarodnem turnirju v judoju v Turčiji zastopale Italijo sledeče tekmovalke: Letizia, Giumarra, De Denaro, Lan-zi, Ubaldi, Maiorana in Beccacece.
Včeraj polom Gaje
S porazom si je še poslabšala svoj položaj na lestvid - Primorje spet ni igralo
Opicina — Gaja 5:1 (1:1)
OPICINA: Štoka, Gaeta, Gherzil, Vižintin, Manzon, Stradi, Rozman, Pestrin, Privileggi, Vascotto, Verch.
GAJA: Olivieri, Čermelj, Olenik, Gabrielli, Rismondo, Vrše (Bržan), Branko Grgič, Zuzich, Saule, Bol-cich, Milkovič, 12 Kante.
STRELCI: Privileggi (3), Vascotto, Rozman (vsi Opicina) in Bolcich (Gaja).
Gaja je spet doživela pravi polom v zaostali tekmi, ko je morala z igrišča na Opčinah kar s petimi goli v lastni mreži. To je tudi prvi letošnji hud poraz Gaje. Kot rečeno je ekipa začela novo leto slabo
Posnetek z odbojkarske tekme mladink med šesterkama OMA In Kontovela
in tudi možnosti za obstanek v ligi so le minimalne, lahko bi rekli skoraj brezupne.
Gajevci so se proti močni ekipi Opicine uspešno upirali le v prvem polčasu, saj so po vodstvu Opicine z golom Privileggija na začetku tudi remizirali z Bolcichem in izvedli nekaj nevarnih protinapadov.
Drugi polčas pa je bil poglavje zase. Opicina je popolnoma prevladovala in pri Gaji je bilo razvidno, da je ekipa le senca lanske in so igralci popolnoma odpovedali na vseh straneh. Opicina je tako imela prosto pot do zadetkov, saj so bili njeni napadalci še štirikrat uspešni in so tudi zasluženo zmagali, kar jasno kaže končni izid.
d.gr.
Včerajšnjo tekmo 2. amaterske lige med Primorjem in Zaulami so že četrtič odgodili, spet zaradi slabega vremena in razmočenega igrišča. Srečanje bi morali odigrati na igrišču v Žavljah.
MILAN — Zaradi dogodkov pred nedeljskim srečanjem Napoli - Lazio, ko sta se poškodovala igralca Lazia Pighin in Manfredoma je disciplinska nogometna komisija dosodila zmago Laziu z 2:0 in suspendirala igrišče Napolija «San Paolo* za dve koli.
RIM — Izidi včeraj odigranih zaostalih tekem v prvenstvu C-2 lige so naslednji:
A SKUPINA
Civitavecchia - Montecatini 1:0
B SKUPINA
Pavia - Fanfulla (prenešena) Pro Vercelli - Capri (prenešena)
C SKUPINA
Riccione - Pro Vasto	2:0
Iz planinskega sveta

Na Zoncolanu končno sonce
Z dvotedenskim premorom se je v nedeljo na Zoncolanu spet nadaljeval smučarski tečaj SPDT, ki bi moral trajati še ostale nedelje tega meseca, končno je vse steklo kot po olju; tu mislimo predvsem na sneg, ki je delal prejšnje nedelje tečajnikom toliko težav, ter na vreme, ki je bilo kot nalašč za ... sončenje. Poleg kakih 200 tečajnikov SPDT na Zoncolanu in v Rava-sclettu, ki so v to smučarsko središče prispeli s štirimi avtobusi, je bilo še ogromno drugih avtobusov od vsepovsod, pa tudi smučarjev se je kar trlo. Tečaji potekajo v najlepšem redu, pod vodstvom smučarskih učiteljev iz Ravascletta. Žal, si je to nedeljo neki mlajši tečajnik zlomil nego, zato mu želimo čimprejšnje okrevanje. Omenili bi morda še to, da je prav na ta
dan odprl svojo prenovljeno restavracijo «Alla pace alpina» dober prijatelj našega društva in ravnatelj smučarske šole iz Ravascletta Ser-Cio de Injanti.
Smučarski tečaj bo trajal še tri nedelje tega meseca, zadnjo nedeljo pa bo društveno tekmovanje, katerega se bodo obvezno udeležili vsi tečajniki, udeležili pa se ga bodo lahko tudi vsi člani SPDT.
Dr. Habe
o fjordih Norveške
Z novim letom se bo nadaljevala tudi predavateljska sezona SPDT. V petek, 19. januarja, bo namreč v Gregorčičevi dvorani v Trstu s pričetkom ob 20. uri predaval naš dobri znanec dr. Franc Habe iz Postojne, ki se je prav pred kratkim vrnil z zelo uspele jugoslovanske jamarske odprave v Ekvador.

NOGOMET
J. AL NA GORIŠKEM
Polovičen uspeh
Doberdoba osvojili visoko zmago, Sovodenjd nerodno izgubili v Gorici - Mladost 14, Sovodnje 11 točk
13. kolo prvenstva 3. AL je bilo za goriški predstavnici le delno uspešno. Doberdobska Mladost je namreč odnesla ves izkupiček, Sovodnje so ostale brez točke. Zgodilo se je prav nasprotno, kot smo pričakovali, saj so bili Sovodenjci favorizirani z Az-zurro, ki je imela do tega kola točko manj od slovenskih predstavnikov, Mladost pa bi morala po vseh predvidevanjih z Marianom osvojiti največ točko.
Nogometaši so tokrat pripravili
................................n....ni...mm.....................................................................................................................................................................................
TENIS
MEDNARODNI TURNIR
Mirna Jaušovec uspešna v 1. kolu
OACKLAND — V prvem kolu mednarodnega ženskega turnirja v Oack-landu je Jugoslovanka Mirna Jaušovec premagala Američanko Duvallo-vo s 6:3, 6:7, 6:1.
IZIDI
Navratilova (ČSSR) - Smith (ZDA) 6:3, 6:4
Richard (ZDA) - Durr (Francija)
' 6:2, 6:2
Casals (ZDA),- I^ss^Juž. Afrika) J:5, 6:3	,,
Ružiči (Romun.),- l^argolin (ZDA) 6:4, 2:6, 6:1
Barazzutti poražen
NEW YORK - V prvem kolu o-smerice najboljših teniških igralcev v New Yorku je Italijan Corrado Barazzutti izgubil z Američanom E. Dibbsom s 4:6, 4:6.
HOKEJ NA LEDU
V prijateljskem mednarodnem hokejskem srečanju v Brianconu je Jugoslavija Dremagala Francijo z 9-4.
HOKEJ
. A.LiMA Lii UAJVUteGUU — Na mednarodnem tekmovanju v hitrostnem drsanju v Madonni di Campiglio so največji uspeh zabeležili Kanadčani z osvojitvijo štirih prvih mest. Sovjetska zveza je odnesla dve najboljši odličji, eno Avstralci in eno vvh-^ni N''mri
CIKLOKROS
PADOVA - V nedeljo bo na sporedu v Saccolongu (Padova) italijansko prvenstvo v ciklokrosu za profesionalce, amaterje, mladince in naraščajnike. Dirke bodo na isti progi, kjer se bo 27. in 28. januarja odvijalo svetovno prvenstvo v ciklokrosu.
