Ql^om s~yt66uee-.a . }m: NO. 73 :±: „ v. sSa,M t. ~ V^i rrrj. T AM£RIC„ miT FOR€fGN IN LANv AG* ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NeWSPAPSR CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. APRIL 12, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV liki eKasiii ero!! nasilju Preteklo nedeljo je bila pretkana v 2 C' cerkvah pri kri;h mašah izjava 33 katoliških duhovnikov proti nasilju IH A. BELFAST, S. Ir. — To mesto ■le središče napetosti in nasilij v everni Irski, tu in v London-erryju je padlo največ člove-•j-ih žrtev boja med katoličani 111 Protestanti. Ko je britanska vrida prevzela upravo neposred-n° v svoje roke, kar so katoliča-fl dolgo zahtevali, se je začel "atoliski odpor delno lomiti. Do-er del prebivalstva je priprav-J611 Počakati, da vidi, kaj bo ondon napravil. ^ ~ Irska republikanska ®ririada, ki se bori za združitev ^everne Irske, z Irsko repubii-v> K javno odklonila britansko ^eritev in izjavila, da bo boj na-^a_]evala, dokler ne bodo britan-v°jaki zapustili Severne So^asiba in' žrtve zadnjih dni X' F+r^na^a katoliško prebi-Sl'Vo do premišljanja. Sad te-bik''0 ^1Smo katoliških duhov-jj- °v v Belfastu, prebrano zad-hv° i ner‘e^i ° v 20 katoliških cer-p. Belfasta pri vseh mašah, ha 1Srn° B°:Ziva IRA, naj prene-stti t SVoBm^ nasilji in naj ne a ra podpore prebivalstva Zabtevi za končanje z^pi-he "k n^en^ pristašev brez sod-biu0 ravnave za podporo njene-Ha nas^3u, njenim bombnim hovdi!m in moritvi- “Kot du-hočg1,-^ Predela vemo, da ga iu-dstvo konec oborožene-2gp'^0Pada> konec nezakonitega isŠtv-3^3 m ^onec nasilja po vo-brai-U’ Pravi pismo, ki so ga \rQ V cerkvah. hja ^a Protestantovskega giba-je ^ri rednia straža” W staš ske je ha vk dejaj z^orovanju v Cookstownu na je dolžnost vseh pri-samouprave Severne Ir-Ujnv,.,6 aN na uničenju britanske e v Severni Irski. Allessdi ririri0"-ri Brit. - Čile Britanare dokre zveze z Veliko ladje vJ°’ gradi zanj vojne Fre8'6 nar°riin predsedni- ca vlacj3' ^r^anska konservativ-hstičp 3 navdušena za socia-^hdej6®9 Predsednika Čila Al-sjhispa’ noče Pa tega odbijati. V sh°roči]StVarne P°Btike mu je Se a j da bo dobrodošel, če bki prif1 v Evropo oglasi v Ve-p ntaniji. vah v SosPodarskih teža-svoiiv,6^30®^3 0 odtogu plači-topi. p0, °^§ov v ZDA in v Ev-^°Vahiu rfbu'’e P°moČ pri obra-hh i ". bakrenih rudnikov, ki je V?pl xetcti^uv, tv J ^Pjka ^ ameriškim družbam, ^trijskeiam1U tudi vsega indu' ^at6rim |i • aga denarja, s Velik °* ga na-' Enpih bothagg . ritanija Čilu lahko 2delo m' j6 se h bo seveda to kaj K , iin-koristno. Važno Vabil0 ° Bende na britansko >ovi spfv°ril in na kakšni Britahei. ° hotel Pogovarjati z Ignatius S. Urbančič V torek zjutraj je umri nepričakovano v Veteranski bolnišnici 67 let stari Ignatius S. Urbančič, sin pokojnih Ignatiusa m Gertrude, roj. Hočevar, brat Frances Zimmerman, Josephine Hudak, Josepha, Franka, pok. Mary Kenik in pok. Anne Košak. Bil je član ADZ št. 24. Do svoje upokojitve pred 5 leti je bil zaposlen pri Cleveland Pneumatic Tool Co. kot ekspediter. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v soboto ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. mn giiidisie ¥ IM PORTO ALEGRE, Brazil. — Brazilija je po številu goveje živine na četrtem mestu na svetu, saj ima okoli 105 milijonov glav goveje živine. Indija jo ima 200 milijonov glav, toda to so v glavnem “svete krave”, ki počno, kar hočejo, in ne služijo prehrani prebivalstva. Sovjetska zveza ima 150 milijinov glav goveda, pa ji manjka mesa in mleka. ZDA imajo 115 milijonov glav goveje živine, toda je njena odreja veliko hitrejša kot drugje na svetu. V Braziliji zakoljejo letno le 12/v goveje živine, v Argentini, ki je med glavnimi izvozniki govejega mesa na svetu, 24%, v ZDA pa — 40%! V Braziliji je povprečna žival z? zakol stara 5 let, v Argentini 30 mesecev, v ZDA pa 16 mesecev. Brazilija ima res veliko glav goveje živine, toda morala se bo pobrigati za boljšo odrejo in krmljenje, če bo res hotela povečati izvoz mesa. Poskrbeti bo morala tudi za njen boljši zdravstveni pregled, saj priznavajo, da jim letno skoraj toliko goveje živine pogine zaradi bolezni, kot jo pokoljejo. -------O------ Lindsay bo vneto delal za demokratskega kandidata NEV/ YORK, N.Y. - Župan John Lindsay se je po primarnih volitvah v Wisconsinu u-makniL iz'boja za pridobitev predsedniške kandidature demokratske stranke, pa je vendar odločen demokratsko kandidaturo v novembru podpreti z vso /nemo. V njegovi okolici sodijo, da oi si rad z vnetim sodelovanjem v votivnem boju pridobil v slučaju demokratske zmage kako mesto v novi vladi. US« n, Jutri zvečer bosta priletela v Ottawo predsednik ZDA R. M. Nixon in žena na tridnevni uradni obisk. Nje jo v cilj Ve izboljšati odnose med obema sosedama. WASHINGTON, D.C. — Odnosi med ZDA in Kanado so na splošno dobri, četudi pride tu in tam do medsebojnih trenj,, kot je to slučaj sedaj zaradi različnih pogledov in stališč na medsebojno trgovino. Večji presežek Kanade v trgovinski bilanci z ZDA zahteva po sodbi ZDA nujne ukrepe, ki naj bilanco zravnajo v korist ZDA. V Ottawi se s tem ne strinjajo in zato so zadevni razgovori obtičali. K izboljšanju ni doprinesla izjava ameriškega zakladnega tajnika J. Connallyja, da- bodo ZDA prisiljene iskati svojo lastno pot. V Ottawi taka “svarila” niso dobrodošla. Ko je bil predsednik kanadske vlade P. E. Trudeau v decembru v Wa-shimgtonu, ga je predsednik Nixon zagotovil, da ZDA ne bodo silile v Kanado in ne vlagale tam kapitala, če Kanada ne bo za to. Predsednik in Mrs. Nixon bosta vrnila jutri kanadski obisk, ki naj odstrani preostala trenja, če že tudi ne bo mogel rešiti spornih vprašanj. Predsednik Nixcn bo v petek govoril v kanadskem parlamentu, v soboto bo podpisal sporazum o čiščenju Velikih jezer, obiskal vmes generalnega guvernerja R. Miche-nerja, ki je predstavnik kraljice, v glavnem pa reševal vprašanja trgovine in mednarodne politike v razgovorih s predsednikom vlade P. E. Trudeaujem. se j Iz slov. naselbin LORAIN, O. — V bolnišnici sv. Jožefa je umrl 4. aprila 83 let stari Frank Soklich s 1729 E. 32 St. Pogreb je bil iz John R. Dovin pogrebnega zavoda 7. aprila v cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer sta opravila pogrebno sv. mašo rev. Sebastian Soklich in rev. Joseph Yelenb, nato na Kalvarijo. Pokojni Frank Soklich jeML rojen v Kranju v Sloveniji in je živel v Lorainu 55 let. Sem se je priselil iz Jolieta, ;111. Zaposlen je bil kot strojnik v delavnicah U.S. Steel 30 let, dokler ni stopil 1. 