* ELAVSKA NOTNOST 30. OKTOBRA 1971 — ŠT. 43 — L. XXVIII Denarna seja sr zss Za družbeno usmerjanje ! stanovanjskega gospodarstva ^Opravljanje stanovanjske stiske uvrščajo sindikati med svoje najvažnejše naloge # Na kaj sindikalne organizacije opozorile v razpravah 0 dopolnilih slovenske Ustave # Podpora ukrepom ZIS za odpravo nelikvidnosti Plenum RS ZSS je na svoji - bila je v torek — poudaril, ^ je odpravljanje stanovanjske stiske ena najvažnejših nalog v*h sindikalnih organizacij. Na ^ seji je plenum obravnaval dukate razprav v sindikalnih 0rganizacijah o dopolnilih slo-j ^nske ustave in odločno pod-j 1*1 predložene ukrepe ZIS za Opravo nelikvidnosti. Sejo plenuma je vodil pred-j^dnik RS ZSS Tone Kropušek, *°t gosti pa so ji med drugimi Prisostvovali tudi predsednik l^spodarskega zbora skupščine Miran Goslar, sekretar Sve-1® ZSJ Mustafa Pljakič in sekre-J®r IS za urbanizem inž. Boris "likuš. Razprava o predlogih za ure-“kev stanovanjskega gospo-, Carstva na plenarni seji je pome-zaključek širokih razprav v %dikalnih organizacijah o treh dokumentih, ki so v pripravi: o ^upščinski resoluciji o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva in o dveh zakonih, ki konkretizirata temeljna načela te resolucije - o zakonu, ki bo urejal programiranje in financiranje stanovanjske gradnje ter o zakonu o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. V teh razpravah je bila' izražena podpora vsem trem omenjenim dokumentom, hkrati pa so sindikati zahtevali, da se obvezno upošteva njihov predlog o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, ki bi združevale tiste delovne ljudi, ki so najbolj zainteresirani za čim boljšo stanovanjsko politiko in za njeno čim učinkovitejšo uveljavljanje. Najvažnejša naloga teh skupnosti bi bila gradnja najemnih stanovanj. Plenum se je predvsem zavzel za čimvečja sredstva za pospešeno stanovanjsko gradnjo in za čim učinkovitejše družbeno usmerjanje stanovanjskega gospodarstva. Pomemben uspeh (Nadaljevanje na 2. strani) HIGIENSKA PAPIRNA KONFEKCIJA ZAVAROVALNICA SAVA s Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 ____________ Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE IN LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka ZASEDAL JE V. KONGRES SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE Odgovorni sobi in drugim... LJUBLJANA, 28. oktobra 1971 - S sprejetjem novega statuta se je sindikat delavcev v prometu in zvezah Slovenije na današnjem V. občnem zboru v Viteški dvorani Križank v Ljub- ljani konstituiral v samostojno družbeno-politično organizacijo, v štirih načelnih sklepih pa povzel tisto problematiko kolektivov prometa in zvez, pri katere razreševanju naj bi se v prihodnje predvsem angažiral novo izvoljeni republiški odbor s svojimi organi. Delu V. kongresa so prisostvovali številni ugledni gostje, (Nadaljevanje na 3. strani) , Prva lepotica Slovenije dobiva svoje obličje. Foto: A. AGNIC ly|k Protest slovenskih sindikatov # Brzojavka deželnimi vodstvom treh italijanskih sindikalnih central za Furlanijo— Julijsko krajino Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na svoji 16. plenarni seji, dne 26. oktobra 1971 enodušno podpri skupno izjavo predstavnikov slovenske narodnostne skupine o ljudskem štetju 1971, z dne 27. septembra 1971. leta, v kateri je rečeno, da ni mogoče niti priznati niti upoštevati ljudskega štetja v Italiji tudi kot štetje slovenske narodnostne skupnosti, saj je bil popisom zanikan obstoj Slovencev v videmski in goriški pokrajini, Slovencem v tržaški pokrajini pa je bilo bistveno otežkočeno, da bi se izrekli za Slovence. Slovenski sindikati obsojamo zanikanje obstoja Slovencev in to ljudsko štetje kot popis Slovencev odločno zavračamo. Cenimo dosedanji odnos italijanskega sindikalnega gibanja in vseh naprednih demokratičnih sil v Italiji do vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in njihova prizadevanja za dobre sosedske odnose. Pričakujemo, da bodo te sile tudi v tem primeru podprle upravičeno stališče slovendce narodnostne skupnosti, saj bi priznavanje zdajšnjega ljudskega štetja v Italiji tudi kot štetja števila pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji predstavljalo zanikanje temeljnih demokratičnih človeških svoboščin in dosedanjih naporov za sožitje med Italijani in Slovenci, kakor tudi zanikanje prizadevanj za trajne, dobre sosedske odnose med SFR Jugoslavijo in republiko Italijo. ANDREJ GRAHOR O BODOČIH NALOGAH SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE Terjamo enakovreden položaj! Sindikat delavcev v prometu in zvezah Slovenije odločno zavrača težnje, da; bi to dejavnost obravnavali kot službo posebnega pomena # Delavci v prometu in zvezah terjajo zase enakopraven samoupravni položaj O bodočih nalogah sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije je delegatom V. kongresa spregovoril predsednik republiškega odbora Andrej Grahor, pri čemer se je omejil samo na nekatera temeljna vprašanja, do katerih naj bi se opredelil kongres. Pri tem je Andrej Grahor poudaril, da so delavci v prometu in zvezah del delavdcega razreda, zavoljo česar lahko obravnavajo svoje probleme le v zvezi s problemi drugih delavcev v republiki in v državi. samo draga, toda nujna infrastruktura drugih proizvodnih dejavnosti; nasprotno temu pa zagovorniki drugega koncepta postavljajo naslednjo antitezo: promet je samostojna gospodarska dejavnost na notranjem in na svetovnem trgu, z lastnimi razvojnimi možnostmi in Z lastnim gospodarskim računom. V skladu s prvim konceptom so tudi vse težnje po administrativno kontrolirani ceni prometnih storitev, težnje po omejevanju razvojnih možnosti teh dejavnosti in težnje po odločilnem vplivu nekakšnih širših interesov. Drugi koncept pa pomeni ob popolnem (Nadaljevanje na 3. strani)' Eno od temeljnih vprašanj, ki mu je posvetil predsednik sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije svojo uvodno besedo na kongresu, je vrednotenje-teh