KOŠARKA
NASE PETERKE V RAZNIH PRVENSTVIH
SKORAJ VSE NAŠE EKIPE TOKRAT V OSPREDJU
Jadranovi peterki uspešni - Med kadeti dvojno slavje - Skoraj vsi zadovoljili
MILAN — Zaradi poškodbe Franca Thomasa bo v petek odpadel v milanskem Palalidu boksarski dvoboj Zanon - Thomas.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Jadran je s tesno zmago ostal sam na vrhu lestvice. Jadlranovci So bili sicer stalno v vodstvu, proti koncu pa bi jih ^železničarji* skoraj dohiteli; vzroke za ne prav blestečo igro Valičevih varovancev gre nedvomno pripisati dejstvu, da so igrali na odprtem igrišču, ki je že v normalnih okoliščinah zelo neugodno, kaj šele ob temperaturi, kakršna je bila v nedeljo.
no rove em pa ne gre in ne gre: v nedeljo so namreč doživeli že tretji zaporedni poraz, tokrat celo na domačih tleh. Perkovi fantje so bili predvsem proti koncu tekme pomanjkljivi pri metih na koš, pri čemer se je poznala odsotnost strelca od daleč, kakršen je Vatovec, ki zaradi okvare na avtomobilu ni mogel dospeti iz Ljubljane, kjer študira. Vsekakor pa so borovci v primerjavi s prejšnjimi tekmami le pokazati napredek, spodbudno pa je tudi dejstvo, da se je na igrišče spet vrnil Peter Žerjal, ki je bil dalj časa odsoten zaradi poškodbe na kolenu. Upati je torej, da bodo Borovi košarkarji že prihodnji teden prišli do zmage, saj jih čaka tekma s Cusotn, ki je prav tako v dokaj slabih vodah.
IZIDI 6. KOLA
. Barcolana - Cartaria	113:48
Ferroviario - Jadran	61:62
Cus - Jeans Comer	65:67
Bor - Scoglietto	72:75
Stella Az. - Grandi Motori 81:100
LESTVICA
Jadran 12, Ferroviario in Scoglietto 10, Jeans Comer 8, Bor in Grandi Motori 6, Cus in Barcolana 4, Stella Azzurra in Cartaria 0.
PRIHODNJE KOLO Jeans Comer - Ferroviario; Jadran - Grandi Motori (v soboto ob 17.30 v Dolini); Cus - Bor (v nedeljo ob 11.15 v Ul. Monte Cen-gio); Scoglietto - Barcolana; Cartaria - Stella Azzurra.
MLADINCI
Podobno kot v prvem delu sta bili tokrat obe naši ekipi uspešni. Jadran je s skoraj enako razliko premagal Alabardo, borovci pa so z dokajšnjo težavo po podaljšku zmagali s Servolano. Jadranovci niso torej imeli prevelikih težav in so zmagalivčdpfav nista najboljša strelca Ban in Vitez dosegla običajnega izkupička.
Mnogo bolj so se morali potruditi borovci, pri katerih se je poznalo pomanjkanje treninga. K sreči pa so naleteli na šibkega nasprotnika, kar jim je omogočilo, da so, sicer s težavo zmagali.
V prihodnjem kolu bo na Kontove-lu na sporedu izredno važna tekma: stala si bosta nasproti Jadran in Hurlingham, ki sta trenutno na 1. oz. 2. mestu lestvice. Jadranovci So v prvem delu prvenstva slavili na tujem s 87:86 in ko bi ponovili ta uspeh, bi jim prehod v naslednji del prav gotovo ne mogel uiti. V nasprotnem primeru pa bi bila potrebna še tretja tekma.
IZIDI 8. KOLA
Inter 1904 - Ferroviario	78:88
Bor - Ser volana	69:66
Hurlingham - Stella Az.	141:66
Alabarda - Jadran	74:90
LESTVICA
Jadran 16, Hurlingham 14, Ferroviario 12, Bor 8, Alabarda 6, Inter 1904 in Servolana 4, Stella Azzurra 0.
PRIHODNJE KOLO
Servolana - Inter 1904; Stella Azzurra - Bor (14.1. ob 13.00 v Ul. della Valle); Jadran - Hurlingham (14.1. ob 11.30 na Kontovelu); Ferroviario - Alabaria.
KADETI
A SKUPINA
Tekma Bor - Ferroviario je bila preložena zaradi slabega vremena, zato ostajajo Peganovi varovanci še vedno na zadnjem mestu brez točk.
IZIDI 4. KOLA
Bor - Ferroviario	preložena
Chiadino - SGT	55:105
Alabarda - Don Bosco A 84:77 Počitek: Inter 1904 B.
LESTVICA
SGT (s tekmo več) in Alabarda 6, Ferroviario in Inter B 4, Don Bosco A 2, Bor (s tekmo manj) in Chiadino (s tekmo več) 0.
PRIHODNJE KOLO Inter B - SGT; Ferroviario -Don Bosco A; Alabarda - Bor (v nedeljo 14.1. ob 15.00 v Ul. della Valle). Počitek: Chiadino.
B SKUPINA
Obe naši ekipi sta osvojili zmago, kar pa je najbolj razveseljivo, je dejstvo, da sta povsem nadigrali nasprotnika. To potrjuje naša predvidevanja, da bosta Kontovel in Breg celo med boljšimi ekipami v tej skupini in da imajo Kontovelci tudi možnosti za osvojitev prvega mesta. O tekmah samih ni dosti kaj povedati, saj sta bili, kot nam je dejal trener Brežanov Lakovič, v bistvu le trening. O realnih možnostih naših peterk pa bomo znali kaj več po prihodnjem kolu, ko bo Breg igral z Interjem 1904 A, Kontovel pa z Don Boscom B.
IZIDI 1. KOLA
Don Bosco B - Inter 1904 A 63:65 Breg - Servolana	83:40
Saba i Kontovel	31:115
LESTVICA
Kontovel, Breg in Inter 1904 A 2, Don Bosco B, Servolana in Saba 0.
PRIHODNJE KOLO Servolana - Saba; Kontovel - Don Bosco B (13.1. ob 17.00 na Kontovelu); Inter 1904 A - Breg (14.1. ob 17.00 v športni palači). NARAŠČAJNIKI Kontovelovi naraščajniki so v svojem prvem nastopu na tujem klonili ekipi Don Bosca. Lukševi varovanci pa nikakor niso razočarali, saj velja Don Bosco za enega izmed favoritov prvenstva. Tesen poraz na tujem daje torej dobro u-
pati za nadaljevanje prvenstva.
Polet je v tem kolu počival in bo svojo prvo tekmo odigral prihodnjo nedeljo proti Ferroviariu.
IZIDI 1. KOLA
Chiadino - Ferroviario 80:73 Servolana - Alabarda 86:75 Don Bosco - Kontovel 87:82 Inter 1904 - Litasteesmeo 58:55^ Počitek: Polet
LESTVICA' •v-nn»;r. -'mm Chiadino, ServSlarta, -Don Bosco in Inter 1904 2, Kontovel, Ferroviario, Alabarda, Libertas in Polet 0.