1955 v pokoj. Bil je član fare sv. Cirila in Metoda, Kluba upokojencev, Kolumba vih vitezov in KSKJ. Zapustijo sina podpolk. rev. Sebastians Soklieha, vojaškega kurata pri U.S. Air Force v Hafu na Nemškem, hčerki Mrs. Mary Sesek in Mrs. Anthony Yelenc (obe v Borainu), 6 vnukov in vnukinj, med njimi rev. J. Yelenca, ter sestro Mary Bartol v Ciceru, lil. Žrl¥§ poapnenja žil m itaj LONDON, Vel. Brit. — Kadilci cigaret, ki imajo poapnene žile, morajo kajenje nujno opustiti, če nočejo izgubiti svojih udov, poroča britanski zdravniški list. V zadnji številki piše, da imajo zdravniki “dobre razloge” za tak nasvet. Pregled ljudi s poapnenimi žilami ali arteriosclerosis, kot to bolezen imenujejo zdravniki, je pokazal, da je med njimi 95'.-kadilcev. To je veliko prevelik odstotek, če ne bi imelo kajenje to bolezen svojega vpliva. Letala C-5A še vedno ne delujejo v redu WASHINGTON, D.C. —| Transportna v o j a š k a letala i C-5A, največja na svetu, kljub ponovnim popravilom in spre-j membam še vedno niso brez hib. I Vedno znova se pojavljajo težave ih tehnične pogreške. | Študij a Splošnega računskega1 urada, organa Kongresa, je do-j gnala, da je imelo 15 letal C-5A v zadnjem letu 251 večjih pomanjkljivosti. Razkriva dalje tu-| di, da Letalske sile sprejemajo nova letala C-5A, ne da bi zahtevale od tovarne, da jih najprej popravi in odstrani pomanjkljivosti, ki so postale očitne. Naj-; večkrat odpovedo krila in pristajalne naprave. Zvezna letalska administracija je prvič tekom svojega obstoja obdolžila dve letalski družbi, da se nista držali predpisov o varnosti pred ugrabitelji. Obtožba je v zvezi z ugrabitvami letal v zadnjih petih dneh v domačem letalskem prometu. r i Iz Clevelanda t in okolice i na Študije v ZDA so dognale, da kajenje očitno poslabšuje stanje arteriosclerosis. Dr. C. Moses, zdravnik Ameriške srčne zveze, je dejal, da se vseda apnenec in druge trdne snovi v krvi v aorti, glavni do-dovni žili, prav tam, ko se talbljeno prretekli petek in je bila začne dehti v drobnejše žilice,'ugrabitelju izplačana dkupnina ki prinašajo kisik mišicam na pol milijona dolarjev. FBI je ugrabitelja našla in rešila tudi odkupnino z izjemo $30. Ugra- WASHINGTON D.C. — Via da je v zadnjih letih resno dela-ia na omejitvi in preprečevanju ugrabljanja letal, ki je postalo sorazmerno pogosto tako v domačem kot v mednarodnem le-alskem prometu. Letalske druž-oe same so v tem pogledu storile premalo, kot je bilo ponovno omenjeno od raznih uradnih zastopnikov, vendar oblasti niso doslej nikdar nastopile proti letalskim družbam zaradi pomanjkanja sodelovanja ah celo zaradi kršenja predpisov o varnosti letalskega prometa. Ugrabitve zadnjih petih dni so Zvezno letalsko admin istracijo končno pripravile do tega, da je uradno obdolžila dve letalski družbi, da se nista držali predpisov in da sta zato v, glavnem sami krivi, da je prišlo do ugrabitve njihovih letal. Najvišja kazen za vsak prekršek, ki sta ga letalski družbi obtoženi, je $1,000 globe. To vsekakor ni kazen, ki naj bi imela kak poseben vpliv na letalske družbe, katenn promet gre v sto milijone in več. Načelnik Zvezne letalske administracije James Murphy je to povedal jasno, ko je v zvezi z obtožbama pripomnil: Mislim, da nobena letalska družba ne mara veljati za manj varno kot njena tekmovalka! Kršitve varnostnih predpisov sta bili obtoženi družbi United \ Air Lines, naj večja letalska družba v deželi, in Pacific Southwest Airlines. Prva je lastnik letala, ki je bilo ugra- ker niso prepričani, da je čisto priseben. bil Palestino pozivajo I gospodarski vojni koristim nogah. -----O----- -- Črna skupina se upira bitev letala druge družbe kon-sprejemanju črnih otrok cem tedna se je končala na leta-V bele družine j Ešču San Diego, kjer so ugrabi- NASHVILLE, Tenn. __ Na- telja prijeli, ko je čakal na letal-1 Prišlo je znova do trenj in juni- rodna zveza črnskih socialnih ske zemljevide in na odkupnino.' ja 1967 do očitnega preloma, kc delavcev je na svoji četrti letni! Včeraj je bil izvešen nov po- 3e Naser obdolžil ZDA, da so s konvenciji tu preteklo nedeljo skus ugrabitve letala na letu iz svojimi letali pomagale Izraelu Palestinski Arabci so na Palestinskem narodnem kongresu v Kairu pozvali k gospodarski vojni proti ZDA. KAIRO, Egipt. — Ahmed Shukairy, nekdanji načelnik Palestinske osvobodilne organizacije, je na Narodnem palestinskem kongresu tu predložil, naj bi bila sklicana konferenca vseh arabskih držav, na kateri bi razpravljali in sklepali o gospodarski vojni proti Združenim državam, ker te podpirajo Izrael. Poročilo o tem predlogu je prinesel včeraj Al Ahram, vodiln. egiptski list, ki ga ureja Heykal svetovalec predsednika Sadata Prav tako je ta list poročal, di je Egipt izdal ukrepe za preki nitev vseh trgovskih stikov mec Egiptom in Jordanijo, s katere je Egipt pretekli teden prekini, diplomatske stike. Predlog za gospodarski ' bot proti ZDA v arabskem svetu n nič novega, za to se zavzemaj c tam že od same ustanovitve Izraela, le da so bili v prvih letih ti glasovi bolj šibki, pa se okre pili in nato skoraj utihnili, ko sc ZDA skupaj z ZSSR leta 195£ nastopile proti Veliki Britaniji Franciji in Izraelu, ki so tedaj hoteli z orožjem spraviti Naserja na kolena. Odnosi med ZDA in Egiptom niso bili dolgo dobri, Naserjeva politika je ubirala pota, ki nisc bila v skladu s koristmi ZDA. obsodila izročanje črnih otrok v Portlanda proti Havajem. Ugra-vzgojo in rejo belim družinam, | bitelj je zahteval odkupnino prav tako pa tudi posvojitev črnskih otrok od belih zakoncev. Zveza trdi, da so take posvojitve “nevarnost črne družine”. pol milijona dolarjev od zvezne vlade. Grozil je, da bo letalo razstrelil, če mu zahteve ne izpolnijo. Predno je grožnjo moža ohranitev gel izvesti, so ga prijeli in ga | poslali na zdravniški pregled, Črne koze so Jugoslavije hudo prizadele ^^Perat,^5^110’ mBo. Najvišja atu^ okoli 65. Možnost Jugoslavija živi že nekaj tednov v znamenju črnih koz. Vse se je začelo s potovanjem v Meko, mohamedansko sveto mesto, ki so ga pred časom organizirali nekateri muslimanski prebivalci Kosovega, pa se pri tem poslužili namesto običajnega letala počasnega avtobusa, ki je prevozil Turčijo, Irak in Saudsko Arabijo, in se pri tem srečal s kraji, kjer so črne koze nekaj vsakdanjega. Posledice te nepazljivosti sedaj plačuje vse jugoslovansko prebivalstvo: število umrlih se je povečalo na 28 oseb, 155 pa je bilo