Leto (II., štev. 248
Izhaja oP 4 glutraf.
Stane mesečno 10*— Din za inozemstvo 20'— .
Oglasi po tarifu.
V Ljubljani, četrtek dne 19. oktobra 1922
Poštnina pavSaRra**.
Posamezna stev. stana 1 O in
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/L Telefon it 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
UpravnIStvoc
Ljubljana, Prešernov«
ul. št 54. Telet, it 3S
Podružnica: Maribor. Barvarska det
št L TeL št 21 Celje, Aleksandr. testa.
Račun pri pošta, čekov, zavodu štev. 1L842,
Ljubljana, 18. oktobra.
Demokratska stranka je danes po svojih zaupnikih v glavnem volilnem odboru proglasila svojo kandidatsko listo za ljubljanske občinske volitve. Sigurno je. da bodo najširši krogi pristašev stranke sprejeli to listo z eno-dušnim odobravanjem.
Lista je predvsem dokaz notranje moči demokratske stranke. Id združuje, zvesta svojemu programu, v svoji organizaciji vse stanove. Sestavljali jo niso konventikli kakšnih <merodajnihs> gospodov, temveč nastala je izključno na osnovi predlogov krajevnih in strokovnih organizacij, ki so izbrale svoje najboljše može, da uveljavijo svoje sile in sposobnosti v bodoči upravi Ljubljane. Ona predstavlja resnično voljo ljubljanske demokracije.
Demokratska lista je v več ozirih značilna. Predvsem je ona dokaz, kako so ljuti napadi nasprotnikov utrdili solidarnost somišljenikov ter vzbudili mnoge nove sile. Poleg preizkušenih starih borcev za napredno jugoslovansko idejo vidimo na listi celo vrsto novih mož. katerih dragocena pomoč bo stranko vzposobila za smotreno in vztrajno komunalno delo.
Lista uveljavlja tudi načelo, ki ga je stranka osvojila za delo v občini, da na magistratu ni mnoge mesta za politiko, temveč je tam predvsem torišče gospodarskega in socijalrega udejstvovanja. Ljubljanski občinski svet ne bo imel posla z revizijo ustave, temveč z ljubljanskimi cestami, mestno aprovizacijo, komunalnimi, so-cijalnimi in kulturnimi napravami, z delom za razvoj in tapredek naše pre-stolice. Imena kandidatov so tudi dokaz, v kateri smeri se hoče demokratska stranka udejstvovati. Ni dvoma, da kaže demokratska lista v tem oziru precejšen korak v levo. To je smer čistega demokratskega programa. Raz-čiščenje zadnjega časa ie stranko razbremenilo ter ji omogočilo, da pokaže svoje pravo lice. Po svojem programu je demokratska stranka stranka malega človeka in njena ljubljanska kandidatska lista to sedaj pred celim svetom javno posvedočuie. Marsikatera akcija v prid širokim slojem ljubljanskega prebivalstva bo v bodoče lažja, nego je bila nekdaj, ko je stranka morala upoštevati mnoge ožite. S posebno odločnostjo bo mogla zastopati interese najširših krogov ljubljanskega konsumenta.
Lista je tudi krasen dokaz discipline, ki vlada v stranki, in neokrnjenega zaupanja ki ga uživa vodstvo stranke pri pristaših. Na čelo se je postavil eden najodličnejših mož naše Ljubljane, profesor Vidmar, in v pravi demokratski harmoniji se vrstijo uslužbenci in gospodarji, učenjaki poleg prinrostih delavcev, posebno številno pa zastopniki javnih in privatnih nameščencev ter naprednega obrtništva. Najboljša imena so med njimi, možje, ki uživajo zaupanje ne le pri lastnih somišljeni-Kili, tem\eč v najširših vrstah ljubljanskega prebivalstva.
V njihovem imenu je danes poudaril profesor Vidmar, da so sprejeli s ponosom kandidaturo demokratske stranke ne le iz čuta dolžnosti napram njej temveč tudi, da posvedočijo v času, ko so iz lastnih vrst vstali nasprotniki, neomajno zvestobo napram JDS.
Razglasitev liste je končno nov dokaz izvrstne organizacije demokratske stranke, ki je storila svoje odločitve, ko še drugi s težavo in muko sestavljajo in zbirajo skupaj svoje kandidata.
kandidatna lista JDS je najboljši odgovor vsem protivnikom, ona energično preseka vse intrige. Ona je poroštvo demokratske zmage.
Demokratska kandidatska lista za Ifublf. občinski svet
UNIV. PROF. DR. MILAN VIDMAR NOSILEC LISTE.
Ljubljana, 18. oktobra. Nocoj je glavni odbor JDS soglasno odobril sledečo kandidatno listo demokratske stranke za ljubljanske občinske volitve:
1. Dr. Milan Vidmar, vseučiliškt profesor (nosilec liste);
Josip Turk, posestnik; Anton Likozar, nadučitelj; dr. Fran Tominšek, odvetnik; Fran Kavčič, gostilničar ln posestnik; Josip Bekš, davčni nadupravitelj; Rihard Tory, trgovski poslovodja; Anton Merljak, predsednik društva stavb, delavcev;
Miro Luznar, poštni nameščenec; Mihael Srakar, delovodja; dr. Tone Šaplja, inšpektor min. agrarne reforme;
F. Ks. Stare, slikarski mojster in hišni posestnik;
Simon Praprotnik, mizarski mojster; Alojzij Acceto, stavbenik in posest; Ivan Bajželj, posestnik v Šiški; Franc Tumpej, predsednik društva
paznikov;
Vinko Janežič, poštni kontrolor} Peter Šterk, trgovec; dr. Živko Lapajne, viš. okrajni zdravnik;
Franc Planinšek, žel. nadzornik;
21.	Josip Prime, hišni posestnik in pre-kajevalec;
22.	ing. Viktor Turnšek, podjetnik;
23.	Ivan Gjud, brivski mojster;
24.	Anton Bcrvar, želez, nadsprevodnik;
25.	dr. Dinko Puc, odvetnik;
26.	Edvard Roš, invalid;
27.	dr. Jože Bohinjec, zasebni uradnik;
28.	Anton Bončar, gostilničar in posest.;
29.	Miroslav Urbas, trgovec;
30.	Gvido Gulič, inženjerr
31.	Leon Maccoratti, progovni mojster;
32.	Frane Vrhovnik, profesor;
33.	Ludvik Štih, knjigovodja;
34.	Josip Zamljen, Čevljarski mojster;
35.	Ivan Tome, železniški poduradnik;
36.	Josip Bizjak, krojaški mojster;
37.	Josip Lovše, stražmojster v pok. in posestnik;
38.	Alojzij Tavčar, stavbenik;
39.	dr. Josip Pleme!j, vseučiliškl prof.;
40.	Franc Verbič, trgovski sotrudnik;
41.	Ferdinand tiam, posestnik;
42.	Franc Martinšek, pošt poduradnik;
43.	Franc Breskvar, posest. In gostil.;
44.	Ivan Jerančlč, kleparski mojster;
45.	Josip Gaberjevčič, želez, nadpaznik;
46.	dr. Pavle Pestotrdk, profesor;
47.	Kari Žerjav, želez, paznik;
48.	Franc Štrukelj, rač. uradnik;
49.	Ivan Jakopič, knjigovez;
Vprašanfe skupščinskega predsednika
POSVETOVANJA KLUBOV. — ZA IN PROTI DR. RIBARJU.
Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Kakor doznava vaš dopisnik, se bodo sestali jutri zastopniki vseh parlamentarnih skupin, ki bodo sestavili listo za pred-sedništvo narodne skupščine. Zemljo-radniški klub se bo udeležil tega sestavljanja le v slučaju, ako se bodo radikalci izjavili proti dr. Ribarju. V tem slučaju bi zemljoradniki ponovno predlagali kandidaturo Voje Laziča. Klerikalni klub bo imel jutri sejo, na kateri bo določil dva člana, da se bosta pogajala z zastopniki ostalih klu bov o kandidaturi predsednika. Kakor doznava vaš dopisnik, bodo klerikalci kot močna opozicijska skupina zahtevali enega podpredsednika.
RADIKALCI ODKLANJAJO
KANDIDATURO DR. RIBARJA.
Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Radi predsednilca narodne skupščine, ki se ima na novo voliti dne 20. oktobra, je nastal težaven položaj. Radikalna stranka je v tajni seji sklenila, da ne pripusti kandidature dr. Ribarja, ker se je kot predsednik onemogočil 6 tem, da je prisostvoval zagrebškemu kongresu, kjer se je govorilo o reviziji ustave in se je čula neugodna kritika onih strank, ki so glasovale baš za njega kot predsednika narodne skupščine. V radikalni stranki vlada sploh veliko ogorčenje proti onim politikom, ki so bili na zagrebškem kongresu,
češ, da so se s tem diskvalificirali in da noben udeleženec ne sme računati na kakršnokoli podporo radikalne stranke. Ali bo dr. Ribar vzdrževal svojo kandidaturo, še ni znano, ker se je šele nocoj vrnil v Beograd. Ako bi njegova kandidatura odpadla, bo izvoljen za predsednika narodne skupščine bržčas sedanji minister vere doktor Krstelj.
Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Danes predpoldne je ministrski predsednik Pašič sprejel v svojem kabinetu gosp. Ljubo Jovanoviča ter se ž njim dalj časa razgovarjal o politični situaciji, zlasti o akutnem vprašanju izvolitve novega predsedstva narodne skupščine.
MUSLIMANI ZA DR. RIBARJA.
Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Jutri dospe v Beograd dr. Mehmed Spaho, ki se bo s svojim poslaniškim klubom posvetoval o sestavi kandidatske liste za predsednika narodne skupščine. Skupina dr. Spaha ne bo kandidirala za predsednika nobenega člana, temveč bo glasovala za dr. Ribarja, ker odobrava njegovo f>ostopanje.
POVRATEK PREDSEDNIKA RIBARJA.
Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Danes je dospel semkaj dr. Ivan Ribar, predsednik narodne skupščine, ki je bil v Kar-lovcu na pogrebu svoje matere.
Rekonstrukcija vlade
koncem mesca
PAŠIČ O VLADNI KRIZI. — OBNOVLJENJE DANAŠNJE KOALICIJE S SKRAJŠANIM DELOVNIM PROGRAMOM.
Za ztjoljianle leleini-
Minister Žerjav za odpuščene železničarje Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Včeraj se je vršila v prometnem ministrstvu konferenca, katere se je udeležil tudi minister za socialno politiko dr. žerjav in na kateri so razpravljali o zastoju železniškega tovornega prometa v Sloveniji, oziroma v področju zagrebške direkcije ter o gmotnih razmerah železničarjev. !; Minister dr. žerjav je zahteval, da se 'sprejmejo v službo oni železniški delav->i. ki so bili vsled neutemeljenih denun-a nacij svoj čas po nedolžnem odpuščeni 5 kot komunisti.
Prometni minister ie obljubil, da bo Ipravil prometne nedostatke ter je •;Yi poudarjal, da se bo po dobavi mnogoštevilnih novih in popravljenih lokomotiv, po razširjenju zagrebškega kolo-r!v<j ra ter po prejemu reparacijskih v ar gOP-Ov promet bistveno saniral Prometni minister pričakuje, da bo promet me-setia decembra ureien.-
Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Na zadnji seji ministrskega sveta je izjavil ministrski predsednik Pašič, da njegova stranka še ni dovršila debate o vladni krizi, ker so razmere tudi po sklepu demokratskega glavnega odbora ostale nejasne, In da je vsled tega smatrati, da se ra-• haja vlada v stanju latentne krize. Vprašanje pa se more rešiti šele okoli 1. novembra, ker bi bilo neugodno, če H se proslava zmage v Kumanovem In češkoslovaškega osvobojenja vršila v znaka vladne krize.
Vsled te Izjave ministrskega predsed-nika Pašiča je rešitev vladne krize od-godena, v kolikor ne bo kompliclralo situacije vprašanje predsednika -arodne skupščine. Splošno vlada prepričanje, da se bo po krizi na novo dvorila koalicija s skrajšanim delavnim programom, nakar bo skupščina razpuščena. Ni Jvoma, da se bo v programu nahajalo tudi glasovanje o uradniški pragmatikL Razen tega se bo sprejel v ta program tudi zakon o vojni odškodnini ia invalidski zakon.
Sodna imenovanja
Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Z najvišjim ukazom od 14. oktobra je bil imenovan za podpredsednika okrožnega sodišča v Mariboru dvorni svetnik Josip Fon, za višjega sodnega svetnika v Mariboru dr. Ivan Modic iz Ljubljane, za viš. sod. svetnika pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani pa Albert Levičnik. Sodr"jska imenovanja nižjih razredov slede v kratkem.
V pravosodnem ministrstvu je dogo-tovljena nova naredba o odvetniški ta notarski tarifi za Slovenijo in Dalmacijo, v kateri se upoštevajo želje odvetnikov in notarjev.
KOREKTURA PROSVETNEGA PRORAČUNA ZA SLOVENIJO. Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Na intervencijo ministra dr. Žerjava je finančni minister dr. Kumanudi odredil, da naj se pripravi predlog za popravo prosvetnega proračuna za Slovenijo, s katerim naj se določijo postavke za nadure profesorjem ter za honorar za poučevanje prostih predmetov. Predlog pride pred finančni odbor. Ako bo ta pristal na korekture, bo to vprašanje rešeno z objavo v »Službenih Novinah*. Ako bi finančni odbor na korekture ne pristal, bo vlada predložila zadevo narodni skupščini.
Šefa narodne skupščine
BENINOVA AFERA ODSTAVLJENA Z DNEVNEGA REDA
Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji narodne skupščine, ki ji je predsedoval podpredsednik Vu-jičič so po prečitanju zapisnika zadnje seje, prošenj in pritožb, sledila razna vprašanja poslancev na posamezne ministre, ki pa so bila lokalnega značaja. Nato je posl. Pečic kot predsednik imunitetnega odbora protestiral proti tem«, da poročila imunitetnega odbora ne prihajajo na dnevni red. Zatem je bila seja prekinjena. Nadaljevala se je popoldne ob 5. uri. Posl. Divac je čital poročilo odbora devetorice o Beninovi aferi, nakar je govoril poslanec Benin sam, ki je tožil, da se je v narodni skupščini vdo-mačilo, da poslanci zlorabljajo svobodo govora v to, da drug drugega obrekuje-jo, ne da bi imeli kake dokaze. Očitek posl. Savica je padel sicer v momentu afekta, vendar pa z vidno tendenco. Časopisje, ki je željno senzacij, je to stvar še bolj napihnilo. Po kratkem intermecu, povzročenem po prepiru med Beninom in Ivaničem je posl. Todor Lazarevič
predlagal, naj skupščina preide na dnev» ni red, ker je iz vsega dogodka razvM-no, da se je pripetil pri čaši vina. Za njim je poslanec Savič zelo ogorčeno govoril o Beninu, potem pa poslanec Stankovič, ki je v svojem govoru rekel, da je bil Niša Popadič plačan, da glasuje za vidovdansko ustavo. Popadič je Stankoviču razburjen odvrnil, pa je prišlo zopet do rabuk.
Nato je odredil predsednik glasovanji o predlogu Todora Lazareviea; predlog je bil sprejet.
Zbornica je prešla na drugo točko dnevnega reda: Poročilo odbora za pretres zakona o administrativni razdelitvi zetske oblasti. Poslanec Oubrovič je kot poročevalec prečital zakonski predlog, nato pa je bilo poimensko glasovanje. Glasovalo je 129 poslancev za, preti pa 20 poslancev.
Predsednik je nato zaključil sejo ob 20. uri in odredil prihodnjo na jutri ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu jutrišnje seje so interpelacije.
Težkoče orifentske mirovne konference
KRAJ IN CAS ŠE VEDNO NISTA DOLOČENA. — ANGLIJA VABI NA PREDKONFERENCO ZAVEZNIKOV.
London, 18. oktobra. (Izv.) Lloyd George je povabil Francijo in Italijo, da pošljeta za 20. oktobra v Pariz ali London strokovnjake, ki naj preštudirajo vsa vprašanja, ki pridejo na razgovor na mirovni konferenci. Italija je ta predlog že sprejela, Francija pa še ni odgovorila.
Kraj in čas za orientsko konferenco strokovnjakov še ni določen. Pogajanja trajajo dalje. Francija za enkrat še ni odločila nobenih delegatov.
Priprave za turško-grški sporazum niso niti toliko napredovale, da bi bil določen kraj posvetovanja. Francija, An-
glija in Italija so se zedinile, da ae Smilim kot kraj konference odklonu
KEMAL BO PROGLASIL PROHIBICUO?
Pariz, 18. oktobra. (Izv.) Poročevalec
»Journal des Debats» javlja iz Carigrada da namerava Kemal-paša baje pri svojem prihodu v Carigrad prepovedati točenje alkoholnih pijač. Francoski trgovci so predložili trgovskemu uradu za Levanto in francoski trgovski zbornici popise svojih zalog, da čuvajo svoja pra%ra, če bi Kemal-paša res izvršil svoj namen.
Pred podpisom konvencije s Ifelsio
Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Vlada je odposlala v Rim posebnesra kurirja, ki bo izročil našemu pos1ar.:ku v Rimu pismeno pooblastilo, da lahko podpiše konvencijo z Italijo.
Uradniška pragmatika
Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Na današnji seji pododbora zakonodajnega odbora je bilo v uradniškem zakonu sprejeto četrto poglavje, kakor ga je predlagala sekcija. Razen tega je bil sprejet tudi predlog o stanovanjskih dokladah za one, ki imajo stanovanje v naturi in o minimalnih rokih, ki jih mora prebiti vsak uslužbenec v nižjih skupinah, da more napredovati v višje skupine. Prihodnja seja bo jutri.
Valutne konference
Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Včeraj popoldne se je vršila v finančnem ministrstvu seja, katere so se udeležili finančni minister, minister za socialno politiko in oba pomočnika finančnega ministra. Razpravljali so o novo nastali situaciji zaradi dviga dinarja na euriški borzi
Jutri popoldne ob 17. uri bo na beograjski borzi seja, ki jo je sklical pomočnik finančnega ministra g. Plavšič in katere se bodo udeležili zastopniki trgovskega udruženja, industrijski in gospodarski krogi ter uvozničarji in izvoz-ničarjL G. Plavšič bo na tej seji razložil načela novega pravilnika o trgovini t valutami in devizami.
Wilson na smrtni postelji
Berlin, 18. oktobra. (Izv.) Po vesteh Iz Washlngtona se je zdravstveno stanje bivšega predsednika WiIsona v zadnjem času obupno poslabšalo. Paraliza napreduje rapidno in zdravniki ne upajo več na okrevanje. Bolezen se slabša od dne do dne; bolnik govori le še s težavo. Katastrofa se smatra za neizogibno; mogoče jo je le še za kratek čas odgoditi, odvrniti pa ne več.
ZOPETNA KONFERENCA O JUŽNI ŽELEZNICI.
Dunaj, 18. oktobra. (Izv.) 8-Uhr Blatt piše, da se bo vršila konferenca o južni železnici v Rimu že prve dni novembra.
OROŽNIŠKE DOKLADE.
Beograd. 18. oktobra. (Izv.) Jutri ima finančni odbor sejo, na kateri bodo razpravljali o draginjskih dokladah za orožnike. Razen tega bc finančni minister predložil razne druge predloee.
Borza
Zagreb, devize: Dunaj 0.08 •— 0.085, Berlin 1.975 — 2.275, Budimpešta 2.33
—	2.63, Bukarešt 39 — 41, Milan 252 — 256, London 257.50 — 262.50, Newyork 62.50 — 63.50, Pariz 447.50 — 452.50, Praga 198.50 — 201.50, Sofija 41, Švica 1105 — 1115, valute: dolar 61.50 — 62.50, avstr. krone 0.082 — 0.088, češke 195.50
—	198.50, funti 255 — 260, levi 40, franki 437.50 — 442.50, drahme 125, madžarske krone 2.45, napoleoni 245, marke 2
—	2.30, leji 37.50 — 39, švic. franki 1095
—	1105, lire 246 — 250. Banka za Primorje 139.
Trg. obrtna banka 62 — 62.50. Brodska banka 62 50 — 65. Hrvatska eskomptna banka 169 — Jugoslovenska banka 103 — 107. Ljubljanska kreditna banka 200. Praštediona 1075 — 1080. Rečka pučka banka 70 — 72.50. Slovenska eskomptna banka 175. Srpska banka 150. Eksploatacija drva 110 — 125. Dubrovniška parob. družba 1225, Goranin 120.
Našička industrija drva 110 — 125
Gutman 315 — 325.
Slavonija 106 — 109.
Union 575 — 600.
Trboveljska premog, družba 275.
Beograd, devize: Berlin 2.20, Budimpešta 2.40, Bukarešt 39.25, Milan 260, London 279, Newyork 62.35, Pariz 466, Praga 204, Sofija 39, Švica 1150, DnnaJ 0.0895.
Dunaj, devize: Zagreb 344.75 - 345.25, Beograd 1370 — 1381, Berlin 25.60 — 25.90, Budimpešta 2920 — 29.30, London 327.840 — 328.440, Milan 3096 — 3104, Newyork 73.675 — 73.825, Pariz 2437 — 2443, Sofija 474.60 — 475.50, Varšava 6.85 — 6.95, Curih 13.560 — 13.590, valute: dolarji 73.250 — 73.550, levi 453 — 457, nemške marke 25.75 — 26.75, ftmti 3771.40 — 3783.40, fr. franki 5447 — 5475, lire 3062.50 — 3077.50, dinarji 1363
—	1367, poljske marke 6.65 — 6.95, leji 444 — 446, švic. franki 13.470 — 13.530, češke krone 2425 — 2435, madž. krone 28.95 — 29.15.
Curih, devize: Berlin 0.19, Newyork 543, London 2420, Pariz 40.70, MIlan 22.95, Praga 18, Budimpešta 0215, Zagreb 2.60, Bukarešta 3.42, Sofija 3.50, Varšava 0.055, Dunaj 0.0074, avstr. žig. krone 0.0078.
Berlin, devize: Italija 12.124.75 — 12.152.50, London 12.888.90 — 12.891.10, Newyork 289.637 — 290.363, Pariz 21.672.85 — 21.737.15, Švica 53.383.15 — 53.516.85, Dunaj 3.98 — 4.02, Prag« 9493.10 — 9516.90, Budimpešta 117.65 118.15. Sofija 1022.55 — 1927.45
Določitev kandidatov JDS za ljubljanski občinski svei
Ljubljana, 18. oktobra.
Nocoj se Je vršila v dvorani Kazine seja demokratskega glavnega volilnega odbora. Seje so se udeležili izvoljeni zaupniki vseh ljubljanskih demokratskih političnih organizacij in v odličnem številu zastopniki strokovnih organizacij. Posle vodeči predsednik JDS. dr. Puc je sporočil, da so prijavljalna dela za postavitev kandidatne liste gotova, predlog je izdelan in na zaupnikih je, da ga vzamejo v definitivno razpravo ter končno odobrijo.
Dr. Puc Je nato razložil, po katerih načelih je bila kandidatna lista sestavljena. Najstrožje je varovan — Je nadaljeval dr. Puc — demokratski princip, da so vsi kandidati izbrani po predlogih organizacij. Mi ne lazimo okrog in ne lovimo nikogar, ne pretimo in ne obljubljamo, ne operiramo zahrbtno in ne varamo. Konstatirati smem tudi v imenu vseh kandidatov, da je vsakdo izmed njih sprejel kandidaturo kot čast, zavedajoč se bremena vendar tudi ponosen, da mu demokratska stranka izkazuje zaupanje ter mu nudi kandidaturo. (Živo pritrjevanje.)
Nato je dr. Puc sporočil, da so zastopniki organizacij soglasno določili, da naj bo nositelj demokratske liste vseučiliški profesor dr. Milan Vidmar. Med burnim odobravanjem navzočih je dr. Puc po-vdarjal, da je s to kandidaturo postavila demokratska stranka enega najodličnej-ših mož našega mesta v ospredje, znanstvenika evropskega slovesa, v celi državi znanega strokovnjaka, katerega ime kot mojstra v šahu Ima svetovni sloves. Pod njegovim vodstvom bo naša lista zmagovito prodrla. Osrednji volilni odbor je med burnim ploskanjem soglasno odobril, da bodi prof. Vidmar nositelj demokratske liste.
Nato je predsednik prečital imena ostalih kandidatov, ki so bili vsi živahno aklamirani.
Dr. Puc je obrazložil razloge, ki so bili merodajni za sestavitev kandidatov. Gledalo se je, da so primerno vpo-Stevani vsi okraji in vse strokovne organizacije. Označil je vrline poedinih kandidatov z ozirom na delo, ki čaka stranko v bodočem občinskem svetu.
Po kratki debati, je bil določen vrstni red kandidatov ter je bila lista z navdušenjem in soglasno odobrena. Listo objavljamo na drugem mestu.
Živahno pozdravljen, se je oglasil nato k besedi nosilec liste profesor dr. Vidmar.
Govor profesorja Vidmarja.