PRIHODNJE KOLO Chiadino - Inter 1904; Libertas -Alabarda; Kontovel - Servolana (14.
1. ob 9.30 na Kontovelu); Ferroviario - Polet (14.1. ob 15 30 v Ul. Miramare). Počitek: Don Bosco.
DEČKI
Medtem ko je Kontovel v tem kolu počival, je Sokol kot predvideno položil orožje proti Servolani. Nabrežinci so se dobro upirali ške-denjcem le v prvem polčasu, nato pa jih je poprijela utrujenost in so klonili na celi črti.
Pozitivno dejstvo tega prvenstva pa je, da skoraj vse ekipe igrajo mož moža obrambo, ki je po mnenju večine strokovnjakov (razen Giordanija) za to kategorijo najprimernejša.
IZIDI 5. KOLA
Sokol - Servolana	29:91
Don Bosco - Alabarda 74:78 Libertas - Inter Milje 55:72 Ferroviario - Scoglietto 126:30 Počitek: Kontovel
LESTVICA
Ferroviario, Don Bosco, Kontovel, Servolana in Alabarda (s tekmo manj) 6, Inter Milje 4, Sokol in Libertas 2, Scoglietto 0.
PRIHODNJE KOLO Kontovel - Don Bosco (13.1. ob 15.00 na Kontovelu); Sokol - Ferroviario (13.1. ob 16.00 v Nabrežini); Alabarda - Inter Milie; Servolana - Libertas. Počitek: Scoglietto.
Marko
svojim zvestim številnim navijačem res lepo presenečenje, saj so dali kar štiri gole ekipi, ki je bila do nedelje na tretjem mestu skupne lestvice. Po zadnjem neuspehu v gosteh so varovanci trenerja Annia Barbane zaigrali le odločneje in zanesljivo odnesli prvi par točk v letu 1979. V nedeljo bo Mladost gostila pri Sagradu, ki sodi med boljša moštva tega prvenstva, saj trenutno zaseda drugo mesto na lestvici. V nedeljo pa je Sagrado dokaj nepričakovano izgubil s Foglianom.
Tudi Sovodnje so tokrat poskrbele za presenečenje, žal, pa je bilo to negativno presenečenje, saj so iz Gorice odšle brez točke. Srečanje ni izpolnilo pričakovanj, saj je bilo vseskozi na nizki tehnični ravni, tudi priložnosti je bilo kaj malo. Kljub temu so bili domačini prisebnejši in so deset minut pred koncem zabili zbeganim Sovodenjcem zmagoviti zadetek. V 14. kolu bodo Sovodnje nastopile pred domačim občinstvom in to z enajsterico iz Villanove, ki je v preteklem kolu odnesla obe točki, in to na račun San Lorenza.
IZIDI 13. KOLA Poffgio - Vermegliano Panzano - Brazzanese Pro Farra - Piedimonte L. Capriv . - Isonzo Villanova - San Lorenzo
1:1
1:1
2:1
0:1
2:1
1:0
4:0
2:1
Mladost - Mariano iFogliaoo - Sagrado
I	LESTVICA
Pro Farra 21; Sagrado 20; Isonzo 18; Fogliano in Mariano 17; Villanova 15; Mladost 14; San Lorenzo in Poggio 13; Azzurra 12; Sovodnje 11; L. Capriva 9 Brazzanese 8; Vermegliano. Panzano in Piedimonte 6.
PRIHODNJE KOLO (14. 1.) Vermegliano - Panzano; Brazzanese - Poggio; Piedimonte - L. Capriva; Isonzo Pro Farra; San Lorenzo - Azzurra; Sovodnje - Villanova; Mariano - Fogliano; Sagrado -Mladost	(fg)
RIM — Predsedstvo italijanske nogometne zveze je določilo, da bo prijateljsko srečanje med Nizozemsko in Italijo odigrano na San Siru 24. februarja. Poleg tega je predsedstvo FGCI določilo tudi kraje drugih prijateljskih srečanj raznih italijanskih reprezentanc:
«under 21»:
21. februarja v Ceseni: Italija - SZ (A reprezentanca)
21. marca v Firencah: Italija - Finska
eksperimentalna reprezentanca:
28. februarja v Bologni: Italija - SZ (A reprezentanca)
mladinci:
28. februarja v Lecceju: Italija • Anglija (kvalifikacija za mladinski turnir UEFA).
FIRENZE — V prijateljskem srečanju je Pro Cavese, ki nastopa v prvenstvu C -1 lige, premagal italijansko mladinsko reprezentanco z rezultatom 3:0.
Dr. Habe bo predaval na temo, ki sicer z njegovo zadnjo ekspedicijo nima nobene zveze. «Po gorah in fjordih Norveške». Predavanje bo opremil z lepimi barvnimi diapozitivi.
Februarja meseca bo v Trstu predaval Šime Letinič na temo: *Pre-visne stene Kornatov». Kasneje bo v Trstu razstavljal svoje slilce o gorah tudi znani slovenski fotograf Jaka Čop. Ta razstava je že prebredla polovico Slovenije ter žela mnogo pohval.
Kratke iz SPDT
Jutri, v petek, se bo na stadionu *1. maj» s pričetkom ob 20.30 nadaljevala predsmučarska telovadba, ki jo že skoraj tri mesece vodi požrtvovalni prof. Ivan Furlanič.
* * *
Občni zbor SPDT bo v ponedeljek, 19. februarja, v Trstu, vse podrobnosti pa bomo še javili.
Izleti pri PD
Ljubljana - Matica
Planinsko društvo Ljubljana - Matica je s svojimi več tisoč člani najbolj številno slovensko planinsko društvo, zato pa ima tudi ogromno aktivnosti. Pred kratkim so v tem društvu izdali koledar letošnjih izletov, ki je zelo bogat in tudi pester. Izletov bo skupno 35, od katerih osem avtobusnih, vrstiti se bodo začeli prvo nedeljo v marcu, zaključili pa konec oktobra. Od junija do konca septembra bodo na sporedu visokogorski izleti, ki jih bo skupno 21. Aktivnost torej, s katero se lahko le redko društvo pohvali!
Povezava
planinskih vodnikov
V okviru slovenskih planinskih organizacij imamo že tri vrste vodnikov: mladinske, teh je največ, planinske, ki jih imamo komaj dve leti, in gorske, ki jih je po raznih kartotekah planinskih društev še kar precej, vendar pa njihovega dela ni občutiti. V okviru ljubljanskega meddruštvenega odbora sedaj razmišljajo o povezavi, točneje o formiranju nekakšnih aktivov vodnikov, nekatera planinska društva pa nameravajo ustanovitvi tudi vodniške odseke. V take aktive bi se lahko priključili tudi redki zamejski planinski vodiči. Teh imamo aktivnih trenutno samo tri, to pa so mladinski vodiči Zdenka Trampuž, Zlatko Jelinčič in Katja Kalc. Upajmo, da se bo to število s prihodom poletnih tečajev hitro povečalo, saj mladinske planinske vodiče v zamejstvu nujno potrebujemo.