obolelih. Največ (102) jih je v pokrajini Kosovo, nekaj pa v Beogradu, Cačku in Požarevcu (Srbija) ter v Plavu (Črna gora). V Sloveniij in na Hrvaškem do- slej niso ugotovili niti enega samega primera obolenj a. vendar so prav v Sloveniji zdravstvene oblasti iz varnostnih razlogov zapovedale obvezno cepljenje vsega prebivalstva. Ta postopek je razumljiv, saj je Slovenija izhodna točka za zapadne države in križišče mednarodnih poti. Pred možnostjo črnih koz sta se Italija in Avstrija zaščitili tako, da sta ukazali obvezno cepljenje za vse, ki vstopajo na njeno ozemlje. Za prehod meje je potrebno mednarodno zdravniško potrdilo o cepljenju proti kozam. V Italiji je ta predpis začel veljati v noči od 29. na 30. marec. Prizadejal je zlasti obmejno prebivalstvo, ki je na- vajeno onstran meje oskrbovati se z bencinom in živilskimi potrebščinami. Obmejni prehodi v Rožni dolini, pri Fernetičih, na Pesku in na Škofijah so v hipu omrtveli. To je bilo najbolj opazno za Veliko noč. Avtomobili z italijansko registracijo na jugoslovanski strani so postali prava redkost, na meji pa se dolgočasijo cariniki, saj vozil skoro ni videti. Koliko časa bo trajalo to stanje? Težko je napovedati točen datum, kajti vse je v rokah Mednarodne zdravstvene organizacije, ki bo naznanila konec nevarnosti 15 dni po zadnjem odstranjenem primeru okužbe. Tedaj bodo prenehali razni varnostni predpisi in omejitve za potovanja. Vse kaže, da bo minilo še nekaj tednov in bo morda že začetek poletja, ko bo nevarnost črnih koz povsem izginila. V Sloveniji so v teku enega tedna cepili vse prebivalstvo; na meji proti Hrvatski so postavljeni policijski bloki, kjer stražniki kontrolirajo prišleke iz južnih republik. Vse kaže, da bo nevarnost novih obolenj kmalu odstranjena, posledice pa bodo zlasti v turističnem pogledu še dolgotrajne. Inozemske potovalne agencije so odpovedale že vrsto naročil. Leto 1972 bo za Jugoslavijo vse prej kot u-godno. Črne koze so po svoje pripomogle, da bo gospodarstvo še (bolj prizadeto. Škoda bo velika. pri napadu na Egipt. Argentinski levičarji umorili ugrabljenega direktorja Fiata BUENOS AIRES, Arg. — Levičarski skrajneži so umorili direktorja Fiata Italijana Oberda-na Sailustro, ki so ga ugrabili pred tremi tedni. Iz zasede so ustrelili tudi armadnega generala Juana Carlosa Sancheza. poveljnika drugega armadnege zbora v Rosariu. Oba umora sta razdražila vlado predsednika gen. A. Lanus-seja. Morilci so se sami predstavili oblastem s pismom, ki so ga pustili na pošti v Rosariu, kjer so umorili gen. Sancheza. Bili so člani Ljudske revolucionarne armade in Revolucionarnih oboroženih sil, dveh skraj-i nih marksističnih terorističnih skupin. Predsednik Lanusse je izjavil, da nasilja ne bodo preprečila izvedbe napovedanih volitev v prihodnjem marcu, kar naj bi bil cilj takih napadov. Mesto Rosario so blokirali od vseh stra- [ ni in pozvali prebivalstvo, naj i pomaga odkriti morilce. Mrs. Gilly je govorila— Mrs. A. Gilly, Katere mož je bil obsojen na smrt zaradi umora 3". YablonsKega, njegove žene m nčere, je priznala svoj delež pri pripravljanju zarote za urnor Tabionskih, pa pri tem imenovala tudi par visokih uradnikov Unije premogarjev, ki naj bi biii.v zaroto za pleteni. Njena izjava, ki obsega Z2 strani, bo objavljena jutri tekom sodnega postopka proti njenemu očetu S. Huddlestonu, ki je obtožen sodelovanja pri umoru Yablon-skih. Perk se še ni odločil za potovanje v Milani— Zupan R. J. Perk je povabljen na mednarodno konierenco mest v Milan v Italijo za prihodnjo nedeljo, ponedeljek in torek. Zvezna vlada je vse pripravila za pot in je pripravljena kriti vse potne stroške. Zupan se xljub temu še ni odločil, ali pojde ali ne. Doslej še ni bil nikdar izven ZDA in tudi ni imel potnega lista. . V Milan je Perk poslal predavanje o položaju Uievelanda, ki ga naj bi imel v Milanu. Če.ne pojde on tja, ga oo tam prebral njegov tiskovni pomočnik H. Volk. Demonstracije proti vojni spet v novih razmerah WASHINGTON, D.C. - Sku-oine, ki so vodile demonstracije proti vojskovanju v Vietnamu, .riznavajo, da je javnost izgu-;ila zanimanje za njihov napor. Ja protivojni pohod preko vse iežele so nabrali le 25 udeležencev. Sedaj, ko je rdeči n'apad pri-.egnil pozornost javnosti, se je položaj bistveno spremenil in /odniki protivojne propagande ipajo, da bodo v svojih naporih ;olj uspešni. Obsežne protivojne Jemonstracije pripravljajo za 12. april. Najprej se je razgledal WASHINGTON, D.C. — Predlo je John H. Chafee odstopil .ot mornariški tajnik, je pregle-.al položaj v državi Rhode Is-and glede izgledov svoje kan-.idature za zveznega senatorja. Trdijo, da je povpraševanje pokazalo, da ima Chafee “odlične” izglede za zmago nad demo-Kratom Claibornem Pellom. Sporočajte domače vesti! anje vesti CHARLOTTESVILLE, Va. — Stanje bivšega predsednika ZDA L. B. Johnsona se je toliko izboljšalo, da so ga sinoči iz tukajšnje univerzitetne bolnišnice prepeljali v Brooke Army bolnišnico v San Antoniu, Tex., 80 milj od njegovega doma. WASHINGTON, D.C. — Adm. Thomas H. Moorer* načelnik skupnih glavnih stanov oboroženih sil ZDA, je dejal časnikarjem potem, ko je poročal o položaju na tajni seji Do-movega odbora za oborožene sile, da so južnovietnamske oborožene sile zaustavile rdečo ofenzivo in prehajajo ponekod že v ofenzivo proti sovražniku. CAPE KENNEDY, Fla. — Posrečilo se je odkriti napako v raketi Saturn V in sedaj poteka vse v redu za v nedeljo zgodaj popoldne določeni polet Apoolo 16 proti Luni. tmtm&iiA ftoMmm Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 73 Weds., April 12, 1972 Kjer je volja, tam je .pot, pravi stari narodni rek. Brez sta, ki je sprejeta v vseh deže-. bodo “Vandrovci”, ki bodo po dvoma velja to tudi V Vprašanju vzdrževanja katoliških Šol. lah z zahodno civilizacijo in sel končanem koncertu igrali za Drugod po svetu, kjer določa ustava ločitev cerkve od dr- zavoljo tega imenuje “Zahodna ples in zabavo, šli na roko ter zave, SO taka pota našli, tudi pri nas bi jih lahko in jih glasbena kultura”. Ker govori-: bodo tudi njih melodije ostale v morda celo tudi bomo. Dotlej so katoliške šole navezane rno o “zahodni glasbi”, je po-: otroških spominih. na neposredno in edino pomoč katoličanov. Če ti katoliške membno dodati, da bi ji danes šole hočejo, jih morajo biti pač pripravljeni vzdrževati. Če že bolj pristajala oznaka “sve-bo postalo to prehudo breme, bo treba pouk v katoliških : tovna glasba”, saj prodira z za- manj v