«V prvi vrsti — je dejal — se moram zahvaliti za zaupanje, katerega si hočem vestno zaslužiti. Gospod predsednik dr. Puc je pravilno rekel, da je naša lista lista novih ljudi. Med nove spadam tudi sam. Dosedaj se aktivno nisem brigal za politiko, priznavam, da tudi nisem imel časa za politično delovanje. Na drugi strani pa je situacija taka, da mora vsak državljan, če vidi, da je potreba sodelovati, delo tudi sprejeti, in sicer tam kjer je potrebno in bodisi da od tega kaj ima ali ne. (Živahno odobravanje.) Kot človek, ki se aktivno nisem udeleževal političnih bojev ter sem si obvaroval objektivnost sodbe, moram reči, da je naj-delavnejša stranka v državi ravno demokratska stranka in nikjer nisem videl toliko idealizma, kakor ravno v tej stranki. Ni dvoma, če bi ne bilo demokratske stranke, bi naša država ne bila toliko napredovala, kakor je. (Tako je!) Radi tega se mi zdi osebna dolžnost, da se kljub moji prezaposlenosti podam na politična, sicer ne baš prijetna tla. S tem mislim, da končno zadostim tudi dolžnosti, ki jo imamo vsi napredni Jugoslovani: da pomagamo stranki, ki je nositeljl-ca naših idej. Tem večja je ta naša dolžnost danes, ko je treba pokazati stranki zvestobo in naše popolno zaupanje. (Burno, ponovno odobravanje.)
Domišljujem si, da bom mogel pri delu, ki nas čaka, nekaj pomagati. Mnogo sem videl in se marsičesa naučil. Kot star Ljubljančan poznam Ljubljano in vem tudi česa ji je treba. Sem pa tudi uradnik in vem, česa potrebuje uradnik in delavec; vem tudi, česa je treba trgovcu in industrijcu. Upam, da se mi ne bo mogio očitati, da nimam smisla za socialno vprašanje. Saj so mi že celo rekli, da sem boljševik, ker sein opetovano energično branil interese delavcev in uradnikov. S svojim vstopom v javno-politično življenje, hočem po svojih močeh pomagati za napredek države in našega mesta. (Živo odobravanje.) Vas pa, prijatelji pozivam, da se vsi z vnemo lotimo dela, da zmaga demokratska stranka, ta preizkušena voditeljica naprednih Slovencev in Jugoslovanov.* (Burno odobravanje in klici pritrjevanja.)
Konečno je predsednik dal še nekatera taktična navodila ter so bili sprejeti tozadevni primerni sklepi.
naSe države ter Javnih prtllK. Ni dvoma,
da je sedaj nastopil čas, da se pristaši NSS, potem, ko so njihovi voditelji Ime njihove stranke zatajili, stranko pa samo dejansko razgnali, odločijo na kooperacijo z demokrati. Sleherni narodni socialec se mora zavedati, da je zakon narave tak, da žalibog na starem panju nikdar več ne more pognati novo in mlado življenje.
Narodni $@€ijaiisti
in demokrati
Zadnji čas skuša »Slovenski Narod® slepomišiti z narodnimi sociialisti. Zato se nam zdi potrebno, da spregovorimo o razmerju med demokrati in narodnimi socijalci obširneje.
Demokratska stranka je, poudarjajoč potrebo harmonije med poedinimi sloji naroda, kmalu spoznala važnost delavskih strokovnih organizacij, ki bi skušale doseči uspehe v smotrenem delu, ne pa z razrednim hujskanjem. Tako je došlo pri nas do ustanovitve prve NDO, matice vseh poznejših narodnih delavskih pokretov. Baš »mladini* so bili tisti, ki so sodelovali pri takratni narodni delavski organizaciji ter posvečali posebno pažnjo vzgoji naraščaja. Demokratska stranka je podpirala Narodno - socijalno zvezo tudi pozneje ter je dr. Žerjav tudi njej dal nekaj denarja iz toliko okleveta-nega fonda »Jadianske banke*. Nihče ne dvomi, da je bil ta denar pravilno in v idealne s vrhe porabljen.
NSZ. je v naši novi državi ob porajajoči se svobodi ter ob razsulu soci-jalne demokracije, pridobila dosti ugodnih tal za svoj napredek. Njeni voditelji bi bili morali vse svoje sile koncentrirati na strokovno delo med delavstvom in lepi uspehi ne bi bili izostali. Trdna organizacija vseh panog slovenskega delavstva bi bila mogla samozavestno prekoračiti meie ožje domovine ter se uveljaviti na Hrvatskem. v Bosni. Srbiji. Le tako je bilo mogoče ustvariti trden temelj jugoslovanskemu narodnemu socijalizmu.
Toda voditelji NSZ so prehitro zabredli v politiko, ki je pričela ubijati njihovo strokovno delovanje, prav kmalu pa tudi duši ti narodno - socijalno gibanje sploh. Ustanovila se je NSS kot politična stranka. Mesto intenzivnega strokovnega dela je pričelo komodnejše, lažje, navidezno uspešnejšo politično delovanje. Med delavskimi množicami se je že takrat začel razvijati komunizem, ki se je izražal v splošnem nezadovoljstvu ter v hrepenenju po nečem novem. Krepko življenje v NSZ je dajalo veliko vzpodbude za politične štreberje, ki so bili prepričani, da je prišel čas, ko si demagogijo lahko povzpnejo do najvišjih mest V politični karijeri. Priznati pa moramo tudi, da je iz demokratske stranke orgsnirirance NSZ naravnost •mal«, takrat še nadvladajoča konservativca, struja. Spominjamo se, kako •e v u&Celstvu JDS propadel predlog, Ja nai se angažira gosp. Juvan za tajnika stranke samo zato ker je bil. odločuje« gospodi premalo. .Spominjamo « težkega boja za program JDS. N> ustanovitev NSS je končno od točilne vplivala tudi Peskova »Jugoslavija*, ki s« je ponujala norim socual-05» ja dasi! o.	4
Politične beležke
-f- Demokratski sestanek poštnih nameščencev, na katerem se ustanovi demokratski klub, da se zajezi cepljenje resnično naprednih sil med tovariši, bo dne 19. oktobra ob 8. zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Na tem sestanku bo med drugimi govoril gosp. dr. Albert Kramer, ki se je prijazno odzval povabilu sklicateljev. Tovariši, somišljeniki, pridite, četudi niste prejeli osebnega vabila.
+ Nova narodna poslanca. Mesto demokratskega poslanca gosp. Lazarja Jakuloviča, ki je bil imenovan za državnega svetnika, je bil gosp. Ab-dulah Ačim Hikmeta, muslimanski ve-roučitelj iz Gostivara, pozvan na izvrševanje poslanskega mandata; namesto klerikalnega poslanca dr. Mazzija pa je dospel v Beograd gosp. Stanko Banič, duhovnik iz Splita.
-f- «Kljub vsemu se bo razcepila demokratska stranka,* pravi znani beograjski velikosrbski »Balkan* in za njim vse protidemokratsko časopisje, seveda tudi ljubljansko. Res, zdi se, da je to edina in najgorečnejša želja vseh onih, ki mislijo, da bi imeli od razpada demokratske stranke svoj profit. Demokratska stranka pa »kljub vsemu* ne bo storila te usluge elementom, strankam in strujam, ki se strinjajo med sabo samo v želji, da bi lazpadla najsolidnejša politična organizacija v državi in da bi potem nastal kaos, iz katerega revizijonisti ne bi znali izhoda, ker bi si skočili takoj med seboj v lase in bi pokazal vsak svoj »načrt* revizije, za skupni načrt se pa nikdar ne bi združili.
-f «Klerikalci so molčali.« »Slov. Narod* poroča, da je cela zbornica z velikim odobravanjem sprejela izjavo bivšega Radidevega poslanca Hiiusler-ja, ko je poudaril, da je proti reviziji ustave, odnosno da je ne zahteva. »Klerikalci so molčali-* pravi »Narodov* poročevalec. To je gotovo točno. Klerikalni molk dokazuje, da je bilo izrečeno nekaj dobrega in koristnega za državo. Samo sedaj ne vemo za stališče naših domačih revizijonistov, ki so preko noči postali tako nezadovoljni z ustavo, kateri so še nedavno peli slavospeve, da hočejo celo z geslom revizije v — občinske volitve! Ali naši ljubljanski revizijonisti aplav-dirajo gosp. Hiiuslerju ali smatrajo, da so klerikalci imeli prav, ko so molčali?
-f- «S!ovenčeva» poglavja o kulturni avtonomiji. Včerajšnji »Slovenec* je napisal dolg članek o centralizmu, ki zapira zasilne šole in s tem uničuje »slovenstvo ter slovensko kulturo*. Glavnemu glasilu SLS bi se že spodobilo, da bi ne potvarjalo resnice ter na podlagi potvorb ne delalo takih rekriminacij. Niti ena zasilna šola se v Sloveniji" 111 zaprla! Namera restrin-girati učno osobje je bila sploh opuščena, ker se je izkazalo, da je mogoče s prosvetnim proračunom v Sloveniji tudi brez tega izhajati. Danes so nameščeni že prav vsi učitelji — abi-turijenti in malone tudi že vse učit2-
Po svetu
—	Pred ljudskim glasovanjem na Bolgarskem. Kakor smo že poročali, je sobranje na eni svojih zadnjih sej sprejelo med drugim z glasovi zemljoradnikov in komunistov zakonski načrt o ljudskem glasovanju glede kaznovanja kabinetov 1912 — 1918. Na predlog predsednika sobranja Atanasova je bila sedaj v sobranju izvoljena enketna komisija, ki ima nalog, da pred ljudskim glasovanjem zbere ves obtežilni materi-jal proti članom bivših kabinetov. V komisiji je pet zemljoradnikov, en narodni liberalec in dva komunista. Ker se obtoženi bivši ministri Gešov, Molkov in Burov niso vrnili iz inozemstva, da bi se javili sodišču, je vlada sklenila, zahtevati od inozemskih vlasti njih izročitev. Vsi trije so namreč na listi bivših ministrov, ki jih bodo sodili z ljudskim glasovanjem.
—	Češka in Madžarska. Dne 17. t. m. so se v Budimpešti pričela trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko. Pogajanja so nadaljevanje v Brucku započete akcije.
—	Rusija in Poljska. Te dni pride v Moskvo poljska delegacija k pogajanjem za sklep trgovinske pogodbe z Rusijo. Poljska vlada bo poslala svoje zastopnike tudi na razorožitveno konferenco se-vernovzhodnih evropskih držav in sovjetske Rusije.
—	Nordijska antanta. Skoro popol-
gledaliska puDlita srečna, da bo imeli
v letošnji sezoni večkrat priliko se di. viti nad umetnostjo ansaml tla ljubljanskega Narodnega gledališča- Dramatičnemu društvu v Celju pa se mora k tej važni pridobitvi in izpopolnitvi sezone le častitati.
Glasbena Matica v Celfp priredi v soboto dne 21. oktobra ob pcfl 8. uri zve-čer v veliki dvorani celjskega Narodnega doma koncert, pri kataTem nastopi odlična pevka ga. Pavla Lovšetova iz Ljubljane. Na glasovirju jo spremlja absolventka ljubljanskega k'»nservatorija gdč. Nilka Potočnik. Natančen 3pored še priobčimo. Za koncertni večer, ki bo nudil Celjanom zopet enkrat izvanreden umetniški užitek, vlada veliko zanimanja, vsled česar se občinstvu priporoča« da si pravočasno preskrbi vstopnice.
Poučno predavanje o umetnosti sd bo vršilo v soboto dne 21. oktobra ob 8. uri zvečer v Mestnem domu. Predaval bo g. Anton Podbevšek o »Pionirjih večne int-crnacionale*. Predavatelj poziva zlasti diiaštvo, naj se udeleži polnoštevil no tega predavanja, obenem pa tudi slovenske umetnike, ki se naj bi po predavanju oglašali k besedi. To poučno predavanje o umetnosti naj bi namreč razgibalo literarno življenje v Ljubljani Vstop niče se bodo dobivale pol ure pred pri." četkom pri večerni blagajni.
Dunajska državna opera. Primadona Jerica sc je vrnila iz Amerike. Sedaj poje zopet doma. Prva operna predstava je bila *Tosca». Cene: loža v prvem rangu
noma neopaženo se Je vršil te dn. poset,	. sedež v i vrsti
holandske kraljice Jemme v glavnih |	K itd. Gostje no večini Angleži, mestih Danske, Švedske m Norveške, ka-Italijani.J slovani, ie redki
! Nemci.	Jerica poje v laškem, tenor
~ , . ... .. . . Pomena.	nemškem jeziku. Mnogo občin-
roda iz poročil listov imenovanih dr-, ™	J ; z mebkim ovrat-
žav je razvidno, da je imel obisk ho and-	,
kor da bi šlo samo za kak čin uljudno^ sti brez vsakega političnega
ske kraljice v nordijskih prcstolicah tudi važen političen značaj. Kraljico je spremljal tudi holandski zunanji minister in se zato splošno domneva, da je kraljica pripravljala teren za ustanovitev nekake nordijske male antante, ki bi obstojala iz Holandske, Danske, Norveške in Švedske in bi imela predvsem namen, da ščiti interese nordijskih držav pri Zvezi narodov, zlasti v kolikor se tiče | fPi50V nevtralnosti in svobode morja. Inicijativa holandske kraljice je bila pozdravljena z velikimi simpatijami in zato ni izključeno, da pride že v kratkem do sklenitve Nordijske Male antante.
Prosvsta
Ljubljanska drama.
Četrtek, 19.: Jack Straw. C. Petek, 20.: R. U. R. A. Sobota, 21.: Romantične duše. E. Nedelja, 22.: Ob 15. Jack Straw. Izv. Nedelja, 22.: Ob 8. zvečer. R. U. R. Izv. Ponedeljek, 23.: Romantične duše. D.
Ljubljanska onera. Četrtek, 19.: Lakme. D. Petek, 20.: Zaprto. Sobota, 21.: Tajnost. C. Nedelja. 22.: Prodana nevesta. Izv.
Ponedeljek, 23.: Zaprto.
*
Mariborsko gledališče
Četrtek, 19.: Namišljeni bolnik, premiera. Izv.
Sobota, 21.: Namišljeni bolnik. A.
Nedelja, 22.: Baron Trenk. Izv. •
Večer dramatičnih plesov. Sinoči je Valerija Kratinova, profesorica na Dal-crozejevem zavodu v Hellerau, priredila drugi večer dramat. plesov v Ljubljani. To pot na odru opernega gledališča. G. arhitekt R. Kregar je prav okusno in-
abiturijentke. Razlika v šol- sceniral vsak ples drugače z zaston m
Kmalu je bila NSS v Peskovih mrežah. Cim bolj so se uvidevni pristaši NSS trudili, da bi se znebili Peska, bolj in boij je vodstvo stranke lezlo pod njegovo absolutno komando. Nič niso zalegla svarila, da g. Pesek ne spada na čelo NSS. Bil je izbran celo za župana. In ko se je gospod župan Pesek vračal kot obsojenec iz Ptuja z belimi nagelčki, podajali so mu nekateri voditelji NSS še vedno roko, mu priredili podoknico ter ga pustili govoriti skozi okno. Danes priznavajo isti ljudje, da je JDS storila baš NSS največjo uslugo, ko jo je osvobodila g. Peska, hvaležnosti pa seveda javno ne upajo pokazati. Po Peskovem de-baklu so desorijentirani voditelji NSS se zvezali v občinskem svetu s klerikalci. Kakor je bila NSS preje privesek Peska, tako je bila sedaj privesek črne gospode. Tudi to dejstvo ni spametovalo voditeljev NSS. »Jugoslavijo* so pognali v boj proti dr. Žerjavu z gonjo g. Kamena-roviča, ki so jo zlohotno in namerno in-scenirali pristaši frakarske grupe. Nato so se gospodje peljali v Zagreb, da postanejo privesek tamošnjih »Tribunašev*. Mogli so dobiti »Jugoslavijo* v svobodno posest. Rajše so se udinjali »Jadranski banki* in tribunašem. Ker je zagrebški kongres končal z neuspehom, se je seveda vodstvo NSS za bodoče občinske volitve moralo odločiti, da koraka v eni vrsti z onimi, ki imajo za volilni uspeh najmanj šans. Razventega je bilo treba zopet dokumentirati breznačeinost NSS. Le tako je mogoče, da se je stranka, ki je še pred 14 dnevi razglašala, da ni več socialna, marveč socialistična, zvezala z reprezentanti reakcijonarne slovenske buržuazije, ki tiči še vsa v liberalnih okovih izza leta 1880.
Mi dvoma, da sta programa NSS m JDS zelo blizu. Tudi lahko trdimo, da so levičarji v demokratski stranki mnogo bolj socialistični kot pa vsi voditelji NSS skupaj. Glavna stvar pa, ki loči JDS
od NSS je - delo. Voditelji NSS so vi-i razčiščena na:m.u,.-	- . . a h dejaDjih. Francoski spi-
deli glavni svoj triurni biti v brezoozirm j izprosnemitOP za ^ pro^m ^ e o	^ ^ ^ Albert Carre.
opoziciji in sicer tak,, k, je vse samo,re m	v « L[a je polna najkomičnejših zapletljajev
ljudstva P^OJ je ofita]o y Btrankil|ter j0 preveva od začetka do konca pn-
nikom in v pisani košulji. V buffetu stane prigrizek 50 do 100.000 K. a garde* roba le 1000 K.
Nove publikacije Tiskovne zadruge. V letošnji jeseni izda, oziroma je že izdala Tiskovna zadruga 8 novih knjig in sicer v zbirki »Slovenski pisatelji*: Jos. Jurčiča zbranih spisov III. zv. (že izšel) ter Fr. Maslja Poalimbarskega zbranih spisov I. zv. Zbirko mladinskih spisov bo pomnožila Šorlijeva povest s slikami: V deželi Cirimurcev. V Prevodni knjižnici izide 8. zvezek: Andrejev: Povest o sedmih obešenih. Shakespearjeva dramatična dela bo pomnožil »Othello* v Zupančičevem prevodu. V zbirki »Pota in cilji* izide težko pričakovani IL del Melikove Jugoslavije v 2 snopičih. Zbirko političnih gospodarskih in socialnih spisov je pomnožil Hobhousov »Liberalizem*. " Poleg tega izide še Pregljeva Žalna itrra Azazel - Sienkievnczev roman »Z ognjem in mečem* se nadaljuje in izideta letos še najmanj 4. in 5. snopič
Sokol Muta-Vuzenlca naznanja, da
bo javni nastop dne 22. oktobra ob 14. uri v Vuzenici ob vsakem vremenu. Iste-ga dne ie ob pol 13. uri seja koroškega okr M "S. Z. istotam. Bratje m sestre iz okrožja in sosednih društev, udeležite se v čim večjem številu._
ljice
ski upravi z ozirom na letošnji proračun in lanski je le ta, da je začasno na srednjih šolah sistiran pouk v pro-tih predmetih. Tega pa tudi ni kriv centralizem, marveč v prvi vrsti g. posl. Škulj, ki je bil od Slovencev edini član odseka, v katerem se je sklepalo o prosvetnem proračunu Slovenije. On ie torej zagrešil »čin najhujšega reakcijonarstva in nekulturnosti*, ker se ocividno ni nič brigal za poedine postavke proračuna. Znano pa je da se je gosp. Škulj z vso vnemo po'tegova'1 za katehetske prejemke. Centralizem je torej tako malo kriv tega česar <ra dolži »Slovenec*, kakor 'je nedolžen pri tem. da klerikalcev noče zapustiti zlobnost,
-f- Iz socijalistične stranke Jugoslavije. Včerajšnji »Naprej* piše. da je socialdemokratska stranka svoj pre-
C? gJ &
Smnški naraščaj. Za prihodnjo zim-
skosportno sezono sprejme smučarski
1 odsek T. K. Skala 20 dečkov in deklic v ' starosti 10 - 15 let, da se bodo vežbal, v smuškem športu. Vežbanje se bo vršilo pod strokovnim nadzorstvom m skrbnim varstvom. Smuči bo naraščaj prejel deloma brezplačno, deloma po zelo nizki ceni. Prijave se sprejemajo najkasneje do 1. novembra v klubov! pisarni hotel »Tivoli*. — Smučarski odsek I. K. Ska'a
'Zimski šport na Češkoslovaškem. Kakor poročajo praški listi, se bo glavna nemška zveza smučarjev na Češkoslovaškem spojila s češkoslovaško zvezo smučarjev. Zastopniki obeh zvez bodo v skup-uredili vse dosedaj obstoječe di-skupno državno
draperijami, razsvetijevanimi v ozadju z razsvetljavo različnih barv. S tem se je oseba plesalkina uveljavljala plastično in v skladju z različnim občutjem kompozicij, ki jih je izražala. Umetnica je izvajala desetero plesov, ki smo jih videli že pri njenem prvem nastopu v Ljubljani, s čustvom, eleganco, gracijo
in vzorno tehniko. Zela je po vsaki točki , rclcUu; ------ - ,. ... „„.>1,:™
živahno priznanje. Najduhoviteje je pač | ZVezo smučarjev. S tem b. Mo MnSkua
.....smučarjem omogočeno udeležiti se med-
ni seji ference
ter ustanovili
izvajala ples v templju, mrak, skrb in golli-vvogg. Del naše publike pa še ne ve, da začenjajo predstave v operi že ob pol 8. uri. Zato se je gledališče napolnilo šele po 8. uri. Predstava je trajala do en četrt na 10. Na lepaku pa je označen konec šablonsko zopet ob 11. uri. V gledališki pisarni pač za take ba-gatele nimajo — časa,
Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani, Florijanska ulica 27, I. nadstr. V soboto dne 21. oktobra in v nedeljo dne
norod srečno prestala. Pomlajena in ! soboto *ie a. oKtoora m v=o uuc razčiščena da stopa na plan. da v ne- j 22. oktobra ob 20. ur ».J^Urada*, ve
v nič devala ter podirala. Ne ene lepe besede gospodje niso našli za velike napore maloštevilnih demokratskih voditeljev, ki so z idealizmom in samožrtvova-
notrar.jim —.	.
čez 100 krajevnih organizacij, »ki pa niso več one mehkužne organizacije.
njem najboljše svoje sile posvečali kon- kakor nekdaj, temveč so armada, ki solidaciji javnih razmer v državi. Naj se j ve, kaj hoče in ki mm enotno fronto
ko dobrega. Da bi narodni socialci po kazali dobro voljo, da hočejo vsaj paralelno in pozitivno delati, bi bila danes napredna stvar v Sloveniji mnogo na boljšem. Škoda, da mora radi krivde voditeljev NSS izgubljati svoje dragocene moči lepo število prav dobrih delavcev v vrstah NSS.
Odkrito povemo, da si želimo, zlasti sedaj, ko so se iz vrst JDS izločili možje, ki so dostikrat kvarili njen program ter z osebnostmi podvezavali njen napredek, zbližanja z vsemi od NSS, ki imaio resno. y.oljo sodelovati na urejanju
nekaj članstva izgubili, vendar pa se somišljeniki vračajo. Stranka bo nastopila pri občinskih volitvah r.mo-stojno. »Mi gremo sami proti vsem strankam in trdno smo uverjeni. da naM udarci niso še nikoli tako boleli, Ukor bodo sedaj-* piše »Naprej*
-f Občinske volitve v Dalmaciji. Vlada je sklenila, da se vršijo občinske volitve v Dalmaciji 18. februarja 1923. Kakor znano, veljajo za Dalmacijo določbe slovenskega občinskega volil-
nega reda.
sten francoski humor. Vloge so prav srečno razdeljene, ker razpolaga šentjakobski gledališki oder z novimi izbranimi močmi. Predprodaja vstopnic v kavarni Zalaznik.
Mestno gledališče v Celju. Prvo gostovanje Narečnega gledališča v Ljubljani je vzbudilo med celjskim občinstvom tako veliko zanimanje, da jo bilo že par dni pred torkom dne 17. oktobra gi.dališče docela razprodano. Igr& »Jack Str*w» je bila za prvi nastop prav srečno izbrana in je dosegla pod umetniškim vodstvom režiserja g. Put-iate za Celio naravnost prvovrsten aspeb Občinstvo je klicalo drage goste opevo-van« p:ed zastor ter jih burno aklac.i-ralo. Tempo igre, mimika in »r»)ac>s posameznih vlog. zlasti pa ~Urn*p 125 igralca g. Futjaie, je izvanredno	. v
Odkrito bodi povedano, dfc je	;
narodnega smučarskega kongresa, ki se
vrši leta 1923.
Nov češkoslovaški rekord v lahki atletiki. V teku na 20 km na progi Praga _ Roztoky -Praga, ki se je vršil pro-šlo soboto, je Liehne (Sparte) dosegel čas 1:12:33.4, kar zuači nov češkoslovaški rekord na tej progi
Predavanja o športa je sKlenil tekom zime prirejati LNP. Prvi ciklus se bo vršil novembra in decembra; zanj so prijavili dosedaj predavanja: univ profesor ! Kanski (fiziologija), dr Birsa 'športu), g. Klemenčič (spo/tn=ogamza cije) in asistent anatom.cnega inst.tu a dr. Košir (športna higiiena). P lavanj? »e bodo po možnosti prirejala tudi v Ce-
'iU VhkSki podsavez v Beogradu, razpiruje za 29. t. m. »Drumska pešač> ka trčanja za spomendar Zora Crvenč. Tekme so odprte za vse jueoslov, klul te, včlanjene v J LAS., po čigar pravilih sc vrše 'Proga je cestna, 10 km dolga m vodi iz BeogTa-la od igrišča SK. Jugoslavije 5 km po cesti proti Smederevu I? nazaj. Tekma se vrši vsako leto dvaki at. pomladi in jeseni, za novince, junlc rje in ienlorje. Darilo je prehodno daj 1I0, ki pa pripade v last tekmovalca, ki je zmagal trikrat zipored ali petkrat stfk*, a pri vsaki z.-r.asl zbolj.al svci »tf/nu uspeh za r.?.ims=i 10 sikund. Pr,'^ve s takso 4 Din na! se pofijelo n;;kasn« -e do E. m	Dimtt.ije S tel «0-
ič, Beograd, pei- prstinac 232..
