70. številka. Ljubljana, v ponedeljek 27. marca 1905. XXXVIII. leto. i Izhaja mk dan zvečer, IzimSi nedelje in praznike, ter ve\Ja po pošti prejeman aa avstro-ograke dežele aa vse leto 86 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, m en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano ■ pogujanjem na dom aa tto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6, K, za en mesec 2 K. Kdor hodi lam ponj, placa aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K 90 h. Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poStnina. — Na naročbt* brez istodobne vpošitfatve naročnine se ne ozira, — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrate po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi aa} se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih ulicah fit. 6, iu sicer uredniStvo v I. nadstropju, upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanile, t J. administrativne stvari. 55 Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. Narodna tiskarna" telefon št. 35. Duhovnik pred sodiščem. Nst. 103/5 Slavnemu uredništva političnega dnevnika „Slovenski Narodu v L j nb lj a ni. Glede vsebine uvodnega članka cenjenega lista z dne 22. marca 1905 it 67 dajem si čast, sklicevaje se na § 19. tiskovnega zakona, zahtevati, da sprejmete na za uvodne Članke odmerjenem mestu sledeči uradni popravek: 1. ) Ni res, da se duhovnikom ne meri z istim merilom kakor drugim ljudem. 2. ) Ni res, da je v zadevni razpravi funkcijonar državnega pravdništva zahteval zaslišanje prič, da pa njegovi zahtevi sodnik ni ugodil. 3. ) Ni res, da državni pravdnik v celi zadevi uradno sploh ni bil nič informiran, ko je ukazal funkcijonarju, da naj vsklic zoper zadevno razsodbo umakne nego je o njej vedel samo to kar mu je prost dr. Elbert povedal. 4. ) Ni res, da se prezira načelna enakost vseh stanov. 5. ) Ni res, da sem jaz komurkoli rekel: Es ist nicht im Interesse des Staates wenn man die Geistlichen ver-folgt. Nasprotno pa vsebina kazensko-pravdnega spisa v zadevni kazensko-pravdni stvari c. kr. okrajnega sodišča v Rudolfovem U. 101/5 zoper gospoda Jakoba Kleindienst radi prestopka § 411 k. z. dotrjuje, da je ovaditelj gospod Jožef Kotnik sam kot zaslišana priča o bistvu dotrjeval, da mu telesna — neznatna — poškodba ni bila nalašč prizadeta, ter da je edino le nesrečno naključje to provzročilo, vsled Česar se sporazumno z javnim tožnikom nadalj* nih prič ni zaslišavalo ter se je proglasila oprostilna razsodba. Podpisani državni pravdnik iz službenega stališča v nadzorstvo poklican, zahteval sem od podrejenega mi gospoda državno-pravdnega opravitelja ta kazenski spis v pogled, in šele potem sem ustmeno — uradno vkrenil umaknitev razmenjenega vsklica proti ti razsodbi. C. kr. državno pravdništvo v Rudelfovem, dne 23. marca 1905. C. kr. nadsodni svetnik: Schwinger s. r. Wittek in Wurmb. Železniški pododsek je po dolgem posvetovanju izrekel železniškemu ministru Wittku nezaupnico, in sicsr zaradi prekoračenja kredite v, dovoljenih za stavbo nove železnice v Trst. Kampanja proti ministru Wittku se je zadela že pri prvem branju državnega proračuna. Č an takoime-novane moravska srednje stranke, posl. Skene, je ministra Wittka izredno ostro napadel in železniški pododsek je boj neusmiljeno nadaljeval. Minister \Vitfcek je pri parlamentarnih strankah jako nepriljubljen. Po svojem političnem mišljenju je pravzaprav pristaš Luegerjeve stranke, a da bi druge nemške stranke ne bile z njim nezadovoljne, dela nemškemu nacijonalizmu pri vsaki priliki najizdatnejše koncesije. V tem oziru je šel cele tako daleč, da je v uradnem listu železniškega ministrstva iskal nemških uradnikov ztt Češko, vsled česar so Čehi danes njegovi posebni neprijatelji. Pri stavbi nove železnice v Trst so se zgodile res velike nekorektnosti. Vlada je pri stavbi naletela na težkoče, s katerimi prej ni računala, ali pojasnil o tek težkočab, ki so provzrečile znatne nove stroške, ni podala zbornici, dr.si je bila to obljubila. Tudi je deloma premenila načrt proge nove železnice, kar je bil vzrok novih prekoračenj dovoljenih kreditov, a tudi o tem ni obvestila parlamenta. V železniškem pododseku so poslanci Kaftan, dr. Kolischer, dr. Tavčar, Stwiertnia in dr. Steinwen- der ministra ostro podajali. Minister in njegova desna roka sekoijski šef Wurmb sta se pač opravičevala, ali opravičiti se nista mogia popolnoma. Konec dolge razprave, ki je trajala v pododseku več tednov, jo bil ta, da je dr. Pvlvester predlagal, naj se izreče obžalovanje, da se pre-memba stavbnega programa ni pravočasno predložila zbornici. Dalje je segel dr. Ellenbogen. Njegova resolucija pravi, da predlaga odsek odobrenje zakona zastran te stavbe le vsled tega, ker bi bili pretežki nasledki, če bi se stavba nove železnica ustavila. Izreka pa resolucija, da je i z k 1 j u č e n o, da hi zbornica imela še kako zaupanje do sedanjega železniškega ministra, čigar svojevoljno postopanje je provzročilo veliko nevarnost za državne finance in nasprotuje temeljnim zakonom ustavnosti. Znana stv r je, da je z ministrom \Vittkom težko izhsjcti. Ko je bil Wittek še sekcijski šef, je tedanji minister Wurmbrand tožil, da »pod Wittekom je težko služiti«. Minister je gotovo tudi v veliki meri kriv vsega tega, kar se mu očita, v še večji meri pa je tega kriv sekcijski šef \Vurmb. Ta oe tega tudi zaveda in je vsled tega podal svojo demisijo. Krivi so pa tudi še drugi faktorji: vojaška uprava, ki ima pri železniških stavbah vedno zadnjo odločilno besedo in kriv je tudi parlament. Zastopniki interesiranih dežel, med katerimi sta tudi Kranjska in Primorska, so vedno pritiskali na vlado, naj začne s stavbo. Dosegli so to, ker jih je Korber hotel pridobiti ca svojo stran. To so okolnosti, ki se morajo tudi uvaževati. Ko bi se ne bila stavba že pred leti začela, bi lahko glavo stavili, da bi še deset let lahko čakali na to železnico in še bi je ne imeli. Te okolnosti je uvaževal dr. Tavčar in vsled tega je pri glasovanju o Ellenbognovem predlogu oddal prazen listek. Za ministra ni hotel glasovati, direktne nezaupnice pa mu tudi ni hotel izreči, že ker je Kranjska vedno silila, naj se s stavbo začne. Ellenbognova nezaupnica je bila sprejeta s 4 proti 3 glasom. S tem je zadeva stopila v drag stadij. Dočim je Wurmb že demisijo-niral, hoče minister Wittek počakati, da izpregovori glavni odsek sam. Tam se bo bila druga bitka. ?ojna na Daljnem Vztokn. Pomorska bitka v Indijskem morju? Iz Londona se poroča: Vest, da je v noči 17. t. m. neki parnik is Kolomba srečal eno rusko torpedovko, za katero je plulo veliko brodovje, čigar sestav in narodnost pa se ni mogia dognati, j9 tukajšnje kroge silno presenetila. Sodi se, da je bilo to brodovje rusko. Sicer se je poročalo, da je admiral Roždestvenski šele 16. t. m. odpiul iz Nosibeja, iz česar bi se dalo sklepati, da ladjevje, ki se je pojavilo 17. t. m. ob otoku Cajlonu ni bilo rusko, ker je izključeno, da bi meglo v enem dnevu jprepiuti ves Indijski ocean. Nasproti temu pa zatrjuje »D.*i!y Telegraph«, da poročilo, kakor da bi rusko brodovje šele 16. t. m. zapustilo Nosibei ni resnično, res pa je, da je admiral Rožđestvenski že 8. t. m. odpiul izpred Madagaskarja in sicer pod pretvezo, da se odpravi v Džibuti, da tamkaj pričaka tretjo ti-homorsko eskadro. To pa je bil samo manever, s katerim so Rusi zastrli svoj pravi cilj. Rožđestvenski je namreč odpiul proti Daljnemu Vztoku, ne pa v Džibuti, kakor se je poročalo. »Daily Mail« pa priobčuje popolnoma decidirano vest, da je parnik »Warcra« srečal prvo in drugo baltiško brodovje kakih 800 do 900 milj jugozapadno od otoka Cejlona; ladjevje je plulo, kolikor se je moglo dognati, v smeri proti morskemu prelivu S u n đ a. »Ras« pa priobčuje vest, da je 24. t. m. dobilo angleško ministrstvo vojne mornarice z otoka Mauricija brzojavko, da se je brodovje admirala Reždestvenskega spopadlo z japonskim brodovje m. Rusi so pričeli boj, ki Še vadno traja. Izid boja ni znan. Tudi iz Londona se javlja, da se tamkaj širi govorica, da je japonsko brodovje potopilo več mekih vojnih ladij. Laffin biro pa ve celo povedati, da so japonske torpedovke potopile ruski križarki »Na v ar in« in »Siso j Veliki«. Vse te vesti pa niso potrjene in se jim tudi nikjer ne verjame. Poročilo generala Lineviča. General Linevič je poslal 24. t. m. to-le poročilo: Japonska konjenica io pehota, ki je zasedla vas K n j i š u, je obstreljevala naše predstraže. Tekom tega dne se niso pri armadi izvršile nobene spremembe. Dne 23. t. m. so oddelki naših kozakov odbili napad japonske konjenice na postajo Šuanjanza. 