vse kotičke zahodnega in vzhodnega sveta kljub temu, da je glasbenih kultur toliko, kolikor je civilizacij v zgodovini človeštva. Takšno zgodovinsko opazova- šolah omejiti na predmete, ki imajo bistveni vpliv na vzgo- hodno civilizacijo vred bolj in jo srca in duha, vse ostale pa prepustiti javnim šolam. Tudi v tem pogledu je bilo nekaj storjenega in so se ponekod take rešitve kar dobro obnesle. Ne smemo pozabiti temeljnega cilja katoliških šol: vzgojo otrok, vzgojo njihovega duha in srca! Otrok ne pošiljajo v katoliške šole, da bi se naučili odlično računati, da . . bi dosegli najvišjo stopnjo v “znanosti”, ampak da bi jih n;ie nas Pnvede do mnogih spo- - - ■ - - - ' znanj, ki so važna za pravilnej- še r a z u m e v an j e sodobnega splošnega umetniškega in posebej glasbenega dogajanja. Pred | vsem nas opozarja na dejstvo, da je tudi današnja doba, tako kot vse ostale, stilno zaokroženi časovni val. tam res vzgojili v poštene, katoliške fante in dekleta! mm BESEDA IZ NARODA n lomri Haiti himmkafj©¥ Predsednik Nixon obljublja pom< č katoliški m šolam Radi se bahamo, da smo najbogatejša dežela na svetu, pri tem pa vsi prav dobro vemo, da so naše šole v precejšnjih, če že ne kar naravnost resnih finančnih stiskah. Ker istočasno priznavamo, da so dobre šole potrebne in da jma-jo naši otroci do njih pravico, mora biti nekje nekaj narobe. Kalifornijsko vrhovno sodišče je zadelo žebelj na glavo, ko je odločilo, da je treba za vzdrževanje javnih osnovnih in srednjih šol najti nov način, ker sedanji ne jamči enakosti. Šole se v naši deželi vzdržujejo od davkov na nepremičnine v posameznih šolskih okrožjih. Ker je vrednost nepremičnin različna, imajo različna šolska okrožja na razpolago različne vsote denarja za vzrževanje šol. Tako pride do razlike v šolskih zgradbah in šolski opremi, pa tudi do razlike v učnih močeh. Šole z malimi sredstvi se morajo zadovoljiti z vsem, kar dobe za svoje skromne plače. Kalifornijsko vrhovno sodišče je odredilo, da je treba poskrbeti, da bodo imeli vsi šolski okraji za vzdrževanje šol sorazmerno enaka sredstva. To je možno le, če se davek za vzdrževanje šol pobira skupno za vso državo, še boljše za vso deželo, in se ga nato razdeli tako, da bodo imeli vsi šolski okraji sorazmerno enaka sredstva. Taka rešitev izgleda enostavna, pa jo bo težavno doseči, ker bi z njo prej ali slej prešlo vodstvo in nadzor nad šolami na državne ali zvezne oblasti. Tega se velik del staršev brani, ker so naše osnovne in srednje šole od vsega po-četka pod krajevnim nadzorom. Iskati bo torej treba kompromis, ki bo omogočil enakomerna sredstva za vzdrževanje šol, določil v glavnem enak šolski program, pa pustil nadzor nad šolami vsaj v glavnem v rokah krajevnih oblasti, oziroma izvoljenih šolskih odborov. Ko se bore z denarnimi težavami javne šole in je zahteva po njihovi enakosti vedno glasnejša, so v še večji stiski šole, ki se vzdržujejo iz privatnih sredstev. Nas zanimajo tu v prvi vrsti katoliške šole, v katere hodi dober del slovenskih otrok. Vzdrževanje farnih šol je bilo nekdaj cenejše, ker so v njih učile skoraj brez izjeme redovnice in redovniki, ki so smatrali to za svojo redovno dolžnost in niso zahtevali od fara plač, ki jih morajo te sedaj plačevati laičnim učnim močem. Cenejše je bilo vzdrževanje šolskih poslopij, manj se je izdalo za šolske potrebščine. Starši so nekdaj smatrali za svojo sveto krščansko dolžnost, da so poslali svoje otroke v katoliške šole in pri tem niso varčevali, četudi je bilo marsikdaj težje za denar, kot je danes. Pripravljenost na žrtve je iz leta v leto manjša, peša celo med katoliškim duhovništvom in redovništvom, ne le med laiki. Prenekaterim staršem, ki so vsaj po krstnem listu katoličani, je malo mar, ali hodi njihov otrok v katoliško šolo ali ne. Naj le hodi, če to nič ne stane! Da bi kaj plačevali za vzdrževanje katoliške šole, v katero hodi njihov otrok, jim ne pride niti na misel. To jim je nesmisel, če že ne kar krivica! Pri takem stanju je razumljivo, da so katoliške šole, o-snovne, srednje in tudi visoke, v denarnih težavah. V zadnjih 7 letih so prav zaradi tega skoraj eno četrtino teh šol zaprli. V nevarnosti so tudi ostale. Predsednik R. M. Nixon je lani v avgustu dejal v New Yorku Kolumbovim vitezom, da lahko računajo na njegovo pomoč pri vzdrževanju in ohranjanju katoliških šol. Pretekli teden je v Philadelphiji dejal, da “moramo najti način” za ohranitev nejavnih šol, ker je to “v splošno korist vse dežele“, posebno pa naših mest, kjer so katoliške šole velikokrat jedro naselbin in temelj njihovega obstanka. Predsednik Nixon ima dobo voljo, toda Vrhovno sodišče ZDA, ki je tolmač zvezne ustave, stoji na stališču, da določilo o ločitvi države in cerkve podpiranja verskih šol iz javnih sredstev ne dovoljuje. V kolikor bo Vrhovno sodišče vztrajalo pri takem stališču in bo predsednik Nixon odločen katoliškim šolam pomagati, mu bo ostala odprta samo pot — dopolnila k zvezni ustavi. Ta pot je dolga in polna ovir, zato ni gotovo, da bi privedla do postavljenega cilja. Pravičnost zahteva, naj vsakdo sorazmerno enako prispeva za vzdrževanje šol. Nihče ne more zahtevati od protestantov in judov, da vzdržujejo katoliške šole, toda prav tako ne more nihče zahtevati na temelju iste pravičnosti od katoličanov, ki^vzdržujejo svoje šole, da bi vzdrževali še šole za druge. Če torej ni dovoljeno z javnimi sredstvi pomagati vzdrževati katoliške šole, tudi ni pravično, da morajo katoličani plačevati davke za vzdrževanje javnih šol, ko vzdržujejo že svoje lastne. Predsednik Nixon ima priložnost, da stavi Kongresu potrebne zakonske predloge, če s svojo podporo katoliškim šolam “v korist vse dežele” resno misli. Talent in ponos slovenskega naroda ^ CLEVELAND, O. — Mladi k čemur je prispevala trdna vo-hamonikarji priredijo svoj kon- ija, potrebna za glasbene vaje. cer: 16. aprila t, 1. ob pol štirih Po treh letih vaje so invalidi popoldne v avditoriju pri Sv.! priredili koncert, na katerem so Vidu. Koncert bo pod spretnim. igrali tudi Beethovnovo Peto vodstvom dirigenta g. Rudija Kneza. Ustvarjalci vseh časov so prizadevali vkleniti svoje glasbene misli v čim bolj popolno glasbeno obliko. Wolfgang Amadeus Mozart, Joseph Haydn, Ludwig van Beethoven so tri imena, ki so pogosto omenjena, ko govorimo glasbenih klasikih. Ti trije mojstri so pojem glasbene umetnosti v drugi polovici 18. in v prvih desetletjih 19. stoletja. Veliki umetnik in skladatelj Mozart pove, kako si v