dejavnosti in njihov družbenoekonomski položaj. Očitno pa je, da v razpravah o tej temi pogosto izhajamo iz dveh nasprotnih konceptov, pri čemer zagovorniki prvega zatrjujejo, da je promet Mercator FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA Minulo sredo so se sestali člani komisije za izobraževanje, znanost in kulturo pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. Razprava na seji, ki jo je vodil predsednik komisije IVO TAVČAR, je tekla o osnutku predmetnika in učnih načrtov za osnovne šole s petdnevnim delovnim tednom ter o predlogu resolucije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji. Razen tega so člani komisije za izobraževanje, znanost in kulturo razpravljali o gradivu ..Izravnavanje pogojev za vzgojo in izobraževanje otrok“.. MARIBOR NA LINIJI 323-554 RAVNE NA KOROŠKEM Na plenarni seji Občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem so obravnavali tudi predlog Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Ravne na Koroškem za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. Strokovne službe KZSZ so pripravile predlog o tem, kako zagotoviti potreben denar, da bi lahko izenačili pravice, vendar ravenski sindikati niso soglašali z nobeno od treh predlaganih variant. Ravenski sindikati so za izenačenje pravic. Do združitve skupnosti naj bi prišlo s 1. 1. 1973. leta, pravice delavcev in kmetov naj bi izenačevali postopoma, čim-prej pa bi morali izoblikovati kar najbolj sprejemljiva stališča za zagotovitev manjkajočih sredstev. (ma) PTUJ a ■ 8 ■ ■ B' Prve ocene sporazumevanja B ■ ■ a a s B a a V Mariboru so se minuli teden sestali'člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta ter razpravljali <4 gradivu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ..Spoznanja in ugotovitve sindikatov v samoupravnem sporazumevanju". Člani mariborskega predsedstva sindikatov so ugotovili, da je v glavnem končana prva faza samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, sedaj pa bo treba pričeti z analiziranjem opravljenega dela ter tako s spoznanji in ugotovitvami vplivati na nadaljnji potek sporazumevanja. Člani predsedstva mariborskega občinskega sindikalnega sveta so opozorili tudi na nekatere pomanjkljivosti v dosedanjem postopku. Tako je bil po njihovem mnenju rok za pripravo samoupravnih sporazumov prekratek. Zaradi tega verifikacijska komisija ni opravila najpomembnejše naloge, in sicer usklajevanje delitve med posameznimi področji, panogami in skupinami. Menili so tudi, da podpisniki družbenega dogovora niso bili dovolj organizirani za tako zahtevno in obsežno delo v tako kratkem roku. To se je odražalo na eni strani zlasti v veliki aktivnosti republiških sindikatov, na drugi pa v sorazmerno skromni udeležbi drugih dveh podpisnikov. SLOVENJ GRADEC STALIŠČA UVELJAVITI Ena od osnovnih nalog sindikalnih organizacij v Mislinjski dolini v prihodnje bo nedvomno uveljaviti stališče II. konference slovenskih sindikatov, da naj bi znašal osebni dohodek na zaposlenega najmanj 1.000 dinarjev na mesec. V nekaterih delovnih organizacijah v občini Slovenj Gradec osebni dohodki ne dosegajo višine, ki bi zagotavljala kritje minimalnih življenjskih stroškov. Vodstva osnovnih organizacij sindikata bodo morala zahtevati od strokovnih služb v delovnih organizacijah, da ponovno proučijo normative in sisteme nagrajevanja. Ugotavljati je namreč možno, da delavci niso zadovoljni s sedanjimi sistemi delitve, saj po njihovem mnenju niso stimulativni. Osnovne organizacije sindikata naj bi sklicale članske sestanke, na katerih bi obravnavali delitvene sisteme. Osnovne organizacije sindikata v Mislinjski dolini bodo morale biti tudi pobudnik akcije, da se pospeši izdelava novih pravilnikov o sistemizaciji delovnih mest. Ugotovljeno je, da v polovici delovnih organizacij v občini Slovenj Gradec takih pravilnikov še nimajo. Nova analitična ocena delovnih mest, ki je potrebna tudi zaradi nenehnega spreminjanja tehnologije, naj bi bila predmet razprave na sestankih članstva. Ker je slaba kadrovska struktura v nekaterih delovnih organizacijah glavni vzrok za nizko akumulativnost, bodo morale osnovne organizacije sindikata storiti v prihodnje vse, da se razmere izboljšajo in da si delovne organizacije prh dobijo potrebne strokovnjake s štipendiranjem ali z dopolnilnim usposabljanjem in izobraževanjem zaposlenih. V delovnih organizacijah pa bo treba enkrat za vselej ,.zlomiti" miselnost, da strokovnjaki delovnim organizacijam niso potrebni in da jim zadoščajo samo praktiki. In končno bodo morale osnovne organizacije sindikata terjati od samoupravnih organov delovnih organizacij, da vnovič proučijo stališča I. konference slovenjgraških sindikatov, ki je razpravljala o stanovanjskem gospodarstvu v Mislinjski dolini in med drugim sklepala, naj bi delovne organizacije namenile polovico sredstev, zbranih s stanovanjskem prispevkom, za gradnjo družbenih stanovanj. (An) B a a m a VSE JE NARED Minuli torek so bile v petih občinah severovzhodne Slovenije nadomestne volitve za poslanca gospodarskega zbora Zvezne skupščine. Od dveh predlaganih kandidatov je bil z veliko večino glasov izvoljen Danilo Masten, prizadevni sindikalni delavec iz Ptuja, sicer sekretar v podjetju „Sigma“ v Ptuju. Izvolitev Danila Mastena za poslanca gospodarskega zbora Zvezne skupščine je vsekakor veliko priznanje vsem sindikalnim delavcem na tem področju. (mž) Na zadnji seji plenuma republiškega odbora Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije so člani obravnavali gradivo za kongres tega sindikata, ki bo 10. novembra letos v Festivalni dvorani v Ljubljani. Glavno gradivo za kongres sta poleg poročila o delu republiškega odbora v zadnji mandatni PREDSEDSTVO MEDOBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI CELJE O RAZREŠEVANJU KONFLIKTOV IN USKLAJEVANJU INTERESOV V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Ukrepati sproti Predsedstvo medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Celje