22. t. m. je na našem skrajnem levem zrilu, šest vrst od postaje N a u č e n o i, več japonskih eska-dronov napadlo manjši voj naše konjenice. Ker smo mi našemu voju poslali več kozaških praporov na pomoč, so bili Japonci prisiljeni se umakniti v NanČenoi pod zaščito Bvoje pehote. Obrambne pozicije ob reki Sungari. »Eoho de Pariš« poroča iz Pe-trograda: Obrambne pozioije ob reki Sungari so po zatrdilu vojaških krogov najmočnejše, kar so jih imeli Rusi v tej vojni. Razprostirajo se preko 130 vrst Vrhovno armad no Dunajska secesija. Dunaj, dne 26. marca 1905. I. Včeraj je otvorila »Secesija« svojo letošnjo pomladansko razstavo, posvečeno avstrijski umetnost«; ne vsej, ampak izbrani, mladi, iščoči in poudarjajoči moderno in obenem svoje stališče v hramu svetovne umetnosti. »Raznoterost v harmoniji« ie splošni vtisk razstave in najbrž tudi načelo, ki si ga je izbrala »Secesija«, Bluteč pod tem znamenjem bodočo marko avstrijske umetnosti. Glavni razstavljavci so umetniki, ki so zrastli z dunajsko secesijo in so takorekoč istovetni ž nje: Hohen-berger, Ku^weil, Eogelhardt, Moli, Nowak, List, Jettmar, Putz, Mvrbach. Stobr, Schimkow»tz etc. Medme so uvrščeni Poljaki: Mehoffer, Axento-wicz. Wvczolkc.w-?ki, Wyspisii^ki etc , di drže priznani, izraženi in izrazni ghfi poljske umetnosti, in kot tretji nastopajo prvič vtem elit* nem koncertu — Slovenci s tremi svojimi najboljšimi močmi: Jakopičem, Groharjem in Jamo. Akord ni pedantično popolen, a je zato lep in lehah. In ločiti eno skupino od druge se odslej ne bo smelo več, ker je sedanja razstava odkrila barmonično z*ezd kulture narodov, ki se grupirajo ob srednji Donavi v državni oeloti, imenovani Avstrija. jEna skupina se doBtojno uvršČuje k drugi in zato ena karakterizira drugo. Treba nam je torej odločiti celoto, da najdemo posamezni mesto, ki ji gre. Skupina dunajskih seoesijonistov bo že kmalu praznovala desetletnico svojega združenja. Kdor jo je opazoval na njenih vsakoletnih razstavah, ve, kako se je razvijala, učila pri velikih tujoih, obvladovala prva leta preailne zunanje vplive in se izkušala uveljaviti in izraziti ter najti svoje lastno bistvo. Da bi ne izgubila kontakta s svojimi najboljšimi tradicijami, si je izvolila za svojega častnega predsednika starca Alta, bi ji ga je oni teden (12. marca) ugrabila smrt. Njegove poslednje tri sl.ke 80 videti na sedanji razstavi. Umetnikova »delavnica« in partije ic »Goiserna« nam kličejo poslednjič v spomin tega pristnega zastopnika avstrijskobajuvarskega plemena, umetnika drobnega, presrčnega pogleda, z dobrodušno noto milega meščan-čka. Sedanja dunajska umetnost je seveda drugačna, a zvezo ima s prejšnjo. To se vidi na II o h e n -bergerju, ki tudi ljubi partije vr-tičev v svojem Kagranu, sočne bukete, kakor sta jih ljubila Alt in Makart, a ljubi s sodobno dušo, ki je dosegla pod vplivom japonskega slikarstva moderno oČišČenost in stil. Kurzvreil ima poleg intimnega okna še širokorazgrnjeno »La riviere de St. Jean« z lepo uglašenim bregom. Moli je popustil svoje nekoliko lesene interieurje in razširil svoje obzorje, dobil moderni polet. Preselil se je na »Hohe Warte«, odkoder slika zgradbe človeških rok samo še v podnožju, glavna stvar pa mu je zrak, atmosfera in daljne nebo nad prirodo in Človeškim mravljiščem (Heiligenatadt, Kahlenberg), tako da se včasih spomniš na Angleža Tur-nerjs. Engelhardt v svojih »Ban-kelsangerjih« sicer še ni vrgel raz sebe dunajskega (llistra in osladnega zaljubljenca v neslani, robati »genre« »volkspangernde« poezije, a' zato ima že mogočen in svoboden pogled »Von der Rax«, poln razmaha in perspektiv. N o w a k pa vedno mo- gočneje razvija značaj delavca. To je zanimiv sin češkonemške rase, živahen zidar, stavbenik in tehnik. V mesta je zaljubljen z njih zidovjem in stavbami. Ročan je in hiter. Veselo in vedro slika, preračunjajoč vse na daleč, za potem, ko se odri od-vzemo od sten. Manufakturna in arhitekt tekturna duša moderne tehnične kulture. List je po dansko moderen: hlađen in jasen ko severno solnoe. V njem je dosegel stil dunajske mlade umetnosti svoj vrhunec. Njemu ni za to, kar slika (dasiravno je dama, ki jo je dvakrat portretiral, jako lepa), on stremi samo za takozvanim! »harmonijami«. Iz prejšnjih let so znano njegove distingirane »Harmonien in Wei?s«, sedaj slika »harmonije v beločrnero«, v linijah gosposke in dostojanstveno vzvišene. Portreti to seveda niso — in nečejo biti —, kakor niso — dasiravno bi rade bile — slike gospe Luksoh-Makovvake, dame z živim tem peramentom in zmislom za široko ploskev. Toda samo v draperiji. V in-k ar na tu je naravnost boječa in žensko minuoiozna, radi čeBar še bolj izdaja nrav pretiravajoče, po efektu in kontrastih hlastajoče »Rusinje za mejo«. Moderen portret pa ima v Monakovem živeči Leo Putz, devojko, stoječo na vrtu pred vilo, naslikano smelo in sugestivno. Roke ji je morebiti zarisal, a zato je dodal nenavadno sveže in pozorno ozadje. Jutranji zrak naravnost diha s slike. Tako se je tudi v svoji veliki sliki »SommerB Lust und Freude« poks-zal spretnega atmosferista in impresionista z velikim smislom za uglaŠevanjebarv Bedermeierskipark z vodometi, alejami, bosketi in pisano družbo: Damami v krinolinah in raznobarvno vfrakanimi gospodi ter solnčnimi lisami na namiznih prtih in oblekah podaja v svoji oeloti čudovito sočen in bujen barvni akord. A predmet ni snov za našega umetnika, ker v svoji liBtoročni istinitosti ni niti tako zdrav, niti tako robusten, kakor ga je pokazal mladi Nemec Putz, ki bi pač bolje naslikal —kakor njegov monavski kolega Nissl -^j»Biergart«n bei Sonne«,' kjer je" takoimenova »BierBtinfmungt na me"* stu. A za francosko, ali pofrzncoieno kulturo prve imperije, Ludovikovih parkov in vodometov, bledih salonskih barv""5T oblek, za vso to na zunaj neskončno fino in sijajno, na znotraj puhlo in gnilo" družbo pa je premalo nbo . ekA poveljstvo naglasa, da ie za obrambo teh pozicij potrebna armada 250 mož in da bo mogoče Šele za rek Sungari uspešno ustaviti japonsko ofenzivo. Ta armada je že skoro vsa zbrana na mestu. Tu so že tudi zbrani vsi v Harbinu preje koncentrirani voji in semkaj se pošiljajo tudi vsa ojačenja iz Rusije. Pozicije so bile že preje armirane s težkimi topovi. General Linevič, ki se sedaj nahaja s svojim štabom kakih 160 milj južno od reke Sungari, vodi z veliko spretnostjo in previdnostjo umikanje ruske armade. Japonci so prenehali z zasledovanjem. Reorganizaoija armade je izvršena. Japonci zopet poskušajo obiti rusko armado. »Kd'nische Zeitung« javlja iz Hunčulina: Iz sedanjih japonskih operacij se da sklepati, da bo japonska armada v kratkem znova pričela z ofenzivo. Japonci skušajo na vzhodu obiti rusko levo krilo in se na ta način polastiti K i r i n a. Govori se, da operirajo tudi proti Vladivostoku, kar pa je najbrže samo demon stracija. Odločilni operacijski cilj maršala Ojame je slejkotprej ruska armada v Mandžuriji. General Linevič je Ogledal pri Hunčulinu 23 bolnic in razdeljeval med ranjence zaslužne križce. Eskadra admirala Nebogatova je 25. t. m. priplula v Suez in se usidrala v zunanjem pristanišču. Brodovje ostane le kratko časa v Suezu in se nato odpravi naravnost v