Priloga »Jutru" št. 248, dne 19. oktobra 1922.
Politični odmevi.
Kaj je zakrivilo grško katastrofo
V Grški se vrše sedaj po časopisju burne debate, ki naj pokažejo, kdo je zakrivil katastrofo grške armade na maloazijskem bojišču. Iz poročil naj povzamemo glavne stvari:
General Hadjianestis, vrbovni poveljnik armade za časa katastrofe, ki je prevzel poveljstvo začetkom junija po generalu Papulas, navaja sledeče:
Grška fronta v Mali Aziji je bila mnogo preveč na daleč raztegnjena. Imenovani general je takoj, ko je ijrevzel poveljstvo, zahteval pri vlača. da se maloazijska fronta izdatno š.ljrči, češ da je število razpoložljivih vojakov 230.000, med njimi le 100 tisoč pravih bojevnikov, nezadostno za obrambo tako dolge fronte. Zlasti pa naj' bi se skrčil daleč naprej moleči odsek fronte pri Afijun - Karahisar, l<jer je res pozneje pričel odločilni turški naval. Grška vlada pa je radi prestiža' odklonila njegove predloge.
Kot drugi vzrok navaja general dejstvo, da so grške čete popolnoma odrekle. Ponovno so mu prihajala poročila s fronte, da sicer čete nikakor ni-o razpoložene za novo ofenzivo, da pa se bodo postavili eventualni ofenzivi krepko v bran. Toda tudi zaupanje na energično defenzivo se je popolnoma izjalovilo, kajti dan po začetku turške ofenzive je brzojavil general 'Prikupiš vrhovnemu poveljniku, da za puščajo- njegove čete postojanke in se umikajo in ravnotako je sporočil kor Digertis, da se moštvo spušča v beg brez potrebe ali vzroka. Naslednji dan je' udaril sovražnik na odsek, !;jflr sta "se stikala kora Trikupis in Digenis im sedaj se je vse zamajalo. Čete so so razpršile in pustile vse na mestu, topove, tren, celo brezžičnobr-sojavne priprave, ki so edine vzdrževale zvezo* glavnega stana s četami. Kazpad navedenih dveh korov je potegnil tudi druge vojskine enote za ?eboj v popolno razsulo. Vrh tega ni bilo druge obrambne črte, kakor trdi in-.enovani general Hadjianestis. dočim general Papulas, prejšnji poveljnik ta očitek zavrača. Divizija, ki so jo privedli na poiaoč iz Tracije, se je trdo-i ratno branila, da bi jo izkrcali v Smirni, naposled se je moštvo vdalo, ker so ga greke torpedovke prisilile k temu, ter šlo na kopno, toda tja pri-šedši so se vojaki razpršili na vse strani.
Kot vzxok demoralizacije pri vojski se navaja okolnost, da je plača na n rmado prihajala strašno neredno vsled velike finančne stiske, v kateri se je nahajala Grška. Plača je prihajala vedno mnogo prepozno, kar je vzbujalo seveda hudo kri. Od novembra 1921 so prihajale od moštva pritožbe, da ne dobivajo plače, in od rearca 1922 enake pritožbe od častnikov.
Na podlagi takih razkritij je tudi verjetno, da so greke čete na begu plenile pri vseh, tako pri turškem, kakor pri grškem ali armenskem prebivalstvu in da so same zažigale vasi ša mesta. Saj so trdili, da so Smirno razgali z grške, ne s turške strani; če trditev odgovarja resnici, kdo bi mogel to dognati.
Da je morala v takih razmerah Grška kapitulirati v vprašanju vzhodne Trakije, je jasno. Prav tako pa je tudi jasno, da zmaga revolucija nad 'Konstantinom ni mogla prinesti nika-kega zboljšanja položaja. Grška je za
enkrat na zunaj in na znotraj brez moči; dobro bo, če bo katastrofa ostala samo v sedanjem obsegu.
Izprememba državno-zborskega volilnega reda v Italiji
Trst, 16. oktobra.
Italija je uvedla proporčni volilni način leta 1919. in je po dvakratnih volitvah prišla do prepričanja, da je sedanjemu vse drugo, samo ne zadovoljivemu parlamentarnemu delu in vsem njegovim zlim posledicam kriv v prvi vrsti proporčni volilni sistem, ki je dovedel v državno zbornico narodne zastopnike, ki v svoji ogromni večini niso sposobni za delo v narodnem predstavništvu in je le ovirajo v največjo škodo naroda in države.
Da bi se izvedelo mnenje parlamenta samega o tem vprašanju, so nekateri rimski listi izvedli nekak referendum med člani obeh zbornic. Tako je pokazalo, da je ogromna večina senata za odpravo proporčnega volilnega sistema z listami! Kar se tiče poslanske zbornice, desničarski liberalci in demokratje niso bili nikdar posebno navdušeni za ta volilni način, reformisti -so za temeljito pre-uredbo, če ne že naravnost za odpravo, in tudi socijalisti izjavljajo, da bi se zopet sprijaznili z enomandatskimi volilnimi okraji. Fašisti niso nasprotni proporcu, ali so tudi za primerno preuredbo. Odločno za proporčni volilni način so samo popolari, ki se nahajajo skoraj v vseh volilnih okrajih v manjšini in morajo ohraniti svoje mandate edino le s pomočjo tega volilnega sistema. Pri njih bodo vsi predlogi na temeljitejšo izpre-membo volilnega reda gotovo zadeli na najodličnejši odpor.
Sedanjemu volilnemu načinu se očita zlasti, da so se sestavila prevelika volilna okrožja, da so pa stavile v eno volilno okrožje pokrajine, ki imajo nasprotujoče 6i interese in so se prav zato kandidati in potem izvoljenci razdelili na toliko list, da skoraj vsak poslanec pripada drugi stranki. Število poslancev enega okrožja gre namreč od 5 do 20. Ce se ne bo zahtevalo še kaj drugega, se v jesenskem zasedanju predloži prav gotovo zakonski načrt, ki pojde za izpremem-bo volilnih okrožij, ki naj bi se zmanjšala toliko, da bi imela le cd 5 do 10 poslancev.
Nadaljna velika hiba sedanjega volilnega načina so takoimenovane »prefe-renze*, prednostni glasovi, in »aggiun-te», dodatni glasovi. Volilec more namreč s tem, da napiše na glavnico, ki je označena le z znakom liste brez imen kandidatov in sama po sebi velja en glas za dotično listo, ime kandidata (če ima okrožje do 5 poslancev, za vsakih nadaljnih 5 pa zopet enega, največ torej 4. ker nad 20 poslancev ne sme imeti nobeno okrožje) pripomoči dotičnemu kandidatu ali kandidatom do gotovejše izvolitve, ker se take »preference« pri-štejejo listinskim glasovom dotičnih kandidatov in so izvoljeni potem kandida-tje, ki imajo največ »preferenz*, dasirav-no je njihov red na listi drugačen. Stranke seveda postavijo kandidate na listo po svojem preudarku, želeč, da bi bili zvoljeni najboljši, ki so prvi na listi. Vo-lilci pa potem v svojem lokalnem patriotizmu s »preferenzami* izpreminjajo red na listi in tako prihajajo v parlament ne najboljši, temveč tisti, ki imajo »najboljše zveze*. Približno enako je z »dodatnimi glasovi«, ki jih morejo dati volil-ci nezaključenih list (listi, ki ne štejejo
toliko kandidatov, kolikor se poslancev
voli v dotičnem okrožju) kandidatom drugih list. Seveda tudi tu prihajajo v poštev »zveze«, ne pa sposobnost. Dela se na to, da se sploh odpravijo ti postranski glasovi ali pa da se ohrani samo eden.
Do3edaj je glasovnice preskrbljevala svojim volilcem vsaka stranka zase, in sicer večinoma t že napisanimi prednostnimi ali dodatnimi glasovi. Da bi se preprečile vse zlorabe, se namerava zahtevati izprememba, da bo volilec šele od volilne komisije dobil uradno glasovnico in jo potem sam v glasovalni celici izpolnil z označbo prednostnih, oziroma dodatnih glasov. To pa je seveda zelo težavno zaradi nepismenosti, ki sega od milanskih 25 do kalabreških 70 odstotkov, ne glede na to, da bi morala državna oblast v 6vrho čuvanja tajnosti volitev dati volilen po eno glasovnico vseh v dotičnem volilnem okrožju priznanih list, ako bi se ne "hotelo poseči po popolni odpravitvi glasovnice ter prednostnih in dodatnih glasov in uvesti »volilne kroglice«, na kar pa se doslej menda še ni mislilo.
Navaja sc še to in ono proti sedanjemu volilnemu načinu, vse pa z očividnim namenom, da se v najkrajšem času ta sistem ali temeljito popravi, ali pa, še rajši, popolnoma odpravi in upostavi zopet enomandatski volilni način. Dogodki bo-Jdo pokazali ali se res bliža v Italiji konec proporca.
Sedajna upravna razdelitev Rusije
Po najnovejših podatkih ruskega statističnega centralnega urada obsega sedaj površina vseh ruskih sovjetskih republik in avtonomnih teritorijev 18,334.247 kvadratnih verst, to je 20,865.106 lun2 (1 kvadratna versta = 11-1384 km2). Ker je znašala površina predvojne Rusije brez Finske in velikih notranjih jezer 18,869.564 kvadratnih verst, se je torej Rusija zmanj šala za 535.299 kvadratnih verst = 609.192 km1.
Po najnovejši teritorijalni razporeditvi imamo v Rusiji sedaj 13 velikih upravnih enot, in sicer:
kvadr. verst
1.	evropska Rusija, ki sestoji a) iz 42 gubernij ruske sovjetske republike ...... 2,709.516
b) iz 2 posebnih republik in 6 avtonomnih teritorijev..... 569.309
2.	sovj. republika Krim . 33.881
3.	severna Kavkazija in
Donsko ozemlje . , . 260.439
4.	Sibirija...... 9,473.437
5.	Kirgiška sovjetska republika ...... 1,898.198
6.	sovj. rep. Turkestan . 1.299.168
7.	sovj. rep. Dagestan . 30.902
8.	sovj. rep. Azrbeidžan . 76.447
9.	sovj. rep. Armenija . 34.288
10.	sovj. rep. Gruzija . . 57.967
11.	sovj. rep. Bela Rusija 52.398
12.	sovj. rep. Ukrajina . . 392.645
13.	rep. Daljnega vzhoda . 1,468.652
Skupaj . . . 18,334.247
Ozemlje ruske sovjetske republike se je preje delilo na 32 gubernij: sedaj pa je nanovo razdeljeno tako, da so prejšnje velike gubernije razdeljene, posebno na severu in vzhodu ter iz njih izločeni posamezni deli in ali prideljeni drugim gubernijam ali pa organizirani kot"posebne nove gubernije, oziroma kot samostojni teritoriji. Le nekaj gubernij je ostalo nespremenjenih. Sedaj šteje sovjetska Rusija 42 gubernij, dalje [»osebni republiki Bašldrsko in Tatarsko (okrog Kazanja) in avtonomna ozemlja Votjahov, Sirjenov, Cuvešev,
Kalmikov. Karelijo in predel Mariji (ob srednji Volgi).
Tudi v Kavkaziji se je teritorijalno upravna organizacija izpremenila; v Sibiriji se je osnovalo nekaj novih gubernij. Republika Daljnega vzhoda je socijalistično-demokratska. ker ni uvedla sovjetskega sistema. Severna Kavkazija se deli v Donsko ozemlje, Gorsko republiko, Kubansko. Tereško in Stavropolsko ozemlje. — Tudi v Ukra-
jini so se osnovale nove gubernije ti
delov prevelikih dosedanjih gubernij.
V vseh navedenih političnih enotan imamo sedaj skupno 105 večjih upravnih teritorijev (gubernij), ki ee del* dalje skupno na 733 okrožij in na 15.405 okrajev (volost). Statistika vseli teh upravnih enot se vodi v »kupnem osrednjem uradu, to je v statističnem centralnem uradu v Moskvi; že iz tega dejstva je razvidno, kako razmerje vlada med številnimi ruskimi republikami
Kulturni pregled
Koncert Glasbene Matice v Ljubljani
Koncert je v ponedeljek, 16. t. m., docela napolnil veliko Unionsko dvorano in je dokazal, da se mešani zbor Matice vzdržuje na stopnji, na katero ga je pri-vel ravnatelj Hubad in da se na tisti stopnji, če mogoče, še izpopolnjuje.
Specialna vrlina ravnatelja Hubada je, da zna uveljaviti v svojem zboru tisto specifično estetično pevsko prednašanje, ki je preračunjeno za človeška grla- Kdor ne uvidi dobrote take vrline, naj se spomni na »Kolo«, ki imitira Wagnerjev orkester ali na zagrebško »Mladost« in njeno nevokalično, nejasno mrmranje. Prepričani smo, da je malo pevovodij, ki bi bili tako srečno rešili problem estetične vokalne interpretacije kakor je to stvar rešil in realiziral gospod Hubad; njemu se imamo zahvaliti za vse priznanje, ki ga je na svojih turnejih žela Matica, ki S6 bo gotovo ravnotako kakor v Beogradu postavila tudi v Pragi.
Tako samo ob sebi umevno in naravno, tako človeško in lahko teče Matičnemu zboru zato pesem, da težko opaziš celo mesta, ki jih skladatelj kakor da ni napisal za človeška grla, sistem g. Hubada zna dati tudi takim mestom lahek vokaličen značaj.
Kar se tiče glasov, je zbor dokaj srečno sestavljen: fundamentalni basi, zveneči, izglajeni tenorji, soprani niso bili šibkejši od lani, vendar bi si včasih želeli še močnejših, kompaktnejših, da bi se na mestih, kjer se teža kantilene prenese nanje, bolj uveljavili.
Program je bil večinoma sestavljen iz točk, ki jih je Matica izvajala na svojih turnejah in kakršne (Mokranjec, Lajovic) so ji prinesle ugled, ki ga danes uživa v državi. »Rukovet«, »Kožar«, večnolepi »Pomladni spev«, »Bolest kovač«, te stvari bodo poleg »Kralja Matjaža« in »Kropariev* vedno stale na programih, ki naj reprezentirajo. Hatze, Binički, Andel — gospod Hubad je s srečno roko izbiral; Kimovčeva »Snoči« morda ni bila tako zelo aktualna za sedanje čase — sicer pa proti ugovorom, da program ni bil tako sočasen, kakor bi bilo želeti —• obstoja opravičilo, da je danes produkcija vokalne glasbe pri nas zelo revna in pa g. Hubad izbira izmed modernih stvari, ki so kaj vredne in ne samo eksperimenti, zato nas čisto veseli, da ni bilo na programu Dobroničevih in podobnih poizkusov.
Dev je vedno zdrav, boder in neprisiljen, Adamič se pa zadnje čase žal skoroda izčrpa v enih in istih efektih. Posrečen muzikalen domislek je že nekaj. toda vsekakor bi si želeli pri njegovih stvareh več globine in ne samo formalnih, ritmičnih in melodičnih rafinerij. Občinstvu Adamičev muzikalen humor zelo ugaja, zadnjo njegovo »Ne maramo, zelo originalno stvarco, je moral zbor ponoviti.
Kar se tiče izvajanja, si glede polifo-n:h valeurjev, dinamike in arhitektonike ne moremo želeti več, kakor smo čuli. Bolj temperamentno bi se bile nekatere stvari lahko izvajale, toda nc povsem
brez nevarnosti za estetsko-vokali&o plat.
, G. operni pevec Betetto — lahko smo veseli, da ga je bilo končno vendarle mogoče dobiti z Dunaja! —je brnel kakor bron, Wolfa, tega nam še dajte! Piratova pssem iz Korngoldovega mrtvega mesta je bila zelo všeč. Michlov peveo pa je kakor pisan za Betettov natureL Občin?tvo ni štedilo s ploskanjem. Sprem, ljala ga je na klavirju prav dobro ga. Kobler-Golia,
Ena izmed redkih stvari, na katere moremo biti Slovenci upravičeno ponosni, je umetniška višina Matice, kateri moremo tudi v Pragi, kamor bo odpotovala to sezono, prerokovati lepih uspehov.
Ruski knjižni trg v Berlinu
Kakorkoli se že sodi o ruski inteligen-ci, enega ji bodoči ruski zgodovinar ne bo mogel odreči: celo v najtežjih razmerah, daleč na tujih tleh, je ohranila dve čednosti: — da, rdeča Moskva, to so čednosti! —: ljubezen do ruskega Jezika in vero v rusko kulturo. Koliko podjetnosti in pridnosti ter neobičajnega zanimanja so pokazali ruski emigranti ravno na kulturnem polju! Težko je dokazati a statističnimi podatki, koliko se danes tiska v Tuskem jeziku. To bo tvorilo posebno poglavje v ruski kulturni zgodovini, in sicer eno najzanimivejših. — Ruski listi in knjige izhajajo v vseh delih sveta. Ruske tiskarne in založništva najdeš na Japonskem in v Newyorku, v severnem Revalu in v Carigradu. Ne smemo misliti, da imajo te ogromne množine rusko tiskanega papirja navadno bnle-varsko vrednost, kakor dnevniki Iz »Reise-literatur*. Ze površen pregled zadostuje, da občuduješ intenzivnost in mnogostra« nost emigrantskega dela. Pesniške zbirke najodličnejših ruskih pesnikov vseh smeri tekmujejo z nepregledno vrsto pripovedne literature; zelo bogato Je tudi znanstveno slovstvo, od strogo znanstvenih del matematične in astronomske vsebine do najpopularnejših spisov o aktuel-nih vprašanjih.
Središče ruskega založništva Je danes Berlin. V tem severnem velemestu, ki mnogo spominja na nepozabni Piter, Je našla ruska knjiga prav ugodna tla. V Berlinu živi močna ruska kolonija, večb noma dobro sltuirani buržoazni sloji is intelektualci odličnih imen. Nekaj nizk« valuta, nekaj dobro preračunana nemška prijaznost in pokroviteljska skrb, v ne-mali meri pa tudi bližina domovine —• vse to vpliva ugodno na razvoj ruske knjige v Nemčiji. Povrh tega sta obstojali v Berlinu že pred vojno dve večil ruski založništvi: Ladyšnikov in Caspa-ri. Čim bolj se je množila ruska emigra. cija, tem več povpraševanja je bite po ruskih knjigah. Tekom zadnjih let Je nastala cela vrsta ruskih založništev, ki jim je pomagal na noge — in zopet dobro preračunano — nemški kapital. Jasno je, da Nemci, ki so Rusiji poslali v plombiranem vagonu Lenina in tovariše, ne goje do ruskih emigrantov nikakih sentimentalnih simpatij. Njihova podpora ruski knjigi in ruski literaturi je bila na-
Averčenko:
Kar lastavice cvrče
■rLjuba moja, vi ste?*
»Da, jaz, predraga. Resnično, jaz. Kako živite? In soprog? Vedno marljiv?*
»Vraga, marljiv! Ze dva meseca ne počne nič drugega, nego da pobija muhe...»
»Dovolite! Bil je vendar tako dela ven, tak garač!*
»Lep garač! Zdaj postopa ves dan po sobah in godrnja: Vstani, vstani, delavsko ljudstvo!..
»Česa ne poveste!... In čemu dela tako?*
»Zaradi dohodninskega davka.. .*
»Nezaslišano!*
»Prisegam. Saj ste gotovo čitali, da bodo poslej pobirali tak dohodninski davek, da bodo osebe, ki imajo na leto 40.000 dohodkov, plačevale 7000 davka *
«No, kaj potem?... To je vendar v redu in po pravici.*
<Saj ne rečem, da ni. Toda vlada je ukrenila tako, da čim več zaslužiš, tem več plačaš... Kako se že pravi temu?... Paraliza menda...*
»Progresivno.*
»Da,"res. Torej, pomislite, za 40.000 treba plačati 7000. za 80.000 že 30.000, za 200.000 kar 50.000 in za 300.000 — 260.009!»
»Ali prosim vas: koliko bo treba potem plačati za 500.000?»
<Približno 490.000! Moj mož je na leto zaslužil nekako toliko. In zdaj, pravi, mi vzamejo vse —1 zato ne bom
delal sploh nič več. Z 10.000 ne moremo živeti Moji bogati sorodniki mi bodo dajali še enkrat toliko.*
»Toda tudi za to, kar mu dajo so rodniki, bo moral plačati!*
»Da. toda le 2000 Račun je preprost. Zato noče nič več delati. Straš no, strašno!*
»Oprostite, ljuba moja! Rekli ste: za 500.000 treba plačati davka 490.000.. A če zaslužiš 700.000 na leto? Kaj potem?*
»Potem? Potem mu vzamejo 720 tisoč; to je progresivno... razumete?«
»Kje naj pa vzame 20.000. ako zasluži vsega skupaj 700.000?»
»Kje? Hm! No, tistih 20.000 mora pač za vlado zaslužiti skrivaj.* »Čemu skrivaj?»
»Ne uganete? Ako na davkariji zvedo. da zasluži še nadaljnih 20.000, mu vzamejo še 2000 in potoni še vedno nima dovolj, da bi plačal vso dohodnino.*
»Kako čuden davek!... Kako se imenujs, pravite?*
»Progresiven davek! Iz besede paraliza.*
Slepi konj
(Po ruski narodni pravljici.)
V davnem, zelo davnem času, ko še ni bilo ne samo nas. nego tudi naših dedov in pradedov ni bilo na svetu, je stal na morskem bregu bogat, trgovski slovanski grad Vineta. V tem mestu je živel bogati trgovec Usedom. Njegove ladje, natovorjene z dragocenim blagom. so plavale po daljnih morjih.
Mogoče, da je tudi ime Usedom ali Vsedom dobil od tega, ker je bilo na njegovem domu v izobilju vsega, kar se je le moglo dobiti tisti čas dobrega in dragega. Gospodar, njegr.va žena in otroci so jedli samo z zlatih in srebrnih krožnikov in hodili samo v najdražjih oblačilih in v svili, z zlatom pretkani.
V Vsedomovib konjušnicah je bilo mnogo izvrstnih konj, a niti Usedom, niti vsa Vinet ni imela hitrejšega in lepšega konja od Ujemivetra — tako je Usedom imenoval svojega ljubljenca. na katerem je jezdil — radi hitrosti njegovih nog. Nihče ni smel jezditi na Ujemivetru razen gospodarja, a ta ni nikdar sedel na kakega drugega konja.
Zgodi se pa nekoč, da je trgovec na svojem potovanju, vračajoč se domov, jahal na svojem konju ljubljencu skozi gosto in mračno šumo. Bilo je že proti večeru. Šuma je bila strašno mrka in velika, in veter je šumel v vrhovih temnih borov. Trgovec je jabal sam samcat počasi, da varuje svojega ko-nja-ljubljenca, ki je bil že truden od daljnega pota. Nenadoma skoči izza grmov šest plečastih hrustov z zverskimi lici, v kučmah, s sulicami, s sekirami in nož v rokah, trije na konjih, trije peš — in že zgrabita dva razbojnika trgovčevega konja za uzdo. Bogati Usedom ne bi več videl rodne svoje hiše, da je bil pod njim kak drug konj, a ne Ujemiveter. Ko začuti konj na uzdi tujo roko, se iztrga, podere e svojimi širokimi in silnimi prsi na zemljo ona dva drzna zločinea, ki sta ga držala za uzdo, vrže pod noge tretjega, ki se je 5 sulico zaletel naprej in mu
hotel zagraditi pot, ter zbeži kot vihar. Razbojniki na konjih jo udarijo za njim, tudi oni so imeli dobre konje, ali kje naj dohite Usedomovega konja! Četudi je bil Ujemiveter truden, začu-tivši preganjalce za seboj, je letel kot strela, sprožena s čvrsto najetega loka, in je pustil daleč za seboj razjarjene zločince. Čez pol me je Usedom že prihajal v domačo hišo na svojem dobrem konju, s katerega je pena kar v cunjah letela na zemljo.
Trgovec stopi s konja, kateremu so se boki od utrujenosti visoko dvigali, in obljubi svečano, gladeč ga r>o mokrem tilniku, r.aj se zgodi z njim karkoli, da ga ne bo nikoli prodal in nikomur daroval. Tudi ne bo nikdar zapodil svojega zvestega konja, naj še tako oslabi, in obeta, da mu bo dajal vsak dan do njegove smrti po tri merice ovsa. Ali ker se mu je mudilo k ženi in otrokom — ni Usedom sam pazil na konja, leni sluga pa ni vodil izmučenega konja okoli, kot treba, da se polagoma ohladi, ter ga je prehitro napojil z mrzlo vodo. Od tega časa je začel Ujemi', c-ter hirati in giniti, oslabel na nogah in nazadnje oslepel. Trgovcu ga je bilo zelo žal in pol leta je_ trdno držal svojo obljubo: Slepi konj je stal kot prej v konjušnici, in vsak dan so mu dajali po tri merice ovsa. Usedom pa si je kupil drugega konia za ježo, ali čez pol leta s« inu zazdi preveč dajati slepemu konju, ki ni za nobeno rabo, po tri mesece ovsa, in odredi da se mu dasta le dve. Mine pol leta, slepi konj je bil še mlad, in ga bo treba še dolgo hraniti; zato mu začno dajati samo po eno merico. Slednjič se tudi to zazdi trsrovcu odveč in di Ujemivetra
odvezati ter ga nažene iz hleva, da ne bi zastonj zavzemal prostora v konjušnici. Slepega konja zapode sluge s palicami z dvorišča, ker se je upiral in nJ hotel oditi.