je minuli petek v glavni točki dnevnega reda razpravljalo o razreševanju konfliktov in o usklajevanju interesov v delovnih organizacijah. Za tako razpravo so so se odločili zato, da bi ugotovih, kakšne so pravzaprav dolžnosti sindikalnih organizacij v kolektivih družbenih dejavnosti, da bi že v osnovi preprečile nastanek konfliktnih situacij. Razprava je opozorila, da za razliko od prejšnjih letNv kolektivih družbenih dejavnosti na širšem celjskem območju' ni žarišče konfliktov in da so se jim izognili s tem, da so tudi sindikalne organizacije sproti ukrepale ob vseh važnejših problemih ali pojavih, ki so vznemirili ah razburjali člane prizadetih delovnih skupnosti. Izkušnje torej učijo, da je mogoče „nevralgične točke" ne samo nevtralizirati, temveč tudi ozdraviti s takojšnjim ukrepanjem in z odpravljanjem dejanskih vzrokov, ki povzročajo hudo kri. Taka naj bi bila tudi bodoča prizadevanja sindikalnih organizacij. Da pa bi tako usmeritev sprejeli tudi samoupravni in drugi odgovorni organi v delovnih skupnostih, je predsedstvo medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Celje naložilo vsem osnovnim organizacijam, naj od samoupravnih organov zahtevajo, da se seznanijo z vsebino statuta Železarne Jesenice, ki edini doslej obravnava tudi odgovornost za način razreševanja konfliktnih situacij, ter da po tem modelu in upoštevaje konkretne razmere ustrezno prilagodijo sedanje statute delovnih organizacij. -mG dobi še statut ter cilji in naloge sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije za naslednje mandatno obdobje. Ob tem naj povemo, da Sindikat delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije doslej ni imel svojega statuta, saj je bil formalno del enotnega sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije. Z osnutkom statuta, ki so ga člani plenuma sklenili predložiti v potrditev bližnjemu kongresu, pa se sindikat delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije konstituira kot samostojna družbeno-politična organizacija. Iz osnutka ciljev in nalog sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije za naslednje mandatno obdobje smo lahko razbrali, da so osnovne organizacije, občinski, medobčinski odbori, mestni, obalni in republiški odbor vsak na svoji ravni z vztrajnim in aktivnim delova- njem prispevah k temu, da so storitvene dejavnosti dobile ustrezno mesto v slovenski družbi in da postajajo iz dneva v dan pomembnejši dejavnik pri oblikovanju razvojne gospodarske politike Slovenije. Doseženi uspehi minulih let pa seveda še niso odpravili vseh problemov. Zato bo sindikat delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije še naprej skrbel za razvijanje vse bolj demokratičnih in humanih odnosov med ljudmi v okviru čimbolj neposrednega in učinkovitega samoupravljanja. Prav tako bo njegova skrb tudi v prihodnje stalno dviganje izobrazbene ravni delavcev in s tem za uveljavitev delavca kot osebnosti. Skrbel bo tudi za pravilno vrednotenje dela in za dosledno uveljavitev načela, da pravice delavcev izvirajo iz rezultatov opravljenega dela vsakega posameznika ter osnovne organizacije združenega dela. Za družbeno usmerjanje stanovanjskega gospodarstva (Nadaljevanje s 1. strani) so sindikati nedvomno že dosegli s tem, da je v samoupravne sporazume o delitvi dohodka vnesena tudi obveznost podpisnic, da za stanovanjsko gradnjo izločajo najmanj 4 % od bruto osebnih dohodkov. Hkrati s tem se sindkati zavzemajo za odpravo linearnega subvencioniranja stanovanjskih najemnin, ki sedaj pokrivajo komaj 30 % stroškov za vzdrževanje stanovanj. Od novega leta naprej naj bi najemnine subven-cionirah različno in podpiraH predvsem družine z nizkimi osebnimi dohodki, drugim pa bi se najemnine postopno zviševale, čeprav resnično ekonomskih najemnin ne gre pričakovati. Na seji je bilo ponovno poudarjqpo, da bi kazalo razmisliti o pospešenem odplačevanju anuitet za stanovanjska posojila, saj tisti, ki so pred 10—15 let s posojili kupili stanovanje ah zgradili hišo, odplačujejo sedaj zanje nekajkrat manjše anuitete, kot znaša najemnina za podoben stanovanjski prostor. Razprava o teh vprašanjih na plenumu je bila zavzeta in tehtna. Med drugimi je Vinko Kastelic zahteval nejših opredelitev, tako da smo . , vsaj v glavnem - omenjena d0PPv| nila zvezne ustave samo pripis8'1. |j dopolnila naše ustave. Več uspehaJ'i| bilo pri opredeljevanju temelj111’ organizacij združenega % (TOZD), glede katerih je bilo pr6" lagano, naj bi njihovi člani bili fl0' silci vseh samoupravnih pravic dolžnosti tudi takrat, kadar TOZT ni priznan status pravne osebe, n*J tako je bilo predloženo, da se v ust* vi določi, katerih samoupravnih Pra vic sploh ni možno prenesti 11 TOZD. V razpravah je bilo med drugtjv^ zelo poudarjeno tudi vprašanje °a go vernosti družbenopohtičnih oW. nizacij (ZK, SZDL, sindikat), ki p*) (i bi jim tudi ustavno omogočili v# na razvoj družbe. Sindikatom n8l. V bila zagotovljena pobuda v zvezi 0& varstvom samoupravnih pravic ‘Uid lavcev in delovnih organizacij. ivez V razpravi o tej točki dnevne?, reda je plenum med drugim podP11* misel o ustavni opredelitvi vlogejj'rl družbenopolitičnih organizacij, venlVacj dar pa je prevladalo mnenje, da bi kih vuua jjci jv r 1111 ic. 1 ij v. , v-*1* - • 1 tem sklepali šele v drugi fazi dop0! njevanja slovenske ustave, ko P , ,v končno odločali tudi o tem, ali k*z' ustanoviti predsedstvo skupšcU1 Jjdb kot njen poseben organ. Načelna mnenja in sugestije sin*. katov v zvezi z ustavnimi dopolu® , bo po sklepu plenuma obliko«1* ^ posebna skupina (A. Grahor, V. k*j L stelic, F. Sladič, M. Švab, I. Tavcat 2vej in P. Toš) v dokument, ki ga .Tto ZSS predložil republiški ustavni K0 . misiji. i e| Ko je informiral plenum 0 at‘ uvedbo mehanizma, ki bi stano- J Zah vanjske varčevalce zaščitil pred po- novih ukrepih proti nellkV sledicami inflacije, hkrati pa je opo- nosti, ki jih pripravlja ZIS, r ‘ec Kongres sindikata delavcev storitvenih dej'avnosti