Kakšna bo alpinistična
zimska sezona?
To je za alpiniste zelo aktualno vprašanje. Že nekaj let so namreč bili prvi tfnevi zimske sezone zelo ugodni, .medtem ko je bilo letos, žal, drugače\'vTudi letos so alpinisti pričakali zimsko sezono, tako rekoč pod stenami (teh ni bilo malo), vendar pa na velike ali pa celo prvenstvene vzpone ni mogoče misliti. Povsod led in trd sneg! še najprej bodo razmere za vzpone zrele po grapah.
Peš v Chamonix
Willi Moser iz Stuttgarta si je zamislil to «širokopotezno» akcijo, točneje pohod. Startni je iz Obers-dorfa in jo kar direktno urezal preti Chamoniiu, le da je ta «direktna* pot čez hribe in doline pomenila prepešačiti kar . 00 kilometrov, pre-kobalil pa je kakih 101500 višinskih metrov. Nemški časopisi so ta podvig imenovali za svetovni rekord, vendar pa to še ni gotovo. Prav gotovo bo še mnogo takih ljubiteljev prirode» ali točneje ljubiteljev pustolovščine.
D.J.
OBVESTILO
SPDT
obvešča, da je zbirališče smučarskih tečajnikov SPDT in odhod avtobusov v Ravascletto to nedeljo, 14. t.m., ob 6. uri izpred sodnije (Trg Ulniano).
ODBOJKA
RIM — Italijanska odbojkarska zveza je zaradi nešportnega obnašanja proti sodniku (med tekmo Pani-ni - Edilcuoghi, 29. decembra) izključila za eno kolo odbojkarja Pa-nimja, Brazilca Bernarda Rejzmana.
MIŠKO KRANJEC —
Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
^ Bivšim trgovcem ni zaupal. Predobro jih je poznal. abil jjk je za nakUpovanje, kjer je pač bila potreb-a spretnost, in kjer so ti bivši ljudje lahko tudi neonko več zaslužili. Od borne mesečne plače niso mogli v®ti. Komar je vedel, da bi prej ali slej delali samo zase 1 Predvsem zase. Toda mladi so ga prav tako razočarali: 0 navadi so se zapletli v kakšno ljubezen m pri ljubezni ® bila njihova plača premajhna. Vendar Komar ni no-enega predal sodišču: «Zapri mladega človeka,* je nekoč j Majdi, «še slabši bo prišel iz ječe!» Odpuščal jih e’ dva, tri pa celo obdržal, le da jih je poslal v drug kraj. z Majda je bila poseben primer. Dva dni se je ukvarjal vPrašanjem, kaj naj napravi z njo. Vse je razkril, tudi tono življenje. Pogovoril se je s sekretarjem, pogovoril načelnikom Notranjega odseka in Udbe, nazadnje jim 6 Povedal svoj načrt:
'Majdo je treba rešiti!*
Reševal jo je. A to je bila samo ena stran te stvari, •togovega razočaranja tudi to ni moglo potešiti.
•Kaj se dogaja s tem novim, socialističnim človekom?*
se je vprašal. »Kaj se dogaja z nami vsemi? Ali v nas gnije stara navlaka, ali nismo dozoreli za to novo življenje? Ta človek se je vendar boril, bil je voljan, da se bori za visoke cilje. Pa ga postavi v podjetje, postavi ga k denarju — tam se začne tisto, kar ga razkroji.* Nehote se je spomnil neke svoje misli, ki jo je bil nekoč povedal Majdi: «Okrajni magazin ni inštitut za vzgojo, temveč trgovina!* Zdaj se je moral žalostno nasmehniti tej lažni, grdi misli in si je dejal v nekem globokem spoznanju, hkrati poln žalosti: «To je že rej. Ne sme pa tudi biti zavod, kjer bi se mladi ljudje pogubljali! Ne, to ne sme biti!*
Ta trenutek je nekdo potrkal in Komar ni mogel dokončati misli.
ŠESTO POGLAVJE
Majda je pospravljala svoje stvari. Oče se ni niti za trenutek ganil od nje. Bal se je, da se ji ne bi kaj pripetilo. Ni se več zanesel nanjo kot nekoč, ko je kaj rad dejal o njej: »O — naša Majda! Zanjo se nič ne bojim!*
Kako grdo se je prevaral v njej!
Gledal jo je. Nekaj mu pri njej še vedno ni bilo jasno. Kako se more človek kar na vsem lepem zgubiti? Kaj se je zgodili) v njej, kaj se je spremenilo? Saj je bila dekle, da se je očetu srce veselilo ob misli nanjo.
Pospravljala je topo, brez besede. Tudi pogledala ga ni. Bala se je njegovih oči. Vedela je, da visi s pogledom na njej. Grizlo jo je v duši. Srečanje z očetom in priprava na pot, vse jo je neskončno mučilo. Imelo jo je, da bi pobegnila, a zdaj ne več zaradi svojega dejanja, pač pa zaradi njegove navzočnosti, in ker je vedel za vse. «Kaj si
le misli o meni?* se je vprašala. «Dober in pošten, kakršen je bil vse življenje, najbrž ne razume ničesar. Ne more razumeti, kako se človek nenadoma zgubi. In vendar — je že tako: človek se zgubi, razpade, zgnije v sebi. .. kakor jabolko na drevesu,* si je pojasnila s primero, ki ni vedela, od kod ji je prišla.
Oče je bil miren. Tako bi lahko čakal ob njenem pospravljanju ure in ure. Vendar je ta mir bil le zunanji. Navdajala ga je silna želja, da bi čimprej pobegnil iz tega mesta kamorkoli po svetu. Povrhu ga je navdajal isti občutek, kakršen je navdajal Majdo, da so ga namreč po dolgih letih izpustili iz ječe in ne more prenašati svetlobe. Njegova duša je bila utrujena.
«Na — v redu je,» je rekla.
Vzel je njena kovčka in vprašal skopo: *Nisi česa pozabila?*
• Nimam kaj pozabiti. — Daj en kovček sem,* je segla po manjšem, ko se je z obema natovoril.
«Bom že zmogel,* je odvrnil in ji ni dal.
Stopila sta na ulico. Oba ju je navdajal isti občutek pregnanstva. Suhadolcu se je zdelo, da ju vsi ljudje gledajo in se jima posmehujejo. -Kako strašno je,» si je dejal v grenkem spoznanju, «če se okoplješ v grehu in moraš med ljudi. Pred vsakomer, še pred največjim lumpom si nečesa kriv. Ozri se komu v oči in že boš videl, kako ti govori: Kradel si?»
Majda pa je mislila: -Da le pridem iz tega mesta...* In zares jo je navdajalo neskončno hrepenenje, da bi že bila daleč od tod. -Govorila sem tem ljudem, učila sem jih. Zdaj hudodelka odhajam od njih in rekli bodo To so ti naši komunisti! — Ali je od mene še slabši človek na svetu?*
Zahotelo se ji je, da bi bežala, bežala in se ustavil šele, kjer je ne bi nihče poznal. Majda se je dramila težke bolezni.