domišljiji tako nastalo skladbo natanko zapomni in kako jo potem iz spomina napiše, na papir pri kakršnikoli priložnosti, če ni drugače, tudi sredi vesele družbe. To ga ne moti, kajti skladba je bila že prej do kraja ustvarjena v njegovi domišljiji, od koder jo sedaj pravzaprav le prepisuje. Mozart je imel edinstven spomin za glasbo. V Rimu, v papeški kapeli je prvič poslušal znamenito Allegrijevo skladbo “Miserere”. Skladbo je smel enkrat na leto izvajati samo vatikanski pevski zbor in sicer na Veliki petek. Mladi Mozart je po poslušanju odšel domov in celo skladbo, ki jo je zelo zbrano poslušal, samo po spominu brez napake napisal. Razen utrditve sonetne oblike moramo Haydnu pripisati ^e oblikovanje klasičnega orkestra, ki se v osnovah do danes ni spremenil. Odstranil je cimbalo in zgradil orkester na temelju godal, ki so postala tudi glavni nosilec glasbenega dogajanja. Haydnove glasbene misli so preproste, naravne. Iz njegove muzike veje optimizem, prežet z iskreno življenjsko radostjo. Beethoven je iz rodnega me-j simfonijo. Zgodovina zahodne glasbe, kateri pripadamo, se členi na tri zaključena razdobja. 1. Razdobje izključnega enoglasja, obsegajoče v močno z okroženi časovni določitvi prvo tisočletje našega šteja. Začetki večglasja segajo že precej pred leto 1000, na drugi strani pa se je tudi enoglasje samotvorno razvijalo še kakih 500 let drugega tisočletja in tudi še dandanes se to čuti pri nekaterih narodih. 2. Razdobje melodičnega večglasja, obsegajoče v močno zaokroženo, prvih 600 let drugega tisočletja (od 1000 do 1600), njegovi začetki segajo v 9. stoletje. 3. Razdobje harmonske glasbe sega še približno od leta 1600 do 1900. Kdor je v živem stiku z glasbenim dogajanjem, dobre čuti, da danes tudi razdobje harmonske glasbe že mineva, o-ziroma zahaja v zaton. Naši Mladi harmonikarji so že toliko zrastli, da jih bomo na tem koncertu kar občudovali. Zrastli niso telesno, temveč tudi v svoji umetniški sposobnosti, o-zirema kvaliteti v glasbeni u-metnosti, za kar jih bomo z navdušenjem občudovali. Je že minil čas, ko so samo njih glavice gledale iznad inštrumentov, zlasti tistih s harmoniko; z močno voljo in vztrajnostjo so se vedno trudili dati od sebe vse, kar zmorejo, a vedno v splošno zadovoljstvo in navdušenje poslušalcev. Glasbo, ki so jo posebno cenili, so ljudje podedovali iz roda v red na dva načina: po ustnem izročilu in po zapisovanju. Pot ustnega izročila je bila taka, da so starejši ljudje, ki so glasbo dobro poznali, učili mladi rod pesmi in instrumentalnih melo-sta Bonna prišel na Dunaj leta| dij. V starokrščanski dobi so na-1792 ter pozneje postal resnični stajale celo posebne pevske šole. dedič in naslednik Hay dna in kjer so učitelji zelo vestno učili Mozarta. Z Beethovnom je po- mladino koračnih napevov na stala glasba nosilka ideje. Beet- pamet. •hovnova glasbena govorica je Glasba je torej tisti živi vre-pedoba sveta, kot ga vidi velik lec, iz katerega zajema človek človek in umetnik. Njegova delal tudi današnji čas vselej, kadar krožijo širom sveta ter gleda te-j je potreben duševnega osvežila ga imamo ravno v zadnjem času i v osebnih stiskah in sprostitvah, lep primer tudi na Japonskem! v bolečini in veselju. Glasba ‘Glasba: Japonsko zdravilo’. Pod namreč pronica v največje-člo-tarn naslovom je bil objavljen vekovo globino in se dotika naj-v Ameriški Domovini z dne 21. intimnejših svetov njegove du-marca 1.1. zanimiv članek. Go- ševnosti. Zato je tako važno, vori namreč o učinkovitosti glas- kakšna je, kajti po svoji značil-! ter si tudi lastijo nekaj več be na mrtvoudne v invalidskem uosti je sposobna spremeniti pravic kot sicer; domu na Japonskem. Izboljšalo človeka in njegov značaj. j ko, potem jim teh pravic ne bo- višji od Niagare, seveda pa ne se je splošno zdravstveno stanje,) Naša glasbena kultura je ti-1 mo skrajševali. Glede tega jim tako mogočni. Slednjič nas glasbeni razvoj tudi opozarja na velik pomen in na mogočen vpliv, ki ga je ta umetnost vseskozi imela v razvoju človeštva. Zgodovina nam pove, da je glasba že od nekdaj spremljala človeka na svoji življenjski poti. Spremlja ga tudi danes. Kakor nekoč mati še vedno popeva otroku uspavanke, še vedno prepeva delavec ob delu. še vedno spremlja glasba človeka pri zabavi in odmeva ob najbolj resnih človekovih doživljanjih. Podobno kot ima vsaka slovenska pokrajina v pogledu ljudske glasbe svoje značilnosti, tako tudi za folklore drugih južnoslovanskih narodov ne moremo pričakovati, da bi bila enolična. Slovenski najbližja je hrvaška ljudska glasba, zlasti glasba Hrvaškega Zagorja in krajev onkraj Kolpe, medtem ko je v Medjimurju opaziti vpliv sosednje Madžarske. Hrvaška posebnost je tako imenovana istrska lestvica, ki ji pripadajo melodije Istre in Kvarnerskih oto kov. Najbolj znan hrvaški inštrument je menda tamburica, ki je segla preko Kolpe tudi na slovensko ozemlje. Najstarejše'melodije se pojo le enoglasno, v Dalmaciji pa je slišati že ubrano dvo ali tri glasno petje, ki je blizu slovenskemu. Srbske pesmi so dosledno enoglasne tudi tedaj, kadar jih pojo v skupini. Zato pa so bolj ritmično raznolike. Na tem koncertu bo igralo 45 do 48 mladih godbenikov obeh spolov v starosti od 10. do 18. leta. Vsi ti mladi umetniki bodo v razkošnih slovenskih narodnih nošah, okrašeni z rdečimi nageljni. Stare mamice boste imele lepo priložnost opazc-vati in občudovati naš mladi rod; obujajte spomine in v mislih posegajte globoko preteklost, ko so vaši otroci bili še tako majhni, kakor so oni, ki jih boste videle na odru. Ob tej priliki obujajte spomine tudi na vašo mladost; naj izgine odsev otožnosti z vaših o-brazov. Zopet bomo slišali iz o-treških grl domače melodije naših lepih pesmi, ki bodo zvenele melodično privlačno, domovinsko. Tako bo tudi glasba v teh pesmih izredno obogatela v svojih vsebinskih izrazih; napela bo notranj e doživetje, postal a iskrena, navdušujoča, spodbujajoča. Morda bo od mladih umetnikov, ki jih bomo videli na tem kfincertu, le vzklil genij, podoben onim iz prejšnjih obdobij. Goethe je dejal, da je samo ena četrtina genialnosti prirojena, ostale tri četrtine si je treba pridobiti z neutrudnim, trdim de-icm, Ker je ves dobiček tega koncerta namenjen za katoliško dobrodelnost - Na to res pomembno prireditev smo vljudno vabljeni in naša dolžnost je, da se vsake kulturne prireditve naše mladine udeležimo. Na veselo svidenje z našimi naj mlajšimi! Valentin Potočnik !