Slovenije bo 10. novembra v Ljubljani zori! sindikate, naj bodo pri uveljavljanju nove stanovanjske politike zelo odločni, saj se sicer lahko primeri, da bo zaradi različnih nasprotovanj kmalu zvodenela. Mustafa Pljakič je dejal, da ob primitivni gradbeni operativi, ob astronomskih cenah zemljišč in ko uvažamo celo opeko, ne moremo pričakovati pocenitve stanovanjske gradnje. Jože Vidic je zahteval preprečitev špekulacij z gradbenimi zemljišči; po sprejetju urbanističnih planov naj bi izključno pravico nakupa gradbenih zemljišč prepustili občinam. Boris" Mikuš pa je pozdravil prizadevanja sindikatov za enotno stanovanjsko politiko v vsej Sloveniji in jih spodbujal, da se zavzemajo za industrijsko gradnjo stanovanj, brez katere ne moremo pričakovati več in cenejših stanovanj. Predsednik RS ZSS Tone Kropušek je v svoji razpravi podprl vse tri predložene dokumente o stanovanjski politiki, zahteval pa je, naj bo njihovo besedilo jasnejše, konkretnejše in ostrejše. Predvsem pa se podpredsednik RS ZSS J°že Globačnik izrazil polno p011' Cev poro sindikatov tem ukrepom i j1)e Dejal je, da so delavci odločno tor proti sedanjim razmeram, k0 nesolidne delovne organizacije zj ske| neplačevanjem obveznosti ogr°; . P žajo poslovanje podjetij, & v- dobro gospodarijo. Po njegO' ' p je zavzel za to, da bi sindikati potem, ko bodo ti dokumenti sprejeti, v polni meri izpolnjevali naloge, ki so sijih zadali na področju stanovanjskega gospodarstva. Posebni komisiji (Dolfka Boštjančič, Janko Brunet, Božena Čarič, .. Maver Jerkič in Stane Uhan) je plenum naročil, da pripravi besedilo stališč RS ZSS o urejanju stanovanjskega gospodarstva. Uvodno besedo za razpravo o dopolnilih slovenske ustave je podal podpredsednik RS ZSS Ivo Tavčar, kije dejal, da so sindikalne organizacije podprle tako dopolnila zvezne, kakor tudi dopolnila republiške ustave. - V središču pozornosti so bili XXI, XXII in XXIII dopolnilo zvezne ustave in ustrezna dopolnila naše republiške ustave, v katera pa v razpravah nismo uspeli vnesti toč- vem mnenju ukrepi ZIS, ki Z3'i^0n devajo zaostreno poravnavanje DE obveznosti družbenopolitični11 l skupnosti in bank do gospodar; V. ] stva, niso sporni, kazalo pa b1 Poz temeljito pretehtati tiste ukie- a kr pe, ki bodo še bolj zaostrili p°' roč goje gospodarjenja (sprememb0 % sistema amortizacije ter odpfa' aki vo zaščite osebnih dohodko'' pred upniki). Glede sprememb bi; zakona o ugotavljanju in delitvl tak dohodka (kilometrine, dnevnic61 e itd.) pa se sindikati strinjajo z sta našo zbornico, ki te sprememb6 ysa odklanja, saj v Sloveniji tovrstne izdatke usmerjamo s sam°' upravnimi sporazumi. Tov. Gl°' ^ bačnik je poudaril, daje možn° sedanje gospodarske težave re' | sevati le postopno, s premiSj^ nimi ukrepi, ki bodo upošteva^ realno stanje in možnosti, Pr takšnih ukrepih pa moram0 nato trdno vztrajati. Odločn0 moramo zaostriti tudi sankcij6 proti vsem, ki izigravajo pre°' piše, kazni za to izigravanje morajo postati tako ostre, da se t° ne bo nikomur več izplačalo • MILAN POGAČNIK; VPRAŠANJE: Grafični delavci, ki delajo s svincem, imajo, kot smo slišali, pravico do določene količine mleka med delovnim časom. To naj bi bil preventivni zdravstveni ukrep. Zanima nas, ali je to res in kateri predpis to določa? ODGOVOR- Strojna stavnica L. P. - Ljubljana toliko časa, kolikor sem prejemal štipendijo. Zanima me, ah 56 pripravniški staž šteje v to dobo ali ne? D. V. — Slovenj Grad66' za k] Po: Pij zac Iril Higienske in tehnične zaščitne ukrepe pri delu v grafičnih podjetjih predpisuje pravilnik o HTV ukrepih pri delu v grafičnih podjetjih iz leta 1947 (objavljen v Uradnem listu FNRJ 56/47), ki še vedno velja, v katerem pa ni zaslediti preventivnega ukrepa, za katerega sprašujete. Prav tako takega ukrepa ni zaslediti niti v Temeljnem zakonu o varstvu pri delu niti v ustreznem republiškem zakonu; zato vam, žal, na vprašanje ne moremo pritrdilno odgovoriti. Možno pa je, da nekatere delovne organizacije same v svojih samoupravnih aktih določijo, da imajo posamezni delavci na določenih delovnih mestih pravico do mleka med delovnim časom. VPRAŠANJE: MIRJANA LIPUŽIČ ODGOVOR: Menimo, da se vam v dobo, ki ste jo dolžni delati v podjetju p° končanem šolanju, šteje tudi pripravniška doba, saj ste tudi v čas0 pripravniškega staža v delovnem razmerju oziroma na delu v p°d' jetju. Zato ni razloga, da se vam ta doba ne bi štela v časdela>j razen če morda ne bi bilo s pogodbo izrecno določeno, da se n6| stj šteje. rtu M. LIPUZIC jai Pr s Ž6 S podjetjem sem sklenil štipendijsko pogodbo, v kateri je med drugim določeno, da moram ostati v podjetju po končani šoli 7 DNI V SINDIKATIH staj 3ra' ODGOVORNI SEBI IN DRUGIM jj (Nadaljevanje s 1. strani) \ t>' 1?®^ njimi predsednik RS ZSS ■ij jone Kropušek, predsednikCO SuUlikata delavcev v prometu in ep iVezah Jugoslavije Jože Jager, Ipij^edsednflc Komiteja za promet ^ 1^* Izvršnem svetu SRS Boris 3 »dnjal’ predstavniki republi-JoI jT®1. m pokrajinskih odborov bi pikata delavcev v prometu in JŽc predsedniki republiških ^ ^orov strokovnih sindikatov ji- ,0venije in direktoiji ter drugi ailii Predstavniki slovenskih promet-ala lih podjetij. ' j Na javni tribuni po navadi dajejo uvodne informacije, pojasnila in podatke I strokovnjaki ali ljudje, ki jim je obravnavana tematika dobro znana. Mnogi • 1 ^sd njimi si po navadi pomagajo tudi z različnimi pripomočki za ponazar- Janje, kot sb tabla, flanelograf, zidni listi, episkop, diaprojektor, filmski Projektor, makete in drugo. Zato je treba zagotoviti tak razpored udele-; rencev javne tribune, da uporabljena pomagala dobro vidijo. ! In še nekaj je treba vedeti! Javna tribuna po navadi ne oblikuje sklepov. I Organizator pa poskrbi, da na najbolj primerne načine obvesti vse zaintere-| rirane o poteku minule javne tribune, kdo je zagovarjal določeno mnenje ali ! 