Siromašni slepi Ujemiveter ni vedel in videl kam iti, zato obstoji za vrati, povesi glavo in tožno striže b ušesL Nastopi noč, začne snežiti, a na kamnu spati je bilo trdo in hladno za ubogega, slepega konja. Nekoliko ur je stal na istem mestu ali naposled ga prisili lakota. da si poišče živeža. Vzdiga glavo in voha po zraku ali ne bi naletel kje vsaj na mrvico slame iz stare razdrte strehe. Slepi konj je blodil na slepo srečo ter se neprenehoma zadeval zdaj ob vogel strehe, zdaj ob ograjo.
Moram vam povedati, da Vineta kakor vsa starinska slovanska mesta ni imela kneza, a mestni prebivalci so se sami upravljali, zbirajoči se na trgu, kadar je bilo treba reševati kake važnejše posle. Takšna narodna skupščina za rešavanje posebnih poslov, za sodbo in razpravljanje se je imenovala veča. Sredi Vinete, na trgu, kje? se je zbirala veča, je visel na štirih stebrih velik zvon. in na njegov glas 6e je zbiral narod. Z njim je smel vsak pozvoniti. kdor je mfelil, da je razžaljen in je iskal od naroda sodbe in varstva. Seveda ni smel nihče zvoniti z zvonom veča zaradi malenkosti, vedoč, da ga bo narod za to hudo kaznovaL
Blodeč po trgu je slepi, gluh! ta lačni konj naletel slučajno na stebre, na katerih je visel zvon in misleč, da bo potegnil iz strehe mrvo slame, zgrabi i zobmi za vrv, privezano »a zvonov bat in začne vlečL
tančno pretehtana. Toda — Neme! to znajo. V tekmi narodov imponira oni, kije najspretnejši: ruski medved je in ostane svarilen vzgled moči, ki nima spretnosti in gibčnosti.
Sedaj pa si nekoliko oglejmo ruski knjižni trg v Berlinu. Za ogled take razstave ni neobhodno potrebno, da sedeš na vlak in se pelješ v daljni Berlin; dovolj je, če imaš pri rokah najnovejše sezname tamošnjih ruskih založnikov ln knjigarn. Berlinski demokratični dnevnik «Rul» prinaša v vsaki nedeljski številki pravo knjižno borzo; cele inseratne strani so napolnjene z objavami berlinskih ruskih knjigarn. 2e to zadostuje, da se za prvo potrebo orijentiraš na tem bogatem knjižjem trgu.
Ruski klasiki! Nekoč si dobil za en ali dva rublja Marksovo izdajo zbranih spisov Puškina, Lermontova, Gogolja i. dr. Danes so zbrana dela ruskih klasikov precej draga, a dobiš jih kakor v mirnem času. Založništvo »Slovo® ponuja 6 zvezkov Zbranih spisov A. S. Puškina, zvezek po 200 mark. Lermontovi zbrani spisi v 4 vezanih zvezkih stanejo 1800 mark. «Slovo® je izdalo zbrane spise Gogolja, Turgenjeva, Tjutčeva, delo A. I. Hercena: »Byloe i Dumy*, vsa dela A. P. Čehova i. dr. Istotam so izšle poezije Aleksandra Bloka v 3 zvezkih (zvezek po 250 mark), dalje pesniška dela I. A. Bunina, K. Bal-monfa, Andreja Belyja i. dr., potem So-logubov roman «ZaklinjaIka kač® in roman Borisa Zajceva «Daljni kraj». Zanimiv je seznamek knjig, ki jih je prejela knjigarna «Siova» naravnost iz sovjetske Rusije. Cene so nenavadno visoke — največ knjig stane od 100 — 500 mark. Od teh knjig omenjamo pesniške zbirke Bloka, Kuzmina, Igorja Sjeverjanina, Vj. Ivanova, Nikolaja Kljujeva, K. Cukovske-ga i. dr. Med znanstveno literaturo se nahaja spis filozofa N. Losskega »Osnov-na vprašanja gnoseologije®, študija F. Zelinskega: »Religija helenizma* in glasilo petrograiskega filozoiskega društva «Mysl». Od časopisov, izhajajočih v sovjetski Rusiji, se prodajajo v knjigarni »Slovo*: zgodovinski časopis «Djela in dni®, literarno-zgodovinska revija «Nača-Ia», «Peterburskij Zbornik* 1. 1922. in «Turgenjevskij Zbornik«. Poseben oddelek tvorijo knjige, ki so izšle v republiki Daljni Vzhod, edinem delu velike ruske države, ki še kljubuje rdečemu ognju.
Knjigarna »Knižnyj salon® (Berlin W 30) je izdala celo vrsto modernih ruskih pisateljev, med njimi tri najnovejše spise romanopisca Amfiteatrova, v katerih opisuje današnje razmere v Rusiji. Gor-kij je zastopan s tremi novejšimi deli »Detinstvo®, «Spomini na Tolstoja® in »Kako sem se učil«. Istotam je izšlo več literarno - kritičnih študij, med njimi zbornik Leonida Andrejeva, Šestova razprava o Dostojevskeitt in Nietscheju itd. Suhanov je izdal svoje »Zapiske o revoluciji® (dosedaj dva zvezka, vsak okroglo po 400 mark), potem so izšli zapiski soc. demokrata Martova in soc. revolucionarja Černova, Korolenkova »Pisma Luna-čarskemu» in zadnje dni študija N. Gor-nega: »Pugačev ali Peter®, ki je vzbudila v dnevnem časopisju živahne odmeve, ker avtor razmotriva zgodovino z vidika dveh tipov: vstaša Pugačeva in prosvit-Ijenega absolutista Petra Velikega.
Založništvo »Orion® je izdalo v zadnjem času spise A. N. Tolstoja, A. Remi-zova, Geršenzona i. dr. Založništvo «Epo-ha», ki ima svojo centralo v Petrogradu, je založilo nekoliko najnovejših literarnih del, med njimi roman Andreja E-je-lyja «Kotik Letajev®, Heršenzonov »Ključ vere®, Sologubovo «Cudodelno čašo® in druge. V založbi «Hellikona» izhaja literarni mesečnik «Epopeja® (posamezna številka 300 mark). V bližnjem času izda isto založništvo nove spise A. Bjelyja (Zapiski čudaka I—II), Heršenzona »Gri-bojedovska Moskva® in »Dekabrist Kriv-cov», novele I. Erenburga ter zapiske
Viktorja Sklovskeea. V raznih založbah
so izšli aii se pripravljajo spisi Aleksjeja
Remizova.
Razen navedenih založništev in poleg že omenjenih predvojnih tvrdk Ladyšni-kov in Caspari deluje več manjših založništev in knjigarn, med njimi »Zarja®, »Rossija®, »Grad Kitež», »Orion®, »Rus-koe univ. izdateljstvo®, »Neva® in »Biblio-fil». »Russkoe univ. izdateljstvo® izdaja »Reklamki® podobne zbirke »Vseobščaja biblioteka®, »Vsemirnij panteon®, in »Ze-lenaja biblioteka*. Primeroma po ceni so knjige iz zbirke »Knjiga dlja vsjeh®. V Berlinu se dalje nahaja ruski antikvari-jat Gliicksmann, d. d., ki ponuja najrazličnejše ruske knjige. Cene so silno visoke: Shakespearova dela (ruski preved) stanejo 60.000 mark, Puškinovi zbrani spisi, izdaja petrograjskega Brockhausa 75.000 mark itd.	B.
Zveza kulturnih draštev
Ker se različna naša društva še vedno obračajo na ZKD. z vprašanjem, katere igre imamo v prepisu na razpolago, podajamo še enkrat pregledno sliko iger, ki jih vsako v Zvezi včlanjeno društvo lahko dobi pri Zvezinem tajništvu, Narodni dom I., proti določeni odškodnini v prepis, oziroma v uporabo. Prosimo pa vsa društva, naj shranijo današnjo številko «Jutra», oziroma naj si naslove iger prepišejo, ker bomo od sedaj naprej objavljali le še one igre, ki si jih bomo na novo pridobili za Zvezin arhiv. Poleg prepisanih, še ne natisnjenih iger imamo pripravljenih tudi nekaj natisnjenih, katerih naslove priobčimo prihodnjič. V prepisu moremo za sedaj postreči s sledečimi:
1.)	Pogumni Tonček (I. Špicar, otroška igra, pravljica v 5 dejanjih, 12 oseb, večinoma otroci — vile, vilinska bitja: beli kralj, zeleni mož, povodnji mož.)
2.)	Patrioti (I. Špicar, komedija v 3 dejanjih, 17 oseb, igra je pisana za dialekt.)
3.)	K luči (I. Špicar, simbolična igra v 4 slikah, 13 oseb, narod, deca, primerna zlasti za sokolska društva, izšla tudi v tisku.)
4.)	Težke ribe (M. Balucki-Debevec, veseloigra v 3 dejanjih, lahka in zelo priljubljena igra, tudi natisnjena.)
5.)	Hlapci (I. Cankar, drama v 5 dejanjih, težja, 19 oseb, kmetje, kmetice, delavci; tudi natisnjena.)
6.)	Na poljani (L Špicar, romantični igrokaz v 3 dejanjih, 10 oseb. gostje.)
7.)	Pri belem konjičku (Blumenthal in Kadelburg — Jos. Mazi, šaloigra v 3 dejanjih, zelo priljubljena.)
8.)	Čez leto dni (pisatelja ista kot pod 7.), nadaljevanje prejšnje igre, burka v 3 dejanjih.)
9.)-španska	muha (burka v 3 dejanjih, 12 oseb.)
10.)	Simona (Catul de Neon — S. S., igrokaz v 5 dejanjih, 12 oseb.)
11.)	Nebesa na zemlji (Julij Horet — H. Nučič, veseloigra v 3 dejanjih, 11 oseb.)
12.)	Sladkosti rodbinskega življenja
(51. Hememvnin — A. E., veseloigra v 3 dejanjih, priljubljena.)
13.)	Miklova Zala (I. Špicar, narodna igra v 4 dejanjih po Sketovi povesti, 21 oseb.)
14.)	Nepošteni (Ger. Rovetta — Fed. Gradišnik, drama v 3 dejanjih, 10 oseb.)
15.)	Protekcija (Br. Nušid, veseloigra v 5 dejanjih, 14 oseb.)
16.)	Pri Hrastovih (Fr. Ks. Meško, drama v 3 dejanjih, 8 oseb.)
17.)	Ulica štev. 15. (Češki Šamberg — Doksov, burka v 4 oddelkih, 15 oseb.)
18.)	Snegulčica in škratje (otroška igra, pravljica v 9 dejanjih, 7 oseb, 7 škratov, dvorjani, dvorjanlce, angel.)
19.)	Pot v pekel (nemški N. N. — Potočnik Janko, šaloigra v 3 deanjih, 14
oseb, barka, bolj mestna in težja igra. scenerija malo bolj komplicirana.)
20.)	Velika repatica (Fr. in M. Gove-
kar, burka, v 3 dejanjih.)
21.)	Dolskl župnik (Anzengruber — dr. Albin Cešarek, ljudska igra s petjem v 4 dejanjih, 14 oseb, družice, godec.)
22.) Ptičji kralj (otroSka igrica s petjem ] diti za svojimi življenskimi potrebščina.
v 2 dejanjih, 6 oseb, vojaki, služabniki, I mi, da jih dobi čimbolj poceni, ali ako
šolarji, ptice: vse sami otroci.)
Društva, ki imajo že dalj časa izposojene igre, prosimo, naj jih vrnejo čimprej, da jih moremo posoditi zopet drugim.
Naše domače zadeve
O šolah, zlasti srednjih
Za učitelje in starše.
»Otrokovo stoletje® in zlasti vojna doba sta zrahljala šolsko disciplino in znižala šolske zahteve. Vsled tega smo prva leta po vojni res imeli slabše učne uspehe. Ne drži pa splošna trditev, da je današnja kvalifikacija strožja kakor nekdaj. N. pr. na ptujski gimnaziji je na koncu preteklega šolskega leta 1921./22. bilo 211 dijakov, v vsem 67 nezadostnih redov, med temi 24 iz latinščine, ki je na gimnaziji pač merilo sposobnosti za študij. Na slepo srečo sem segel 10 let nazaj, pogledal kataloge istega takrat nemškega zavoda v šolskem letu 1911./12. in našel pri 190 dijakih 72 nezadostnih, med temi 27 iz latinščine, torej pri manjšem številu dijakov več nezadostnih. Pri tem pa se mora upoštevati, da so takratni dijaki imeli dva predmeta (slovenščino in srbohrvaščino) manj. Res je, da ima današnja srednja šola preveč predmetov, saj so že v prvem razredu 4 jeziki, v tretjem razredu pa je 5 jezikov in 12 predmetov. To je proti metodičnemu načelu: non multa, sed multum. Vsled množice predmetov se v nobenem ne dosežejo zadovoljivi uspehi. V tem oziru morajo profesorji potrpeti in omejiti zahteve iz posameznih predmetov, dokler šolska reforma ne odpravi te preobilice.
Neki obrtnik je zameril profesorju, ki je njegovemu sinu svetoval, naj pusti študij, ker se itak ne izplača, saj vsak čevljar in delavec danes več zasluži ka-kor študirani uradniki in profesorji. Poudarjal je, da se s takšnimi opazkami o malovrednosti študiranih poklicev vsej mladini jemlis veselje do študiranja. On da res prav dobro izhaja s svojim rokodelstvom, vidi pa, da bi izhajal mnogo bolje, ako bi imel več izobrazbe, zato je poslal svojega sina v srednjo šolo. Temu jo pritrdil ugleden podjetnik, ki je sam študiral gimnazijo in se šele potem posvetil praktičnemu poklicu. Pravi, da njegovi sinovi morajo napraviti gimnazijo. Možu sem dal prav in poudaril, da tako delajo tudi šefi svetovnih tvrdk v Hamburgu in drugod. Na Češkem niso redki kmetje s .srednješolsko maturo, nekateri -so celo doktorji. Pri nas smo še daleč od tega. vendar je ta razgovor dokazal, da tudi ljudje praktičnih poklicev spoznavajo vrednost izobrazbe. Sedanji obupni položaj študiranih liudi res vpliva neugodno na obisk srednjih šol, zlasti v višjih razredih. Na več zavodih se je opazilo, da niti polovica ab-solviranih četrtošolcev ne pride v peti razred, temveč odhajajo v razne strokovne šole, kjer pridejo hitreje do boljšega zaslužka. Razumljivo je, da profesor v svojih gmotnih skrbeh odganja nemarne dijake iz šole včasih s pikrimi opazkami. Pred vojno smo za enomesečno plačo dobili 5 oblek, danes stane ena obleka toliko kaor celomesečna plača, a kupiti si ne moremo obleke, ker nam plača ne zadostuje niti za samo hrano. Vendar se moramo v šoli čuvati takšnih opazk, ker s tem gojimo materijallzem, ki se je itak že preveč razpasel. Ako pa starši vidijo, da obupani profesor slabo vpliva na učence, potem morajo zahtevati od odločujočih činiteljev, zlasti od poslancev, da :-e gmotni položaj vsega učitelistva tako uredi, da bo privabil najboljše ljudi v ta poklic in da učitelji
ne bodo prihajali v šolo razdraženi vsled materijalnih skrbi.
Še eno pritožbo sem si zabeležil od tega razgovora. Nekdo je trdil, da učenci dobivajo pretežke naloge, češ, profesor se je v šoli celo uro mučil z matematično nalogo, katero bi učenci morali doma napraviti, a je skoro sam ni znal. To je les huda pregreha. Profesor ne sme dati dijakom naloge, katere ni že prej sam izdelal. Lahko je v nalogi tiskovna pomota ali kakšna težkoča, katero profesor odpravi s kratkim navodilom. Zgodilo se je, da so učenci dobili nalogo: »Pomnoži vsako število (sledi 5 števil) z vsakim številom (sledi zopet 12 števil)!® To je v celem 60 računov! Profesor očividno niti prebral ni naloge. Takšni dogodki so dokaz slabe priprave profesorjeve za šolo. Javnosti pa bodi to v pouk, da učiteljevo delo še ni opravljeno s tistimi urami, katere ima v šoli, temveč da se mora vestno pripraviti za vsako uro, poleg tega pa tudi neprestan no razširjati in množiti svojo izobrazbo. Za to pa je treba časa in sredstev. Ako mora profesor v izvenšolskem času ho-
rnora i.-kati postranski zaslužek, o katerem je je v zadnjem času toliko pisalo. potem se ne more dovolj pripraviti za šolo. Torej pridemo zopet na »ceterum censeo®: dajte učiteljstvu dohodke, ki ne zadostujejo samo za telesne potrebščine, temveč mu omogočijo tudi kulturno življenje, potem pa zahtevajte brezpogojno izvrševanje službe, k kater? spada tudi vestna priprava!
Še eno nas uči ta razgovor. V šolskih govorilnih urah ne slišimo takšnih pritožb. meni tega tudi niso povedali starši* ki so imeli svoje otroke v naši šoli. 05,-vidno pa se veliko govori o šoli, to&i šolniki ne zvemo tega, ker starši nimafjo potrebne odkritosrčnosti in poguma, da bi nam to povedali. Bojijo se. da bi to moglo njihovim otrokom škodovati v šolskem napredku. Vsi samo lovijo izpričevala. manjka pa skupnega sodelovanja šole in doma za vzgojo mlailine. Znabiti je res, da nikdo ni tako občutljiv za očitke pogreškov kakor učitelj, ker v šoli ni vajen ugovora in ga tudi ne sme trpeti. Toda če starši s prime mira taktom učitelja opozorijo na eventualne resnične ali samo dozdevne napake, jim tega ne sme zameriti. Ako si tjega ne upajo, pa naj v listih razpravljajo o teh vprašanjih, ne da bi koga imenovali ali osebno napadali. Medsebojna odkritosrčnost med učitelji in starši bo le koristila vzgoji.
F. VajOa
inšpektor v miri. prosvete.
Iz življenja in sveta
Izkopnine iz Etiopiji
Profesorju harvardske univerze, G. A. Reisneriu, je po desetletnem raziskovanju v Etiopiji uspelo odkriti grobove približno 20 kraljev ln 54 kraljic, katerih vladarska doba nad Etiopijo je trajala približno do 7. stoletja pr. Kr. V teh grobovih so se našle znamenite stvari, ki dokumentirajo visoko razvito kulturo afrikanskih narodov one rane dobe.
Glavne izkopnine so bile najdene pri Napali, stari prestolici Etiopije, ki se danes imenuje Gebal Barkal. Kraljevski grobovi so se nahajali izven mesta na malem gričku ob Nilu; večino grobov so prekrivale piramide. Imena kraljev so se dala le v malo slučajih ugotoviti, dogna-no pa je, da so to res sami kraljevski grobovi. Kot prvi kraljevski grob je bila odkrita grobnica Tirhakve, ki ga omenja tudi knjiga Jezaja. Južno Barkala so pri Nuriju sledila nova odkritja, grobovi štirih najmogočnejših etiopskih kraljev. Tirhakva in ti štirje njegovi nasledniki takrat niso vladali samo v Etiopiji, temveč tudi v Egiptu. Kakor trdi profesor Reisner, je bila etiopska kraljevska dinastija iz porekla libijskih Nomadov. V Kermi (na severu Sudana) so raziskovalci odkrili grobišče neke egiptovske gar-, nizije, v katerem so vojake pokapavall i približno med 20. in 16. stoletjem pr. Kr.
Nadalje so našli grobove egiptovskih podkraljev, po številu približno 300, med njimi mnogo ženskih trupel. 2ene so najbrž bile žive zakopane v vladarjev grob, da so dušo umrlega spremljale v večnost. V grobovih so se našli tudi meči z držaji iz želvovine. pahljače iz nojevih peres, zrcalaste slike, brivske priprave, noži, sandale in ostali predmeti, ki pričajo o visoki kulturni stopnji Etiopcev. V Bar-kalu, 200 milj južno od Kerme, so našli raziskovalci preostanke velikega Amono-vega svetišča, ki so ga Egipčani najbrž gradili med 15. in 10. stoletjem pr. Kr., ko so zasedli Sudan. Končno je Reisner-jeva ekspedicija preiskala tudi piramide v Sudanu in ni nikjer ostala praznih rok.
Higijesa zakona
Mnogokrat čitamo, da bž morala že. nin in nevesta prinesti uradno zdravniško spričevalo, predno bi se smela poročiti Tako bi se zatrla ali vsa] zelo omejila sifilis, jetika, škrofuloza 1. dr, bolezni. V monakovski »Medizln. Wo-chenschrift* poroča dr. G. Sticker, da so: take predpise za ženine in neveste poznali stari Indi že pred mnogimi tisoči let. Indski stari zakoni so. prepovedovali, poročati se z ženami ali možmi \t družin, ki so imele med člani jetičnike. Zena naj bo zdrava in trsožu niti Izdaie-ka sorodna. Ind naj ne gleda na doto, naj ne jemlje žene iz familij, ki ne rodi dečkov, naj se ne ženi v družinah, ki sa po telesu gosto kosmate, ki imajo zlato žilo, sušico, slab želodec, padavico, belo ali črno lepro; Ind naj se ne ženi z rdečelasko ali z dekletom preveč redkih ali preveč gostih las, z jezičnico rdečih oči. Ind naj se ženi le z dakletom, ki je brez telesnih napak, ki ima hojo gosi ali slona, ki je le zmerno porasla po telesu In po glavi ter ima majhne zobe in mehke ude! Tako se glasi najstarejši, nam znani zakon za srečne zakonce.
Kitajska kuhinja
Hans Bethge poroča, da je bil na večerji pri dveh izobraženih Kitajcih, ki sta sama kuhala. Začela sta kuhati ob 3. popoldne, večerja pa se je pričela ob 8. zvečer ter je trajala do 1. ponoči. Bilo je 16 jedil. To je še male, kajti na kitajskih velikih banketih pride na vrsto 30—40 je. dil. Kitajec lahko obširneje govori le, kadar je. Obenem pije pogreto riževo vino. Zadnja jed se imenuje »jed za nasičenje® in se pri njej ne pije več. Napijajo si z vzklikom: »Tsing Cho!» kar pomeni ♦Prosim, pil!® — Ako hočeš gosta poča* stiti, rečeš: »Gam Be!», t. j. «Eks». Nato izpijeta oba do dna in si pokažeta čaši, da sta res prazni. Na omenjeni večerji je bilo 6 Kitajcev in 6 Evropejcev,
Zvon je zazvonil tako silno, da se je narod, ne oziraje se na to, da je bilo še zgodaj zjutraj, začel v trumah zbirati na trgu, da vidi, kdo tako gromo-viio zahteva njegove sodbe in varstva. Vsi v Vineti so poznali Ujemivetra, vedeli so, da je rešil življenje svojemu gospodarju, vedeli so za njegovo obljubo — ter ostrmeli, videč sredi trga ubogega konja, slepega, lačnega, kako drgeta od mraza, in pokritega s snegom. Skoro se pojasni, za kaj se gre in ko narod zve, da je bogati Usedom zapodil iz hiše slepega konja, ki mu je rešil življenje, sklene enoglasno, da je Ujemiveter imel popolnoma prav, da je pozvonil z zvonom veča.
Pokličejo na trg nehvaležnega trgovca in, ne oziraje se na njegovo onravičevanje, mu zapovedo, naj vzdržuje konja kakor poprej in naj ga redi do njegove smrti. In nalašč za to je bil določen človek, da pazi, ali se izpolnjuje sodba, ki je bila vrezana v kamen, postavljen za spomin tega dogodka na trgu veča. Pravijo pa, da ni bilo niti enkrat treba prisiliti Usedoma, da izpolnjuje sodbo. Trgovec je čutil vso grdobo svojega dejanja, hranil in stregel je slepemu konju, do njegove smrti.
Reinhardt in Stanislavski
Berlin, sredi oktobra.
V gledališkem listu Lessingtheatra či-tam uvodoma sledeči stavek: »Prazno blebetanje je, ki izhaja od enostranskih in blaziranih liudl in ki ie vsekdar od nun
izhajalo: da je minila doba gledališča, da imajo ljudje važnejšega opravila. To je vsekdar neresnično! Gledališče je in ostane najpoljudnejša, najuspešnejša umetnost! Nobena druga ne more toliko nuditi. — Heinrich Laube.® Ta izrek starega gledališčnika stoji danes ravno o pravem času na uvodnem mestu gledališkega lista. Zakaj v nobenem času ni bilo toliko malodušnosti in nevere v gledališkem oziru, kot dandanes. In ako z druge strani primerjam ta izrek s tistim, kar dandanes dejansko nudijo gledališča, moram staremu Laubeju, senioru ravnateljev Burg-theatra, iskreno pritrditi.