©¥* iabrlel J, te, S.i, direktor mednarodne vzgoje na univerzi ¥ Payton!! DAYTON, O. - Rev. Gabriel J. Rus, S.M., katerega mati živi v Clevelandu na E. 80 St., je bil imenovan za direktorja Mednarodne vzgoje na tukajšnji univerzi. Njegova naloga bo, ko bo novo službeno dolžnost prevzel 15. avgusta letos, svetovati tujim slušateljem, voditi sodelo-nje, videti in sestavljati programe za študij v tujini. V njegovi skrbi bo tudi izmenjava slušateljev in predavateljev domače univerze z univerzami v tujih državah. Rev. Gabrielu J. Rusu k novemu položaju iskreno čestitamo in mu želimo obilo uspeha! AD Oružahni veser lalisiefjsksga krožka CLEVELAND, O. - V soboto, 22. aprila, prireja Balincarski krožek večerjo s plesom v Slow domu na Holmes Ave. Za pleS igrajo Vandrovci. Začetek serviranja večerje ob sedmih. Namen prireditev je zbrati finančna sredstva za morebitno postavitev strehe nad balincarskimi prostori na Slovenski pristavi in za vzdrževanje teh prostorov na splošno. Vabimo vse naše prijatelje ne toliko, da se večerje za gotovo udeleže, ker menimo, da bi ta prošnja bila popolnoma odveč, marveč, da si čimprej priskrbij0 vstopnice. Pokličite vsaj do konca tega tedna Maksa Jeriča ali kateregakoli odbornika Slov-pristave in si rezervirajte vstopnice. Prireditev bo v spodnji manjši dvorani in bo število rrodanih vstopnic nujno omej6' no. Radi bi videli v svoji sredi ne samo najboljše, tiste, ki skoraj vedno “zadenemo”, ampak tndi 'ste, ki imate največkrat “smote”. Tiste, ki vržejo balinček na sredo, kakor tudi tiste, ki se samo “po koteh lovijo”. In kaj ^ vrez kibicov, ki jih le redko vidiš balinati, z “nasvetom” so pa vedno pripravljeni pomaga^’ kot se to za dobre kibice spod°' bi. V imenu odbora se lepo zahvalim vsem, ki ste za trdn° sklenili, da boste naredili vs6i kar se da, da bo ta naš večer n- spešen. Na veselo svidenje 22. aprila zvečer v Slov. Holmes Ave. domu na Mecan liShdny Ja Prosen witsi Sv* grela vljudno vabljeni tudi člani katoliških društev in ostalih katoliških organizacij. Ker je koncert otroška prireditev, se otroci že sedaj veselijo MILWAUKEE, Wis. - V stalnici sv. Janeza je bil tu napravljen za viteza Svetega groba rev. Anthony J. Prosen, sin Josepha Prosena, 273 Judita Dr.. Brunswick, Ohio, . po odločitvi papeža Pavla, VI. Slavnostni podelitvi viteštva je predsedoval veliki prior reda John J. kardinal Carberry iz St. Louisa. Za člane vitezov Sveteta groba je predpisana najmanjša starost 40 let, rev. A. Prosenu še manjka do te starosti skoraj 10 let, pa je sv. oče napravil pri njem izjemo zaradi njegove posebne delavnosti. Naloga reda je vršiti dobra dela in posebej čuvati svete kraje v Palestini. Rev. A. J. Prosen je bil lani maja posvečen v duhovnika in je novo mašo pri Sv. Lovrencu v Clevelandu. On je ustanovni član Americans for Justice in the Middle East, Beirut, Lebanon, stalni križar za Sveto deželo, Washington, D.C., član Catholic Theological Society of America in vrste drugih organi-i zacij. Sedaj je pomožni župnik misijone, štej pri cerkvi sv. Pavla in upravi- Prvi časopisni oglas BOSTON, Mass. — Prvi časopisni oglas v ZDA naj bi bil Pd' nesel Boston News Letter leta 1704. ia' loV KIT IZUMIRA Morski velikan kit, največj6 živo bitje sploh, je v nevarnost1’ da izumre. Vsi mednarodni 113 pori, da bi omejili gradnjo 111 rabo plavajočih tovarn za Pre delavo kitovega mesa in olja> . spodleteli. Kitolovska komi31 ja, v kateri je včlanjenih 14 djj\ žav, je glavna organizacija, . se briga za zaščito svetovnih ^ tovih čred. Več kot 10 let je P° šiljala svoje opazovalce s icvci, letos so pa ruska iu panska brodovja odrinila na brez zastopnikov komisije. Razlika v brodovju, ki je 113 vezano na obrežne tovarne predelavo, in onim ki ga spre^ Ija plavajoča tovarna, je ve ^ kanska. Prvo mora zavleči vS^ kega kita sproti na obrežje^ ^ je zato omejeno na lov kvečj6 mu 100 milj od obale, drug0 ^ lahko ostane na visokem m01"J _ vse leto. Med tem, ko so vse brežne tovarne predelale iai^ kakih 5000 kitov, so jih plavaj0 če tovarne okrog 34,000. Mednarodna kitolovska k0111 niU1 so l6fi- iflO sija je določila lani posamez državam kvote za lov. Tak0 dovolili Japoncem 9,500 ki*-0^ Rusom 10,000, Ameriki pa Amerikanci niso ujeli niti ^ kitov, drugi so jih pa več ^ jim je bilo dovoljeno. Amerika nima nobene plaV‘. 23. maja 1971 opravil svojo joče tovarne za predelavo kit0.’ zato ne more tekmovati z ’ Japonci, Norvežani. Od 750 3 dij, ki so včasih zaposl°v ^ 40,000 ribičev, so ostale lab1 ^ 4, vse last Del Monte Fishir'£’ Co„ Richmond. KaliforIld telj Benneth High School v Marion v Indiani. Rev. A. J. Prosenu k visoki časti in službi naše čestitke! AD če je to res ta-; — Na svetu je 61 slapov, ki so Richmond, Pred Božičem je še ta zap svoja vrata, ker ji Federa-komisija ni obnovila licence-se je izkazala zasebna nod) rla TU nost prešibka v tekmi ,z broj d°v' ji, ki jih laste ali podpiraj0 žave. . 0 Čeprav kitovi proizvodi °1 več važni, se da njegovo olie . pridom porabiti v hidraidic industriji in v kaljenju je”, meso in kosti pa za hrano jmačim živalim. ^^^sssgsnsmtamtmžtnmtKnnntuHKntmmnnnmnntnnmntmnmmam P* S. FINŽGAR: PREROKOVANA SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE se je pojavila med vrati, “Tja res ne grem, kar za vasjo krenem k vam. Precej.” “Kakor mislite,” je rekla Loj-za in se poslovila. Golobovka pa je začela loviti-kokoši, nabrala vse mogoče stvari, naložila težko košaro z jestvinami, plenicami in odšla. Pri Razdevšku so posedeli, ker je bil Matic po dolgem času spet enkrat dobre volje, tako dolgo, da jih je mati prehitela in prišla pred njimi k Francki. In tam sta se obe — hči in mati — razjokali v tihi, temiii kamrici; ljudje niso videli solz, videl pa jih je Bog in jih je bil vesel. ‘Zena’ s tajnico v roki: Za božjo voljo, imej pamet. Zvonec mi utrgaš.” Jaz sem se opravil in prišel ° semkaj prej, ko vas človek iz flise spravi.” Matic se je zaobrnil in krenil velikimi koraki pred njo, da §a je že priletna ‘žena’ težko in °Peč dohajala ter venomer Svarila, naj hodi počasi. Matic Pa ni dal dosti preprositi, ta-0 Sa je skrbelo, ko niti sam ni VecH zakaj. Ko sta dospela do doma, je atic odšel v hlev in se tamkaj lif°nil ter čakal jutra. Neko- 0 je zadremal, ali vedno je risluškal. Zarana se je lotil _ araeje, tiho šel v vežo in spet 2 nje. Silno rad bi bil odprl ^rata in vprašal, kako in kaj. račal se je v hlev, postajal na /edriu in čakal. Rano jutro je e bilo, ko ni več strpel in je ^Pot šel v vežo. Tamkaj je našel in ‘ženo’. Kako je Francki?” je vpra- aJ( šepetaj e. Č£ti> da ti pokažem,” je rekla 2eiia in šla v hišo ter mu pri-nesla i • a iz nje v povoj ček povito e!