'rditev, kdo mu je ugovarjal in s čim. Za javnost take tribune je najprimer-; neie uporabiti interno glasilo ali interni občasni bilten, seveda pa je mogoče I ^naniti člane delovne skupnosti tudi na druge načine, kot so na primer etaki, oglasne deske in razglasni sistem z ozvočenjem. profesor Jože Valentinčič takole opredelil: 1) klasična razprava o obravnavani tematiki ali zadevi, 2) javni intervju, 3) panelna razprava in 4) razprava „vi vprašujete - mi odgovarjamo". KLASIČNA RAZPRAVA Pri klasični razpravi o enem ali več sproženih problemov sedi za predavateljsko mizo več oseb, ki odgovarjajo na posamezna vprašanja udeležencev in ki sodelujejo v razpravi. Uvod v razpravo mora biti prilagojen stopnji seznanjenosti prisotnih s obravnavano tematiko, nikakor pa ne sme biti preveč razvlečen. Če organizator meni, da je stopnja seznanjenosti predvidenih ali zaželenih udeležencev prenizka in jim ne omogoča, da bi se plodno vključevali v razpravo, jim mora to omogočiti s pravočasnimi predčasnimi informacijami. Le tako je mogoče namreč javno tribuno s pridom uporabiti za kontroliranje ali soočanje in medsebojno usklajevanje različnih stališč ter pogledov, za boljšo seznanjenost udeležencev in za njihovo soglašanje z morebitnimi predvidenimi akcijami. Če niste vešči javnega nastopanja in vam to povzroča težave, poskušajte samokritično analizirati to svojo veščino. Odgovorite si na vsako izmed zastavljenih vprašanj. Če na katero ne morete odgovoriti z „ne“, je to znak, v čem bi se morali v bodoče obvladovati in na kaj bi kazalo paziti! Vprašanja pa so: 1. Alt govorim prehitro? 2. Ali govorim prepočasi? 3. Ali je moj govor monoton, brez glasovnih variacij in menjavanja ritma? 4. Ali jecljam? 5. Ali uporabljam preveč očite dialektne značilnosti? 6. Ali se med govorjenjem od časa do časa zaustavljam z vzkliki, vzdihi ali miselnimi premori, ki so predolgi? 7. Ali leno izgovarjam posamezne stavčne sestavine oziroma nerazločno oblikujem besede? 8. Ali na koncu stavkov moj glas slabi, ker mi zmanjkuje sape? 9. Ah govorim z nosnim prizvokom? 10. Ali imam navado ponavljati vsakdanje in obrabljene faze, kot so na primer,.verjemi mi",,.vidite", „torej“ in drugo? 11. Ali sem boječ oziroma plašen? 12. Ali sem preveč samozavesten oziroma prisiljen, nenaraven? 13. Ali se držim okorno? JAVNI INTERVJU Javni intervju je dokaj soroden klasični razpravi, ima pa težišče v razgovoru, v odgovorih na vprašanja in ne v razpravi. Taka oblika javne tribune ima precej podobnosti z radijskim ali televizijskim intervjujem. Za predavateljsko mizo so različni strokovnjaki in specialisti ter družbeno priznani ljudje, ki jim vodja intervjuja zastavlja vprašanja deloma po vnaprej dogovorjenem zaporedju deloma pa tudi spontano. Udeleženci javne tribune lahko sproti zastavljajo vprašanja bodisi ustno ali pismeno. Da taka oblika obveščanja ohrani svojo posebnost, komunikacijsko vrednost in mikavnost, morajo biti odgovori sodelujočih kratki, zanimivi in prilagojeni izobrazbeni ravni udeležencev. PANELNA RAZPRAVA Panelna razprava je dinamična oblika debate in boja mnenj pa tudi vse stransekga osvetljevanja obravnavanih vprašanj. Za mizo razpravljajo izbrani osebe, udeleženci pa se postopoma vključujejo v razpravo in zastavljajo vpra sanja ali odgovarjajo nanje. Za mizo so navadno zbrani zagovorniki nasprotu jočih si Stališč in pogledov. Med njimi prihaja do ostrejše razprave, ki razgiba in spodbudi tudi udeležence javne tribune, da se glede na povedano in ute meljeno opreueljujejo in sodelujejo v polemiki. Nevarnost tako zasnovan tribune pa je v tem, da lahko ob koncu prevladajo tudi manj napredna al manj sprejemljiva stališča, če jih zagovarjajo "bolj vešči zagovorniki. Zat mora organizator na to paziti in se pred takšnimi možnostmi na primerne načine zavarovati. RAZPRAVA „V1 VPRAŠUJETE - MI ODGOVARJAMO" Taka razprava je oblika javne tribune, ki se je obnesla še posebej v funk cionalnem izobraževanju odraslih. Uporabna je zlasti za pojasnjevanje zaklju čenega kroga vprašanj. Je to oblika javne posvetovalnice, zato morajo tisti ki odgovarjajo na postavljena vprašanja, dobro obvladovati svoje področje in pri odgovarjanju računati z reakcijami udeležencev. DUŠAN REBOLJ PRIHODNJIČ: PREDAVANJE TOKOVI GOSPODARJENJA X KNJIŽNE NOVOSTI Državne založbe Slovenije Mira Mihelič: OGENJ IN PEPEL Najnovejši prozni tekst Mire Miheličeve posega v čas druge svetovne vojne, posebej pa se pisateljica ustavi ob problemu meščanstva v vsakem revolucionarnem obdobju. 205 strani, cena: pl. 52 din. Ciril Zlobec: ČUDOVITA PUSTOLOVŠČINA V antologijski zbirki »Čudovita pustolovščina« so poleg izbora iz pesnikovih dosedanjih pesniških zbirk tudi pesmi iz njegovega najnovejšega obdobja. 152 strani, cena: pl. 38 din. Dr. Dušan Vej novic: OD PLEMEN DO NARODOV V AFRIKI V zbirki »Modema družba« je izšla doktorska disertacija dr. Vejnoviča, »Od plemen do narodov v Afriki«. Narodnoosvobodilna gibanja afriških ljudstev so se in se razvijajo v popolnoma drugačnih razmerah, kot jih poznamo iz zgodovine evropskih narodov. Knji-ga, ki je napisana pregledno in tehtno, bo bralcem za- “ nesijivo pomagala k lažjemu razumevanju zapletenih in na videz nasprotujočih si pojavov na »črnem kontinentu«. 272 strani, cena: pl. 75 din. Dr. Fran Pediček: VOZLI DRUŽINSKE VZGOJE Knjiga dr. Pedička poskuša poučiti bralca, kako v današnjem času doseči zadovoljive in zaželene uspehe na področju vzgajanja in poučevanja mladih. 296 strani, cena: kart. 45 din. Aleksander Solženicin: EN DAN IVANA DENISOVIČA Zaradi velikega povpraševanja po knjigah lanskoletnega Nobelovega nagrajenca za književnost je* založba poslala na trg razširjeno izdajo Solženicinovih novel. Kot posebnost te knjige omenimo bogato dokumentacijo, korespondenco in krajše zapise, ki so zbrani v drugem delu knjige. Med dokumentacijo bo našel bralec tudi odgovore in uradna poročila ob Solženici-novi izključitvi iz Zveze sovjetskih pisateljev. Knjiga ima tudi izčrpno spremno besedo Franceta Klopčiča. 