Džibuti, kamor dospe prve dni meseca aprila. Po kratkem odpočitku v Džibuti pluje admiral Nebogatov naravnost na Daljni Vztok, ne da bi se ustavil na Madagaskarju. Državni zbor. Dunaj, 25. marca. V včerajšnji seji se je razvila pravcata debata med klerikalci in Vsenemci ter socialnimi demokrati zaradi izročitve poslanca Haucka.Posl. Rieger (socialni demokrat) je izjavil, da je dobro premišljen nasprotnik katolicizma, vendar niti za trenotek,ne dvomi,daje dolžan, spoštovati verska čuvstva drugih ljudi. Sicer pa klerikalno Časopisje ne dela drugače napram svobodomiselnim, kakor Hauok v svojem listu zoper verske običaje. »Ali se v klerikalnih časopisih ne vlači v blato vse, kar se noče podvreči Rimu? Klerikalci orne-tujejo z blatom vse, kar ne misli tako kakor oni. Kupičijo t&korekoč gore laži na svoje nasprotnike ter se ne sramujejo ščuvati starše proti otrokom in otroke proti etaršem, ako je potrebno v njihove (klerikalne) namene. Ako klerikalci v Avstriji govore o tem, da se pristaši katoliške cerkve preganjajo, ne morejo take tožbe nikogar ganiti, zakaj preveč nežen in rafiniran. To zna slikati ruska moderna, ona peterburška, ki ee je učila zapadne umetnosti na slikah v Carskem, Pavlovsku, Peter-hofu in ondotnih parkih in zgradbah z Benoisom, Bakstom in Somovim na čelu. — Sicer pa so v Monako-vem živeči Dunajčani med nemškimi razstavljavci najboljši. Nissl spo-mipja v svojih študijah solnčnih efektov vČasi naravnost na Renoirja. Seveda s tem razločkom, da se pri Nemcu solnČni žarek ne smeje tako baržunasto in mehko. A zato je zrak tako čvrst in priroda tako sočna, da slike žive in dihajo. V »Klainstadt-strasse« je izborna intimna presrčnost in poezija pozabljene skromnosti pokrajinskega mesteca. H a n i s c h in H o 1 z e 1 Bta pokrajinarja. Prvi se je umiril in je ublažil svojo iskravo tehniko, kakor kaže njegova klasična »pokrajina«, čudovito enotna in dosledna v tonu monotone enostavnosti. Holzei je Človek živahnejše krvi in izredno izvežbanega očesa za slučajno prirodno simetrijo. Njegove slike bo zanimive po svežosti temnih barv in globokem vpogledu v prirodo. Solnoa nima, a zato ima impresije predmetov, zemlje in njenega nakita — gozda. »Waldesrand« je krasna kompozizija. (Dalje prih.) laži, hinavščine in nesramnosti je v teh tožbah.« — Posl. Sohopfer (klerikalec) je zagovarjal klerikalizem in ultramontanizem.Posl.Bareuther je izjavil: »Vsak dober Človek ima kako vero. Vsaka vera je sama na sebi dobra in sposobna razvoja, toda vera postane slaba vsled slabega po-željenja po neomejeni oblasti, ki pod j armija vsa čuvstva ter zatira vsako svobodno mišljenje « Nadalje je opozarjal na klerikalno poseganje v kazensko pravo v prilog katoliški cerkvi, na zlorabo spovednioe in prižnioe za politično-agitatorske govore itd. — Govorilo je še več poslancev za in proti, nakar se je izročitev Hauoka sklenila z veliko večino. — Večja debata se je vnela nato zaradi izročitve grofa Sternberga, ki je napadel cesarskega svetnika P en i ž k a* — Grcf Sternberg se je branil sam v komično besnem govoru, v katerem je napadal vse časopisje. Proti njemu sta govorila poslanca Klumpar in dr. Kramar, nakar je zbornica skoraj enoglasno sklenila, da se grof Sternberg izroči. — Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 3. popoldne. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 26. marca. Najbolj verjetna je kombinacija, da pride na krmilo prehodno ministrstvo, kojega vodstvo bo popolnoma neodvisno od parlamentarnih strank. Budimpešta, 26 maroa. Včeraj je bil za grofom T is z o v daljši avdijenoi pri cesarju Koloman pl. i zeli. S tem so se razdrle vse kombinacije do zadnjih trenotkov; nihče namreč ne misli več na prehodno ali poslovno ministrstvo, temuč pojavlja se upanje, da se kriza še vendarle reši parlamentarno. Tako upanje je povedal v liberalnem klubu grof Tisza pred svojo včerajšnjo avdijenco. O uspehu svoje avdijence ni hotel pl. S zel i niČer izpovedati. Budimpešta, 26 marca. Opozicija je vsa zbegana, ker je vodja katoliške ljudske stranke imel daljše posvetovanje z grofom Tiszo. Opozicija se namreč boji, da bo ljudska stranka priskočila liberalni stranki na pomoč. Budimpešta, 26. marca. Jutri se zbere poslanska zbornica, da se na običajni način pokloni vladarju. Zopet ministrska kriza v Italiji. Rim, 25. marca. Ministrstvo Tittoni je komaj dobro prevzelo vlado, a je že tudi odstopilo. Demisijo je provzročila debata v zbornici o vladni izjavi. Tittoniju se je med drugim tudi očitalo, da so ga volili klerikalci. Zbornioa se je odgodila, dokler ne izide kraljev odok, da sprejme demisijo. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 26. marca. »Vjedo-mosti« so prinesle poziv nekega Aleksandra Sihina na rusko plemstvo. V pozivu je rečeno, da še najkrutejši vladarji niso mogli omajati vpliva plemstva. Potem pravi: »Odprijmo carju oči! Imenujmo vse s pravim imenom! To ime jo— ruska revolucija! Namreč prava politična revolucija. Vi, gubernatorji in plemski maršali, zberite se! Glejte nevarnosti v oči! Izdelajte program o državni reformi tor ne potujte posamezno, temuč skupno v Petrograd k carju! Odprite mu oči, opozorite ga na smrtno nevarnost, ki grozi njemu in domovini!« Petrograd , 26. marca. Kmetje v kurski guberniji nočejo plačevati nikakih davkov veČ. Preganjanje tujcev na Kitajskem. London, 25. marca. V mestu Kiating (okraj Lečvan) ie nastala splošna zarota zoper inozemce. Vlada je poslala močan oddelek vojaštva, da upor zatre, toda uporniki so pognali vojake v beg. Bati se je krvavih izgredov. »Glasbena Matica" v Trstu. K '.ko tržaški Slovenci cenijo našo »Glasbeno Matico« in sploh Ljubljančane, pokazalo se je zopet včeraj in predvčerajšnjim, ko so povabili »Glasbeno Matico«, da bi jih v no-vosesidanem »Narodnem domu« naslajala s svojim umetniškim petjem, »Glasbena Matica« je priredila poseben vlak, ki ie v soboto zjutraj ob 6. uri odoeljal 572 ljubljanskih gostov v Trst. Že v St. Petru so nas pozdravljali navdušeni »živio-« klici ki so se ponavljali do Trsta, akoravno se vlak ni nikjer ustavil. Cim bližje smo bili Trstu, tem več cbčinstva je bilo ob progi in slovenske trobojnice so vihrale v zraku, ljudstvo pa nas je pozdravljalo z »živio« klici in mahanjem klobukov in robcev. In ko smo doapeli na peron tržaške postaje, zaorili bo po prostranem prostoru gromoviti živio klici. Prišleoe je pozdravil predsednik društva »Naredni dom« g. dr. Gregorin v iskrenih besedah in poudarjal, da se je danes izpolnila vroča želja tržaških Slovanov, da pozdravijo ljubljansko »Glasbeno Matico« v svoji sredi v novosezidanem »Narodnem domu«. Vesele se triumfov, katere bo slavila slovenska umetnost v Trstu današnji in jutrišnji dan. Ravno tako pa so srčno vzradoščeni nad prihodom drugih milih gostov iz Ljubljane, ki so se pridružili »Glasbeni Matici« in s tem podali dokaz bratskih simpatij za boj omike ob Adriji. »Sijajno in šumeče vas ne bodemo sprejeli,« je nadaljeval govornik, »ker tega na prepuščajo naše razmere, a kar moremo, to vam damo, svoje srce. Naše sroe bodi Vaše in navdušenje, s katerim Vas sprejme naše občinstvo, Vam bodi dokaz naše bratske ljubezni do Vas«. Ko je govornik končai, pozdravilo je občinstvo z burnimi »živio« klici goste. Za presr-čen sprejem na kolodvoru de je zahvalil načelnik pevskega zbora »Glasbene Matice« g. prof. Štritof v iskrenih besedah, poudarjajo, da se je »Glasbena Matica« radostno odzvala povabilu tržaških Slovencev. »Pevska armada amo — je rekel — naše orožje niso krvavi meči in bridke sulice, naše orožje so naša grla, je divna naša pesem. S tem orožjem skušamo širiti narodno prosveto, z njim unemati srca za blaženo umetnost, a tudi bodriti k samozavesti in pogumu pri narodnem delu. In docela prešinjeni te vzvišene ideje stopamo danes pred vas.