-Tako se mi zdi,* je nepričakovano spregovoril oč ♦da tega mesta še nisem nikdar videl in da me tuc nič ne mika v njem... Kakor da ni mesto v Jugoslaviji Nasmehnil se je. Majdo je obšlo pri tem: ,Kako čudn Isto misli kot jaz.’ Rekla pa ni nič.
Imela sta še več kot pol ure časa do odhoda vlak: Sedla sta na klop pod kostanj. Puščobnost postaje, vsa t praznina, ko je vlak še bogve kje, ju ni dolgočasila. Cel prijalo jima je: da sta le daleč od vse groze v mesti «Postaje so — se mi zdi — po vsem svetu enake,* s je oče nasmehnil. «Dvoje, troje ali četvere tirnice, onstra izkopan jarek z drevjem, tu pusto poslopje z imenon poleg kostanj ali lipa. gredice z rožami, zadaj čebelnjak . Vsi železničarji bi morali imeti nekaj gred, doma pa a
gojiti čebele ali rediti kunce.-------Pusto življenje. Tr
deset in še več let prebiješ na takšni postajL Tisoč i tisoč ljudi se pelje mimo tebe... vsi gredo mimo, tet pa nima nihče rad. Skozi okno v nadstropju navadr gleda železničarjeva žena, če je še mlada, ali pa njego\ hčere... vsak vlak gledajo... vse življenje. Mi ljudje p se peljemo dalje.*
Ali ga je poslušala? Ni se zmenil za to. Njej je bi potrebno, da govori: kakor da je uganil praznino nj nega življenja, praznino, ki je nastala, ko , je nekdo neki potisnil stran od nje. želela je, da ne bi prenehal, čepra pri najboljši volji ne bi znala ponoviti enega sameg stavka, ki ga je povedal, če bi kdo presekal njegov govo njej pa dejal: Ponovite, kar je oče zdajle povedal. O čei je že govoril?
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
11. januarja 1979
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700. legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m tis^Trst založnikov fieg1
IRAN ZAŠEL V SLEPO ULICO
AMERIČANI POLAGAJO VSE UPE V USPEH BAKTIAR0VE VLADE
Washington celo svetuje šahu, naj začasno zapusti državo - Vojaki pa se pripravljajo na državni udar?
(Poseben dopis)
TEHERAN — Podoba Teherana spominja na zasedeno mesto: dolge, kilometrske vrste pred bencinskimi črpalkami, vojaška vozila na vsakem križišču, mesto pa je paralizirano zaradi snega in manjka električna energija.
Težko je opisati položaj države, ki je zašla v slepo ulico, nad katero kot mora leži možnost državnega udara. Šah vztraja v državi in pravi, da bo prepustil oblast civilni vladi. Vojaki pa ne zaupajo Baktia-ru. Njihov ne je bil pravi »pronun-ciamento» v najboljši tradiciji latinskoameriških armad. Visoki častniki so se uprli Baktiarovim ukazom, general Džam ni sprejel obrambnega ministrstva in je že v Londonu.
Drastične rešitve ameriške parlamentarke
Konservativna parlamentarka ameriške republikanske stranke Joyse Leivis, je predstavila v državi Maine zakonski predlog, v katerem zahteva «skopljenje vseh moških in žensk*, ki so krivi posilstva o-trok, ki niso še dovršili 14 leta. Da, čisto prav ste prebrali, zakonski predlog predvideva tudi skopljenje žensk, saj si je konservativna parlamentarka zakon dobro omislila in pri tem tudi upoštevala norme o enakopravnosti žensk.
Nezaslišani predlog je seveda izval ostre reakcije v demokratskih ameriških parlamentarnih krogih, ki smatrajo pobudo Lewisove za neustavno. Predlog, pravijo, ki bi ga sprejeli, bi prav gotovo kršil vse človeške pravice. Joyse Le-wis pa je v svoje teorije trdno prepričana in trdi. da je skopljenje edina prava in možna rešitev, da bi se v državi Maine dokončno iznebili posilstva, tega asocialnega zla in družbenega raka*, kot ga sama parlamentarka imenuje. No, o zadevi, ki je te dni tako razburkala duhove v državi Maine, se je o-glasil tudi direktor Zveze za civilne svoboščine Ean Samp-son, ki trdi, da je zahteva nekaj čisto histeričnega in barbarskega, saj bi človeštvo potisnila za stoletja nazaj, v najtemnejša obdobja zgodovine človeštva.
Brez podpore vojske in brez obrambnega ministra, ki bi kaj pomenil, se bo Baktiar danes s težavo predstavil parlamentu, čeprav se v Teheranu širijo govorice, da bo Dža-ma nadomestil general v pokoju Na-zem.
Pogovori so dolgi in težavni. Kako pomiriti državo, ki se že leto dni bori, ki je v zadnjih treh mesecih
prešla v odkrit upor? Kako obračunati z opozicijo, ki ima že svojo vlado v senci, če zmanjka opora vojske? Izhod je težaven, Baktiarov neuspeh pa vodi samo v vojaški u-dar z vsemi posledicami najhujše represije. Tega mnenja so tudi A-meričani, ki na vse pretege skušajo rešiti sebi v prid iransko krizo. Njihova podpora Baktiarovim poskusom je neomajna, ob njej so celo spremenili zadržanje do šaha, saj mu okrito svetujejo začasni odhod. General ameriškega letalstva Robert Huyser bo ostal še do nadaljnjega v Teheranu, tokrat pa ne, da bi čuval tajnosti ameriškega orožja, temveč da bi dosegel, da vojska podpre Baktiara.
Do sedaj pa nista ne šah in ne vojska upoštevala teh nasvetov. Vojska je še vedno v ospredju političnega dogajanja. Včeraj je šah imenoval novega poveljnika oboroženih sil v Teheranu generala Badreia, kot da ne bi bilo v Iranu, vsaj formalno, legalne civilne vlade. Vesti o premikih vojske prihajajo iz vse države. Jastrebi dvigujejo glave in se protivijo častnikom, ki so bolj ameriško ustrojeni. Širijo se tudi govorice o nezadovoljstvu med mladimi častniki, ki so siti korupcije in avtoritarizma višjih činov. Primer generala Oveisija, ki je zbežal v ZDA, da bi prepričal Carterja v upravičenost državnega udara, o-benem pa, da bi užival 17 milijonov dolarjev, ki si jih je vzel s seboj, je dvignil veliko prahu. Ajtulah Homeini je že zagotovil vojakom, da ne bo ljudstvo popustilo niti pred najbolj grobo vojaško represijo. Šiitski duhovni vodja pa ima nekaj vpliva tudi med vojaki, saj si drugače ne moremo pojasniti, da so navadni vojaki v vojašnicah, na u-licah pa samo »zanesljivi profesionalci*.
Kljub mrazu, pomanjkanju živeža in goriva iransko ljudstvo ne kloni. Manifestacije se nadaljujejo. Vojaki še vedno streljajo na premražene demonstrante. Iz sprejemnikov v hotelu pa poslušamo Baktiarove napovedi o sestavi regentskega sveta, v katerem ne bo, Baktiar smatra to za zmago, nobenega člana Pahla-vijeve rodbine.