344 strani, cena: pl. 78 din. Blaga Dimitrova: NA POTI K SEBI Na poti k sebi je tretji, roman znane bolgarske pisateljice, ki jo v slovenščini poznamo že po delu Odklon srca. Po svojih umetniških kvalitetah je to vsekakor tekst, ki sodi v reprezentativno zbirko svetovne literature »Modemi roman«. 476 strani, cena: pl. 90 din. UVOD V IKEBANO TRAJNA IKEBANA To sta najboljša priročnika za začetnike, ki se poskušajo v umetnosti urejanja svežih in posušenih cvetic. Prva knjiga ima 56, druga pa 64 strani; cena posamezne knjige: kart. 50 din. MOJ OTROK MOJA VSAKDANJA SKRB To je priročnik za mlade matere, ki ga je priredila založba Better Homes & Gardens v sodelovanju s skupino najboljših ameriških pediatrov. Priročnik obravnava celoten otrokov razvoj od rojstva do šestega leta življenja. 248 strani, cena: kar. 100 din. Knjige dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe. Pri večjem nakupu nudi založba možnost obročnega odplačevanja. S priloženo naročilnico lahko naročite knjige pri upravi DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE 61000 Ljubljana, Mestni trg 26 NAROČILNICA Obvezno naročam naslednje knjige: . Znesek din ................. bom poravnal — takoj — v ......... mesečnih obrokih po 40 din. Knjige, mi pošljite na naslov: — stalnega bivališča — na kraj zaposlitve (Neustrezno, prosimo, prečrtajte!) Kraj in datum: Podpis: NASLOV NAROČNIKA: Ime in priimek: Kraj: .......... Ulica: ........... Uslužben pri: .... DE spet v akciji: KAKO DO ZASLUŽKA 1000 DINARJEV?; h m Govorijo delavci Alpske modne industrije Almira - p|: Delavce Alpske modne industrije ALMIRA Radovljica smo vprašali, kako ocenjujejo pobudo slovenskih sindikatov, naj bi znašali do konca leta najnižji zaslužki 1000 dinarjev mesečno za normalno delo v rednem delovnem času, ter kje, po njihovem mnenju, v delovni organizaciji še obstajajo možnosti, da bi ta cilj čim prej dosegli. Odgovorili so: URŠKA VIDIC, zaposlena pri prevzemu in prodaji blaga; dosedanji zaslužek približno 1300 din mesečno; preživlja sebe in enega otroka (prva z leve): ,,Prav je, kar zahteva sindikat; prav je, da se vsaj on potegne za delavce! Dokler ne bomo vsi združeni pod eno streho, ne vidim prave možnosti, da bi se kaj prida lahko spremenilo. Ko pa bo v tovarni pod streho naš novi obrat, bi morah doseči bistvene premike. Mislim na to, da bodo odpadli ne- potrebni transportni stroški, da ne " ‘ d#................... bo še drugilT sitnosti, ki zdaj nastajajo zaradi razdrobljenosti, da bo organizacija dela na splošno boljša. Potem, če bodo učinki, bi tudi zaslužki morah biti boljši; se morda motim? “ ' . JANJA CIZEJ, končna pregledo-valka izdelkov, z možem in svojim osebnim dohodkom kakih 1150 do 1200 din skrbita sama zase (druga z leve): Pobuda sindikatov se mi zdi v redu. Narobe pa je to, da življenjski stroški prehitro naraščajo in da se sindikat, ob naraščanju draginje,'■ne zavzema tudi za ustrezno višje zaslužke, saj je tisočak danes že tako malo vreden. Glede razmer v naši tovarni bi rekla samo to-le: moralo bo miniti še nekaj časa, da se bo proizvodnja v novem obratu povsem utekla. Potem ne bo več prihajalo do nepotrebnih zastojev, blago bo hitreje prihajalo iz pletilnice v šivalnico. Tako bo delo lahko teklo bolj enakomerno, pa tudi vplivati bo mogoče, da bi bila organizacija dela taka, kot naj bi bila v sodobni tovarni. Učinek takega dela pa bi se lahko izrabil tudi v višjih osebnih dohodkih.11 MARJANA HROVAT, pletilja na motornih pletilnih strojih; samska, dosedanji zaslužek med 1150 in 1200 din mesečno (tretja z leve): „Če bi imela družino in bi bila sama zaposlena, ne vem, kako bi jo preživljala z denarjem, ki ga dobim, kaj šele s tisočakom, kot ga zahteva sindikat. Skratka: ob sedanji draginji, ki venomer narašča, bi se sindikat moral zavzemati tudi za večje osebne dohodke. V naši tovarni pa po mojem prepričanju ni toliko kri-tičnavišina zaslužkov, kot tb, da delamo v petek in svetek, na tri izmene. Na srečo ob tem, ko se vsake tri dni urnik spremeni in ko se. je treba odpovedati marsikateri nedelji, dosegamo še kar lepe rezultate. Zato imam upanje, da bomo sčasoma lahko nakupili toliko strojev, da bo lahko odpadlo delo v nočni izmeni in da bomo, ker so novi stroji zmeraj boljši od prejšnjih, dosegli tudi večje proizvodne rezultate. Oboje pa je pogoj, da bomo zaposleni zadovoljni in pripravljeni za večje delovne napore, za bolj intenzivno* delo, katef?ga rezultat se mora poznati tudi pri osebnem dohodku." MILA MEŽEK, likarica; mese^r zaslužek približno 1300 dinarjev^ možem, ki je zaposlen, skrbit3 dva otroka (desno); „0 pobudi L dficatov samo dobro! Imam ps P\. pcmbo, da bi se sindikalna 0% nizacija v našem podjetju bolj približati članstvu. Pogost0 se radi s kom pogovorili, se k011^ potožili ali vprašali za nasvet ali P jasnilo. Sindikat bi bil, po m0J za te stvari najbolj poklican, ven£j, ga ni, ker se ukvarja z bolj vij0 1 , politiko! Naj odgovorim še na din., del vprašanja: odkar se postopon j selimo pod isto streho, je več uP I nia, da bomo bolje organizirali Pr bo več toliko z izvodnjo, da ne .v,~ ---------. .. časnih premestitev k drugemu p61? kateremu se moraš šele privaditi 2 zato slabše dosegaš normo, slab";, \ zaslužiš. Drugič pa gre za to, d3, < bomo morali šele izboriti, da b° Sarr nove, tehnične norme take, da rij Vu bomo lahko dosegali in da bo de ■ . vrednoteno tako, da bo tudi zaoj) delavec, če bo le izpolnil svojo d0> vel zaslužil vsaj. tisočaka n' tof ne nest, mesec. » r Naloga je izpolnjena 15. novembra, ko bo spet plačilni dan, nihče izmed 590 delavcev Alpske modne industrije »Almifa< sl0 Radovljica ne bo prejel manj kot tisočaka, če bo le opravil normalno delovno dolžnost ^ Izmed 590 delavcev Alpske modne industrije ALMIRA iz Radovljice je zadnje mesece manj kot tisočaka na mesec prejemalo kakih sto delavcev. Petnajstega novembra, ko bodo izplačali zaslužke za oktober, nihče ne bo prejel manj kot tisočaka če bo izpolnil svojo delovno dolžnost in opravil predpisano število delovnih ur. Tako se namreč glasi sklep zadnje seje