« Nadalje vaje je govornik izrazil trdno nadejo, da se v teh dveh dneh spoje plam-teča Čuvstva pevskega zbora s čuvstvi tržaških rodoljubov v mogočno skupno harmonijo. Tudi po teh besedah so odmevali po peronu mogočni oduševljeni »Živio«-klici, nakar smo odkorakali s perona. Pred postajo je bilo vse polno natlačeno Tržačanov, ki so nas istotako živahno pozdravljali. Odšli smo nato proti »Narodnemu domu«. Pevoi in pevke »Glasbene Matice« so se nastanili v »Narodnem domu« in bližnjih hotelih, drugi gostje pa v oddaljenejših hotelih. Popoldne so nam razkazovali tržaški Slovenci mesto. Od 3 do 6. ure smo se vozili po morju v posebnem parniku in se divili panorami mesta in ozadju planin (Triglav, Nanos, Mangart i. dr.) (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljauit, 27. marca. — Osebna vest. Naš rojak dvorni tajnik pri najvišjem računskem dvoru na Dunaju, gosp. Anton Gosta, je imenovan računskim ravnateljem pri namestništvu v Zadru. — Odlikovanje. »Hrvatski pedagoški književni zbor« v Zagrebu je imenoval gg. ravnatelja Henrika Sohreinerja, prof. dr. Frana Ile-šiča, nadučitelja Jakoba Dimnika, učitelja in predsednika »Zaveze« Luka J e 1 e n c a in realČnega učitelja in urednika Eogelberta Gangla za zasluge na šolskem polju za svoje častne, oziroma prave člane. — V § 22. tiskovnega zakona je rečeno: Perijodične tiskovine, katere so dolžne sprejeti kak uradni popravek ali kak v § 20 omenjenih spisov, ne smejo v tistem listu ali zvezku, v katerem se ta popravek ponatisne, sprejeti ne dostavkov, ne opazk o vsebini te objave. — Izdajstvo na Jesenicah. Znano je, da je vlada razveljavila prvi sklep jeseniškega občinskega odbora glede izvolitve častnih obfia-nov in da se je potem ta sklep v zadnji občinski seji ponovil. Kot vzrok razveljavljanj u se je navedlo, da občinska Be)a ni bila — pravilno sklicana. V sobotnem -Slovencu« j e župnik Zabukoveo priznal, da je delal za raz veljavljen je prve izvolitve častnih občanov in naznanja, da bo tudi sedaj delal na to. To se popolnoma ujema z njegovim načelom, da je vseeno, če so Jesenice nemške ali slovenske, da so le katoliške. — Volitve v ptujski okr. zastop pred upravnim sodiščem. Kakor znano so pri zadnjih volitvah v ptujski okrajni zastop prodrli Nemci, oziroma nemškutarji. Kako krivična je bila ta zmaga, je izreklo pretečeni petek oelo upravno sodišče. Ptujsko okrajno glavarstvo namreč ni hotelo več slovenskih veleposestnikov vpisati v imenik veleposestnikov. Na-mestniŠtvo je priziv Slovenoev seveda zavrnilo. Dr. Jurtela in tovariši so se proti nezakonitostim pritožili na upravno sodišče, ki je razsodilo, da odredbe namestništva proti Slovencem v 12 slučajih niso bile zakonite, v na daljnih štirih slučajih pa je postopanje namestništva bilo tako pomanjkljivo, da se mora tudi razveljaviti. To je sicer pošten noB za ptujsko okrajno glavarstvo in za njegove kolajne drugo stran, t. j. graško namestništvo, toda za Slovence bi bilo popolno zadoščenje le, ako se nepostavne volitve razveljavijo. — ViSlovenecc< — tako se nam piše iz Poljanske doline — jemlje v zaščito tudi tatove, samo da bo kle rikalnega »prepričanja«. Da pa je tat na deželi vaikdar tudi veren »katoličan«, o tem nas poučuje vsakdanja skušnja. Posebno če se da liberalcu kaj ukrasti, potem so katoliški tatovi takoj vsi na nogah! O tem bi vedel liberalen mož, ki je ribištvo v Poljanski dolini od loške graščine kupil in b svojim denarje u drugo plačal, marsikaj zanimivega povedati. Kradlo se je na vseh straneh in koncih- Največjo korist so imeli od tega gospodje v farovžih na Trati, v Oselioi, v Lu-činah in v Leskovcu, kojim pri raz viti k&tohški tatvini nikdar rib primanjkovalo ni. Dasi bi bil lastnik ribištva dotične gospode lahko pred sodišče tiral, se je vendar vdal svojemu dobremu srcu ter jih je pismeno opozoril, da naj ne jedo več ukradenih rib, ker bi jim to škodovati utegnilo. Vzlic temu pa tatvina ni ponehala. Ko so se zaprle farovška ku hinje, so pričeli ribe v Idrijo nositi. Ta kupčija se je včasih prav dobro obnesla, Lansko leto se je pa ujel glavni tat, ki je že več let z ribami v Idrijo kupčeval. Dobil je izvanredno rahlo kazen, in obsodil se je v malenkostno odškodnino. Pri tem se mu torej nič hudega zgodilo ni, a mesto da bi bil odškodnino plačal, se je katoliški tat prav pošteno norčeval z lastnikom ribištva. Da je bil potem eksekvi-ran, je več kot naravno! Kdor krade, pričakovati mu je zaslužene kazni! V tem slučaju pa je bila kazen tem pravičnejša, ker se ni šlo za kako lovsko tatvino, temveč za večletno navadno tatvino. Riba v vodi nikomur ne škoduje, in če kdo ribištvo v last kupi, bi morala vsaj katoliškim popom ta last sveta biti. Glasilo našega škofa pa jemlje v zaščito navadne tatove, pri tem ima olajšavo na svoji strani in sicer v tem, da kradejo ti verni tatovi navadno za farške trebuhe! V Poljanski dolini pa se bodo ribiški tatovi tudi v bodoče prav strogo preganjali in naj jih »Slovenec« še tako brani! — Italijansko časopisje v Trstu v službi italijanske vlade. Ze davno se je domnevalo, da dobivajo nekateri italijanski listi v Trstu podpore od italijanske vlade, kajti nekateri teh listov, n. pr. »Independente« imajo tako malo naročnikov in odjemalcev, da bi niti mesec dni ne mogli živeti brez izrednih podpor. Zdaj je italijanski socijalno demokratični list »L* Italia del popolo« pojasni), kaka korupcija vlada pri časopisju v Italiji in med drugim tudi povedal, da a u b v e n -cijonira italijanska vlada oba tržaška iredentovska lista, »Piooolo« in »Inde-d e n d e n t e« in da je samo ministrski predsednik Z a n a r d e 11 i dal iz italijanskih vladnih fondov trza škemu »Independentu« 60 000 lir. — Senzacijonalno areto« vanje v Pulju. Pred nekoliko dnevi se je neka italijanska torpedovka ponoči vtihotapila v zaliv pri Pulju in se približala utrdbi Barbarigo. Eden oficirjev je drzno stopil na kopno, ali zapazila ga je straža in ga aretovaia. Pri njem so našli raznih načrtov, topografičmh kart, posnetkov obrežij in narisov o trdnjavi puljski. Ta vohun je kapitan italijanske vojne mornarice. Odvedli so ga z močno eskorto v zapor. — Repertoar slovenskega gledališča. Jutri, v torek, dne 28. maroa, ima prvi tenorist slovenske opere g. Stanislav Oržel-s k i svoj častni večer. Ob tej priliki predstavlja se prvič v tej sezoni povsem na novo naŠtudirana i a vpri-zorjena naj priljubi jenejša Smetanova opera: »Prodana nevesta«. G. O r ž e 1 s k i nastopi v vlogi Janka, Marinko poje gespa Skal o v a, Kecala pa g. P e r š 1. Ostale manjše vloge imajo gdč. Stolzova, Ko-čevarjeva in Vugrinčičeva ter gg. Oufednik, Lebeda in B e t e 11 o. Predstava vrši se izven abonementa, za loŽne posestnike na »nepar«. — V četrtek, dne 30 marca, je poslednja predstava v tej sezoni ter se ponavlja opera »Prodana nevesta«. Tudi ta predstava je izven abonementa za ložne posestnike pa na »par«. — Poleg teh dveh predstav je v nedeljo, dne 2. aprila še ena predstava i z • ven sezone, in sicer poslednja dramska predstava na korist vsemu dramskemu osobju slovenskega gledališča. — Slovensko gledališče. V petek je gostovala na našem odru gospa Polakova v znani veseloigri »Pri belem konjičku«. Gospa Polakova, kateri je bi izročen prekrasen šopek, je igrala glavno vlogo z njej lastno naravno ljubeznivostjo in s tistim živim tempera mentom, s katerim si je pridobila in ohranila najsrčnejše Bimpatije. Pela je tudi več vloženih kupletov, seveda z največjim uspehom, kar se sicer samo po sebi razume. Res izvrstna in originalna sta bila gg. Danilo in Verovšek, z naravno komike je igral g. B o I e š k a , toplo priznanje gre tudi gg. Nučiču in Do-brovolnemu. Damske vloge — razen glavne — so v tej igri neznat-nejšega pomena. Igrale so jih gospi. S p u r n a , gospa Danilova ic gospč. N o b k o v a vseskoz dobro in hvale vredno. Včeraj se je z velikim uspehom uprizorila nova izvirna narodna igra s petjem »Testament« Zaradi pomanjkanja prostora izpre-govorimo o tej igri jutri kaj več — Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev v Ljubljani ima danes zvečer ob 8. uri v veliki restavracijski sobi »Narodnega doma« svoj občni zbor. — Ljubljansko učiteljsko društvo je imelo dne 23 t. m. svej redni letni občni zbor. DruštveLi predsednik, g. nadučitelj Fran Črna-goj, prisotne prijazno pozdravi ter poroča v daljšem govoru o društvenem delovanju v minulem društva« nem letu. Glavna misel v vsem pc-ročilu je merila na to, khko bi bilo mogoče izboljšati mizerno gmotno stanje ljubljanskega učiteljstva, kater i neznosne ljubljanske draginje ne more nič več prenašati ter rije ne hote, če hoče ž veti, bol} in bolj i dolgove. V slučaju, da bi deželni zbor zaradi nesrečne obstrukcije zopet ne zborova), se je skleni'o ono glasno, oprijeti se zadnje rešilne bilke, in sioer: vložiti prošnjo na občinski svet za draginj sko doklado za toiiko časa, da bo deželni zbor uredil in izboljšal učiteljske plače, če upoštevamo neznosno draginjo živil in stanovanj ter žalostno, a istinito dejstvo, da mora liubhansko uČiteljstvo že iz itak nizkih plač doplačati na stanarini 7800 K, reci: sedemtiseč osem sto kron, je ta sklep več kakor opravičen. Upamo, da ga ne bo na prednega občinskega svetovalca, ki bi tej prošnji zadrgotl svoje Brce ter obrnil svoj obraz proč od trpinov, ki žrtvujejo vse duševne in telesne sile v blagor ljubljanske mladine Prepričani smo, če skliče »L»ub ljansko učiteljsko društvo« v dosego tega namena javen sbod. da pridobimo ljubljansko prebivalstvo bre* težav na s?ojo stran, tem laglje, ker daje velika večina občin na de želi svojemu učiteJjstvu brezplačna stanovanj« ali pa draginjake doklade. Ko |e bila ta m edina točka dnevnega reda po daljši in zelo živahni debati dognana, se je prestopilo k vohtvi odoora. Izvoljeni so bili gg : nadučitelj Jakob Dimnik, predsed- nik; nadufiiteliica Marija M a r o u t, podpredsednica; ufiiteli Kami W i -der, tajnik; učiteljica 0)g* Kobnu, blagajničarica; učitelj Kani Javor-pek, pevo vodja; učitelj Vendtlin Sad ar, knjižničar, in učitelj Jakob Furian. odbornik. — Občni zbor deželnega in gospenjega pomočnega društva Rdečega Križa" za Kranjsko, določen na 24 dan t rit. se vsled nesklepčnosti m mogel Trliti in se bo dru^i občni »bor vršil ne glede na število navzočih filanov dne 28 marca ob 6. uri zvečer v knjižnici c. kr. deželne Tiade. — Izredna tura v Štirih dneh« Slovenski turist prve vrste, g dr. Fr T o m i n s e k , je opravil lani avgusta meseca prvi dan pot po Hudi stezi iz Loga na Mangart in n.Hi^j če-z Travnik, drugi dan na Jalovec, tretji dan na Razor in četrti dan na Križ, Triglav in nsz*j v Mojstrano. — Mizarska stavita pri itfrdki Iv. Maihianovi in shod Jesnih delavcev. Na sobotni praznik sklicala je krajna skupina avstrijske zaveze lesnih delavcev javen društveni shod v „Puntigamsko pivnico", da se razmotriva stavka v mizarskih delavnicah c. in kr. dvornega založnika Ivana M a t h i a n a ml., tovarnarja pohištva v Ljubljani. Dvorana bivšega ^Katoliškega doma" je bila ob naporni uri, ob 9. dopoldne, že skoro docela polna; med shodom pa se je, kakor tudi galerija, napolnila do zadnjega kotička. Ko je načelnik krajne skupine, g. Matija Menart, navzoče pozdravil in kot zastopnika političnega oblastva predstavil g. drja. Miljutina Zamika, podelil je besedo društvenemu članu g. Ivanu Tokanu. G. Tokan je dejal najprvo, da si je že gotovo marsikak potujoč mizar, Če je čital pozlačeno firmo „c. in kr. dvorni zala-gatelj" na Dunajski cesti, mislil, tu bi se pac moralo dobro služiti in si je tega na tihem želel. Toda zelo se je motil, če je imel tako željo. G. Tokan je dolžil lastnika tvrdke, g. Ivana Ma-tbiana, da je pravi pravcati rProtz", ki nima smisla za svoje delavstvo in ga sedaj skuša šiloma naskočiti z akordnim delom. Nekateri so mu šli v prvem trenotku sicer na limanice, a takoj je završelo med celim delavstvom, kajti akord je popolnoma odpravljen v Ljubljani, ravno po zaslugi delavcev. Delavci so v predležecem slučaj'u napram g. Mathianu postopali povsem lojalno in dostojno: da je pa prišlo do stavke, kriv je edino le g. Mathian. Dne 12. marca namreč so Mathianovi delavci na prijateljskem sestanku, uvi-devši, da imajo za seboj celo delavsko organizacijo, sklenili, da nihče ne sprejme akordnega dela, tisti pa, ki so ga sprejeli, naj ga sicer dovrše, a novega naj ne sprejmo več. Pisalo se je v tem smislu g. Mathianu, a ta ni od-jenjal, marveč se je izrazil, da bo tudi v Ljubljano vpeljal „Xiener Genre", to je akord. Izrazil ae je tudi, da ki sploh najraje vse stare delavce proč spravil in res je v ponedeljek, 13. marca, vrgel 4 svoje starejše delavce, rodbinske očete, ki so mu delali 15 de 20 let, na cesto brez odpovedi. Menda jih je smatral za glavne ^upornike". Pa če g. Mathian nima srca zanje, dejal je govornik, mora se pa ves bataljon ljubljanskih lesnih delavcev postaviti za svoje tovariše po robu in g. Mathi-ana od njegove napihnjene trdovratnosti spreobrniti k humaniteti. Taki gospodje, kot je g. Mathian, menil je govornik, kaj radi kažejo nasproti javnosti svoje dobro srce na ta način, da so člani -rdečega križa-*, „društva za varstvo živali" itd. Ali tam, Kjer bi morali svoje srce, če ga kaj imajo, najprvo pokazati, napram svojim delavcem, tam jim pa zmanjka plemenitih Čutil. G. Mathian je začel z akordsm Čisto svojevoljno na svoje delavstvo pritiskati, za£o je le on kriv, da je zdaj tako temeljito zavozil. Delavska organizacija mu garantira, da bo dosegel ravno nasprotno od tega, kar je s svojim terorizmom nameraval. Ko se je razvedelo, da so bili oni 4 možje odpuščeni, se je takoj sklenilo, da se drugi dan ne bo več delalo. V torek so izbrali tudi deputacijo štirih delavcev, ter jo poslali do gospoda Mathijana v imenu vseh. On pa, „in seiner Protzenhaftigkeit", je deputaciji rekel, da ž njo sploh ne govori, ampak da rajše razproda vso zalogo, zapre tovarno ter pojde priva-tizirat. Da mu je pa v mislih vse kaj drugega, se pa vidi iz tega, da je istočasno pisal na deželo po vnanje delavce, — a dobil je enega iz Škofje Loke, ki se mu je takorekoč usedel. Gospod Mathian ima le željo, iznebiti se svojih starih delavnih moči, ne ciorda, ker so postale že preslabotne, ampak zato, da bi potem s tujci mogel delavstvo prisiliti v akord. C. kr. obrtni nadzornik obljubil je delavcem svoje posredovanje, misleč, da se bo sporazum prav lahko dosegel, ker to, kar so stavkujoči tedaj zahtevali, zdela se nm je malenkost. A g. Mathian se tudi 2 obrtnim nadzornikom ni hotel pogajati, Češ, komur ni prav, naj pa izostane. Ta trdovratnost je naposled privedla delavstvo do tega, da so svojo skromno prošnjo napram g. Mathianu preklicali, in da sedaj od njega zahtevajo sledeče 1.) fcprejem odpuščenih delav cev v delo nazaj, 2.) povišanje plače za 25°/0 vsem delavcem, 3.) oh sobotah konec dela oh 5. uri popoldne, in sicer brez odtegljeja za odpadlo delavno uro in z izplačilom točno ob 5. uri popoldne, 4.) nikakega akorda, 5.) da smejo delavci po zimi tudi tudi ob premorih opoldne, ko obe dujejo iu zjutraj, Če pridejo pred delom, bivati v zakurjeni delavnici, ali pa naj se jim v to odkaže poseben zakurjen prostor, 6.) radi nastalih sedanjih diferenc ne ame trpeti nikče poznejšega preganjanja. K tem zahtevam je govornik pripomnil, da stanuje večina delavstva daleč zunaj mesta, in ker je ob nedeljah vse zaprto, si morajo potrebno v soboto nabaviti; zato jc potrebno, Če nočejo priti Šele pozno v noč k svojim domov, da se jih izpusti z dela ob 5. uri. Tudi izplačevanje se mora takoj izvršiti, ne pa tako, da morajo po končanem delu še bogve koliko Časa na prislužeue krajcarje čakati na licu mesta. Da naj delavnica ostane ob premorih po zimi delavcem odprta, je nujno potrebno, kajti doslej so morali opoldne venkaj in kdor svojega obeda ni maral zaužiti v snegu, moral je pač v gostilno, kar pa stane do 40 krajcarjev. Tudi zjutraj se delavnica šele 5 minut pred delom otvari in kdor preje pride, mora