Brahm ie bil renesansa nemškega gledališča. Uprizarjal je Ibsena in Haupt-manna. Njegova režija je bila nova. Kratko dobo je svetila ta zvezda na nebesu gledališča. Nadaljeval je Reinhardt. Podiral in zidal nanovo. Kakor bojevnik, ki je prejel nov meč, je preizkušal v raznih bojih režiserstvo, dedščino učitelja Brah-ma. Ce je bil Brahm tih, je bil Reinhardt glasan; če je bil Brahm scenično enostaven, je bil Reinhardt razkošen. Ce je ljubil Brahm efekt ene barve, je ljubil Reinhardt pestrobarvnost, sto barv. Oba sta bila mojstra, oba sta poznala temeljito svoj instrument, režijo! Oba sta bila kot človeka režiserja. Njiju poklic se ne da določiti od njihovega osebnega življenja; ker režiser ni poklic, režiser je narava.
da največji režiser današnje zapadne Evrope, začel svojo »karijero* v tem pozabljenem kotičku »Unter den Linden®. Da nes gospodujejo v ljudje.
scenacijo so izbrani tudi kostumi in celo rekviziti. Sicer te opereta kljub svoji ča-stitljivosti (Offenbach!^ kljub genijalni tej"'dvoranci drugi j vprizoritvi ne more docela prepričati, še mani prevzeti, kot bi to morala vsaka res
reklama: »,Totentanz' mit' dobra vprizoritev, vendar vstane v reiuaum. ,	_________
tebi
iVralec količkaj vreden, se ne more danskem gledališkem poslopju v tel areni, žT dnem raztrgati in ubiti z eno izmed ki prekaša vse starogrške in starorimske za dnem raztrgal	Zvečer sediš 1 arene, da je začel v pritlikavi dvoranici
»Kleines Theatra®. Kaj > tičalo v nje " Kako se je povzdignil, kako je poletel!
v dvora nT tos i Pp ol n a nj arij" o Rein- »Kleines Theatra,. Kaj «Wov njem!
hardtu, o njegovih sijajnih igralcih, pa ti igrajo »Totentanz®. Joj, saj ni tukaj Rein-hardta, se strahotna domisliš, ko gledaš to revno uprizoritev. Revno v dvojnem oziru: v igralskem predvsem m v sce-ničnem tudi. Irene Triesch je znamenito ime in vleče. Skoda, da je le znamenito ime! In škoda za drago vstopnico, si misliš, ko odhajaš.
• * •
Tolažiš se s tem, da vidiš Reinhardto-vo inscenacijo »Orfeja v podzemlju® v Grosses Schauspielhausu. Sicer je opereta in še z manj vrednimi igralci zasedena; vendar: Inscenierung von Max Reinhardt!	„	, ,
Grosses Schauspielhaus, prej Cirkus Busch, je ogromno poslopje. Menda bi vsi Celjani imeli v njem prostora; in čisto posebno je zidano. Stene, stebri, strop, vse je v obliki stiliziranih kapnikov in luč je tako skrita, da te kar prevzame. Uvertura. Misliš, da si v r.ebesih. Pozabiš, da si bil kdaj v Kleines Theatru in strmiš m uživaš.
Reinhardtova inscenadja je pravzaprav tehnično enostavna. Ali obilica barv,
Ta ie gl&fališče zapa<?». Gledališče Iite-| rature in velike tradicije. Danes gostuje v Berlinu Stanislavski s svojimi igralci. Vzhod. Orijent in stepa. Barbarska umetnost.
Earbarska umetnost je »Car Fjodor
Kleines Theater. Ozka, mala dvorana, brez galerije, en sam majhen parket in oder, ki spominja nekoliko na starogrške stavbe. Nizek, ozek, malo globok. Ta
dvorana in ta oder sta videla začetek ............ ...	. .. ..
Reinhardtovega delovanja. Skoraj never-js katerimi operira,	™
ietno se zdi. da ic Reinhardt. veliki, men- > razkošla in bistva: Harmonično z m-
osebnosti Stanislavskega, ki pač ni toliko pridobitev, kolikor prirojena.
Pri Stanislavskem je krik eruptiven ln je tišina eruptivna. Pri Stanislavskem je vse mogoče. On zna predstaviti brez-končnost in idilo v brezkončnosti; goro in dolino; in vse je zvezano, s tajinstve-no nitjo ln čudovito harmonijo. Enostavnost in pestrost. Pri Stanislavskem je vse iz narave naravno.
Pri nas je Stanislavski znan kot prvo-boritelj odrskega realizma. To bi skoro vzbujalo sum, da je enostranski. In gledališče ne sme biti enostransko. Toda kdor o Stanislavskem tako misli, je sam v zagati.	.
»Car Fjodor Ioannovič® je dramsKa pesnitev. Verzi. Daleč proč od Cehova, ki je pravzaprav morda edini pisatelj, ki je resničen odrski realist. Aleksej Tolstoj, ki so ga zamenjavali z Levom Tolstim m ki je mani znan, je živel, preden ie na-
Ioannovič*. Nekaj iz Justinijanove dobe v | stopila doba skrajnega realizma^In hodil Bizancu. Nekaj azijatskega, mongolskega,I je pri Shakespearjn to SchdkrU.v šolo divje barbarskega. Nova orijentacija v j kakor piše o sebi. Torej daleč, daleč proč dobesednem pomenu besede. Razkošje v \ od realizma.
grobih linijah, bogastvo, ki diši po preliti krvi in po rabljevi sekiri. In vendar prava, istinita, globoka umetnost.
Še celo več! Več namreč, kot evropska umetnost. Zakaj ako hočemo klasificirati
Stanislavski Je storil nekaj genijalnega. Nasproti vsem trditvam je povzdignil realistično govorico in igro nekoliko višle, toliko, da je postala poezija. In verz ma ne ovira govorice, ne igre. Zato pa verza
Stanislavskega ne moremo storiti druge-! še zdaleka n. potisnil nižje Našel Je ga kot da postavimo Brahma in niego- ki je prava: za odrsko resničnost odrsko vega učenca - nasprotnika Reinhardta j maniro. Ta odrska resničnost je tako res-v eno vrsto in rečemo: to je Stanislavski. | nična, da te prepriča, kakor življenje Združitev obeh. — Ali ta klasifikacija je še vedno nezadostna Zakaj česar nimata niti Brahm ,niti Reinhardt, namreč go-spodstvo nad živo naravo in nad življenjem, to je Stanislavskega del. Dočim sta
samo.
Pred poldrugim letom so slavili Hndo-žestveniki po naši zemlji svoj triumfalni pohod. Kakor leta 1909. po zapadnl Evro-br^^STSnSa^nia.lpI. Mi smo jih spoznali In kakor £ po-služabnika narave. Je Stanislavski gospo- setiš starega znanca, je tak poset prt dar. To ie razloček: in ta ere na rovaš i Stanislavskem v Berlinu.
Kitajci jedo s palčkamf, M iiti 'drže me'd palcem in kazalcem v obeh rokah. Jedo spretno in elegantno. Evropejci jedo le z
vilicami, žlicami in noži. Kitajski otroci se morajo učiti 3—4 leta, preden znajo dobro uporabljati palčke.
Večerja je bila izvrstna, marsikaj je teknilo zelo eksotično in čudno, a vse prav dobro. Pred vsakim krožnikom stoji rjava kitajska omaka, Ziang Ju, pripravljena iz boba in praženega kruha. Po čašah so na razpolago osoljeni orehi in aprikoze. Juha je bila iz konserviranih kitajskih školjk z jajci. Juho jedo z žlicami iz porcelana. Nato je prišla na mizo jegulja z omako in praženimi mandlji. Jegulja je bila kuhana na olju, zalita z vinom, v omaki z raznimi začimbami. Naio močnik iz kitajskih orehov, mesa piščancev, kitajskih gobic in glavnate solate. Nato pečena govedina z bambusnimi kali, ki so kakor naši špargli. Potem kokoš z maroni v kitajski omaki. Potem mlad grah, gobice in cvetovi »Rumene cvetke«; potem sesekljana svinjina v omaki, jajče-vina z gobicami in zelenjavo.
To je prvi del večerje. Osem jedil! Nato je premor. Mizo pospravijo in zapalijo si cigarete. Po pavzi pride na mizo znova juha iz jajc, lešnikov in zelišč. Potem pečene kitajske gobe, sesekljana teletina, telečji možgani v jajčnem testu, kurji drob, kitajski guliaž z repo, kuhano v vinu, golobi a obara, riba v vinski omaki, močnata jed z ribjo pašteto itd. K vsemu toplo vino in končno mnogo čaja. Kitajci znajo dobro in mnogo jesti.
X Na Dunaju ie vedno kaj novega.
To pot govori ves Dunaj o velikanskem loterijskem dobitku v četrtem okraju v Resljevi ulici. Neki zasebni uradnik je tam pred nekaj dnevi stavil v malem lotu aK 4000 na Innsbruck na številke 16, 17 in 23, ki so vse tri tudi res zadele. Dotlč-nik je dobil 14.4QQ.000 K! Istočasno je bil v kolekturi tudi neki krojač, ki si je številke napisal in jih stavil potem v drugi kolekturi. Stavil je pa samo 300 kron in je zadel 1 milijo« 80 tisoč kron. Kdor se na Dunaju ne razgovarja sedaj o valutah in indeksu, gotovo govori o tej slavni terni, kakršne se ne spominjajo najstarejše loterijske ženice.
X Največja tiskarna na svetu. Kot največja tiskarna na svetu se smatra ona, ki je last ameriške družbe Curtis Publis-hing v Filadelfiji. Interesantno je, da ta ogromna tiskarna v glavnem ne tiska drugega, kaloor takozvane »Magazines*, to so tri revije, naslovljene »The Latur-day Evening Post*, »The Home Journal» in »The Country Gentlemen*. Prva je tednik, obsegajoč 116 strani zelo velikega formata in se tiska v dva in pol milijona izvodih*. Druga revija je namenjena ženskemu svetu, ima enako velik format in 2 milijona naročnic in naročnikov. Tretja je posvečena agrikulturi. Obsega 50 strani ln izhaja v 850.000 izvodih. Palača tiskarne je amerikansko kolosalna. Ima despt nadstropij, v njih je nameščenih 170 tiskarskih strojev, izmed katerih se jih 95 uporablja za enobarvni, 39 za dvobarvni in 28 za štiribarvni tisk. Tiskarna je dnevno 19 ur v obratu in zaposluje 4$00 delavcev, ki se delijo v dva tamusa. Vsak delavec dela na teden pet dni po 9 ur. Tiskarna je seveda popolnoma kompletna, ima prvovrstno knjigoveznico in tudi lastno klišarno, Požre pa dnevno 280.000 kg papirja.
X Novi ruski zakoni so zelo zanimivi. Člen 121 kazenskega zakona se na prirneo- glasi: Podučevanje nedoraslih oseb v verskih pojmih bodisi v državnih ali zasebnih šolah se kaznuje s težko ječo do 1 leta. — Člen 124: Verski obredi, napneščanje religioznih slik in spisov v prostorih državnih institucij se kaznujejo s težko ječo do 3 mesecev ali z globo v zlatu. Delovni komisarijat je izdal dekret, ki prepoveduje, da bi kjerkoli pri službi božji sodelovale osebe, ki še niso iizpolnile 18. leta.
Gospodarska vprašanja
Predstave, ki jih nudi z igralci, ki so tiam deloma znane, so iste, kot pred poldrugim letom v Ljubljani, in vendar čisto nove.
Zdaj se ti zdi, da je bil ta prizor v Ljubljani boljši, ta igralec da je bil v Ljubljani močnejši, a že naslednji hip te zopet prevzame drug prizor, ki je bil, ko si giedal v Ljubljani isto predstavo, mogoče manj srečno odigran, tako, da ti ni ostal niti v spominu, in ki sedaj zraste kot nov spomenik.
Jaz mislim: stokrat igraš eno in isto igro, pa ti pri zadnji predstavi izpodleti tisto, kar se ti je pri prvi najboljše posrečilo in z druge strani, odigraš sceno, ki je nisi nikoli sebi v zadovoljstvo pogodil, naravnost presenetljivo dobro, in sam ne veš, kako.
Tako je gledališče.
Ali nekaj važnega: gledališče ne sme »iti niti zabava za igralca še manj pa ■»poklic*. Gledališče mora biti potreba, življenje. In to, vidiš, prijatelj, je krivnost Hudožestvenikov. Prepričan sem, da imamo med našimi igralci takih, ki po svoji naravni nadarjenosti celo prekašajo tega ali onega člana moskovske družine, a jim manjka tistega, kar ie napravilo iz male diletantske družbe naislavnejši gledališki ansambl vsega sveta.
Gledališče je kakor sfinga, nerešljiva uganka. Sto krajev nudi, na katerih se ti zdi, da jo moreš z lahkoto razrešiti. In na koncu rečeš: »Ich armer Tor, und bin so klug als wie zuvor*. Vrednost ne tiči v cilju; vrednost je v iskanju cilja. Zato je gledališče »narjpoljudncjša, najuspešnejša umetnost! Nobena druga ne more toliko nuditl.» —
Silvester Skerl.
Naš vodni promet
K novim carinskim olajšavam za ladjedelnice in brodogradltelje.
Zadnja štiri leta našega gospodarskega življenja so nam zadostno dokazala, kolikega pomena so v ekonomskem oziru urejene transportne razmere. Nezadostno železniško omrežje, ki bi naj spajalo vse produktivne dele našega ozemlja in omogočalo transport raznolikih produktov na domača in inozemska tržišča, pa tudi pomanjkljivosti v že obstoječem železniškem prometu so nam že do sedaj prizadejale občutno gospodarsko škodo in prohibirale za nedogleden Čas gospodarski razvoj celih delov našega produktivnega ozemlja. Priznajmo, da se naša izvozna trgovina v veliki meri baš zaradi nezadostnih in pomanjkljivih transportnih institucij ni mogla v polnem obsegu razviti in da je mnogo nam nepotrebnih domačih produktov (n. pr. lesa) ostalo v zemlji, ker se niso mogli transportirati v inozemstvo.
Poleg železniškega prometa igra posebno v onih državah, ki nimajo zadostnega železniškega omrežja, veliko vlogo vodni promet, ne samo zaradi tega, ker je enostavnejši, cenejši in sigurnejši, vrh tega pa — vsaj v današnjih razmerah — mnogokrat tudi hitrejši od železniškega prometa. Kar se vodnega prometa tiče, pa se mora posebno pozornost posvetiti našemu morskemu prometu, ki je posebnega pomena za izvoz produktov iz Slovenije, Bosne in Dalmacije. Ogromna bogastva naše zemlje najrazličnejših proizvodov (agrarnih, rudarskih, gozdnih, pa tudi industrijskih) se ne morejo plasirati v vseh naših sosednih državah in morajo naravno — mnogokrat že z ozirom na geografično lego, ob morju ali v bližini morja, — gravitirati v prekmor-ske pokrajine. Ne smsmo pozabiti, da so že v predvojnem času prekmorske države bile prav znatni konzumenti za slovenski in bosanski les, dalmatinski cement, tanin in sirovine ter predelane kože raznih vrst; celo banatska pšenica in moka je v znatnih množinah prejadrala morje do Amerike, kjer je slovela kot prvovrsten konsumni predmet za razvajene prekmorce.
Pomanjkanje zadostne domače tonaže v povojnih letih nam je tudi tu oviralo in oteževalo izvoz. Navezani smo bili večinoma na inozemske plovne objekte, ki pa nam niso bili vsakokrat na razpolago tam, kjer bi jih potrebovali. Zato pa je tudi tem bolj razveseljivo dejstvo, da se je v zadnjem času začelo prav resno in znatno gibanje v smeri, da se zgrade večje ladjedelnice in delavnice za zgradbo novih in adaptacijo ter popravilo starih ladij in piovnih objektov, ki so v dolgoletni vojni postali popolnoma neuporabljivi.
Naravno, da naša industrija momenta^ no še ni na oni stopinji razvoja in kapacitete. da bi lahko sama pokrila ogromne potrebe za brodarstvo, za ladjedelnice in delavnice. Je pa tudi med materijalom, ki se uporablja v ladjedelstvu, mnogo takega, ki ga v naši zemlji sploh ni dobiti, in smo vsled tega navezani izključno na izvoz iz inozemstva. Pravilno pojmovanje velike važnosti tega vprašanja od strani centralnih oblasti je tudi v tem oziru rodilo dober rezultat. Uspeh intenzivnih razprav zainteresiranih brodocrra-diteljev in plovnih družb z zastopniki resornih ministrstev so bile: odredba člena 181. finančnega zakona za leto 1922./1923. in izvršilne določbe za omenjeno odredbo, ki jih je te dni izdalo finančno ministrstvo, oziroma generalna direkcija carin.
V	naslednjem podajamo glavno vsebino Člena 181. in tozadevnih izvršilnih predpisov:
V	členu 181. finančnega zakona se odreja carinska prostost za vse predmete, ki 9o neposredno potrebni za plovitev. kakor tudi za materijal za tehnično opremo in zgradbo ladij, ako se taki predmeti sploh ne izdelujejo v zemlji ali pa ne izdelujejo v zadostni množini, to pa pod pogoji, ki jih predpiše fin. minister.
Finančno ministrstvo je v dogovoru s prometnim m trgovinskim ministrstvom in po zaslišanju zainteresiranih krogov izdalo z odlokom št. 264 od 5. t. m. sledeče izvršilne predpise:
1. Pravico okoriščati se s carinskimi olajšavami iz člena 181. finančnega zakona imajo:
a)	ladiedelska podjetja, ki se samostojno pečajo z gradnjo ali popravljanjem ladij v večjem (industrijskem) ali manjšem (obrtniškem) obsegu, in ki v to svrho razpolagajo z lastnimi ladjedelnicami;
b)	domača plovna podjetja, ki imajo svoje ladjedelnice za gradnjo ali pa za popravila ladij, ali pa nalašč za popravila ladij opremljene delavnice:
v) domače plovne družbe in domači lastniki ladij;
g) inozemske plovne družbe, ki imajo v naši zemlji svoje delavnice za poprav-Ijanje svojih lastnih ladij. 2. Kdor se hoče okoristiti z zgoraj omenjenimi carinskimi olajšavami, mora za vsak posamezen slučaj uvoza vložiti pri za to pristojni glavni carinarnici, v katere področju se nahajajo ladjedelnice, delavnice, oziroma sedišče plovnih družb ali bivališče lastnika ladij, — posebno prošnjo, ki se ji mora priložiti potrdilo pristojne oblasti, da prosilec zares spada v eno od v 1. odstavku omenjenih kategorij, in da bodo predmeti, ki se nameravajo uvoziti, služili izključno r a plo-vitfv, oziroma za ooremo, zgradbo ali ' nopra rilo ladij.
3. Dovoljenja za carine prost uvoz takih predmetov izdaja generalna direkcija carin v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo. Carinarnice imajo vložene prošnje v to svrho s svojimi predlogi dostaviti generalni direkciji carin.
Dokler se pa ne odredi kaj drugega, se smejo tudi brez posebnega dovoljenja od strani generalne direkcije carin carine prosto uvoziti predmeti, ki so našteti v spodaj označenem seznamu, če se k carinski deklaraciji priloži potrdilo ministrstva trgovine in industrije V. odeljenje v Beogradu, da se taki predmeti ne nahajajo ali pa ne izdelujejo doma v zadostni množini.
4.	Na temelju teh določb uvoženi predmeti se lahko odstopijo tudi drugim, ki imajo glede carinske prostosti iste pravice. to pa šele po pismeni odobritvi carinarnice." ki je blago pri uvozu odpre-mila. in samo v slučaju. 6e se tozadevni posebni prošnji priloži še potrdilo iz 2. točke glede cesijonarja.
5.	Na temelju teh določb uvoženi predmeti, ki se uporabljajo kot ladijski inventar. se morajo upisati v knjigo ladijskega inventarja in se mora v njej označiti tudi datum in uvozna številka r.eklaracije, po kateri je izvršen uvoz.
O uvoženih predmetih morajo uvozniki voditi knjige, iz katerih se mora raz-videti, kje in zakaj so bili uporabljeni. Uvozniki morajo carinskim organom v svrho revizije dovoljevati vpogled v omenjene knjige. Če bi se uvoženi predmeti uporabljali ali poskušali uporabiti za kak drug namen, a ne za to, za kar so oproščeni, ali pa če »e brez dovoljenja odstopijo drugim osebam, se odgovorni uvozniki kaznujejo po členu 163. carinskega zakona.
Seznam predmetov iz 3. točke.
1.	Les, ki ne raste v naši zemlji, n. pr. teack, piteh-pine, legno santo, eksotični les za furniranje in furnirji iz takega lesa.
2.	Pločevina pod 1 mm debelosti, sirova, pocinkana, z medenino ali pa nikljem prevlečena, ravno tako tudi pločevina nad 1 mm debela, izvzemši sirovo.
3.	Ploče, drogi, cevi, poltige, fasonira^ ne ali nefasonirane iz svinca, bakra, cinka, kositra in njihovih logur.
4.	Železne cevi, izvzemši lite.
5.	Fasonirano železo v obliki T in I.
6.	Specijalni žeblji za ladjedelstvo, pocinkani ali pa iz bakra in njegovih legur izdelani.
7.	Fasonirano železo, nalašč izdelano za ladijska rebra,
8.	Izdelki iz bakra, kositra, cinka in njihovih legur, ki 60 izdelani nalašč za opremo brodov.
9.	Sesalke.
10.	Vsi stroji in parni kotli kakor tudi njihovi deli, izvzemši elektromotore do 7.5 IIP. in generatorje v vseh velikostih.
11.	Kompletna krmila in njihovi deli.
12.	Orodje za potrebo ladjedelnic, delavnic in plovnih strojnih naprav.
13.	Linolej za preproge in tapete (lin-knista.).
14.	Specijalne barve za konzerviranje
zunanjega podvodnega korita ladje, n. pr. :»Moravija», »Holzapfel* itd.
15.	Platno za jadra in cirad.
i 16. Vrvi iz železne žice s konopljo ali I brez nje, pocinkana ali nepocinkana. J 17. Sidra in verige za sidra in druge ladijske potrebe.
| 18. Zastave državne in drugih držav, i izdelane in signalne zastave. | 19. Ladijske svetilke za dajanje signalov.
20.	Kuhinjska posoda iz bakra in nik-laj ter njihovih legur.
21.	Navtiški, meteorološki in optični inštrumenti ter aparati, kakor tudi apa^ rati z vsemi pritiklinami za radio-tele-jrrafične instalacije.
22.	Hidrografske karte.
23. Vsa olja za mazanje in sredstva r.a konzerviranje strojev, metorjev in orodja.
Dasi «n ti predpisi manjega interesa sa na?o širše javnost, ker se v našem delu kraljevine ne nahajajo ladjedelska in podobna, podjetja, jih vendar prinašamo t podrobnosti, ker ;e iz njih vidijo glavne ladjeddniške potrebščine, katere se pod carinskimi olajšavami nameravajo uvažati iz inozemstva- Opozarjamo na te predpis! prav posebno naša domača industrijska podjetja, posebno kovinska, id so že pred vojno deloma zalagala ladjedelnice ob našem morju s svojimi kovinskimi izdelki. Pravočasna orijenta-cija v tem eziru bo nedvomno v prvi vrsti r korist sami industriji, v dragi vrsti pa bo tudi blagodejno vplivala na domače gospodarstvo sploh, ker se ne bomo zadolževali v inozemstvu la blago, ki ga, ali pa bi ga vsaj lahko v zadostni množini izdelovali doma. Torej pravočasno na delo, da si osvojimo ves domači konzum v tej važni panogi.
Glasovi o dviganju dinarja in protidraginjski akciji
Akcija pomočnika finančnega ministra g. Plavšiča za zboljšanje naše valute in njen uspeh sta vzbudila mnogo razmotri-vanja v našem časopisju. Večina listov pozdravlja to akcijo v zvezi s protidra-ginjskim bojem in izraža zaupanje gospodu Plavšiču.
»Slovenec* z dne 15. t. m. prinaša izpod peresa dr. Slokarja lep članek, -katerem dr. Slokar ponovno zagovarja svoje mnenje o valutni akciji. Pisev smatra valutno vprašanje kot rprašan;e celokupnega ljudskega premoženja, nikakor na n« kot vDrašanie prestiž* trenut-
no vladajočih ali pa opozicijonalnih strank. — Trgovina in industrija se nenadnega dviga ne veseli, ker bo imela pri starih zalogah občutno izgubo. Delavski in uradniški krogi pa zasledujejo nasprotno z upapolnim pričakovanjem dviganje vrednosti naše valute in njen vpliv na doslej neznosne draginjske razmere. Kdor hoče razpravljati o tem vprašanju. ne sme biti glasnik izključno enih ali drugih, njemu mora biti merodajna samo trajna korist, ki jo ima od tega razvoja ljudsko premoženje in gospodarstvo. Pisec dokaže, da je napačno mnenje, kakor da bi država žrtvovala velike zneske dolarskega poso;ila za zboljšanje naše valute. Država je po izvajanjih g. Plavšiča dobila doslej 15 milijonov iz ameriškega posojila za notranje državne potrebe in je samoobsebi umevno. da ne bo plačevala notranjih obveznosti v dolarjih, ampak v domači valuti, ki jo dobi za dolarje na borzi, to je na domačem trgu. Tudi če bi kdo pri takem postopanju mogel konstruirati kako izgubo za državo, je ta izguba le navidezna, ker ima padec vrednosti tujih veljav za posledico ogromne koristi za splošni in tudi za državo. Ze pri sedanjem izboljšanju valute se zmanjšajo letne obrestne obveznosti naše države, cene državnih nabav v inozemstvu se znižajo za preko ene tretjine. Rešitev vprašanja uradniških piač bo z zboljšanjem valute znatno olajšana. Iz vseh teh in veliko drugih razlogov bi bila eventualna izguba pri zamenjavi dolarjev, ki v resnici ne obstoja opravičljiva. Kakor sedaj znamenja kažejo, se je dinarja polastila že mednarodna spekulciia. in hoče biti tudi deležna zaslužka pri dvigu naše valute. Vsled naraščanja valute draginja že popušča. K koncu pravi pisec: »Dolžnost vseh, ki imajo srce za ljudstvo, je. da konstatirajo z zadovoljstvom ta napredek in da opustijo vsako tendenci-jozno tolmačenje in prerokovanje za bodočnost. ki bi moglo ovirati nadaljnji uspešni razvoj tega povoljnega početka.*
»Slovenski Narod* z dne 17. t, m. obsoja v početku brezobzirno izkoriščanje s strani produktivnih slojev in posredovalcev, ki so skoro izgubili mero in prevdarek v svojih zahtevah. Ni bila prava politika, Č9 jo drŽava puščala, da smejo gotovi krogi tirati odiranje do skrajnosti. Nedopustno je tudi bilo, da se je tako dolgo puščala diletantom skrb za valuto in da se je takoj odnehalo s predpisi, ko je zacvilila organizirana špekulacija, moralno skozinskoz črviva. Vodniki te špekulacije z živili in z denar,tem imajo v mislih le svoje interese, ki so podani v tem, da bi čim dalje mogli živeti svoje prazno življenje brez resnega dela. Tudi sedaj, ko se vse, kar je poštenega v državi, raduje, da je nastopil preobrat na živilskem in denarnem trzu. je cela vrsta ljudi, ki sistematično goje nezaupanje proti hvalevredni vladni akciji ter z licemerskim govorjenjem begajo narod. Eden del teh so blagovni in denarni verižniki, drugi so iz polit'čnih ozirov defetisti. Nas veseli, da se bistveno izpreminja položaj na boljše v naši državi. Cene živilom so pričele padati. Ameriška moka in koruza, kojo je pametna vladna akcija po-vedla k nam. je zlomila ošabne cene domačega produkta. Naenkrat je sedaj bla^ ga zadosti in alarmantne vesti o slabi letini so utihnile. — Valutna akcija gospoda Plavšiča ima svoje lepe uspehe. Preudarno je zasnovana. Prodrla bo tem bolj, če jo podpiramo vsi, ki smo državljani dobre volje. Naša domovina ima vse pogoje, da se gospodarsko in valu-tarno uveljavi. Cel narod naj podpira vladno akcijo. Štediti moramo, kier se štediti da. Ogibajmo se nepotrebnih izdatkov. Denar mora dobiti zopet svoje spoštovanje. Ljudje morajo dobiti zavest, da se izplača delat!, zaslužiti ter hraniti Bodimo disciplinirani vsi in naženimo tiste, ki v teh usodnih časih mislijo le na bstno korist ter zahtevajo privilegijev na škodo celega gospodarstva.