delavskega sveta v Almiri, na kateri so izglasovali spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in s katero se osnove stalnega dela oseb-jiega dohodka pri prvih treh kategorijah zaposlenih — v glavnem so vanje razvrščeni proizvodni delavci - zvišajo za 17 %, pri vseh drugih kategorijah pa za 15%. Drugače rečeno: če je doslej znašala najnižja osnova osebnega dohodka 750 dinarjev, bi „po novem“ dosegla 878,34 din mesečno. Če k tej osnovi prištejemo poprečno preseganje delovne obveznosti za 20 %, to pa je za Almiro normalno, preprost račun pove, da ob normalnem izpolnjevanju obveznosti dejansko nihče ne bo preje.l manj kot tisočaka na ' mesec. Pri tem bi ALMIRA od sedanjega poprečnega zaslužka 1187 dinarjev že pri novembr-sKh izplačilih dvignila poprečje osebnih dohodkov na približno 1380 din ter tako ,,ujela" korak z drugimi kolektivi svoje stroke v občini. Če je torej ALMIRA že tako daleč, da bo zdaj zdaj izpolnila nalogo, ki so jo tudi prednjo postavili slovenski sindikati, da namreč noben slovenski delavec konec letošnjega leta ne bi smel zaslužiti manj kot tisočaka, ostaja še odgovor na vprašanje, kako so ta cilj tudi dosegli. Vodja splošnega sektorja Ivan Cerkovnik nam je v zvezi s tem povedal naslednje: „V našem podjetju smo bili pred izredno težavno nalogo, kako hkrati uresničevati program modernizacije in kako proizvodnim rezultatom ter naraščajočim življenjskim stroškom ustrezno prilagajati višino osebnega dohodka. Se zlasti pa je bila naša naloga težka zaradi tega, ker smo ljudem obljubili, da gradnja novih prostorov, v katere že selimo dislocirane obrate, ne bo bistveno vplivala na osebne dohodke, oziroma si bomo zategovali pasove le krajši čas in nato vse poračunali v obliki zvišanih zaslužkov. Novi prostori nas z opremo vred veljajo kakih 12 milijonov dinarjev, tri četrtine teh sredstev pa smo zbrali z začasnim • zadrževanjem osebnih dohodkov. Že pred začetkom gradnje smo začeli uvajati, lani pa dokončno v vseh naših obratih tudi uvedli obratovanje v štirih izmenah. Hkrati smo poskrbeli tudi za druge, v tedanjih razmerah možne organizacijske, teh- nične in druge izboljšave v proizvodnji. Rezultat tega je, da se je v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečala proizvodnja ob sicer nespremenjenem številu delavcev za kakih 30% in da je bila realizacija prejšnjega meseca enaka celoletni realizaciji naše tovarne pred petimi leti. Poslovni rezultati so nam torej omogočili, da smo se lahko odločili za sedanje zvišanje osebnih dohodkov, po katerem — ob enaki storilnosti kot doslej - nihče ne bi smel zaslužiti manj kot tisočaka na mesec. Naši obrati, doslej raztreseni v Lescah in Radovljici, se zdaj že selijo pod novo streho. Z novim letom naj bi bilo selitve konec. Že zdaj, čeprav še nismo ,kompletni4, pa izvajamo priprave za prehod na tehnične normative dela, s čimer želimo še bolj izkoristiti naše zmogljivosti. Pogoj za to bo seveda tudi boljša organizacija dela in proizvodnje, od katere v spremenjenih razmerah tudi veliko pričakujemo. Kljub temu pa pravih učinkov ne bi bilo, če novim, tehničnim normam 11 Je bi ustrezno prilagodili tudiJj ni stema delitve osebnih dohod tei kov. Lahko povem, da bo z novega leta pripravljen tud Or novi pravilnik o delitvi osebnu dohodkov, s katerim bomo j J glede na novo organizacijo dej' j in upoštevaje spremenjeni naci1 f merjenja delovnih učinkov - ^ J novo ovrednotili vsa dela. : « Naj povzamem: sedanje, * bistvu linearno zvišanje zašlo-' * kov je pomenilo izpolnitev do ^ ga do kolektiva, kije nekaj J vztrajal na nižjih osebnih do hodkih, da bi si zato hitreJf * ustvaril boljšo materialno osno J - - - ' ls Lon'* UPff jjetn :nd. soK-! ion1* NA TRDNIH NOGAH up^ ^ ureditvijo novih proizvodnih prostorov so si ustvarili pogoje za sodobno organizacijo dela in proizvodnje V ZREČAH SO ZAKLJUČILI DRUGO FAZO REKONSTRUKCIJE NAD EVROPSKIM POVPREČJEM lab** V brežiški tovarni pohištva, (te* ki od minulega leta posluje kot ’0|j. samostojna organizacija v sesta-deiP podjetja SLOVENIJA LES, idal te dni proslavljajo 25-letnico job dela in obstoja. Ob jubileju izdajo namenu nove proizvod-116 protosre s 1200 kvadratnimi ^ptri površine, ki zanje pomelo življenjsko nujo in zagoto-vilo, da so slednjič le na trdnih n°gah in da bodo lahko na njih \ todi obstali. I Za dosedanjo zgodovino bre-0 ziške tovarne pohištva je nam-I značilno, da so njeni po-| slovni uspehi precej nihali; da se J® tovarna večkrat znašla na ^ robu propada, se potegnila na varno in spet spodrsnila. Vzrok tj J® bil skoraj vselej isti: premajh-Jj n* in nefunkcionalni prostori 0(1 ter pomanjkanje strojne opreme roj z obilico ozkih grl. Čeprav so ud; °rganizacijo dela spreminjali, so nif se težave ponavljale. Pod okriljem podjetja SLOVENIJA LES sije zdaj tudi brežiška tovarna pohištva pomagala na trdne noge. Upoštevaje nove proizvodne prostore in opremo, v kateri je vključena tudi najsodobnejša lakirnica, imajo zagotovljene vse mož: nosti, da uresničijo tisto, kar je bilo vse doslej nemogoče storiti, da poskrbijo za sodobno industrijsko organizacijo dela in proizvodnje. Kakor sami povedo, prostori in oprema zanje pomenijo izpolnitev prve etape sanacije. Druga etapa bo težja, vendar je odvisna od njih samih. Gre namreč za to, kako hitro bodo aktivirali nove zmoglji-. vosti, kako bodo „pilili“ proizvodni postopek in tako vplivali na ustrezno naraščanje produktivnosti. Ob praznovanju sicer ugotav- ljajo, da so v jubilejnem letu dobro poslovali. V primerjavi s prejšnjim letom se je ob nespremenjenih pogojih proizvodnja povečala za tretjino, izvoz pa za 12 %. Računi na papirju kažejo, da nove zmogljivosti same po sebi zagotavljajo povečanje proizvodnje vsaj za tretjino. Kot rečeno, so dejanski premiki odvisni od njih samih. -mp V Zrečah te dni znova slavijo. Praznujejo zaključek druge faze rekonstrukcije in otvoritev novih tovarniških prostorov za proizvodnjo visoko kvalitetnega avtomehaničnega orodja znanega pod imenom Unior-Extra. Minula tri leta pomenijo za Kovaško industrijo Zreče in njen kolektiv odločilno prelomnico. Veliki napori vodstva in večine članov delovne skupnosti so se bogato obrestovali. Kolektiv se je v razmeroma kratkem času izkopal iz skoraj brezizhodnega položaja. Poslovil se je od primitivnih in zastarelih tehnoloških prijemov, slabe organizacije, nediscipline in malomarnega odnosa do dela. Uspešno je reorganiziral režijski aparat, ki se je bil tako razrasel, da bi si ga lahko privoščita le precej močnejša in številnejša delovna organizacija. ..Dograditev novih proizvodnih hal pomeni za nas mejni kamen, lahko bi dejali začetek novega ob- dobja za tovarno, za vso dolino . . .