zuuaj prezebavati. Kar se pa tiče akorda, delavstvo ne more dopustiti, da bi sev uvedel, češ, saj je tudi na Dunaju. Ce imajo tam še ta nŠlendrijanu, ga pač v Ljubljano ni treba. Gospod Mathian se zdi govorniku nekak komik, ki hoče Ljubljani pokazati, kako se mora uganjati delavce v kozji rog. A delavci se ne dado. In kar se tiče „privatiziranja", ve tudi delavstvo, da se mu g. Mathian prav gotovo ne bo vdal, ker bi potem ne mogel več vsako leto spravili na stran 6—7000 goldinarjev, kot sedaj. Iu on smatra le to kot dobiček, kar mu ostane Še nad vse njegovo dobro življenje. Kaj bi bilo, Če bi se delavstvo navzelo istih nazorov? In Če gre g. Mathian prav priva tizirat in bodo delavci brez dela, tisto slabo župco in tisti fižol, ki si ga morejo privoščiti ob g. Mathiauovih plačah, ki so od vseh ljubljanskih mizarskih tvrdk notorično najslabše, si bodo delavci mogli privoščiti še tudi brez teh plač. Pri Mathianu se na dan služi povprečno 90 krajcarjev do 1 goldinarja, kar je naravnost smešno. Sicer pa: delo in naročila ostanejo. Ce jih gospod Mathian ne bo maral opraviti, jih bodo pa druge tvrdke; torej bedo delavci vseeno imeli svoj kruh. Dokler g. Mathian ne odjenja, nihče ne prime za delo; za Mathianovimi delavci stsje vsi ljubljanski mizarji. (Živahno odobravanje.) Po tem glavnem govorniku je nastopil socijalni demokrat g. Karol Linhart in preiskoval vzroke, zakaj da se je delo ustavilo. Stavka je sicer maloštevilna, a najznamenitejša stavka v zadnjem času radi brutalnosti svojih vzrokov. Da so na cesto zagnani delavci delali pri Mathianu po 15 in celo po 20 let, izpričuje le njihovo velikansko potrpežljivost in pa to, da g. Mathian nikjer drugje še cenejših dobiti ne more, ker bi bil te trpine sicer pač že zdavno venkaj [pometal. Gaspod Mathian ima od časa do časa bslezen, da hoče vpeljati akord iu oa se od mnogih stavk pri svoji tvrdki do danes ni ničesar naučil. Fraza, da je akord delavcem le v prid, je gotovo laž, sicer bi g. Mathian gotovo akorda delavcem ne vsiljeval. Pregovor pravi: „Akkordarbeit — Mordarbeit", in to po vsej pravici, kajti akord daje psvod k strupenemu tekmovanja in k zavisti med delavci samimi in taka k desorga-nizaciji. Morda g. Mathian to dobro ve in bi rad uničil »kolovodje", kakor jih on nazivlje. Ta štrajk je obrambni štrajk. G. Mathian je menda čital, kako so gospodarji na Dunaju delavce ven pometali in bi to rad v Ljubljani en miniature ponovil. Pa se moti, ker za svoje plačevanje ne bo dobil nobenega stavkolomca, še navadnega „pauratt ne. Pričakovati je morda še razširjenja boja, če bi druge tvrdke ravno tako poskušale. Zato je boj Mathianovih boj vseh delavcev. Naposled izreka go-voraik pozdrave soeijalnodemokratske stranke, ki bo ta boj z vso vnemo podpirala, f Vsestransko glasno odobravanje.) G. Tokan dodatno konštatuje, da so tukajšnji dnevniki o stavki napačno poročali. Noče sicer izvajati za sedaj nobene kritike, a želi, da se uredništva bolje informirajo. Ce bi se še napačno poročalo, bi vedeli delavci, da se namenoma. Od Mathianovih delavcev se je oglasil k besedi g. Ferdinand B i-s c h o f in je opisoval, kako je poslovodja odpuščenim kar vročil delavske knjižice iu na vsa začudena vprašanja ni odgovoril ničesar. Gospod Mathian je deputacijo delavcev sprejel z besedami: „No, ali imate toliko denarja, da okrog špacirate ?u Deputaciji je rekel, da bi bil te delavce že zdavnaj odslovil, pa ni maral, da bi bili brez dela. Nato je dobil besedo g. Ivan K o c m u r ter izvajal, da je stavka vselej skrajno sredstvo, v tem slučaju obrambno sredstvo. Cin Mathianov je nesramen, ker je vrgel na cesto družinske očete, ki so pol svojega življenja že v njegovi delavnici (živahni fejklici). Gospod Mathian, če bi jih že na vsak način hotel odsloviti, moral bi se jim priti v praznični obleki in v rokavicah zahvalit, ne jih pa venkaj pahniti. (Ponovljeni fej-khci). Govornik predlaga, naj se začne za stavkujoče kolekta in pripominja, da g. Mathian svojih korakov ni storil sam, ampak govornik dobro ve, da se tudi od neke drage strani pripravlja naskok na mizarsko organizacijo. Nekaj seveda pa da je gos p. Mathianove lastne budalosti zraven. Toda delavstvo je danes zadostno izobraženo, da si bo, in sicer da si bo le samo pomagalo. Solidar-nostostane, naj stavka traja, dokler hoče. (Odobravanje.) Končno jc predlagal g. Linhart, da se sklene solidarno postopanje v gmotnem in moralnem oziru. (Soglasno sprejto). Kakor čujemo, se je po sklepu zborovanja začelo takoj nabirati za stavkujoče delavce. To podrobno poročilo prinašamo vršeč svojo časnikarsko dolžnost, ne da bi hoteli raziskavati, v koliko je morda pravica na tej ali oni strani in v upanju, da smo javnosti s tem podali natančno informacijo o celi zadevi. — Velikanski požar je bil minolo noč v vasi Dole pri Borovnici. Gorelo je pri Gašperju Šfiglju p. d. Španu Več jutri. — Dober prijatelj. Rudar Jamnišck. iz Ztbukovoe pri Celju in posestnikov sin Skoberne iz Griž sta bila dobra prijatelja. Ko pa je pred deset.mi dnevi odšel Jamuišek k svojim staršem in pustil doma mlado ženo, prišel je Skoberna k njej Ker ie imela vrata zaklenjena in mu ni hotela odpreti, razbil je Skoberne vezna vrata, vdrl v njeno stanovanje m jo vrgel iz prvega nadstropja skozi okno na cesto. Jamniškova žena si je pri padcu zlomila nogo. — Pevsko in glasbeno društvo v Goniči priredi v ne deljo dne 2. aU m Levca in šel ž njim v Gorico. Tu ga je res policija prijela z Levcem vred, a iz pustila ga je, ko se je prepričala, kako stvar stoji. — Pevsko društvo ,Kolo' v Trstu priredi v »Narodnem domu« dne 2 aprila koncert. — Ljubeznjiv cestilec. 21-letni dninar Josip Guhč iz Avberia se je v Trstu seznanil z IS-.etno služkinjo Katarino Kofol iz Kanala in jo povabil, da gre ž njim v krčmo. Neiekušena Katica se je odzvala prijaznemu povabilu tako nenadoma najdenega čestitca in je z Guličem obredia več krčem. Ko je prišla noč, se je Gulič ponudil Katici, da jo spremi domov, toda zapeljal jo je na novo cesto na Opčine. To se je pač moglo igoditi ie vsled tega, ker je Katica preveč globoko pogledala v kozarec. Na samotni ulici je Gulič hotel Katici silo storiti, a ker se mu to ni posrečilo je udaril punico s kamnom po glavi, da je iigubila zavesi in ji p^tem vzel nekaj kronic, ki jib je imela pri sebi. GuliČa so že zaprli. — Obesil se je danes zjutraj posestnik in gostilničar v Zgornji Šiški, gospod Anton Povše, vulgo Anžok. Vzrok samomoru ni znan. AnŽok je bil dobro situiran mož Čuden slučaj je, d i Bi je tudi prejšnji gospodar te hiae na enak način ion čal življenje. — Detomor. Včeraj ob *LtL uri dopoldne so našli v tivolskem gozdu za Ko-lerjevem zidom mrtvega otroka moškega spola. Na lice mesta pokhcano orožništvo iz Š ške in babica je takoj konštatovalo, da je otrok že kakih 10 dni star in da je zadavljen. Spoznali so tudi po obleki, da je bit rojen v deželni bolnišnici. Orožništvo je vsled tega odredilo, da se je otrok nesel pokazat v bolnišnico, kjer so spoznah, da je sinček 18 letne Frančiške Podlipčeve, samske delavke iz Iške Loke. Otroka so prenesli potem v mrtvašnico k Sf. Krištofu, po neusmiljeni materi je začelo pa poizvedovati orožništvo v sporazumu z mestno policijo. Sumilo se je, da bode prišla morilka gotovo obiskat svojo sestro, ki služi Pred konjušnico Št. 4. Sestrino gospodinjo se je naprosilo, da, ako pride osumljenka kaj blizo, obvesti o tem polioijo. Ztečer je Podlipčeva res prišla k sestri, ki sta šle potem takoj v gostilno, gospodinja pa po stražnika Zabukovška, da jo je aretoval. Aretovanka se je naprvo izgovarjala, da ima otroka nekje na deželi, slednjič je pa priznala, da ga je umorila v sredo takoj, ko je prišla iz bolnišnice. Oddali so jo c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. — Velika tatvina v Zagrebu. V noči od 25. na 26 t. m. so neznani tatovi vlomili v prodajalno nekega juvelirja in pokradli poleg drugih dragooenosti