<Zagreber Tagblatt* z dne 16. t. m. piše. da postaja javnost že nepotr-pežljiva. ker še navzlic 40 odstotnemu zboljšanju valute ni nazadovanja cen. Nekateri trgovei pravijo: »Mi ne moremo našega drago kupljenega blag* prodajati pod dobavno ceno. Samo ako bi bili v stanu, pribaviti si novo cenciš« blago, bi mogli dovoliti cenejšo povprečno cene. Za to nam pa manjka sredstev. Pomanjkanje gotovine nam ne dopušča delati.* Treovci tokrat res nimajo prav. Ne morejo utajiti, da držijo zelo nerazmerno velika, skladišča blaga, kajti doslei so špekulirali vedno na padec dinarja. Dokler je šlo dobro, dokler »o cene naraščale od dneva do dneva in so trgovci beležili ogromne dobičke, se je vedno slišalo, da so ti dobički le fiktivni, ker dinar pada. Sedaj, ko dinar narašča, ne marajo priznavati enakega argumenta m si reči: »Mi prejmemo res manj dinarjev za naše blago, toda ti so mnogo več vredni V dolarjih dobimo natrnčno toliko, kakor poorej, mogoče celo več.* List piše nadalje, da je že pred enim letom svaril pred špekulacijami na baisse dinarja. Ravno trgovci nosijo velik del krivde pri nizkim stanju dinarja. Kupi-čilo se ie blago na. blago in dinar se je sistematično ugonabljal. Finančno ministrstvo je videlo v bank-h krivce in jih je preganjalo. Končno je priSel finančni minister, oziroma njegov pomočnik gospod Plavšič na to, da ne tlačijo dinarja banke, temveč mnogi trgovci Posrečilo se je razmeroma lahko dvigniti tečaj dinarja. Pisec izvaja nadalje, da je v proti-draginjskem boju potrebno, da cene deželnih produktov in industrijskih predmetov enakomennio nazadujejo. Cene
bodo samo takrat padale, Če bo proda.
cent prisiljen prodajati. Danes skoro noi
benemu kmetu ni treba prodajati Treba je dvigniti zaupanje v dinar med kmeti. Tozadevna propaganda in davčna refor, ma bosta dosegli svoj cilj. Regulacija ceq industrijskih predmetov je laija. Finančna politika vlade je, kakor izgleda, na pravem potu. Boj za dinar je svoje prvoj etapo zmagovito prestal, sedaj je še pre« stati drngo etapo: znižanje jcen ffi £ff* manjkanje denarja.	^
NARODNA BANKA SHS. - ~ , Stanje 8. oktobra 1922.
Aktive (v milijonih dinarjev; v okle* pajih razlike napram stanju dne 30. sep-j tembra): kovinska podloga 4355 (—< 24.4), posojila 155S.5 (+ 35.6), dolgovi države 4567.3 (— 32.7), vrednost držay" nih domen 2138.3. Skupaj 8700.1.	,
Pasive: glavnica 17.3 (+ 0.2), rezerv« ni fond 2.1, novtanice v obtoka 5236.6 (+ 15.0), razne obveznosti 1231.9 (—i 45.9). terjatve države za založene domene 2138.3. saldo raznih računom WJl (+ 6.1). Skupaj 8700.1.	^ ^
HMELJ. - - "'"■„
Nemški hmeljski trg. OCIIL fa XIV^
brzojavno tržno poročilo.) Niirnberg, 14, oktobra. Mirno, prima nespremenjeno^ sekunda 2000 M ceneje. — Niirnberg, 16j oktobra. Mirno nakupovanje — nespr&j menjeno, 30.000 — 43.000 M ta 50. kS?
TRŽNA POROČILA.
Poročila z žitnih trgov. Zagreb;
17. oktobra. V kronah po 100 kg postav« no baška odnosno vojvodinska postaj? notirajo: pšenica okoli 1360, rumena ko« ruza 1150 — 1170, oves 1050 — 1060< moka št. 0 2050 — 2300, št. 2 1950 — 2200, št 6 1800 — 2100. za krmo 1000; — 1050, otrobi 680 — 750. Tendenca neJ stalna. — Novi Sad, 17. oktobra. Navzli^ znižanim cenam konzum ne knpaje mno« go. Pšenica notira 1340 — 1360, koruza! 1160 — 1180, oves 1020 — 1040. Dovod in ponudbe neobičajno slabi.
Lesni trg. Zadnje dni so bile sledeč« cene: hrastovi hlodi 1. 3000 — 4500 K, II. 1600 — 2400 K, hrastovi hlodi za furnirje 12.000 — 14.000 K, hrastov le$ za pohištvo 13.000 — 17.000 K, fin hrastov les 18.000 — 20.000 K, hrastove de« ske do 5 cm 5000 — 8000 K, preko 5 cm 5000 — 7500 K, les za doge za 1 ved-i r0 180 — 240 K, francoske doge za 1000 komadov 48.000 — 60.000 K, bukovi hlodi I. 800 — 1000 K. javorjevi hlodi L 1800 — 2500 K, brzojavni drogi 160 -a 250 K, hrastovi železniški pragi 130 —« 170 K, bukovi železniški pragi 90 — lldj K, bukova drva za kurjavo I. 11.000 —t 13.000 K, II. 7000 — 9000 K, Oglje U vagon 36.000 — 40.000.	f
= Naraščanje dinarja na curišM borzi,
V soboto je notiral dinar na curiSki bor« zi 8.50. to je na točki, na kateri ga j« hotei pomočnik finančnega ministra ne« kaj časa držati. Toda v pondeljek je sko« čila deviza Zagreb v Curihu na 9.20, v; torek pa na 9.40. Na zagrebški borzi v ta rek ni bilo znatne izpremembe. Vsled porasta dinarja na zunanjih borzah eo; zagrebški stabilni tečaji prišli v znatno dispariteto. Po notici Zagreba v Curihu v torek ne bi smel Curih v Zagrebu no« tirati več, nego okoli 1064. Včeraj j* deviza Zagreb poskočila v Curihu dalje na 10.40 (2.60). Porastu dinarja na tujih' borah pa se je odzvala sedaj tudi sa~ grebška borza z znatnim padcem tujih5 deviz, vendar je dispariteta še velika. Poj včerajšnji notici Zagreba v Curihu bi moral notirati Curih v Zagrebu le okoli 961, notiral pa je 1105 do 1115.
= Denarne pošiljatve v inozemstvo za male potrebe. Dovoljenja daje odslej 13 generalni inšpektorat finančnega mini« stra v Beogradu. Pravico pošiljanja malih zneskov v inozemstvo imajo starši ali varuhi v inozemstvu bivajočih dijakov ali bolnikov, dalje javne oblasti, uo. ni zavodi in zasebniki za nabavo knjig} učnih sredstev in drugih predmetov za lastno potrebo. Dovoljenje se izda v obli-, ki legitimacije v znesku 500 francoski frankov mesečno in ima veljavo 0 meseJ cev s pravico podaljšanja. Prošnje za do? roljenja se morajo kolkovati s 13 dinar« ji in opremiti z verodostojnimi dokazili Ovedofba redarstva o identiteti, potrdi* lo o vpisu v gole. potrdilo bolnic« in slifno). Uporaba tuje legitimacije Jb k&» njiva.	.. -
=■= Uvoz jugoslovanske in avstrijska plemenske živine v Italijo. Iz Milana po« ročajo: Italijansko notranje ministrstvo razglaša, da je iz Jugoslavije in Avstri« je. ki imata dobro živino, dovoljen v Ita« lijo tudi uvoz živine za pleme, ako inte. resenti vložijo na italijansko notranja! ministrstvo prošnjo za uvozno dovoljenja
= Dobava postelj. Dne 20. oktobra ob 11. uri dopoldne se vrši v pisarni Upra* re vojne odeče I. v Beogradu javna ust« na ofertalna licitacija glede dobave 80 ti, *oč vojaških postelj (s po 3 deskami), Predmetni oglas je v trgovski in obrtni« ški zbornici v Ljubljani na vpogled.
= Spediterski tečaj na trgovski akad®« miji v Zagrebu. Z dovoljenjem pokrajin« ske uprave se je osnoval pri kr. trgovski akademiji v Zagrebu enoletni špediterski tečaj.
= Naraščanje cen v Italiji. V italijau«
siri veletrgovini so se dvignile eene a septembru za 2.90 odst. Živila so .ie po» dražila za 4.73 odst.. tekstilno blago sa. 2.93 odst.. mineralna voda za 2.53 odst.
= Obtok bankovcev v Nemčiji se je poi izkazu 7. oktobra povečal za 27.3 milijarde na 344.1 milijarde mark.
= Obtok bankovcev v Madžarski Jb mu rastel v prvem tednu oktobra za dve mi-, liiardi na OO.JttS,781.580 tnadiar8kjh_fefffi[
T. ZupajižiSr
Petrograd
Drdrdr... drdrdr... Vlak se je stresel, težko je zasopihal in obstal. Ni-kolajevski kolodvor, severozapadna stena sijajnega Nevskega prospekta. Stoglava pestra množica se vali k izhodu. Zavoji, vreče, kovčegi, blazine, odeje, ljudje raznih slojev, nacij in ver drve, da stopijo na ulice prve pre-stolice Petra Velikega — slavnega Pi-tera.
Tu so Judje iz Sibirije in vzhodne Rusije, ki jih je razjarmila revolucija in zdaj služijo edinozveličavnemu Mo-Iohu; tu so Tatari, Kirgizi, Baškiri, ki hite v okornih copatah in zasaljenih kaftanih, da izpremene ovčje meso in sirovo maslo v kitajski čaj in nemško sukno; med njimi so Rusi, Poljaki, La-tiši, Estonci, Litvovci, Id vozijo iz Sibirije' Učnim prebivalcem velikega mesta živež in služijo sovjetske milijone. Pred veličastnim poslopjem je butnil val ob val. Množica »sovjetskih kočijažev*, mestnih postopačev z majhnimi sanmi, se je strnila z množico «sovjetskih trgovcev«, mestnih špekulantov, in ta val valovi nemirno sem in tja, pričakuje nestrpno dnevnega zaslužka.
»Sani, sani, komu sani? Samo petsto tisoč do mesta. Komu sani? ... Maslo po osemsto tisoč funt, jajca po dvesto-petdeset tisoč, kdo proda? — Najvišje cene, solidna ponudba, v mestu ceneje!»
Najel sem »sovjetskega kočijaža*. Hipoma je zložil moje skromno premoženje. reducirano po sovjetski soci-jalizacija do minima, rezultat sedemletnega tavanja in ubijanja dragocenega časa po Rusiji in Sibiriji, na majhne sani, in že sva hitela nizdol po Nevskem prospektu. Lovil sem sapo, mož, ki mu je bilo komaj petnajst let. je podil z neverjetno naglico sani pred seboj. Avtomobili, motorna kolesa, kočije, jezdeci na konjih, dame in gospodje, delavci in postopači, siromaki in sovjetski kapitalisti peš, vse drvi sem in tja, desno, levo.
Med to pestro množico begajo majhni prodajalci raznih jestvin. »Pirožki (ruska posebnost, v testu pečeno meso, zelje, razne jagode itd.), pirožki, topli, vroči; po ceni, po dvestopetdeset tisoč! Komu pirožkov? Bulke, buločke (naše žemlje), komu buločke?*
V rdeči čepici drvi v avtomobilu mladenič, na prsih velika rdeča zvezda,
na levem rokavu Istotaka kometa in še nekaki »Kubiki* — menda komisar.
V kočiji z dvema čistokrvnima dir-kačima sedi elegantno oblečen gospod, nagiba se k dami, ki je oblečena po poslednji modi in ji šepeta nekaj na uho. Menda »odgovorni sovjetski delavec* ali »sovjetski trgovec* kot pravijo boljševiki špekulantom.
Moj kočijaž je krenil na levo. Hitiva pa Sadovi ulici, krenila sva na Vozne-senski prospekt, kočijaž podi svoje sani po Izmajlovskem prospektu. »Pirožki, bulke, buločke, kupite, poceni'* Povsod krik, šum, vsi prodajajo, vse prodajajo in sam ne veš, kdo kupuje. Menda sami med seboj.
Ustavila sva se na 12. roti. To je ena od dvanajstih ulic, kjer je bilo prej razmeščeno dvanajst stotnij izmajlov-skega polka carske garde. Kočijaž je pokazal s prstom hišo: »Tu, če dobite, sicer v vsem Petrogradu ni prostega stanovanja.* Plačal sem mu petsto-tisoč za uslugo in odšel po stopnicah v hišo. Smeti, umazano vse in povsod. Stopnice se podirajo, omet je odpadel. Potrkal sem v tretjem nadstropju, »Ni-mate-li prostega stanovanja?*
Priletna dama, siromašno oblečena, je odprla in me sumljivo ogleduje. Po-mišlja.
»Kdo ste, odkod?* Povedal sem. «Je prosto stanovanje; samo ne vem, tam že drugo leto nihče ne stanuje. Stanovanje je preslabo, ni za uporabo. Pa tudi naše ni boljše. Hiša se bo zdaj-zdaj podrla; tramovi pod njo so se upognili, pohištvo se ziblje, kadar vozi mimo tovorni avtomobil. Pa kaj hočeš! Prosili smo stanovanjski urad, naj nam preskrbi drugo stanovanje, vse zaman. Ni, in konec. Pojdite na cesto, če vam ne ugaja. Pustili smo in čakamo, kdaj se hiša podre.*
Stopil sem v prosto stanovanje. Sest sob in kuhinja. Na tleh smeti, stene umazane, okna razbita, prazno in mrzlo. Za silo sem počistil, zamašil sem s papirjem in cunjami okna. odšel sem po drva. Kupil sem jih nedaleč pri Varšavskem kolodvoru. Plačal sem tri milijone rubljev za vrečo in odnesel na hrbtu domov.
Zjutraj sem se napotil v mesto. »Markomindel*, »Petroevak*, »GPU*, »Petrogubispolkom*, mi šumi po ušesih. Vprašujem policaja, kje so vsi ti komi in vaki »Ne vem, pojdite naravnost.* Vprašam moža s porteljem pod pazduho. Isti odgovor. Vrag vas vzemi, kdo pa vendar ve! Uradi, ki
odgovarjajo našim ministrstvom, pa nihče ne ve zanje! A zima je in veter piha od vseh strani. Stopil sem v »čajno* (naša gostilna), da se po-grejem. Izpil sem kozarec čaja brez sladkorja in prigriznil košček kruha. »Koliko stane?*" Dvestopetdeset tisoč. Grem dalje.
Na Izmajlovskem prospektu delajo rdečearmijci. Ko muhe so zlezli na vojašnico in vlačijo vse, kar le malo spominja na drva. Okvirji, tla, vrata, lesene postelje, vse razdirajo in razbijajo in nosijo domov. Zima je, kurjave pa ni. Krenil sem na Voznesensld prospekt. Pri Voznesenski cerkvi je stala nekdaj štirinadstropna hiša. Zdaj stoji ena stena; nekako čudno se je nagnila na stran, v varnost mimoidočih to jo privezali z vrvjo k sosednji hiši.
Končno sem našel Petroevak (urad za izseljence). Vstopil sem. Strašna gneča. Poljaki, Estonci, Litovci, Latiši, Nemci. Madžari. Italijani — pravi Babilon. Begajo semintja vprašujejo, kri-če, kolnejo v vseh mogočih jezikih, iščejo nekoga, vlečejo iz žepa nekake legitimacije, odhajajo, vračajo se in zopet kriče... Beže iz Rusije, vsem se strašno mudi. vsi hočejo biti prvi. No — v vrsto!
Velikanska vrsta stoji pred mizo, kjer registrirajo begunce in optante. Stopil sem v vrsto, čakal pol ure. uro, dve in odšel. Ni mogoče. Zadavijo^ te. vržejo na cesto. Vsem se mudi, vsi bi radi čim prej ubežali iz Rusije.
Grem mimo sv. Synoda (pravoslavni Vatikan). Na oglu stoji čudna figura. Niti ženska, niti moški, zavito v nekako cunjo, podobno rjuhi, stoji strašilo na piedestalu. Stopil sem bližje. Ogledujem. Spomenik je! Mimoidoči mi je povedal, da so hoteli boljševiki zapustiti bodočemu pokolenju spomin: postavili so spomenik ubitemu tovarišu Volodarskemu. Na »brezvestnež* je vrgel ponoči bombo, ki je raztrgala spomeniku velikega vodje petrograd-skega proletarijata ves trebuh in desno nogo nad kolenom. Da bi skrili ta barbarski čin, so zavili boljševiki spomenik v rjuho.
Krenil sem k obrežju Neve. Zimni dvorec! Carska palača, zimske sedež »Velikega* carja! V mislih je hitel mimo Peter Veliki in vsa pozne,jša velika zgodovina ruskega naroda. Stoji Zimni dvorec kot je stal, nekako otožno gledajo okna na trg pred seboj. Na oknu sedi umazan paglavec in pljuje mimoidočim na glavo. V palači stanujejo delavci. Trg pred palačo je prekrščen
v »trg Urickega*. Na trgu stoj rdeča tribuna in nekaka rdeča gesla od vseh strani. S te tribune je govoril 1. maja letošnjega leta veliki tribun Zinovjev in tu so sežigali portrete Lloyd Georga, Poincareja in Barthoua. S tem so se boljševiki »maščevali* za polom v Genovi.
Stopam dalje. »Pirožki. bulke. cigarete, poceni!* Glava me boli od teh pirožkov in bulk! Krenil sem na slavno Maksovo polje. Zdaj je prekrščeno v »trg revolucije*, čudna piramida sredi trga, zložena iz ogromnih, neobtesanih skal — grobovi ubitih boljševiških glavarjev. Vojaška straža okrog. Ogledujem: na rdeči deščici »tov. Uricki*. dalje »tov. Voladarski* itd. Do trideset grobov sem naštel. Tam v oglu pa je bratski grob, eden, dva, trije, štirje. Kup kamnov, nobenega napisa. Celo v grobu boljševiška nedoslednost!
Tam onstran valoveče Neve pa se blešči v žarkih zahajajočega solnca pozlačena kupola nad grobne cerkve ruskih carjev. Koliko velikih misli in junaških činov je pokopanih pod njenimi stenami! Strah grabi človeško srce in misel človeška se boji teh spominov. Preveč jih je, preveliki so. Tam počivajo balzamirana trupla cele nekdaj vladajoče rodbine Romanovih. Tam spi večno spanje Peter Veliki. Požar revolucije je objel tudi njegove kosti. Boljševiki so odprli sarkofag in sneli z njegove desnice zlat prstan z velikim briljantom.
Vračam se. Stopil sem v Isakijevo stolno cerkev. Pri vhodu čitam: pravoslavni krastjani. spešite z darili, rešite naše svetinje, rešite ikonostas, jutri ob 12. uri bo že prepozno! V cerkvi vlada grobna tišina. Impozantna slika Kri-ta na oknu nad glavnim oltarjem gleda nekako otožno predse. Srebrni grob Krista Odrešenika še stoji v kotu, v altarju še stoji ikonostas. Jutri jih ne bo več, jutri pridejo in vzamejo. Rešite!
Napotil sem se domov. Na Nevskem prospektu kipi življenje. Kafe-šantani. restavracije, trgovine, sadje, vino. likerji, šampanjec, vse je tu. Prodajajo in kupujejo, pijejo, plešejo, vozijo se. Nevskij — to je šumeče zbirališče špekulantov, komisarjev. Zidov, kratko-malo nove sovjetske buržoazije in ino-zemcev z dobro valuto. Preprostemu smrtniku tu ni mesta. Slabo pivo 8 milijonov rubljev steklenica, vino 15 milijonov, kosilo 10 milijonov, srednje vrste obleka 80 milijonov. Petrograd
živi, v gladujočih gubernijah pa kmetje jedo človeško meso.
Kaj pa tovarne in druga podjetja? Deloma delajo, deloma stoje. Večje tovarne so nacijonalizirane, združene v »državne treste*. Delavci dobivajo po 30—10 milijonov mesečne plače, od katere se odtegne do 40 % za razne profesijonalne organizacije. Zanimivo in poučljJvo za naše delavstvo je dejstvo. da mora ruski delavec plačevati članarino profesijonalni organizaciji, če je njen član ali ne.
Delavci delajo, poslušajo na mitingih navdušena komunistične govornike in molče ... Pričakujejo nečesa, nekoga, sami nimajo nobene energije, nobene volje več. Nekaka apatija, malomarnost se opaža pri vseh, izvzemži one, ki so znal? izkoristiti revolucijo in so si zagotovili obstanek.
Električna železnica vozi. gledališča in kinematografi so odprti, kdor ima v žepu dnevnih stopetdeset milijonov, lahko uživa življenje kolikor hoče. Življenje gre svojo pot. Revolucionarno navdušenje je Petrograd izgubil. Ljudje, ki so se bili dvignili na perotih revolucijonaroih gesel nekam pod oblake, se vračajo na zemljo, začenjajo spoznavati, da je za ohstanpk na zemlji neobhodno delo, da se tresla ne izpre-minjajo v kruh, da ima,jo vsi ljudje na zemlji pravico do življenja, vsak po svoje, vsak po svojih zmožnostih.
Še nekaj bi pripomnil. Ko sem se vozil iz Petrograda v Moskvo, sem se razgovarjal z nekim inženjerjem, ki ga je poslala vlada, da si ogleda Petrograd s tehničnega stališča. Izjavil je dobesedno nastopno: »Če ne bo v Petrogradu tekom enega leta temeljitega remonta hiš. vodo^aodov, električne razsvetljave itd., se mesto izpremeni v razvalino!*
trgovski lokal
modem, v najlepšem delu mesta Ljubljane, pripraven tndi za pisarne ali menjalnico, oziroma tudi s firmo in opremo se odda, proti polni odškodnini. Ponudbe pod,,Ugodna prilika" na anončno družbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg št, 3.	»ej
Prešernova ulica, nasproti glavne pošte
Zbirka „S!ovenski pisatelji".
Urednik dr. Ivan Prijatelj.
Josipa Jurčiča zbrani spisi. I. zvezek. Broš. —
II. zvezek. — III. zvezek. Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar. Dr. Iv. Tavčarja zbrani spisi. VI. zvezek. Broš. Stritarjeva antologija. Uredil dr. I. Prijatelj. Broš. Levstikovi zbrani spisi. Uredil dr. A. Zigon. — I zv. (v tisku).
Izven zbirke:
Fr. Milčinski, Drobiž. Zbirka humoresk. Broš. Anton Novacan, Veleja. Drama. Broš. in vez. Damir Peigel, Tik za fronto. Broš. in vez. Ante Debelak, Solnce m sence. Pesmi. Broš. in vez. Pr. Zbašnik, Pesmi. Broš. in vez. Cankarjev zbornik. Uredil dr. J. Glonar. Broš. in vez.
Dr. Iv. Lah, Koč na Hmeljniku.
Simon Jenko, Pesmi. Vez. in broš.
Eenr. Ibsen, Gospa z morja, igra v petih dejanjih.
Prevel Voj. Molč. Branislav Nušič- Govekar, Navaden človek, šala v treh dejanjih.
Zbirka „Prosveti in zabavi".
Igo Kaš, Dalmatinske povesti. Broš. in vez. J os. Stare, Lis i ako va hči. Povest. Broš. in vez. Dr. E. Dolenec, Izbrani spisi. Broš. in vez. J. Stritar, Sodnikovi. Broš. in vez.
Zbirka Mladinskih spisov.
Dr. 1. Sorli, (Jirimurci. Povest s slikami. Pr. Milčinski, Tolovaj Mataj. D. natis. Broš.