Predsednik Vlade se torej ne zaveda več kje živi, se na zaveda prepada, ki se iz dneva v dan poglablja in ga ločuje od iranskih ljudskih množic.
ROBERTO LIVI
Ceaucesfu o bratskih vezeh s Kitajsko
BUKAREŠTA — Romunski predsednik Nicolae Ceausescu je včeraj ob priliki namestitve novega kitajskega veleposlanika Čeng Su-lian-ga v Bukarešti poudaril tesne bratske in prijateljske vezi med obema državama. Ceausescu je. kot poroča tiskovna agencija Agerpres, obu-
dil tudi spomin na srečanja s Hua Kuo-fengom, ki jih je označil za »zgodovinska* in ki so utrdila solidarnost med romunsko in kitajsko KP. Ob zaključku svojega govora je romunski predsednik še dejal, da Romunija «daje prednost sodelovanju med vsemi socialističnimi državami in nudi solidarnost državam v razvoju ter gibanju neuvrščenih.
VATIKAN — Francoski tradicionalistični škof Marcel Lefebvre, ki ga je pokojni papež Pavel VI. suspendiral «a divinis*. se je včeraj štirideset minut pogovarjal v Vati-1 kanu s kardinalom Franjom Seper-jem, prefektom pri kongregaciji za nauk in vero.
m * I
Slabo vreme nad Italijo ne pozna premora. Obteženi daljnovod visoke napetosti sc je pod težo ledu in zaradi sunkov vetra zrušil v genovskem predmestju	(Telefoto ANSA)
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
NA PROCESU ZARADI IZKRIVLJANJA PREISKAVE 0 PET0VELJSKEM ATENTATU
PROTISLOVNE IZJAVE TOŽILCA PASCOLIJA
Predsednik sodišča preprečil zagovornikom Romana Rešena, da bi postavili Pascoliju vprašanja o političnem ozadju atentata - Ponovno prekinitve, ki koristijo samo obtožencem
(Od našega poročevalca) BENETKE — »Odločno zavračam vse obtožbe. Že sedaj napovedujem, da se odpovem amnestiji, tudi za morebitne druge obtožbe, ki bi mi jih naprtili. Potrjujem vse, kar sem izjavil preiskovalnemu sodniku in državnemu tožilcu med preiskavo.* Tako se je včeraj začel zagovor goriškega državnega tožilca Bruna Pascolija. ki je obtožen, da si je v okviru preiskave o petoveljskem a-tentatu lastil pravico, da odredi potovanje majorja karabinjerjev Do-menica Farra v Švico, za kar je bil pristojen edinole preiskovalni sodnik, in da je nato skril Farrovo poročilo, namesto da bi ga izročil sodniku, ki je vodil preiskavo.
Pascoli je stopil pred beneške sodnike mirno io samozavestno, ta-ko kot je navajen na sodiscu, kjer sedi na stolu državnega tožilca. Včasih jg celo izgledalo, da vodi sam razpravo, saj je kar sam odločal, na katero vprašanje je dolžan odgovarjati, in na katero ne, ter je nekajkrat celo dejal: «Na to vprašanje sicer nisem dolžan odgovarjati, a bom kljub temu odgovoril.* Jasno je, da je tak nastop negativno vplival r.a dogajanja v sodni dvorani. Sčasoma je naraščala napetost in proces se je, tudi zaradi «prelahke roke* predsednika Nepi-ja. izrodil v splošno prerekanje.
Pascoli je začel svoje pričevanje s tem, da je predložil sodišču knjigo, v kateri so zabeleženi vso dopisi. ki jih je prejelo goriško državno tožilstvo. V tej knjigi je zabeleženo tudi poročilo majorja Farra, ki je romalo v arhiv na pravdništvu,
•iiiiiiiHiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiuiiiiiiimiiMMiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUiiiiiiin
OD DANES DALJE V SANREMU
Začetek propadajočega festivala popevke
SANREMO — Danes bo v tem »sončnem* in z rožami obdanem mestecu že 29. zapored stekel tradicionalni festival popevke. Sanrem-ski festival je že nekaj let v senci, obdan z nezanimanjem, velika imena mednarodne in tudi italijanske popevke ga načrtno bojkotirajo. Skratka, minili so časi, ko smo skozi tri večere sledili po televizijskem ekranu dogajanju festivala, navijali sedaj za enega, sedaj za drugega popevkarja in mu prisojali prvo mesto.
Razvoj popevke je krenil v druge, nasprotne smeri, kot jih je nakazoval festival, ki je ostal zvest svoji starokopitni tradiciji, ki so jo skušali organizatorji, predvsem Giannj Ravera, zadnja leta sicer odpraviti, s tem pa so še bolj stopnjevali nezanimanje občinstva.
Kaže, da si bo letos sanremski festival ponovno prisvojil formulo dobrih starih časov, ki so Nilla Pizzi, Domenico Modueno, Bobby Solo «na nož* tekmovali med seboj in skušali osvojiti prvo mesto. Danes takih zvenečih imen na festivalu ni več, tekmovanje samo je skorajda prisila in je izgubilo na »borbenosti*. tako da niti italijanska televizija ne daje preveč poudarka tej popevkarski manifestaciji, saj bo neposredno prenašala samo sklepni večer. Napovedovalec Mike Bon-giorno tako ne bo imel tiste široke milijonske publike, kot je je bil navajen pred desetimi leti, ko je vodil festival
Pa tudi raven tekstov popevk, ki jih bodo poslušalci poslušali v treh večerih, je dokaj nizka, brez domišljije in blestečih vzponov. Terminologija in besede so se sicer nekoliko spremenile, v bistvu pa te »pesmice* še vedno pripovedujejo o nesrečnih ljubeznih, o jokajočih zaljubljencih, ki skušajo najti uteho le v fizičnem objemu partnerja: »dotakni se me z dihom, moj jok je mrzel, zebe me, zebe me nos in ti me segrej*. Že ta primer dokazuje nivo sporočil, pevec se bo gotovo
s takim besedilom osmešil, to ga pa verjetno dosti ne briga, dovolj mu je, da dobi nekaj tisočakov. Tega se zaveda tudi občinstvo, zato pa po vsej verjetnosti festivalu ne bo sledilo, saj je veliko bolj spodbuden sobotni večer v prijateljski družbi, (mč)
Znatna utaja prometnega davka «una tantum»
RIM — Voznikov, ki niso plačali celotnega davka «ur.a tantum* za pomoč potresencein v Furlaniji, je 365 tisoč, medtem ko davka sploh ni plačalo 550 tisoč avtomobilistov. Utaja znaša dobrih trideset milijard lir.
Vsaj tako je včeraj poročal v komisiji za finance pri poslansl zbornici podtajnik Erminera v odgovor krščanskemu demokratu Goriji. Stalnemu uradu za kontrolo ACI in SIAE so prijavili nad sto petdeset tisoč voznikov ki niso plačali celotne'a davka ali pa so ga plačali prepozno. Od tod so posredovali podatke posebnim uradom za izterjevanje, ki je poskrbel za vnovčenje. Do sedaj je bilo vnovčenih 495 milijonov lir, kar pomeni, da je 16.492 avtomobilistov poravnalo svoj dolg. Do prihodnjega marca bodo poskrbeli še za ostale prestopnike.