tudi 18 ženskih in 6 moških zlatih ur, več moških in ženskih zl&th ovratnih verižic, 60 srebrnih verižic in 100 obeskov, več zla, tih uhanov in gumbov, 3 zlate križce 30 srebrnih zapestnic, več tula verižic in zapestnic, več Ženskih srebrnih ur, uhane z biseri, 18 poročnih prstanov, pozlačena ura budilka in pet srebrnih tobačnic. O tatovih nima policija dos^daj še nobenega sledu. — Konji so se splasili včeraj popoldne na Dolenjski cesti in dirjali po Gruberjevi cesti do domobranske vojašnice, kjer so jih ustavili vojaki. Ko se je voz obrni1, padli so z voza gospodje, katerim se k sreči ni ničesar zgodilo. Ko je prišel potem hlapec ponje in se vse-del na voz, so se zopet splašili in dirjali nazaj na Dolenjsko cesto, kjer so prileteli v Omejčevo ograjo in padli na hodnik. Hiapec ie bil tukaj v smrtni nevarnosti, poškodovan je pa ie neznatno. Tudi konja sa nista poškodovala, pač pa voz. Konji so bili last hišnega posestuika in gostilničarja g. Lovrenca Sarca. Občinstvo, katerega je bilo polna cesta, je bilo v veliki nevarnosti, a se vendar ni nikomur ničesar pripetilo. — Pobalinstvo. Dne 21. t. m. zvečer ob 8 uri je neznani pobalin vrgel na Dolenjski c sti kamen v voz električne železnice in razbil šipe pri vratib. Kamen v vozu ni nikogar za del. Želeti bi bilo, da bi prišel v roko pravici. Sprevodnik Vernik je za pobalinom teke), ni ga pa mogel ujeti, ker mu je ušel proti Plankarju. — Popadljiv pes. Dne 24. t. m. je ugriznil neki pes 71etnega po-strešČkovega sina Jožefa Ogrinoa v desno roko in ga lahko telesno po škodoval Omenjeni pes, čigar gospo dar je znan, je popadel sedaj že drugič otroka in je baje sploh sanje nevaren. — Mlada potepuha. Pobegnila sta 13lr-tna dečka Fran Sušter in Fran Sopčič. Zadnjemu je to že v navadi. — Prijeli so v soboto 52!etnega slaboumnega Štefana Jagodica iz Cer-kelj, ki je bil v sredi meseca februarja neznano kam odšel. V soboto pa se je bil priklatil v Ljubljano, odkoder so ga oddali v deželno bol-mšn eo v opazovalni oddelek. Jagodic je vsled neumnosti zelo nevaren in rabijaten. — Izpod policijskega nadzorstva Je pobegnil 401etm pekovski pomočnik Ivan Dobrin iz svoje občine Tržič. Anton Peteroa, ki je bil tudi iz tega nadiorstva pobegnil, je bil po orožništvu prijet. — Vlom. Včeraj popoldne so neznani tatovi vlomili v stanovanje hišnega posestnika Antona Sublja na Velikem stradonu št. 11 in mu pokradli 42 K denarja. Sumljiva sta dva mlada fanta. — Delavsko gibanje. V petek Be je odpeljalo z iužnega kolodvora v Ameriko 12 Slovencev, 80 Hrvatov je šlo na Prusko, 30 v Prago, 44 v Podbrdo, 15 pa na Jesenice. 20 Slovencev in 40 Lahov je šlo v Bs l>ak. — V soboto je šlo v Ameriko 15 Hrvatom in 2 Slovenca, nazaj pa je prišlo 10 Hrvatov in 5 Slovencev. — V Meran je šlo 90. v Inomost 100, v Heb 70, na Jesenice 80, v Hrušico pa 40 Hrvatov. Na Jesenice je šlo tudi 70 Macedonctv, nazaj pa je prii o 40 Macedoncev, 60 Hrvatov in 90 Ogrov. — Včeraj je šlo v Ameriko 10 Hrvatov, 52 pa v Lesoe. V Heb je šlo 40, na Jeseuice pa 33 Maoedon-cev. V Novo mesto je Šlo 14, v Ribnico 12, na Jesenioe pa 15 Lahov. 12 Slovenoev je prišlo iz hrvatskih šum, 30 Hrvatov pa is Hrnšioe. — Izgubila ali zamenjala se Je rjava usnjata torbica s toaletnimi predmeti, ki jo je neka gospioa izročila vratarju »Narodnega doma« v Trstu, a je ni dobila več nazaj. Kdor jo je pomotoma dobil, odda jo nsj v upravništvu »Slov. Naroda« — Ameriške novice. Umrl je v Pueblu Daniel P r e d o v i č, star 63 let, ki je živel skoraj 20 let v Ameriki, doma pa je bil vinski trgovec ter po celi Beli Krajini dobro znan. — Zaprli so v Pueblu Slovenca Jurja Nučiča, ki je v Salt Lake umoril Ljudovika Permeta. * Najnovejše novice. — Julez Verne je umrl pretečeni petek popoldne. — Velika nesreča se je pripetila v New Yorku, kjer sta trčila skupaj dva voza podzemske železnice. Nad 100 oseb, večinoma žensk, je bilo ranjenih. — Nemški cesar in cesarica sta priplula na svoji ladji Hohenzollern v Civitavechio, kamor sta se pripeljala k sprejemu italijanski kralj in kraljica. — Zemlja je podsula 12 vojakov v zemplinskem okraju. Vojaki so namreč podzidavali hrib, s katerega se je bila že poprej zemlja udrla. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 27. marca. Proračunski odsek ne bo pred Veliko nočjo gotov s svojim delom, nego bo moral proračune železniškega, justičnega in poljedelskega ter de-loma| nauČnega ministrstva odložiti za Čas po Veliki noči. Zbornica pojde 11. aprila na počitnice, odsek pa bo zboroval do 15.; tudi se snide odsek po Veliki noči več dni prej kakor zbornica, ki bo sklicana na dan 4. maja. Dunaj 27. marca. Ministrski predsednik baron G a u t s c h je prišel danes prvič po svoji bolezni v svojo pisarno. V poslansko zbornico ga pa tekom prihodnjih dni Še ne bo. Budimpešta 27. marca. Položaj se ni še čisto nič spremenil Nekdanji ministrski predsednik Szell, ki je bil dvakrat pri cesarju v avdijenci, je o d -potoval iz Pešte, kar je dokaz, da so bile vse kombinacije, tičoče se njegove osebe, brez podlage Danes je bilo predsedstvo poslanske zbornice (Justh, Rakov-szky in Bolgar) v avdijenci pri cesarju, potem pa poslanik v Ba-rolinu Sz6gyenyi-Marich. Budimpešta 27. marca. V političnih krogih se sodi, da S z 6-gyenyi ni kandidat za ministrsko predsedstvo, nego da ima samo nalogo, podučiti opozicijo o gospodarskih razmerah in vplivati, da se te postavijo v ospredje. Belgrad, 27. marca Posojilo, ki ga najame država, bo znašalo efektivnih 83 milijonov. Porabi se: za oboroženje armade 35, za železnice 30 in 18 milijonov za plačilo dolgov, ki so jih najele prejšnje vlade na kratke termine. Rim, 27. marca. Prcfesor Levy v Milanu je kralju Viktorju Ema-nuelu pismeno naznanil, da je našel sredstvo, s katerim se lahko in zanesljivo ozdravi tuberkuloza. Varšava 27. marca. V mestu vlada vsled novih atentatov, ki so se sineči primerili, strahovita razburjenost. Sinoči ob polu 9. uri je na policijskem uradu v predmestju Praga eksplodirala dinamitna bomba. Ranjenih je bilo pet oseb, med njimi dve smrtno. Policijski šef baron Nolken se je takoj peljal na lice mesta. Ko se je peljal po mostu čez Vislo, je nekdo na njego v voz vrgel dinamitno bombo. Baron Nolken je bil težko ranjen na obrazu, na desni roki in na desni nogi. Ranjeno je bilo tudi neko dekle, ki je slučajno mimo šlo. Kdo je vrgel bombo na barona Nolkena, ni znano; človeka, ki je vrgel bombo na policijski urad, so prijeli, a no ve se še, kdo da je. Petrograd 27. marca. V Jalti so nastali veliki nemiri. Množica je oplenila ves bazar. Rusko-japonska vojna, London, 27. marca. Brodovje admirala Roždestvenskega se je pojavilo južno od Ceylono. VLabuan na otoku Borneo je prišlo manjše japonsko brodovje. Žitne cene v Budimpešti. Dne 27. marca 190b. Termin. Pieaiea aa april . . . . aa 100 kg. K 18*36 PSenica „ maj . . . . „ 100 B PSenicA « oktober . . . n 100 „ . . ... 100 , .....100 „ . . „ 100 . EfektlT. 15—fcO vin. ceneje. ffieteorologično poročilo Vi*tD» u*d modem S06-I. 8ry U\,i *r»tait tlak mum Koruza OTe* „ oktober ■ »Pril . - maj . april 18'26 17-64 14-76 16 04 13 88 Marec I Čas opazovanja Stanje barometra v mm t* y |> Vetrovi Nebo 24. 9. zv. 732 0 64 8r.jvzhod oblačno 25. • 7. 7j. 2 pop. 733 9 734 a 41 97 si. vzh al. j vzhod oblačno oblačno * 2 ::v 7356 51 brezvetr. pol. oblač. 26. 7. a. pop. 7361 734 5 19 12 5 si. svzh. si zahod megla jasno Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. I&upvje ln prodaja vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 1,000*000,— Zamenjava la ekskonituji Daje predujma aa vrednostne papirja, izžrebane vrednostne papirje in Savarale srečke proti vnovčuje zapale knpone. 3srcu:zjal iasg-is/o i. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Q£jT Kalteuipt in lntuuM« m«nie. 1t-M Borana uarck-Jla. ItJi Podružnica v SPLJETU. Denarne vlege »prejem« v tekočem račanu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 6—35 Promet s čeki in nakaznicami. Sprejmem dva spretna vi v i Srednja temperatura sobote in nedelje: 6 3 in 6 3°, normale: 52° in 6 4°. Mokrina v 24 urah: 00 mm in 0 0 mm Dobro ohranjena s stanovanji v Ljubljani s Čisto letno najemščino K 2700 se odda pod ugodnimi pogoji. — Vprašanja pod „Zinshaus 3555" na naslov Haasen-stein & Vogler, Dunaj I. 811—12 I A. PRETNAR krojaški mojster 921-3 na Savi pri Jesenicah, Gorenjsko. Proda se vsled pomanjkanja prostora več vin« skih sodov od 100—700 litrov in vinska aesalfca pri g. A. Maver, zaloga mengiškega piva v Lescah na Gorenjskem. 935-3 Odda se dvoje lično opravljenih podstrešnih sob (niau8«rd«) 909—3 m Hm aprllo aaa a* 1« Več pove uprav. „Slov. Naroda". Proda se iz proste roke lepo Več se izve pri lastniku A. M. WAKEV Zagorje ob Savi, nad postajo. 962—2 Ces. ki. avstrijske državne železnice 6-10 kron na dan si morejo gospe brez truda j zaslužiti. j Natančneje: Gosposke ulice št. 15, pisarna levo. 955—2 domače (črne) detelje I najvišje čistosti in kaljivosti oddaje po 901—3 j K I50-— za 100 klg K 160"— za manjše množine j Kdmund Kavčič ! trgovina semen v Ljubljani. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Ikttoc5. iz ^rozneg'a reda. Velj&ven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju«, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osoba ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inocqost, Monakovo, Ljubno, čez S^lathal v Aobscc Solnograd, Ces Kleiti-Reifling ▼ Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Daaaj, Ces Selzthal v Solnograd, Inomost, Čez Kleiu-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine /are., Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. Ces Auistetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopofdne osobni viafc v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am Bat, Inomost, Bregcnc. Cnrih, Ženeva, Pariz čez Ani tetten na Dunaj. — Ob h. ari 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reining v Steyr, Line, Bndej9vice, Plzen, Marijino vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II razr.;, Lipsko, na Dana) cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobnt vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Moaakovo (Trst Monakovo direktni voz 1. in n razreda). — PROGA ¥ NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjatraj t Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 ari 5 m pop. istotako. — Ob 7. ari 8 m zvečer ? Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jaž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari i>3 m zjatraj osobni vlak z Dunaja čez Amsietten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in H. raz ). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Da-naja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in H. razreda), Francove vare, Karlove vav:, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Carin, Bregese, Inomost, Zeli ob jezera, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. un 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztb.ua, Beljaka, Celovca, Monakcvoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 3. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inom >ata, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Steju Linca, Budejevic, Pizna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjatraj iz Novega mesta is Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vUki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob d. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki i c za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 Poučen ribarski tečaj. Dne 15, in 16. aprila i. I. se bo poučevalo o ribarstvu v postrvskih in račjih vodah v ribarskem zavodu na Studencu pri D. M. v Polju. Za udeležbo se je zglasiti do 6. aprila t. I. pri načelniku ribarskega okraj, odbora, notarju dr. Voku v Ljubljani. 914_2 Štev. 10468. dfiBk A 950-2 Razglas« Zaradi vršečih se poprav mostu čez Gruberjev kanal na poljanski cesti bode promet za vozove od dne 27. t. m. do 30. t. m. zaprt. Jtfestni magistrat ljubljanski, dne 24. marca 1905. Prodaja premičnin in zakupedaja mlina in njiv iz zapuščine zamrlega Janeza Klemen čiča vulgo Špana v Kamenpotoku se vrši dne £8. in 99* su£ca od 9. are dalje na lica mesta. V zakup se bodo dajale za dobo 6 let: 1. njive, ležeče na Kamenpotoku, Brezi in Veliki Loki v obsegu 2;Ww ; ter s Čistim katastrskim doneskom 419 K 20 b pod pogoji, ki se L preeitali ter so na vpogled pri podpisanem komisarju. Dobro ugnojcba zemlja, ugodna lega in sicer se da na drobno. 2. mlin na tri tečaje s stopami na Kamenpotoku št. 9 ob vodi Temenici. Zelo ugodna lega, dovolj vode skozi vse leto, mlenja ne zavira ne zima. ne suša in ne povodenj. Dr. Andrej Kuhar 920—3 c. kr. notar kot sodni komisar. Občni zbor „Ljubljanske kreditne banke" v Ljubljani, ki se je vršil dne 15. marca t. L, je sklenil soglasno, da se poviša delniška? glavnica z izdajo 2500 komadov novih delnic po K400'-nem. od 1,000.000--Z 2.000.000 kron. Pravica za prevzetje novih delnic se prepušča v prvi vrsti dosedanjim delničarjem „Ljubljanske kreditne banke" na ta način, da nagvsako staro delnico pripada ena nova po kurzu K 420*— prištevši 5°/o obresti, tekoče od 1. januarja 1905. Ta znesek se lahko plača naenkrat (toda najkasneje do 15. aprila t. L), ali pa v treh obrokih, od katerih je treba plačati prvega po K 120'— najkasneje do 15. aprila t L, drugega po K 150 — do 30. junija t. I. In zadnjega po K 150'—, prištevši 5°/o obresti, tekoče od 1. januarja 1905, najkasneje do 30. septembra t. I. Ostalim delničarjem se ostale delnice, v kolikor bi jih eventualno ne prevzeli stari delničarji, nudijo v nakup po kurzu K 480*—} prištevši 5°/o Obresti tekoče od 1. januarja 1905 in se protivrednost istih založi tudi lahko naenkrat (toda najkasneje do dne 15. aprila t. 1.) ali pa v treh obrokih, od katerih je treba plačati prvega po K 180— najkasneje do 15. aprila t. 1., drugega po K 150 — do 30. junija t. L in zadnjega po K 150*—, prištevši 5°/0 tek. obresti od 1. januarja 1905, najkasneje do 30. septembra 1905. Pripomni pa se, da so subskribenti novih delnic obvezani, plačevanje obrokov v navedenih rokih točno izpolniti; v slučaju, da se subskribent ne drži točno plačevanja obrokov, izgubi pravico do novih subskribovanih delnic ter se porabi 10°\> kupnega zneska (torej K 42*—f oziroma K 48*— za vsako delnico) kot s tem dogovorjena kesnina na korist rezervnega zaklada „Ljubljanske kreditne banke", ostali znesek vplačane kavcije pa se subskribentu povrne. Vsak subskribent se takoj pri podpisu novih delnic; odpove pravici do sodnega znižanja gori navedene kesnine. Ako bi se zglasilo za to novo emisijo delnic več novih subskribentov, kakor bi ostalo na razpolago delnic po pokritju zglasitve starih delničarjev, ima vsak novi subskribent pravico le do razmernega dela delnic, ostalih še na razpolago, dočim se mu vplačana celotna, oziroma delna kupnina za preveč podpisane delnice vrne s 5°/0 od dne vplačila. Nove delnice so deležne čistega dobička za celo poslovna leto 1905. Dosedanji delničarji se torej vljudno poživljajo, da predlože vse one v njih posesti se nahajajoče delnice, v kolikor zele na podlagi istih podpisati novih, od 1.—15. aprila t. 1. pri naši blagajni v svrho prekolekovanja in istočasno plačajo ves pripadajoči znesek, ali v smislu zgorajšnjih določb vsaj prvi obrok. . V slučaju in v kolikor se stare delnice do 15. aprila t. 1. ne predlože v prekolekovanje, se smatra to kot prostovoljni odstop od pravice do prevzetja novih delnic. Potrebne tiskovine so pri „Ljubljanski kreditni banki" ob navadnih uradnih urah (od %Q.—%Ul. m od V*3.—b.) brezplačno na razpolago. V LJUBLJANI, dne 24. marca 1905. „Ljubljanska^ kreditna banka" v Ljubljani Špitalske ulice štev. 2. Iidajattlj in odgovorni mrodnik: Dr. I?aa Taviar. haitnina in nik .Mirodne tukama*. ^BHBsnasai