®: ‘‘Lei ga, Matička!” Mic ga je gledal in ves ve-Se* §a je bil. ^. ^b, oh, viš ga no, to je Ma-ves Matija. Jamico ima na Radiči in skodrane lase kot on.” 1 erodno ga je pobožal s težko, nevajeno roko. , , ebi, Matic, bi se spodobila ^ nale štručka, in ne ena, se-ein! Le kaj misliš? Ali boš £Unt s seboj nesel na oni svet? t ?1jnu boš pa zapustil, če ostaneš ® samski pustež?” REV. LEON KRISTANC: Po 40 letih spomiiieise na grafe škafa Oregoriju (Nadaljevanje) ‘Če temu! ne bo drugače, pa kar e, saj bo potreben.” ^ prav. Potlej pa še mater zenai, ni dosti boljših. ‘že ^ ^bn^K oči in gledal 0 > kot bi govorila v nera-^ijivem jeziku. , le glej me,” se mu je na-biš n^a 0rda kave> ali L čaia “Nič ' K-ar reci!” da sernSar’ mati- Samo toliko, hevšk 'Vam P°vedala. Pri Raz-gledat fCakai° botri. Pojdite po- Mntička1” “Bog ve, kaj se mu sanja,” se je vrnila, “ko se tako smehlja.” “Lojza pravi, da o samih angelčkih.” “Morebiti pa res. Kaj pa šivaš?” je stopil k Francki. (Dalje prihodnjič) mostov od Sostra pod Ljubljano akrov ravne zemlje, dosti ob potoku Besnica skozi Trebe-!vocie in good drainage, južno od Ijevo in dalje proti Šmartnem. Geneva 7. milj cd Slovenske pri Litiji, Trebnju, Sevnici ob pris^ave) lepše kot novo. Savi in dalje proti Hrvatski, je bila eno samo ogromno mravlji- V Euclidu -v „ , . . Majhna hiša, idealna za upo- sce. runi po tej cesti se je pre- , . J .. ’ „ I , . . . . , Uf 1 kojence ali novoporocence. Sa- mikaio, v resnici bezalo vojaštvo J z • Gorenjske, Notranjske in Ljubljane proti Dolenjski ter dalje proti Gorjancem, da tam šele stvorijo prvo fronto in se sovražniku postavijo v bran in so tako Slovenijo že prepustili nesrečni usodi. Dalje sledi) NOV NAČIN PARKIRANJA — V Parizu preskušavajo novo vrsto parkirnih metrov. Posebna naprava izdaja listke ze parkiranje po želji, oziroma po denarju za izbran čas. Tako ni treba premišljevati, ali je čas že potekel in je treba vreči v meter nov kvader. Slika kaže voznico pri pregledovanju naprave in izbiranju listka. Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo Slovenko, ki bi delala družbo in skrbela za bolehno žensko. Dobi sobo, hrano in plačo. Kličite po 5. uri LI 1-2881 (74) mo $15.900. Za podrobnosti kličite LAURICH REALTY 481-1313 496 E. 200 St. (75) Naprodaj 2-družinska hiša na School Avenue, 4-4, klet, garaža. Odličen začetni dom za novoporocence ali upokojence z dohodkom. Deljkatesna trgovina z licenco za pivo in vino v Grovewood okolici. Velik promet, nobene konkurence. Lastnik gre v pokoj. Kličite: STREKAL REALTY 481-1100 MM MATIJA MALEŠIČ: KRUH POVEST SLOVENSKE KRAJINE “Pravica? Ritoper, ali misliš, lite! Ako je kje kaj pravice na da ni Boga v nebesih, ki vidi, svetu, jo najdem!” kaj počenjaš? Ali misliš, da ti “Najdeš, Andraž, najdeš!” ne povrne vsega tega?” . hiti mati. “Zavarovati bi te mo-Andraž, za tri mesece .i iz-1 rai; ^ hi dobil odškodnino. Ali plačam; tudi za ves julij ti dam, se roke gubijo za nekaj kil silja? čeprav nisem,dobil za julij zateJpastor in plebanoš sta rekla, da niti zrnca .. .” j hi moral dobiti odškodnino! Pra- Čakaj, Riioper! brunne Ve- vjca mora nekje spati na svetu! ren s silovitim srdom iz sebe, | prebudiš jo! Pusti mu silje! Iz zagrozi z roko in hoče oditi. | moke, ki se je drži kri, bi ne me-“Križani Bog!” zaječi žena. ‘ Eiia kruha!” “Ali naj gladu poginemo? Ali se nismo dovolj nastradali?” “Atek, atek!” Otroci se mu za-' pleto med noge in ga pridržujejo. “Ali ne dobimo pšenice?: “Pastor je rekel in plebanoš je rekel! Glej, glej, kaj vse vesta učena gospoda!” Ritoper se prisiljeno nasmeje. “Tudi jaz A1. , poznam postave! Ko pribito je, Ali ne bomo jedli jutri belega - jv , » j ^ ^ •’ J & /mdraz, da se se za plačo za me- [U"a' . . . I see julij obrišeš pod nosom, če Ritoper naj vas ima na svoji ,ne vzameš takoj; kar ti pQnu_ jam. Iz svojega ti nekaj navrženi danes, ker se mi smiliš! Do se morda premislim.” Pljuni mu v obraz!” prigo-I varja Ivan. i “Pljuni, pljuni!” prigovarja črni vesti!” “Saj se pomiri, saj se pomiri! zatrjuje Verenka Ritoper ju. i jutri Ko da je šinila jeza iz Verenaj na ljudi, zahrumi med gnečo val nejevolje. Gorke padajo na Ri-toperjevo goljufijo. “Ne razdelim danes!” odloči palir. Vsi sveti so jutri, tako- velik praznik, prvi Božič — pa naj bodo lačni? Pa si naj ne privo- mati. “Časar, koliko je številka pri Sukičevih?” “Res ne vem!” Poglej ob priliki! Neko ogr- ščijo belega kruha? Po tolikem | sko sodišče je radovedno, kje je gladovanju? Po tolikem priča- i gospod Ivan Sukič mlajši, ki ima kovanju? | zavraten napad na svoji vesti.” “Štefan, kaj naj jutri kuham?”! “In vendar sem vkljub zavrat-Proseče gleda žena Verena.! nemu napadu poštenejši ko Vi “Ni še vseh dni konec!” vpije jezno Ritoper. Ivan sliši, pa mu ne odgovori. Skoro vleči mora Andraža, ki se ne more odločiti. O, koča se seseda, zrna ni v njej, ni ne enega krompirja, ni soli, ni praška moke! In Andraž, mladi, močni Andraž nima desne roke. In delati s samo levico ne more. O Bog! Večje nesreče, večje bridkosti ni na svetu ko biti mlad, močan, imeti voljo za delo — delati pa ne moreš! Jutri so Vsi sveti. Z materjo bosta lačna. “Kryolok, krvolok! Desno Andraževo roko si zazidal v svojo hišo. O, da bi jo gledal vsako minuto v spanju, okrvavljeno, zmečkano Andraževo roko!” Sotlička vpije, da čuje vsa vas. “Kaj hočeš od , krvoloka?” bruha Ritoper in odriva Horvat-ko, ki prosi za silje. “Ali naj jutri jemo nezabeljen krompir?” .