Cika Jova-Gradnik, Pisani oblaki. Vez.
Dr. 1. Sorli, Bob in Tedi, dva neugnanca. BroŠ. in vez.
Cika Jova Zmaj-Gradnik, Kalamandarija. Otroške pesmi. Vez.
1. Waschtetova, Pravljice. Z barvanimi slikami, vez.
Zbirka Prevodne knjižnice.
p. M. Dostoievskij, Besi. Roman v treh delih. Broš. v dveh zvezkih, vez. v eni knjigi.
Mmond de Goncourt, Dekle Eliza. Broš. in vez.
Mig. Cervantes, Tri novele Broš. in vez.
Anatole France, Pingvinski otok. Broš. in vez.
Barbusse, Ogenj. Broš. in vez.
Andrejev, Plat zvona. Broš. in vez.
Strug, Jutri. Broš. in vez.
A. Cehov, Sosedje in drnge novele. Broš. in vez.
Sienkiemcz, Z ognjem in mečem. Roman (v snopičih — dosedaj dva snopiča).
Shakespearjeva dramatična dela.
Prevel Oton Zupančič.
Sen kresne noči. Broš. in vez.
Macbeth. Broš. in vez.
Othello. (V tisku).
„Pota in cilji",
Zbirka poljudno-znanstvenih spisov.
I. in H. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I. del, vez. — II. del, vez.
m. in IV. zvezek: Dr. Fr. Weber, Uvod v filozofijo.
VII. — IX. zvezek: Dr. Prijatelj, Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma.
X.	zvezek: Stfibrnj-Gloiiar, Simon Gregorčič. Broš. in vez.
XI.	in XH. zvezek: Melik. Jugoslavija. II. del. (V tisku).
Zblrlia političnih, gospodarskih in socialnih spise?.
Dr. Bogdan Derč, Dojenček. Broš. St Sagadin, NaS sadašnji ustavni položaj. Broš. Leonid Pitamic, Pravo in revolucija. Broš. Dokumenti o jadranskem vprašanju. Broš. Alb. Ogris, Borba za jugoslovansko državo. Broš. VI. Corovič, Rasa ia vera v srbski prošlosti. Broš. Pr. Goršič, Socijalna zaščita dece in mladine. Dr. J. ličar, Boj nalezljivim boleznim.
Bazne brošure.
Dr. Fr. Hešič, Vežbenica brvatsko-srbskega jezika.
Zakon o volitvi v občinska zastopstva.
Zakon o zavarovanju delavcev.
Zakon o zaščiti delavcev.
Zakon o zaščiti javne varuosti in reda.
Zakon o obči upravi.
Dr. Ig. Butar. Zbirka vojaških zakonov SHS. Broš. Pr. Eeller, Prigode gospoda Collina. Roman. Fr. Eeller, Blagajna velikega vojvode. Broš. Roman. Claude Parrbre, Gusarji. Roman. Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in prosveto.
Dobivajo se vse slovenske knjige. - Vse zbirke se nadaljujejo. Sprejemajo se stalni naročniki na vse publikacije ali
samo na posamezne zbirke. Plačuje se lahko tudi v mesečnih obrokih.
Domače vesti
*	P<matfck kraljice v Beograd. Kraljica Marija se vrne dne 20. oktobra v spremstvu svoje sestre, grške kraljice Elizabete, v Beograd. Kraljica Elizabeta ostane v Beogradu dva dni, nakar se odpelje v Atene z istim vlakom, s fcatierim odpotujeta kralj Aleksander fin kraljica Marija na kuma-novsko prpslavo.
*	Kurrruiovska proslava in Radie. Kakor je Zvedel naš poročevalec iz zanesljivega, vira, vlada eventualnemu prihodu radičevcev na Kumanovo ne bo delala nobenih ovir, ker stoji na p tališču, da mu je to na prosto dano. Ozirala pa se bo vsekakor samo na poslance in pa določene delegate.
*	IVfistno občino ljubljansko zastopa na kumanovski proslavi magistratni ravnanj dr. Miljutin Zamik.
*	Odkritje spominske plošče topol-skim j|unakom. Včeraj se je vršilo v Topili slavnostno odkritje spominske plošče vsem Topolcem. ki so v zadnjih. osvobodilnih vojnah žrtvovali ■svojje življenje za skupno domovino, c vdanostim je prisostvoval tudi kralj Alaksander v spremstvu adjutanta generala Hadžiča in se vrne šele danes <».J5&ograd.
*	Prvi tržaški prefekt. Dosedanji civfflni generalni komisarijati v Trstu, JF-Venti in Zadru bodo v kratkem uki-vijesni in je italijanski ministrski svet rie predložil kralju v podpis imenovanje prefektov. Kakor poroča »Picco-
bo za prvega tržaškega prefekta imenovan comm. Crispo - Moncada iz palerma. za prefekta v Zadru Maggio-ne, za prefekta. v Trenti pa dosedanji •sadreki izredni komisar Moroni.
*	Poset beograjske univerze. Na Beograjskem vseučilišču se je vpisalo letos 1783 novih študentov, in sicer: 640 pravnikov, 415 filozofov, 472 tehnikov, 150 medicincev, 86 teologov in 70 slušateljev gospodarskih ved.
*	Zemski ostanki pesnika Bojiča v Beogradu. V torek so bili prepeljani iz Soluna v Beograd zemski ostanki mladega in jako nadarjenega srbskega pesnika. Milutina Bojiča v Beograd in položeni k večnemu počitku v rodbin sko grobnico. Pokojni Milutin Bojič je bil rojen dne 7. maja 1892 v Beogradu. Svoje pesmi je pričel objavljati že leta 1910., prvo zbirko pa je izdal štiri leta pozneje. Spisal je med drugim tudi dramo »Kraljeva jesen®, ki so jo igrali leta 1913. v Beogradu, po njegovi smrti pa so izšle »Pesme bola i ponosa*. »Soneti* in zgodovinska drama »Uroševa ženidba*. Boiič je umrl dne 26. oktobra 1917 v Solunu, star komaj 25 let.
*	Radiotelegrafska služba v Jugo slaviji. Poleg velike radiopostaje, ki bo v teku enega leta zgrajena v Beo gradu in katero se bo v glavnem uporabljalo za internacionalni tranzit, je ministrstvo pošte podvzelo potreb ne korake, da se instalira nekoliko manjših radiopostaj v državi, da se na ta način uredi radioslužbo v notranjosti države. Te nove postaje se bodo zgradile v Zagrebu. Sarajevu. Cetinju, Novem Sadu, Skoplju ter v Ljubljani.
*	Reparacljske lokomotive. Prometno ministrstvo je dobilo te dni na račun reparacij iz Nemčije 11 kompletnih kurilnih vozov, iz Madžarske pa 10 brzovoznih lokomotiv.
*	Iz «Uradnega Iista». St. 108 »Uradnega lista* pokrajinske uprave za Slovenijo priobčuje zakon o pristojbinah izvedencev v kazenskem postopanju v območju višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu, zakon o olajšavah pri prevozu umrlih naših državljanov iz inozemstva, zakon, s katerim se gasilna društva oproščajo carine in ostalih taks pri uvozu potrebnih predmetov in zakon o mirov-
lu, zastopniki raznih korporacij ter dolga vrsta narodnega ženstva.
*	Sestanek Narodne Obrane in Orjune v Ljubljani. Včeraj zvečer se je vršil v salonu restavracije »Mrak* na. Rimski cesti informativni sestanek Narodne Obrane in Orjune, kjer so razni govorniki pojasnili položaj naše države vsled neprestanih napadov fašistov na naš teritorij. Gosp. Ristič iz Beograda, inž. Kranjc in akademik Jurkovid so pojasnili trpljenje, ki ga prenaša naš narod vsled krutih napadov fašistov. Naloga vseh pravih Jugoslovanov je torej, da v slučaju potrebe tudi z orožjem v roki nastopijo v obrambo svojih pravic.^ Jugoslovanski nacionalisti ne zahtevajo tuje zemlje, njih stremljenje gre le za tem, da branijo to, kar je naše in edino naše. Kakor v Beogradu, Zagrebu in Vojvodini, tako se tudi v Sloveniji prijavljajo za orožje sposobni nacionalisti, da stopijo v slučaju potrebe v akcijo. V tem oziru jim je dal včerajšnji sestanek potrebna navodila.
*	Nov omladinski pokret v Ljubljani
Iz vrst ljubljanskih akademikov je izšel pokret za ustanovitev novesra naprednega omladinskega kluba, ki namerava družiti vse akademike ter absolvente visokih šol, ki kažejo zanimanje za aktualna politična, socialna in gospodarska vprašanja. Delovanje kluba bo temeljilo strotro na načelih modernega demokra-tizma. Ker namerava klub skrbeti tudi za kulturno povzdigo širših plasti našega naroda, izide iz njegovih vrst tudi ak-ciia za ustanovitev ljudskega vseučilišča v "Ljubljani. Pripravljalni odbor snujoče-ga se Omladinskega kluba mlade demokracije »Tabor* v Ljubljani je sestavljen tako-'le: Predsednik: Branko Hus, stud. phil., podpredsednik Branko Goslar, cand. iur.,' tainik Ivan Tonja, stud. phil., blagajnik " Ljudevit Rovan, stud. tech. m odbornik Vinko Karaovšek, stud. tech. Natančnejše smernice svojega programa obiavi klub v kratkem javnosti v posebnem manifestu. Poudarjamo pa žc na tem mestu, da se klub ne bo udejstvoval v dnevni politični borbi. Tovariši, ki žele stopiti v klub, naj se prijavijo pri imenovanih odbornikih v »Naprednem akademskem domu*, Tommova ulica 3.
*	Meščanska šola v Žalcu. Vprašanje meščanske šole v Žalcu je stopilo zopet korak naprej. V nedeljo, dne 15. oktobra so se zbrali v žalski občinski pisarni župani iz Žalca, Petrovč, Velike Pirešice in Gotovelj, zastopniki občinskih odborov iz St. Petra in Griž, načelniki kraj-nih šolskih svetov iz Gotovelj in Žalca, zastopnika Savinske posojilnice v Žalcu, kakor tudi drugi funkcijonarji žalskega trga. V pozdravnem govoru je povdar-jal krajnošolski načelnik, g. Vizovišek, da je vprašanje meščanske šole v Žalcu vitalnega pomena za celo Savinsko dolino. Zupan, g. Vabič ie naglašal, da se bije boj za žalsko meščansko šolo že nad 20 let. in naznanil sklep trške občine, ki prispeva k zgradbi 20 odst. Zupan goto-veljski, g. Antloga, je naznanil v imenu
fineno priglasijo s svojimi nasveti, katere je nasloviti na Mar-Stan, Rotovški trg št. 1. Ker je za gradbeno gibanje v Maribora mnogo zanimanja tudi izven Maribora, zlasti iz Kranjske, se priporoča, da se priglašajo za ustanovni občni zbor Gradbene" akcije tudi vnanji interesenti.
• Tržne cene v Celju. Kljub znatnemu zboljšanju valute ni v cenah tekom 14 dni prav nobenih večjih izprememb, kar kaže, da bo konsument še dolgo časa kupoval po pretiranih cenah, ako ne bo 3kupnega nastopa celokupne javnosti in poklicanih oblastvenih faktorjev. Pri govedini so cene neizpremenjene, teletina in sveže svinjsko meso se je celo podražilo za 4 do 6 kron. Govedina: v mesnicah I. vrste kg 56 K, II. vrste 48 K: na trgu I. vrste 44 K, n. vrste 36 K; 1 kg vampov in pljuč 26 K, jeter in ledjio 48 kron, loja 50 do 60 K. Teletina: I. vrste 64 K, II. vrste 60 K, jeter 56 K, pljuč 26 kron. Svinjina: 1 kg svežega I. vrste 96 kron, n. vrste 88 K, pljuč 26 K, jeter C0 kron: 1 kg amerikanske slanine 116 kron, di.mače 1-14 kron: 1 kg amerikanske masti lo'4 K, domaČe 160 K (l. ok;. 161 kron5: i k p prekajene šunke 130 R. pie-kajene glave 50 K in jezika 120 K. Perutnina je v ceni padla za približno 10 kron. Piščanec 40 do 00 K, kokoš 90 do 100 K, petelin 100 K, raca 120 K. gos 250 K. Razna živila: domači zajec 30 do 60 kron, divji zajec 150 K. 1 1 mleka 12 K. 1 kg sirovesra masla 128 K, čajnega 160 K. jajce 7 K. Pri pijači so cene padle 4 do 8 K. 1 1 starega vina stane 44 do 60 kron, novega 32 do 44 K, piva 24 kron, žcanja 100 K. Cene pri kruhu so se oblastveno znižale za 2 K. Kg belega kruha stane 28 K. črnega 24 K. Sadje (cene znatno padajo): 1 kg jabolk 8 do 12 K, hrušk 12 do 20 K, breskev 16 K, 1 liter ko3tanja 10 K, orehov (novih) 14 kron. Špecerijsko blago (cene skoraj neizpremenjene): 1 kg kave Portoriko 172 do 200 K, Santos 128 do 156 K, Rio 136 do 140 K, pražene kave 160 do 200 K; 1 kg kristal belega sladkorja 68 K. v kockah 78 K. riža 24 do 40 K; 1 liter namiznega olja 108 K. bnčnega 140 K, 1 kg soli 15 K, pšeničnega škroba 56 K. testenin 56 do 68 K, mila 64 do 72 K. Mlevski izdelki: moka je padla za 3.60 do 3.80 K pri k<r. Št. 00 stane kg 26.P0 kron. št. 0 25.40 K. koruzna moka 18 K. zdrob 21 K. ajdova moka 30 do 34 K. Kurivo: 100 kg črnega premoga 152 K, rujavega 80 K, kubični meter trdih drv 500 K. mehkih 400 K. Krma: n sladkega sena 900 K. polsladkega 800 K. Zelenjave je dovolj in so cene primerne. Za krompir se še vedno zahteva 7 do 8 K za kg, repa stare 1 K komad. Suhe gobe kg 40 do 60 K. Trgovci so dobro organizirani in skušajo spraviti na trg staro blago še po visokih cenah. Novega blaga se dovaža le malo.
* Pobi-an.je nočnega davka v Celju. Ker se je zadnje čase ugotovilo, da nekatere kavarne in gostilne v Celju vršijo pri pobiranju nočnega davka pasivno resistenco, je nastopil mestni urad proti krivcem z občutnimi kaznimi. Tako je kaznoval kavarnarja Kosa vsled prikraj-
Objave
•	Članom <Orjune> v Ljubliani! V svrho izvršitve sklepa koaliranega odbora Narodne odbrane ln oblastnega odbora
Orjune* za Slovenijo se naroča vsem članom ljubljanske organizacije, da se tekom današnjega dne javijo v pisarni, Rimska cesta 9 pritlič. desno. Ljubljana, 19. oktobra 1922. Okrajni odbor »Orjuna*
*	Nacionalistom! Na današnjem sestanku zastopnikov osrednjega odbora Narodne odbrane, Udruženja četnikov in oblastnega odbora »Orjune* za Slovenijo je bilo sklenjeno proglasiti mobilizacijo vseh nacionalistov na ozemlju ljubljanskega oblastnega odbora »Orjune
* NaSia se fe rujava rokaVk* fe osnja,
dobi se pri blagajni v kavami »Slon*, .V Ljubljani.
POSLANO*
Prvenstvena tekma Ilirija : Prlmorie.
V »Jugoslaviji* z dne 11. t m. prlobčur je g. K., t. č. tajnik Ljubljanskega nogometnega podsaveza pod gornjim našlo, vom notice, v kateri skuša braniti LNP, z ozirom na članek, ki je izšel v »Slovenskem Narodu, z dne 8. t m. V notici pusti neovržene bistvene, konkretno izražene očitke in povdarja docela nebistvene točke. Ker se dotakne čisto po ne. ,an_ potrebnem tudi mene in skušal ustvariti Vsi; utis, da je nevzdržnim razmeram v LNP,
kriv moj klub, hočem prispevati, da se njegovi »točni podatki* oz. nepravilno postopanje LNP v zadevi odpovedane prvenstvene tekme Ilirija : Primorj« eden izmed mnogih slučajev — bolj pojasnijo.
Vodstvo LNP. se bo na prihodnji seji prepričalo, da prvotno za L t m. določene tekme S. V., Celovec Ilirija niso odpovedali Celovčani, temveč Ilirija na pritisk LNP. V ostalem je popolnoma ne. bistveno, kdo da je odpovedal tekmoj Bistveno je, da je LNP. zahteval od Ilirije, da igra prv. tekmo s Primorjem ali 8. t. m., da je Ilirija pristala v dolQ» čenem roku na izžrebani termin 1. L m., da pa je upravni odbor LNP. v protislov-ju s pravili dan pred igro tekmo odpo» ved al, s čemer Je zapravil zopet enega redkih porabnih terminov jesenske nogometne sezone. Bistveno je nadalje, da je poslovni odbor LNP. določil tekmo na dan 1. t. in., da pa g. K. kot tajnik tega sklepa ni objavil, kakor bi bila njegova dolžnost tudi ako bi bil imel res v rokah prošnjo SK. Primorja za odgoditev. tekme.
Razgovorov v kavarni noben resen človek ne bo priznal za službeno obve» ščanje. Sklicevanje podsaveznega tajnik? na to je naivno in obenem značilno za poslovanje v LNP. — Odstavek o neredu, ki je baje vladal lani v LNP., in o pasivni rezistenci SK. Ilirije napram pod-savezu so stara izrabljena natolcevanja, ki Jih m iznašel g. K. Zagotavljam g. tajnika, da je lanski nered napram leto« šnjemu redu v LNP. pravi vzor redne, ga poslovanja. — E. Betetto.
* Za vsebino tega poslanega Je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor predpisuje zakon.	_
ltloga, je naznanu v imenu	ke dayjj;Ee z globo 2000 di-
svoie občine sklep da pnspeva za aobo	£ blagodejno vpliva.
5 let 25 odst. občinskih doklad t j. 2a	^ ^ = ki ,;tavijo sicer na mest-
tisoč kron, v naturalijan pa v vrednosti	veIikWske zahteve, a ne uvi-
nad 30.000 K. Pooblasccncc iz Gnž g..	potrebne do-
Zuža ie poročal, da bo prispevala gnska	- ■ *
občina 10 odst. k stroškom za stavbo..	, " Vsakomur .je
Zastopnik Savinske posojnma v Za cu	^ feje zgradilo za časa
g. Piki, je izjavil, da bo zavod podpi.a. |	n,,t.nitev J-nj vofaskih w.
----~ t-------- - ( ----
nih pogodbah z Nemčijo. Avstrijo, Bol- \z Velike Pirešic garsko, Madžarsko in Italijo. • Zdravniška mesta. Pri zdravstveni
vojne ra nastanitev raznih vojaških bolnic. Po preobratu ju takratna Narodna vlada nastanila v teb prevzetih, iz mnogih <rt)Win!b barak obstoječih objektih goriške begunce, kasneje pa so se nastanili ruski begunci, katerih š'evilo je presegalo vedno 1000 ljudi. Samo obsebi župan ^rcn w r.uuv.	ima taborišče lasten poštni urad
se bo o višini prispevka 5 telefonom » brzojavna m žandarmenj-sko fta.meo. Sedaj pa. ko nameravajo preseliti Ruse nekam r,a jug, se razširjajo govorice, da se pošta in orozniška pn-"rtaja razpuste, ter priklopi Strniše« re-
akcijo z izdatnim zneskom v gotovini. Posojilnica v Ceiiu je izjavila pismeno, da hoče tudi gmotno prispevati k izdatkom za zgradbo. Občinski odbornik g. Stefančič iz St. Petra je naznanil, da bo prisnevala njegova občina z S odst., ako se bodo tudi druge občine odzvale v tem smislu. Gospod župan Koren iz Petrovč je naznanil, d bavil občinski odbor, ki ga skliče v najkrajšem času; podpirati hoče akcijo v najizdatnejši meri. Gospod župan Teržan je podpiral zadevo.
upravi okrajnega glavarstva v Mariboru dva shoda. Prvi se vrši v Galiciji po pr-
je razpisano mesto zdravstvenega nadzornika, ki prevzame dolžnosti ravnatelja splošne bolnice v Mariboru, pri vodstvu javne bolnice v Celju pa asistentsko mesto z-", kirurški oddelek. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu*, št. 10S.
•	Odobritev šolske knjige. Pokra,Miška uprava za Slovenijo je z razpisom z dne 12. oktobra 1922 odobrila Josipa Brinarja »Čitanko za meščanske šole, IV. del*.
•	Nov odvetnik v Ljubljani. G. dr. Jakob Mohorič je otvoril svojo odvetniško pisarno v hiši Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti.
•	Smrtna kosa. V Karlovcu je umrla dne 15. oktobra v 67. letu svoje starosti ga. Emilija Ribar, mati odvetnika in pred sečnika Narodne akupsčine, dr. Ivana Ribarja. — V Ljubljani je umrl čevljarski mojster Josip Pleteršnik, v Pišecah pri Brežicah pa oficial drž. železnice v pokoju Blag jim spomin!
•	Pogreb g. Otona Balzerja, ravnatelja Češke industrijalne banke v Ljubljani se je vršil včeraj ob 4. uri popoldne s Prul. Nad vse številno spremstvo vseh slojev ljubljanskega prebivalstva je pričalo, da je bil pokojnik zvest naprednjak, velik prijatelj našega naroda in povsod splošno priljubljen. Pred krsto je stopal oddelek Sokola z zastavo in zastopnik JSS br. Kajželj, saj je bil pokojnik tudi navdušen SokoL Za krsto, ki je bila bogato obložena z venci so stopali uradniki Češke industrijalne banke ter zastopniki ostalih ljubljanskih bank, nato pa »Češka obec* z sl konzulom dr. Benešem na fe-
i/. iumt i	i «f>riu uradu Sv. Lovrenc na Dravskem
vprašati pa mora tudi ljudstvo, v ,a na-	„„«,.;;
men se skličeta v nedeiio, dne 22. t. m. i P^u. odnosno «MniSn postaji Cirkov-
ee. Ta sklep fe nam zrn neverjeten, ker se je v Stnsišču začela krasne razvijsti industrija: saj zaposlujejo industrijska, podjetja Franc Čueek, ki so komaj v razvoju okroglo 60 delavcev, pletarna 60, mizarska zadruga 40, torej skupno 160 do 200 delavcev, dočiffl je t taborišču tudi precejšnjo število drugega prebivalstva, ki fe pa bo gotovo če pomnožilo, ko bodo nova podjetja, ki so šele ustanovljena, razvita. Prosimo vsled tega kompetentne oblasti, da pustijo iz na-rodne-gorpodarskih, cdr.o?no varnostnih oz hov te dve državni instituciji na dosedanjih mestih, ker je to za razvijajoče se Strnišče življenskega pomena.
*	Iz Stražišča pri Kranju nam poročajo: Pretekli p-1*4; je prišel v Stražišče konjederee iz škofje Loke: ko je zapazil na nekem dvorišču priklenjenega psa in bil opozorjen, da je pes hud, ga je začel brez vzroka neusmiljeno pretepati t bičem tako dolgo, da se ie nesrečna žival zgrudila. Ko ga je domača gospodinja pozvala, naj pusti psa v miru, jo je neotesano nahrulil in ji grozil celo z revolverjem. Enako je nahrulil tudi nekega soseda, ki je prišel posredovati. Mislimo. da veljajo tudi za konjederee zakonski predpisi, ki ostro zabranjujejo nepotrebno mučenje živali in da tudi on nima pravice. ljudi zmerjati in jim groziti z orožjem.
*	Strašen samomor. Šibeniški »Dalmatinski Radikal* poroča, da je 601etni star ček Luka Alavanja Todorov, kmetovalec iz Karine ubil v sporu svojega nečaka s puško, nato pa sam sebi z velikim nožem prerezal trebuh; kljub grozni rani ie umd Me po preteku par dni.
vem sv. opravilu v tamošnji šoli. kjer govori g. F. Piki, drugi pa popoldne v Zg. Ponikvi, kamor pride poročat e. nad-učitelj A. Petriček. G. Piki je predlagal, da se morajo razun žalske in celjske posojilnice zainteresirati tudi ostali zavodi Savinske doline, kakor tudi celjske banke. Tudi okrajni zastop celjski bo storil svojo dolžnost. Za šolo je treba eden in tričetrt milijona, ki je za Savin-sko dolino dosegljiva vsota. Glasom da-najšnjih izjav je zajamčenih že do 70 odst. in je ostanek 30 odst. brez dvoma zagotovljen. Meščanska šola je našla kritje in je po stanju današnje slike za-sigurana. Zupan, g. Vabič je z veseljem ugotovil, da je torej nadpolovična garancija dana — izraz in volja našega ljudstva.
* Ustanovitev gradbene akcije v Mariboru. Pokrajinska vlada je odobrila podložena pravila Gradbene akcije Maribor. Pripravljalni odbor skliče v kratkem ustanovni občni zbor. S tem pristopi društvo iz dosedanjega provizorične-ga poslovanja na pot resnega dela. V Ma. riboru ni bilo dosedaj še nobenega društva, ki bi bilo iz narodno-gospodarske-ga, socialnega in kulturnega stališča tako važno, kakor je gradbena akcija, ako se bo dejansko v polni meri zavedali svojega namena. Na uspešnem delu bodočega Odbora zainteresirane so tudi oblasti, katerih dolžnost je, skrbeti, da se sedanja stanovanjska beda v doglednem času sploh ukine. Da občni zbor lažje reši svojo nalogo, je nujno želeti, da se vsi, ki se tozadevno zanimajo, takoj med pripravami za občni zbor osebno ali Pis-
okrajni odbori »Orjune* so dolžni, da tekom 48 ur naznanijo oblastnemu odboru, s koliko ljudmi lahko razpolagajo. Okrajni odbori naj mirno počakajo na natančnejše odredbe. Ljubljana 18. oktobra 1922. — Koalirani odbor Narodne odbrane in »Orjune*.