Potrebne so bile še nadaljnje stroge kontrole, .er je bilo izredno veliko primerov z naprčno navedenimi evidenčnimi tablicami vozil, a~: pa so bile številke tablic nečitljivo na pisane, ali pa jih celo ni bilo.
Tretji praznik otrok v Gorenjem Barnasu
ČEDAD — Ben ' i študijski cen ter Nediža je v sodelovanju s pevskim zborom Pod Lipo iz Barnasa in Cen-
trom za kulturne pobude iz Čedada organiziral v Gornjem Barnasu (občina špeter Slovenov) že tretjič praznik sv. treh kraljev in je seveda povabil nanj se otroke.
Pevski zbor Pod Lipo je pod vodstvom prof. Nina Specogne zapel več italijanskih in slovenskih božičnih pesmi. Občinstvo je posebno toplo sprejela znano pesem »Jožef in Marija*, zadnji »Tam gori na planini* pa so se med izvajanjem pridružili zboru še otroci iz Gorenjega Barnasa in "a učenci glasbene šole iz Petjaga.
Nato so nastopili klovni centra za kulturne pobude iz Čedada, ki so želi obilo uspeha pri malih in velikih. Seveda ni manjkala starka «Befana» (vanjo se je preoblekla Lucia Costaperaria) z zvrhanim košem daril.
Praznik, ki je trajal ves sobotni ' poldan, se je nato nadaljeval z igranjem na harmoniko in taka razvedril tudi najstarejše prebivalce te zapuščene vasi v Nadiških dolinah, ki je v preteklosti veliko prispevala v boju za osvoboditev Slovencev.
Tintoretlova slika na dražbi za popravilo poškodovane bazilike
MACERATA - Ena redkih aktivnih postavk italijanske plačilne bilance je turizem, saj je Italija bogata na naravnih lepotah in kulturnih dediščinah. Prvo je onesnaženje, gradbena špekulacija in nesmotrno izrabljanje ozemlja že na čelo, drugo pa se ruši zaradi pomanjkanja denarja Župnik cerkve «Santa Maria delle vergini* iz 16. stoletja Angelo de Luca je zagrozil s pomenskemu varstvu, da bo prodal na dražbi Tintorettovo sliko »češčenja sv. treh kraljev*, z izkupičkom pa popravil baziliko.
namesto v roke preiskovalnega sodnika. Pascoli je to dejstvo razložil z zvračanjem odgovornosti na u-radnika, ki je vodil pregled nad dopioi in ki naj bi bil arhiviral Farrovo poročilo tako kot arhivira tiste dopise, ki jim ne sledi noben sodnikov ukrep.
«Res je, pravi Pascoli, da so i-meli uradniki ukaz, da morajo vse dopise v zvezi s petoveljskim atentatom prinesti na mojo mizo, vendar se konkretno s tem poročilom nisem ukvarjal.* Poročilo je prejel 24. julija 1973, ko je bil na počitnicah v Gradežu. Preiskovalnemu sodniku je izjavil, da mu ga je prinesel podčastnik karabinjerjev Bos-si v Gradež in da je Bossi prinesel s seboj žig, s katerim je na ovojnici potrdil podpis, da je pač pofRSiK" fermifcie "se je 'Pascoli popravil in- dejal, da je podpis potrdil kasneje, 27. julija v Gorici, ko je prišel na sodišče po plačo. V vsem tistem obdobju pa je bil na dopustu in tudi včeraj je na izrecno vprašanje odgovoril, da je bil samo na dopustu in da se ni ukvarjal z nobenimi uradnimi posli. «Le enkrat sem se odpovedal sončnemu dnevu in sem s odnikom Cenisiom odšel v Videm na zaslišanje Walterja Di Biaggia,* je še dodal. Ko se je vrnil z dopusta, naj bi bil popolnoma pozabil na Farrovo poročilo in nanj naj bi se bil spomnil šele med prvostopenjskim procesom, ko ga je izbrskal v predalu in ga prinesel sodnikom.
Kdo pa je poslal Farra v Švico? Mingarelb pravi, da je to naredil Pascoli, Pascoli trdi, da je bil za to pristojen Cenisi, Cenisi pa o tem dejansko ne ve ničesar. Pri tem pa je treba poudariti, da je Farrovo poročilo poslal Pascoliju sam Mingarelli; čemu naj bi ga bil poslal njemu, če bj se ne ukvarjal več s to preiskavo?
Vprašanje zase je tudi, kaj je Pascoli napravil s tem poročilom. Po njegovih trditvah sodeč, naj bi se bil z njim sploh nikoli ne ukvarjal. Odvetnik De Luca, ki zagovarja Romana Rešena, pa mu je takoj očital nedoslednost v izjavah: v pismeni obtožnici, ki jo je sestavil ob koncu preiskave namreč Pascoli govori o dveh skladiščih razstreliva v kraju Pedrinate v Švici. Če bi se nanašal na uradne akte, ki lahko govoril le o enem skladišču: drugega je «iznašel» šele major Farro in torej je očitno, da je Pascoli pri sestavljanju obtožnice upošteval tudi Farrovo poročilo. Tudi na to opozorilo je Pascoli včeraj našel odgovor; tokrat zelo nenavaden odgovor, ki b: ga noben sodnik ne smel izreči: »Naloga državnega tožilca je, da govori v prid obtožbe, potem pa naj sodnik odloča.*
«Jasno, je pripomnil odvetnik De Luca, na tej osnovi ste vi zahtevali šest obsodb na dosmrtno ječo.*
Tu je dejansko postalo vzdušje v sodni dvorani zelo napeto. Odvetnik De Luca je postavljal vprašanja, Pascolijev zagovornik Kostoris se je s tem vprašanjem protivil in nekajkrat celo namignil svojemu varovancu, kaj naj Odgovori, predsednik sodišča Nepi pa je skoraj vsa vprašanja, ki jih je postavljal De Luca zavrnil, češ da ne sodijo v pristojnost beneškega sodišča, ker ne gre za vprašanja, ki so tesno povezana z obtožnico proti dr. Pascoliju. De Luca pa je razburjeno odvrnil: «Vse, kar zadeva petovelj-ski atentat, sodi v pristojnost tega sodišča in tega procesa. Tukaj smo zato, da ugotovimo resnico.* Vendar pa njegova trditev ni pomagala in predsednik Nepi, ki je bil večkrat zelo popustljiv do zagovornikov Mingarellija it. Pascolija, je bil tokrat neomajen. Pristal je le na vprašanje v zvezi s stiki, ki so jih imeli karabinjerji z Di Biaggiom (ni šlo za uradno zaslišanje ampak samo za razgovore) in tu je dejansko postavil na laž Mingarellija, ki je trdil, da je te razgovore o-
dredil sam Pascoli, kar pa je slednji včeraj zanikal.
Pa še nekaj je treba povedati o včerajšnji razpravi. Od vsega začetka prisostvuje procesu goriški odvetnik Tullio Blessi, komična figura z odvetniško čepico na glavi, ki je včeraj, prav v ključnih trenutkih prekinil razpravo: vstal je in razburjeno dejal, da zahteva magnetofon.