“Še nezabeljen krompir bo dober, samo če ga boste imeli.” “Križani, ali nas res poženete po svetu?” “Iztrgaj svojemu staremu go-bezdaču jezik, ali mu ga vsaj zaveži! Potem vas morda pustim za gostače v bajti.” “Kaj res nimate srca? Ali naj vpričo vseh pokleknem pred Vas in vzdignem roke ko k molitvi?” “Babše, kaj si ponorelo? Ne čuješ, da sem krvolok? Pred krvoloka bi pokleknila?” Horvatka si ne zna pomagati. poda Gezo, poniževalno, če bo jedel kruh iz pšenice preprostega palirja?” vpraša Gezovo mater, ki ponižno čaka z vrečami in se ne upa prositi. Ostareli Mariški zatrepečejo ostre črte po obrazu. Nobene besede ne reče, ne pogleda Ritoper ju v obraz, le vrečo nastavi. Mora, težka mora, leži na vasi. Ni veselja, dasi so napolnili skrinje s pšenico; ni vriskov, dasi kupi oče iz izkupička za pšenico novo obleko; ni petja, dasi so prebudili kruh iz dolgega spanja. — Ritoperka sedi v prostrani novi huhinji. Roke ima sklenjene v naročju. Ko v težke misli zatopljena gleda skozi okno na pokopališče, kjer krasijo ljudje grobove. Petindvajset let je preživela v tesni kuhinji v stari hiši. Delala je, delala iz jutranje zore v trdno noč, rok ni držala sklenjenih v naročju in ni v težke misli zatopljena strmela brez dela skozi okno. Lepa je kuhinja v novi hiši, prostorna je in svetla in solnčna. Pa je Ritoperka ni vesela. Tesno, tesno ji je pri srcu vse od tedaj, ko je izrekla Sotlička strašne besede, da je zazidana v te zidove roka njenega sina. “Si slišala, kaj so vse počenjali?” prilomasti mož v kuhinjo. O, to so tisti njegovi redki trenutki, ko jo poišče, da s& izgovori in ji dopove, da je vkljub vsemu ljudskemu mnenju ravnal pošteno in pravično. “Posmehovali so se mi, ko liko let je že ni poklical po imenu? “Zdaj bi umrla, ko imamo vsega? Novo hišo, da je ni take ni pod papinskim ni pod evangeličanskim zvonom! Denarja na posojilih in v hranilnici! Klet polna, trgovina polna, skladišče založeno, žitnica napolnjena. Za Lino gleda celo odvetnik iz Sobote! Dosedaj smo delali, garali, se mučili, sedaj šele začnemo živeti! Kaj pa si imela dosedaj od življenja? Kaj pa sem imel v življenju razen skrbi? Sedaj bo bolje!” Ritoper sklene roke na hrbtu, korači po kuhinji in govori, ko da si hoče lajšati srce. “Palirja obesim v dim v staro hišo. Naj se tam suši. Kaj mi je treba tolike jeze in skrbi in potov? In še obregne se obme vsako ščene, ko da nimamo več pod palcem ko vsa vas s Sukičem povrhu! Le kako se je repenčil njegov sin! Naj bo vesel, da mu je nisem zagodel, kakor je zaslužil! Pa Veren! Pa Horvat! Kaj misliš, ali naj zadrgnem Horvatu vrat?” Žena vzdihne. “Kaj vzdihuješ? Povej!” “Saj ne narediš tako, ko re' čem. Od kedaj me že nisi vpra' šal za svet?” “Pa te vprašam sedaj. Novo življenje začnemo. Tudi ti boš govorila — tako bo novo zivlj6' nje. Kaj naj naredim s Horvatom? Ne veš, kak jezik ima! I® kako je strupen! Še grozi mi-. Preveč je! Poženem ga! grla sem ga sit.” “Kvas sem že postavila za kruh i •— ali naj.se vrnem prazna do-] mov?” “Naredi, kar hočeš!” Veren se iztrga otrokom in korači ko brez 1 s svojim zatiranjem in izmoz-gavanjem delavcev. Ilonki seveda tudi ne izplačate tistega, kar je vložila v Vašo hišo?” “Časar, spomni me ob kriliki, Strah, da pride praznih- rok do- smo sklenili pogodbo. Mislili mov, jo prevzame. In hoče poklekniti pred Ritoperja. “Vse sem, samo človek ne! Kadar vam teče voda v grlo, kadar ste lačni, je pa kruti in krvoločni Ritoper dober. Nekaj ti j da so potegnili Ritoperja. Ha, mene! Nikdar! Pa jih je rajši Ritoper potegnil!” Žena vzdihne. “Zakaj vzdihuješ?” “Trudna sem. Najrajši bi, da In po- cilja po vasi. Domov noče. ko pojdem v Soboto! Tožiti mo-Verenka preprosi Ritoperja. ram nekatere, ki so po svoji In Ritoper ji odtehta. j krivdi prelomili pogodbo. Če iz- In še druge prosijo Ritoper-; tožimo, plačam Verenu stroške ja. Moj Bog, trmasti so moški! ] za prevoznino, tudi Andražu In Ritoper se vkljub svoji jezDnavržem nekaj kil pšenice. Zase omehča in jim odtehta. ] ne obdržim ni zrnca.” ‘JAli vzameš danes, Andraž?” “O, niti zrnca! Da Vas ni sram Andraž ne ve prav, ali bi vzel j take hinavščine!” ali'ne bi. f “Culi ste!” Ritoper pogleda po “Še čudno, da ti sploh kaj po-jnavzočnih. “Pričali boste!” nuja!” pripomni Ivan. . j “Sto tožb mi naprtite, madeža “Ne vzemi!” brani mati. “Ro-; s svojega čela ne zbrišete. In ko, zdravo, mlado roko naj ti ] dan plačila pride tudi za Vas! vrne!” | Za vse hudobije pride dan pla- “Andraž, pridi sam, kadar ho- ] čila! Morda prej ko si mislite! češ! Matere mi ne privedi s se- : Pojdiva, Andraž!” boj, sicer ti ne izplačam za ves; “To je zato, ker ste potlačili julij!” i tisto zadevo z upraviteljem!’ Andraža speče. “Pa se , premis-| pripomni Časar glasno. dam iz smile. Ne kleči!” Ime kmalu ponesete tja! Napolni ji vrečo. kaže na pokopališče. Ali ne bo za njegovo grofov- ] “Lina!” Ritoper presenečen sko milost, visokorodnega gos- obstoji ob njej in jo motri. Ko- i .i Terry Sanford SE EN KANDIDAT - Bivši guverner Severne Karoline Terry Sanford, zdaj predsednik Duke University, ki je bil med prvimi podporniki 'pokojnega predsednika J. F. Kennedy ja, je nedavno izjavil, da je demokratski predsedniški kandidat. Teh je že brez njega bilo nad pol ducata, pa še ni gotovo, če je kateri med njimi “pravi”, to je tisti, ki bo res imenovan. NAROČITE Si “Blagor mrtvim, kateri umrjejo v Gospodu. Odslej, govori Duh, naj se spočijejo od svojega truda, zakaj njih dela gredo z njimi.” W SiM II Uttiiš SFOIIN OB TRETJI OBLETNICI SMRTI, ODKAR JE NA BOJIŠČU V VIETNAMU /DAROVAL SVOJE MLADO ŽIVLJENJE NA OLTAR SVOJE NOVE DOMOVINE AMERIKE NAŠ EDINI, LJUBLJENI IN NEPOZABNI SIN PREDRAGI BRAT, VNUK, NEČAK IN STRIČEK Imme iirpsraf P J, Mmlm Scrps Sylvester Vidor Sekae Padel je pri Quang Namu dne 12. aprila 1969. Že leta tri Te zemlja krije v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Globoko žalujoči: Nam pa žalost srca trga, solze nam lijejo z oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni! oče in mati FLORIJAN in MARIJA SEKNE sestra FLORI poročena ZAZULA z družino drugi sorodniki v Ameriki in v Sloveniji. Cleveland, Ohio, 12. aprila 1972. j flgBgBBlSMflBi Wood Foundation Spurs Housing mium domovino NAJVEČJI SLOVENSKI '•"•V«*«*. DNEVNIK I NAROČAJTE TISKOVINE PRI TUDI TENIS IGRA! — Podpredsednik Spiro T. Agnevo je znan po igranju golfa, kjer rajše zadene kakega soigralca ali gledalca kot pa žogo, na sliki ga pa vidimo pri igranju tenisa v Washingtonu, D.C. Ta igra vsekakor ni tako nevarna kot golf. LMISKl DOMOVINI An all-weather, pressure-treated wood foundation made if] possible to erect an attractive three-faedroom home in less than j 8 hours near Charlottesville, Va. recently. The factory-built; bouse was hoisted onto the foundation in two sections, haif-a-; house each, by a 60-ton crane minutes after the foundation was; set in place. A few hours later the owners were moving furniture in. The U.S. Department of Agriculture's Farmers: Home Administration made the loan to the iow-income rural; family who purchased the home. Another USDA agency, tha] Forest Service, was instrumental in developing the unique^ wood foundation which has so far been used on about 75 homes In the Nation and permits construction under all weather; : conditions. USDA PHOTO y“—-— ------------------— _______^