Napredna akademska menza v Ljubljani. Za svoje člane in druge akademike, ki so člani kakega društva včlanjenega v »Centralnem tajništvu jugoslov. napredne omladine v Ljubljani*, otvori »Gospodarska zadruga akadem. društva »Jadran* menzo v pondeljek 23. t. m. v prostorih »Akademskega kolegija*. Ker je število omejeno (160), je vložiti na načelstvo imenovane zadruge prijavnice, ki naj vsebujejo ime in priimek, fakulteto in semester študija, bivališče v Ljubljani in o počitnicah in katerega kulturnega društva član je prijavljenec, kar mora biti potrjeno od njegovega društva. Te prijavnice je vložiti najkasneje do 21. t. m. do 12. ure opoldne. Zakasnele prijave se rešujejo šele čez teden dni. Sprejeti tovariši dobe izkaznice za menzo pri njenem blagajniku v nedeljo od 9. — 11. dopoldne v »Akademskem kolegiju* proti plačilu dnevnega reluta 38 K za najmanj deset dni naprej. Druge podrobnosti so objavljene na deski v »Akademskem kolegiju*. — Načelstvo.
*	Ljubljanskim, v Zvezi sloven. pevskih zborov včlanjenim društvom! Odbor »Zveze* je v svoji zadnji seji sklenil, da pojemo na Vseh svetnikov dan, dne 1. novembra, t. L ob štirih popoldne na pokopališču pri sv. Križu tri nagrobnice. V ta namen sklicujemo pevske vaje. Prva vaja za I. in II. tenorje vseh zborov se vrši, v soboto, dne 21. oktobra točno ob 8. uri zvečer, za I. in II. base vseh zborov pa v nedeljo dopoldne, dne 22. oktobra ob tričetrt na 11. v pevski dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici. Not arhivarjem ni treba prinesti seboj. Prosim poinoštevilne udeležbe in točnosti! Zvezin pevovodja.
*	Razpisane službe. Okrožno sodišče v Celju razpisuje mesto jetniške paznice : pri okrožnem sodišču v Celju in službo sluge pri okrajnem sodišču v Bicžicah. Prošnje je vložiti do 10. novembra.
*	Za zasebne nameščence bo izdala Tiskovna zadruga »Statut pokojninske-
! ga zavoda* s komentarjem. Komentar je | zelo potreben, ker je brez njega štatut ! nerazumljiv in za zavarovance neupora-1 bcn. Na knjižico, ki se že sedaj lahko | naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubija-; ni, Prešernova ulica 54, že sedaj opozar-i jamo.
i * Sadna razstava v Celju. Kakor je ! bilo že objavljeno, priredi Sadjarsko društvo za Slovenijo od 21. do vštetega 24. } oktobra veliko pokrajinsko sadno razsta-! vo v Celju. V soboto dne 21. oktobra ob pol 10. uri dopoldne slovesna otvoritev j in skupni ogled razstave, ki bo poten i odprta vsak dan od 8. dopoldne do 6. po-j poidne. Vstopnina 3 Din za esebo. Za t šolske otroke, ki posetijo razstavo skup i no pod vodstvom učiteljstva in za to-1 jsStvo znaša vstopnina samo 50 par. V : nedeljo ob 10. uri dopoldne predavanje j iz sadjarstva s posebnim ozirom na izbiro sadnih vrst. Vabimo vse napredn
sadjarje, sadne trgovce in vse prijatelje : gT'^1"Linbliana, Sodna ulica 5.
i sadjarstva, da sc v obilnem številu ude- i	[__i___
i liže t« prireditve, ki bo v vsakem oziru ; zanimiva, veiepoučna in posebno za sad- j BB^rjb« no trgovce koristna. Na ratstavi to na	vtsPSS
razpolago sadje za poskušajo in se b» to- ; : čil pristni jabolčnik in bruševee.	■■■	,
Okrajni zastop Celje razpisuje me- ; H B I HI21 lfl 0112311111 11811311
Odgovorni urednik Pr. Brozovli Lastnik ln Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJublJanL
f Pri
i R. R v
Priporoča se špedicija
RANZINGER
Ljubljana — Jesenice. 33
)
Zvonimir
Spodnja Šiška, Celovška cesta št. 13
prodaja dalmatinsko Šibeniško Tino na drobno in debelo. 3597
Predam takoj
TVO
tri četrt ure od postaje Sava na Štajerskem. Gozda 10 oralov za sekanje drv, njive in travnikov 4 orale, redita Be dve kravi. Hiša in gospodarsko poslopje vse skupaj za 42 000 Din. l ojasnila dajo Allf Hlnfco, Trbovlje I.	3586

K
dobro ohranjena, zelo lahka se proda. 3595
i Naslov pove Anončni zavod Drago
sol
in IpssErI|SHD hlapa nudi po
j Sto cestarja na okrajni cesti Spodnja |	- ^	j
Hudinja-Ljubečno. Plača cestarjev I. vr- "rasa ______L. ---
: ste priznana od pokr. uprave poverjeni-
- uiuftfl uiji. .>"11 M ".—JI — —1—* ,
pridelke in lepe suhe gobe po najvišjih cenah.
86fl
Lepa, masivno zidana
, štva za javna dela z jazpisom z dne ! 27. februarja 1921, štev. 4441. Prošnje je | i vložiti pri okr. zastopu Celje do 31. ok- J ; tobra t. L
; * Sokol v Semiču priredi v nedeljo ur.s i 22 t. m. svoio ?ivo vinsko trgatev pri i bratu Bukovcu. Začetek ob s. uri popol- v Mariboru, v bližini parka, naprodaj. I dne. 'vstopni-a -rosla Ker iejusti doho-1	Kopitarjeva «1. 6,
dek namenjen za ušivem dom, vabimo	nadstropje, deano. 3535
; vse prijavi je	Za dobro zabavo	*•
Ifajvedja. Izbira 84/ITI
i . - • — — --je v vsem *>eskiblj»-io. Železniška zveza zelo neodna. - Zdravo!	unt'io~!h n'n$nn\n * Javna č-ržba pokvarjenega jecmc-: PJI7 !Prj|i| n.niHni'?
na. Obratni urad državnih železnic v , |Ui,il»W! {J Vlfcitr Ljubliani naznanja, da se bo danes ob j in ro]ja7jc pri tvrdki 16. uri, vršila na državnem kolodvoru „_«,„, , , Liubliana javna dražba približno pol vagona po- g g g ^il&BPRC Mestni trfl 10 kvarjenega ječmena_______
^pemensl50 pomočilo
r,-„K,;.-. 1R nbtnhra 1922.	Lj.iblj.na 306 m nad morjem
Kraj | opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura
| Ljubljana , | Ljnbljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . . iiunaj . . PntiTa . . Inomost. .	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	<59-1 763-1 7639 7625 7618 763-1 763-2 759-6	6-2 6-7 50 100 40 40 30 6-0
Veter
sever «ev. vzh.
N
eercr sev. vrh. tever jug brezvetra
Obia ;uo	Padavine
0-10	mm
oblačno	li
dež	_
oblačno	2-0
	—
več obL	—
dež	1-0
oblačuo	1-0
V Ljubljani barometer niska temperatura višji. Solnce vzhaja ob 6-22, zahaja-ob 1Z-07
Ljubezen na počitniceh
Roman.
Sedajle trčita ekupaj. V tem hipu morda odkrije mož svoje karte, pokaže se, da je edino zato prišel sem, ker hoče razčistiti situacijo . . . Kaj se zgodi? Kaj se zgodi?! . . . Z utripajočim srcem je prisluškovala Tuska.
A zgodilo se ni nič razburljivega. Poržicki se je približal in je prosil Pito, naj ga predstavi.
«Vaš sosed sem in imam čast, poznati vašo gospo soprogo in vašo hčerko. Dovolite torej . . .» . 2ebrawski je vse dovolil. Odložil je 8 sirovim maslom namazan rogljiček, vstal in stisnil igralcu roko. S polnimi usri je jecljal, da ga »jako veseli». Njegove motne, utrujeno oči so gledale vzhičene zdravi polni obraz Poržickega. Ta širokopleči, dobro gojsni mož je imponiral bednemu uradniku udrtih prsi.
»Ali ste prvikrat v gorah?v
»Da! , . . Ali nočete sesti?»
»Rad.»
»Izvolite cigareto?*
»Hvala lepa! Imam svoje. Ali vam smem ponuditi?*
»Najlepša hvala! Navajen eem svoje sorte.*
»Poznam jo. Sem namreč ondi doma.-*
»S Kielckega?*
»Jaz tudi! To je pa res čudno!*
Zasmejala sta se.
Tusko je dražilo naglo sklenjeno prijateljstvo. Ljubše bi jej bilo, da Poržicki beži pred njenim možem. Toda mogoče je da se pretvarja, ker jo hoče obvarovati neprijetnih nastopov. Sklenila je, da bo takisto pogumna in se izkaže vredna njegove ljubezni.
Tuska je hitro dovršila svojo jutranjo toaleto in je stopila na verando.
«0, tu je naša milostiva!* je vzkliknil Poržicki in jej je poljubil roko.
Tuska je igrala vlogo ljubeznive gospodinje ter sedla med Poržickega in svojega moža.
Opazovala je, kako težko je Žebrow-skemu zadeti orisrčni ton Poržickega.
Tudi v zunanjosti obeE mofc je bila velikanska razlika. Od 2ebrowskega je prihajal hlad, ki je ledenel kri, dočim je vel od Poržickega topel, oživljajoč tok. Čim dalje globlje se je potapljala v šablono »trikotnika*, o katerem je imela le meglen pojem, kakor o legendarnem ptiču, ki pa je 6trašen.
Mimogrede je omenil Poržicki tudi gledališče in svojo stroko.
»Pri gledišču ste, gospod?* Žebrow-ske je široko odprl svoje motne oči. »Da!* »A, a?!»
Iz tega »aa..?» je donelo začudenje in zaničevanje in Tuska je čutila to kot žalitev Poržickega. Toda zdelo se je, da igralec ni zameril 2ebrowskemu, kajti predlagal je za popoldne izlet v Kuznice. »Tam vam pokažemo deželno odgajališče.* »Pred vsem bi rad videl gore.* »Teh se boste še lahko nagledali. Mi smo se jih že najedli, kaj?* — Pri zadnjih besedah se je obrnil k Tuski.
»Vaša gospa soproga ni posebna prijateljica gora. Hriboiazništvo ni njena speci jaliteta.*
«Ali je opasno?* je vprašal Žebrovr-ski bojazljivo. »Ka pa?» »Takole majhna »Zakaj opasno?* »Človek vendar
tura v gore.* lahko strmoglavi.*
»To je izključeno! Ako imate trdne noge in prisotnost duha, se vam ne more ničesar zgoditi.*
»Ali ste že bili v gorah,* je vprašal Žebrowski po kratkem obotavljanju.
Poržicki je prasknil v smeh.
»Poznam Tatro kakor moj lastni žep... A kako je s Kuznicami? Ali gremo?*
Tusko je oblila zona. V enem samem trenutku se je spomnila zelenega, obledelega, moževega plašča in pono-šenega klobuka, premerila je njegovo neznatno postavo in si je rekla, da se ne more z njim javno pokazati.
»Boli me glava in ostanem danes doma.* je rekla jako odločno.
Poržicki se je ozrl vanjo videl je, da je zdrava in skomizgnil z rameni.
»Prav zato bi vam vožnja dobro dela.*
Toda vstala je in sunila stol vstran. »Ne, prosim vas, nikar ne prigovar jajte...»
Živčna napetost je trajala predolgo. Solze so jej zadrgnile grlo. »Moram leči.*
Odšla je v sobo. 2ebrowski je obsedel za mizo.
»Proti migreni najbolj pomaga mir.* je razlagal polglasno. »Pojdem s Pito malo na izprehod.* »Da. da, to bo najbolje!* Videti je bilo, da je Poržickemu .ifc-prijetno. Hotelo se mu je iti za Tusko. a ni mogel. Kakor maček se je torej tiho splazil v svojo sobo.
Maso časa nato je slišal, da odhajata Žebrowski in Pita. Stopil je za njima pred hišo in je gledal, kako se oddaljujeta po cesti.
»Fenacetin.*
Poržicki je pomolil roko s praškom skozi okno. V sobo ni hotel iti. Tuska je ležala opravljena na postelji. Obraz je imela zakopan v blazino. »Gospa Tuska, fenacetin'* Tuska je s težavo dvignila glavo. »Hvala, gospod, ne vzamem ga!> je odgovorila s slabim glasom. »Ali pomaga vam.* »Ne... meni ne pomaga nobena stvar.*
»Še vedno je pomagalo.* »A sedaj ne pomore.* »Kaj vam je, gospa?* To vprašanje jo je zdražilo. »Kaj, gospod, vi še vprašujete?* Sedla je na postelj in ga je gledala s široko odprtimi očmi.
»Saj vas vendar ni jezil. Videti je jako rahločuten mož.* je odgovoril Poržicki. Tuska se je porogljivo nasmejala. »Vkljub svoji rahločutnosti ni mogel prikriti svojega omalovaževanja, ko ie zvedel, da ste igralec. Zarij me je bilo sram.*
»Kaj, poznal ni mojega imena. Nisem mu zameril.*
Popustljivost Poržickega je dražila Tusko še bolj. Vstala je s postelje in je začela nemarno hoditi po sobi sem in tja. Ko je stopila k oknu. se je igralec ozrl, potem jej je urno poljubil roki.
To je privedlo Tuska do skrajnosti. Začela je ihteti, najprej tiho, potem vedno glasneje. »Ne morem prenašati tega!* »Ali ste tako nesrečni z njim*? Iz njegovega glasu je donelo resnično sočutje.
»V vsakem oziru sva na dveh različnih tečajih... To je strašno!*
Vkljub sočutju ni vedel, s čim bi jo utešil.
»Prosim te. pomiri se!* Toda čim bolj jej je prigovarjal, tem huje je ihtela. Kajti čakala je silnejše, odločilnejše besede. »Ne jokaj, mucka!* To je posušilo njene solze. Ironično ga je pogledala. To je bilo torej vse, kar jej je imel povedati? Srečale so se njune oči, in očem so sledile ustnice. Poljubljala sta se z vsem žarom svoje duše. Šele, ko je nekdo stopil v vežo. sta se razbegla, on pred hišo, ona k zrcalu, da si popravi lase in izmije oči.
Po cesti iz mesta sta prihajala Žc-browski in Pita. 2ebrowski je hodil sključeno, z drsajočimi koraki, v oč-;h je imel polno solnčnih vizij Tatre, ld jo je v vsej veličini videl z Novotarske ulice. Njegova ubožna domišljija ni mogla prenašati tega orjaštva, vseh krasot teh v solnčnem žaru lesketa-jočih se granitnih velikanov. Šel je molče mimo Pite in je samo zdaj pa zdaj odkimal z glavo.
Ko je ob hišnem plotu došel Poržickega, se je ustavil:
»Veste, gospod, tega bi ne bil nikoli pričakoval!* »Česa?*
Toda ne da bi jasneje raztolmačil svoje misli, je ponavljal venomer: »Tega bi ne bil pričakoval.* Pita je na svoj način zakrožila uste-ca in je pojasnila: »Papa govori o gorah.* »Da, gospod, o gorah.* Po kratkem molku je pristavil: »Videti moram spečega viteza na Giewontu. Ali je res podoben vitezu?* »Gotovo, ako vzamete na pomoč malo domišljije.*
Bled nasmeh, kakor predvečerna megla, je ovil obraz 2e'orowskega.
»To se zgodi, gospofe, to 6e zgodi.*
Pitina usteca je obkftožala vedno izrazitejša ironija...
xxxin.
»Tudi danes ne pojdeš z menoj na izprehod?*
»Ne morem.*
»Še vedno si bolna?*
»Še vedno.*
»Škoda, tako rad bi šel v Koecielcft.*.
»Pojdi s Pito.*
2e tretji dan se je delala Tueka bolno, ker ni hotela pokazat* zakopansld gospodi svojega moža. On pa, kakor da ga je pičila tarantula, n£ mogel niti trenutek obsedeti na istem mestu. 2e od ranega jutra se je motovilil po svoji sobi. pljuskal po vodi, se dblačil. odpiral in zapiral hreščeča vrata verande, lazil okrog hiše, nagovarjal Gorale in bil navdušen nad njihovo lAcemersko naivnostjo in preprostostjo.
Kupil si je goralski jopič in gorsko palico, najceneje, kar je bffo možno dobiti. Jopič je bil dosti prevelik, toda ni se ločil od njega niti opold.i©, ko je bilo silno vroče. Videti je bil v tem jopiču smešen in grd. Tuska ga je z okna opazovala in ga primerjala s Poržic-kim, ki je nosil svoj brezhibno prikrojeni jopič s šikom in eleganco. Imela je večkrat priliko, opazovati oba, ker Poržicki je skoraj neprestano obkrožal hišo in je večkrat srečal Žebro^kega. Govorila sta o vsakdanjih stvareli, toda pogovor je bil živahen. To je Toško jezilo in mučilo. Mnogo ljubše bi jej bilo, da »ta moža zoprna drug drll^e-mu. Ta sloga jej je provzročala bolest in ponižanje.
»Ta Poržicki je videti prav dostojen človek, četudi je igralec,* je dejal ozkega dne 2ebrowski. medtem ko je popravljal svojo palico, s katere so že davno popadali mesingasti obročki.
»Četudi je igralec!* je odgovoril« Tuska izzivajoče. »Morda ima prav zato lepo dušo. ker je umetniška natura.* 2ebrowski je zmajal z glavo. »Umetniki v splošnem niso poštenjaki,* je dejal s prepričanjem.
Tuskine oči so zagorele kakor dve sveči
(Dalje prihodnjič).
•tan.|a So 20 beteil Din. S'—, »aaklh a.dal|n)lh 5 baaadl 1 Din. — Trgo»akl agiasl, «oplao»an|a, na-pramtdnlna de CO beaadl 5 Din., »takih nadalJnJIK S besedi 3 Din. — Pleče aa »apra|. (Lahka tudi » ——— znamkah.) Na vpraian)a ca odgovarja Ia, ako |a vpraSan]a priloženi anair.ka aa odgo/or. —"
Primerne službe
če
išče realec-abitnrjent, mogoče take pri kateri ni zaposlen cel dan. Cenjene ponudbe pod »Primorec> na opravo »Jutra*. 3593
Gospodična 3598
z prakso, vešča strojepisja in notarskih poslov, želi pre-meniti službo pri notarja ali odvetniku. J^astop 1. novembra. Ponudbe se prosi pod »Marljiva* na upravo »Jutra*.
Urarski pomočnik,
spreten, z dobrim orodjem, išče mesta. Službo lahko nastopi takoj. — Naslov pove uprava »Jutra*. 3575
Deklica
t dežele, stara 18 let, vajena nekoliko trgovine, želi v svrho nadaljnje izobrazbe stopiti kot vajenka v trgovino mešane stroke v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe na upravništvo »Jutra* pod »Vajenka*. 3569
Knplm drva, 3578
bukova, več vagonov, 1 m dolga, brez okrogline in grč, debela in težka polena, zimska sečnja 1921. Pismene ponudbe pod »Drva* na upravo »Jutra*. Ustno se naslov poizve istotam.
Kompletna spalnloa,
nova, iz mehkega lesa, hrastovo imitirana, se ceno proda. Pogleda se lahko pri tvrdki: Brata Rožič, Tegoba ulica 8, Ljubljana. 3583
Trgovoi,
fconzumna društva, se opozarjajo, da se pri nnkupu sira obrnejo na tvrdko Albin Tnrk. Ljubljana, Prešernova
ulica 48, katera ima emen-talski, holaudski in polemen-talski sir vedno na zalogi po najnižjih cenah.	3572
Proda se
nova, masivna hrastova spalnica s psiho. Naslov pove uprava »Jutra*. 3584
Akademik, 3588
jnrist, išče sobo, če mogoče s hrano. Pouudbe pod »Akademik«, Št. Peter pod Sveto goro, poštnoležeče.
Na stanovanje in hrano
se sprejme dijak nižjih razredov srednje šole, v bližini pošte. Naslov pove uprava »Jutras. 3585
?roda se hiša 3579
z vrtičkom, so dve sobi, klet ter hlev. Pojasnila daje Jakob Kapus, Nova vas št. 2, pošta Lesce, Gorenjsko,
Kono. prometna pisarna »UNIVERZ aL" v Klari bor n, Aleksandrova oesta 28 proda: 355; Razvito elektrotehnično podjetje z vsem inventarjem in materijalom z velikimi lokali, 6redi mesta, b koncesijo. Cena dva in pol milijona krou. Priložnostni nakup; veliko lesno indnstrij-sko podjetje s poslopji, kompletnimi stroji za mi zarsko tovarno, lokomobil itd., primerno tudi za pre ureditev v drugo industrij sko podjetje. Cena pet mi lijonov kron; nad 100 posestev v bli žini Maribora, od 300.001 do pet milijonov kron, vi!t in stanovanjske hiše v Ma riboru, Ptuju, Celju, Bre
žicah, Ljubljani, Mokronogu, Gracu ter v vseh krajih Slovenije Stanovanje v nekaterih takoj. Cena 400.000 do dva milijona kron;
dve krasni, dvonadstropni tiši v Maribora, z velikim vrtom, avtogaražo, hlevi za konje itd., v najlepšem delu mesta, kleti, pripravne za vinsko veletrgovino ali kako industrijo. Cena štiri milijone kron;
eno- in dvostanovanj-ske hiše V Studencih, Pobrežju, Nori vasi pri Mariboru. Cena od 4< 0.000 do 800.000 K. Stanovanja takoj;
fevdalen grad na Hrvaškem, uobro ohranjen, čez 20 stanovanjskih prostorov, kapela, dvorane-šest oralov zemlje, gospodarska poslopja, 10 minut od kolodvora. Cena tri milijone kron, pripraven tudi za veliko industrijsko podjetje;
zamenja:
hiše v Gracu, Celju, Ljubljani z hišami v Mariboru;
kapi:
gozdna posestva v vsakem obsegu, vilo v bližini parka v Mariboru, vino-gradna posestva in tovarniško poslopje;
išče:
še tri družabnike za pre-vzetje in adaptacijo velikega hotelskega podjetja, z velikim kompleksom poslopij v Mariboru, najpro-motnejša točka, s kapitalom skupa tri milijone kron, drug kapital že za siguran. Primerno za ho-tplirie. mesarje, peke in stavbenike, ki si hočejo zasigurati lokale, dobavo in adaptacijska dela;
dražabaike za pristop k razuim industrijskim, trgovskim in obrtniškim p d-jetjem, h konc. priv. bančnemu (jodjetju itd.:
iva sobi, sredi mesta Maribor, primerne za pisarne in plača visoko najemnino.
3568
stroj za izdelovanje sodavice, s polnilcem za sifon in poka-lice, znamke „Pochtler", model 1 B, v dobrem stanju za 5000 Din, istotam se proda koleselj za 2500 Din in močan voz na peresih z lest-vinami za 3000 Din pri
Emilu Moretu,
sodavičarju Ljubljana, Martinova cesta 11.
3559
SVILA
modni nakit, vse potrebščine za iiviile in krojače
©©m.©.j e>
v	pri
A. Slukovie nasl. §C. IOSS «/»'
Ljubljana, Mestni trg 19.
Bi? 800
za izdelovanje Janina (3'ZD ni d.)
kupuje	3563
Bata centr lo \mM tovarn
d. z o. z.
Brzojav: Koslanin. Celje, flškeržeua 6.
Javna dražba.
Na predlog Banca commerciale Italiana v Trstu se bo vršila potom mestnega urada v Ljubljani dne 26. oktobra 1922. javna dražba, in sicer
27 vreč teoraksa (okoli 10.000 kg)
ob 10. url dopoldne v skladišču „Balkan" ter
100 vreč boraksa (okoli 10.000 kg) in 6 vreč šeiaka (okoli 480 kg)
ob 3. uri popoldne v skladišču tvrdke F. & A. Uher v Ljubljani.
Ponudniki imajo položiti 10°/» varščino, izdražitelj pa po končani dražbi celo kupnino. - Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Triller - dr. Treo v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 7, kjer so tudi na vpogled dražbeni pogoji.
Pozor, industrije! in trgovci!
Naprodaj j©
veliko skladišče v Zagreba do proge južne železnice.
3577
Isto je prikladno za vsako večje podjetje, ograjeno z betonskim in železnim obzidkom, ter gospodarske sograjene zgradbe. Pojasnila daje
Agencija „Fikswn" Zapreti, Kaptol,
99
R.
Advokat
MOHORIČ
Avtomobile
kolesa, motorje
pnevmatiko vseh vrst
olje, bencin
Ig druge potrebščine Ima vedno i zalegi
F. Fioriančič
74. Ljubljana*
Sohe pbe in Humno
kupuje 3478
Sspen S Rohr, Ljubljana
Wolfova nlloa 12.
SODE
v popravljenem dobrem stanju razpošilja, dokler traja zaloga. Istotam se kupujejo stekleni baloni. J. AngcStin, Ljubljana, Jorne*a oesta št, 231- 89 I
je otvoril odvetniško pisarno v hiši
Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti, II. nadstropje,
v Ljubljani.