»Koga zastopate?*, ga je vprašal predsednik Nepi.
»Predsednika vlade Andreottija in vrhovno poveljstvo karabinjerjev. To so državni obtoženci, ki imajo pravico do državnega zagovornika.*
To je predsedniku zadostovalo, da je odv. Blessiju zagrozil, da ga bo iz-
ključi iz dvorane, če ne bo miroval. Vendar je bila razprava že prekinjena in Pascoli je lahko premislil, kaj bo odgovoril. Res nenavadno, aa se taka dejanja, ki samo motijo proces, ponavljajo: najprej pismo Talamoneja, nato samozvani zastopnik Andreottija. Kaj vse se bo še pripetilo v prihodnjih dneh? Odgovor je nemogoč, očitno pa je, da te prekinitve koristijo samo obtožencem, kajti proces se tako drobi in daljša ter upada dramatični pomen osrednjega dejstva, namreč, da se pred sodniki zagovarjata državni tožilec in general karabinjerjev, ki sta obtožena, da sta hotela poslati šest nedolžnih ljudi v dosmrtno ječo.
BOJAN BREZIGAR
ŠE VEDNO SLABO VREME V ITALIJI
Zastoji v prometa v Toskani pa poplave
U danes pričakujejo novo poslabšanje s padavinami
RIM — Po predsinočnjim sneženjem je včeraj posijalo sonce v vsem zapadnem delu severne Italije. Položaj pa je še vedno težaven, saj je mehanizacija cestarjev le s težavo kos poledenelim in zasneženim cestam.
Tokrat je neurje predvsem povzročilo številna verižna trčenja zaradi poledenelih cestišč. V Venetu so za 24 ur zaprli avtocesto «Serenissi-ma», kjer je nad 40 tovornjakov «začepilo» oba pasova avtoceste. Po skoraj vsem severnoitalijanskem cestnem omrežju, razen obalnih območij je potrebna zimska oprema. Do zastojev v prometu je prišlo zaradi trčenj v Piemontu, kjer sta med številnimi ranjenci tudi dva voznika, ki se borita s smrtjo. V Alešsan-drii se še vedno trudijo na ranžirni postaji, kjer je predvčerajšnjim obtičalo zaradi zmrznjenih kretnic 2.000 železniških vozov. Nekoliko boljši položaj je bil v hribovitih območjih, kjer so vozniki in cestarji že navajeni na snežne padavine.
V Liguriji je predsinočnjim v predmestju Genove led obtežil drog visoke napetosti, ki se je zrušil na neko hišo, za seboj pa potegnil še dva drogova in onesposobil obenem omrežje nizke napetosti. Kot običajno so najhujše nevšečnosti na apeninskih cestah Emilije - Ro-magne, kjer so se snegu in ledu pridružila tudi izruvana drevesa. Šele včeraj pozno popoldne so odprli vse ceste, promet pa se odvija počasi. V Lombardiji so še vedno zaprta vsa letališča, po snegu pa lebdi nad deželo gosta megla, obenem je tudi temperatura nekoliko padla.
Še vedno je položaj kritičen v Toskani, kjer so zaradi obilice deževja in kopnenja snega narasle vse reke. Včeraj zjutraj ob 8. uri je Arno pri Firencah presegel za trj metre običajno raven, reki Om-brone in Stella sta prestopili bregove in povzročili ogromno škodo. V Firencah ni pitne vode, podobno je tudi v drugih občinah Toskane, kjer niso zabeležili takega pretoka vode v rekah od leta 1976. Izvedenci se bojijo, da bi morebitne ponovne padavine dokončna onesposobile razmočene nasipe, ki bi se lahko
zrušili pod vodnim pritiskam, kljub temu da so jih po povodnji v letu 1966 ojačili.
Izgledi za prihodnje dni pa so negativni, saj bi moral že danes zajeti Italijo nov val atlantskih motenj. Tokrat pa bo fronta nekoliko hladnejša, kar bi moralo povzročiti sneženje do ravnin. Cestarji so torej obveščeni, a kot običajno bodo prve, najvažnejše ure za preprečevanje poledice zamudili. V teh dneh italijansko cestno omrežje dokazuje, da je sposobno le pobirati mastne cestnine, ni pa kos dvajsetcentime-trskim snežnim padavinam. Kar je pa najhuše, težke tovornjake in pri-količarje izločajo iz prometa šele, ko pride do nesreč in hudih «čepov».
(vocj
Sneg in mraz v Sloveniji
LJUBLJANA — Po vsej Sloveniji, raz~n na Primorskem je včeraj ves dan močno snežilo. V srednji Sloveniji je zapadlo 10 centimetrov, v planinskih krajih pa celo 40 cm sneg-
No sneg je povzročil nemalo težav na cestah. Posebno težko je na cesti Ljubljana - Zagreb, na mejnih prehodih proti Avstriji kot tudi na avtocesti Ljubljana - Razdrto, kjer je bil zaradi zametov nekaj časa ustavljen promet za tovornjake, medtem ko so morala imeti potniška vozila in avtobusi zimsko opremo.
Podobno je tudi na Hrvaškem in v Srbiji, kjer so zaradi snega in poledice številne ceste zaprte.
Minule mrzle dni sta Donava in Drava v Vojvodini na več mestih zmrznili, ponekod je led prekril tudi po deset kilometrov rečnih strug, ledene plošče pa so se nakopičile do sedem metrov visoko. Jugoslovanski in madžarski ledolomilci so včeraj uspeli prebiti led na Donavi in jo spet usposobiti za plovbo, medtem ko je položaj na Dravi še naprej kritičen. V ledu je ostalo ukle-njenih tudi nekaj ladij, katerih posadke pa so na varnem, (jp)
ocf sto
zapadlost 1. januarja 1984
dejanski donos
f 2 | 8 7odstotka
emisijska cena za vsakih 100 lir nominale
98,25
šestmesečni kupon
oproščene vseh sedanjih in bodočih davčnih dajatev
Javno vpisovanje in obnovitev devetletnih zadolžnic 5,50% z zapadlostjo 1. januarja 1979. Operacije so v teku pri zavodu Banca d’ltalia, pri kreditnih podjetjih in zavodih ter izključno za obnovitev zadolžnic pri poštnih uradih. Za obnovitvene operacije bo izplačan predložitelju znesek 1,75 lire za vsakih 100 lir kapitala nominalne vrednosti ob predložitvi zapadlih zadolžnic. Nove zadolžnice ter ustrezne obresti so oproščene vseh sedanjih in bodočih neposrednih davčnih dajatev, davka na dediščino, davka na darilni prenos po pogodbi med živimi ter pri ustvarjanju premoženjskega sklada, kot tudi davka na dohodek pravnih oseb ter krajevnega davka na dohodek. Kuponi zadolžnic se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov državi in to v kateremkoli času v polletju ored njihovo zapadlostjo.
javno vpisovanje bo trajalo do 19. januarja
operacije za obnovitev bodo trajale do 2. februarja