“, pripovedujejo delavci v Zrečah. ,,Se pod prisilno upravo, ob koncu leta 1969, smo se odločili za gradnjo nove tovarne. Tako smo ob uresničevanju sprejetih sanacijskih ukrepov ter ob rekonstrukciji obstoječih obratov v rekordnem času postavili tudi najsodobnejšo tovarno za proizvodnjo visoko kvalitetnega orodja Unior-Extra. Analiza tržišča nam je namreč pokazala, da v državi nihče ne proizvaja tega orodja in da bo šla proizvodnja dobro v promet tako doma kot na tujem . . .“ Tako na mestu, kjer je še pred letom zelenela trava, stoji nova tovarna, v kateri je že stekla proizvodnja avtomehaničnega orodja. Sodobna tehnologija jim omogoča visoko produktivnost. Še nedavno so na primer potrebovali v Zrečah kar 45 minut za izdelavo „kombinirk“, danes pa potrebujejo za isti artikel samo še 6 minut, medtem ko znaša evropsko poprečje 10 do 15 minut. —a. OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV GROSUPLJE OBČINSKA KONFERENCA ZKS GROSUPLJE OBČINSKA KONFERENCA SZDL GROSUPLJE SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE OBČINSKA KONFERENCA ZMS GROSUPLJE čestitajo vsem občanom občine Grosuplje za njihov občinski praznik ter jim želijo še mnogo delovnih uspehov V novi tovarni zreških kovačev leli čn; n-« lol- J as) 0 ej zaduje ij^l <54 Te dni so se v Dravogradu sešli predstavniki delovnih organizacij. gr#.Upaj s predstavniki občinske skupščine in vodstev družbeno-/^fiitičnih organizacij so pregledali gospodaijenje v delovnih organi-e/Tjjjjah v letošnjem letu in spregovorili še o nekaterih drugih vpra-i /pih. Na posvetovanju, ki se ga je udeležil tudi član Izvršnega 3rfeta Slovenije inž. Franc Razdevšek, so ugotovili, da se je v letu povečala vrednost proizvodnje v dravograjskih delovnih kolek-J'®! za več kot dve tretjini. Razveseljivo je tudi, da zaposluje rslOTodarstvo te koroške občine 20 % več delavcev, kot jih je pre-s/yo leto. Ji! Ob teh, dokaj ugodnih rezultatih poslovanja, pa kaže opozoriti rJ? to, da osebni dohodki zaposlenilvv dravograjskih delovrhh orga-^rt^cijah še vedno za okrog petino zaostajajo za povprečnimi oseb-dohodki zaposlenih v Sloveniji in da za republiškim povpreč-zaostaja tudi vrednost osnovnih sredstev. To pomeni, da delov-s«e organizacije ne zamenjujejo dovolj hitro strojev in druge i/ j™me, kar utegne v prihodnje še bolj negativno vplivati na renta-( / in ekonomičnost poslovanja ter na osebne dohodke. >M. Predstavniki dravograjskih delovnih organizacij so na posvetova-r ugotovili, daje pričakovati tudi v prihodnje nadaljnjo rast proiz-, lignje in širjenje zmogljivosti posameznih delovnih organizacij. J^veseljiva je bila tudi ugotovitev, da so v večini kolektivov začeli ^Oblikovanjem razvojnih načrtov. ^Predstavmk. dravograjskega gospodarstva se bodo v kratkem spet iP\. s predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij. Dogo-iifii.Oli so se, da bodo podrobneje spregovorili o gradnji stanovanj v /Ožbenem sektorju, ki v tej koroški občini zadnja leta nazaduje, lt0‘ borili pa bodo še o sodelovanju gospodarstva pri reševanju neka-perečih problemov na področju družbenega standarda. (ek) VELEBLAGOVNICA H • priptaota potrošnikom hiter, aoAoben in cenen nakup vseh potrebščin aa sebe, za drniino, sa dom in za foapodinjrtvo 0 potrošnikom nudi Mac« na obroč— odplačevanje • za tuje kupo* je v hiši menjalnica LJUBLJANA ______________________________ BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka £ BLAGOVNICA NAMA, Kočevje Potrošniki lahko izbirajo blago v prudovalnicah; TRGOVSKA HIŠAr Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 J ZANIMIV AKCIJSKI PROGRAM TRBOVELJSKE STROJNE TOVARNE Jedrnata napotila Skoraj ni dvoma, da bodo tudi v zasavskih podjetjih sedanje akcijske programe v zvezi z uresničevanjem politike stabilizacije dopolnili z novimi ukre- pi, kajti sveženj, ki ga pripravljajo zvezni organi, bo, kot je videti, prav izdaten in bo zahteval prilagajanje poslovanja podjetij novim razmeram. Ne KREDITNA BANKA ZAGREB PODRUŽNICA MARIBOR OB DNEVU VARČEVANJA — 31. OKTOBRU -ČESTITAMO VSEM VARČEVALCEM. ZAUPAJTE NAM VAŠE DENARNE ZADEVE. Novi prostori podružnica Ljubljanske banke v Velenju se bo novembra letos selila v no- ve prostore ob Prešernovi cesti in prevzela nove naloge nit' d' Z' v i. v novih prostorih, vanje se bo 2/ selila že v kratkem, se bo dejavnost 'vjr^ružnice Ljubljanske banke v Ve-(Atrnju močno razmahnila. Medtem Z i° ^ je v zadnjem letu dni celotna jhnčna vsota podružnice Ljub-^toske banke v Velenju povečala za i/fL„tog 17 % oz. na nekaj več kot mi 'dnje ' Jjr^ milijone dinarjev, se bo v pri-v še večji meri, zlasti še, ker velenjska podmžnica prevzela ne-^tere nove naloge. l/v, ^ osrednje enote Ljubljanske ban-n bodo na velenjsko podružnico J^nesli vsa sredstva in kratkoročna ■Tajila. S tem se bo bilančna vsota Bistev povečala za več kot 10 %. Hj^ružnica Ljubljanske banke v Ve-^L61'!1* bo v prihodnje opravljala ce-/ °tno devizno poslovanje za delovne J tSanizacije in druge organizacije, / bo tekoče račune zaposlenih j Jeanov v delovnem razmerju, , Navijala bo tudi skladiščne posle / .“ vrednosti, nadalje bo uvedena J ,Uiba nočnega trezorja, novost pa / še servis - za graditelje stano- pnjskih hiš. ( , Omeniti velja, da podružnica / ^bljanske banke v Velenju po-jj "'^a komitentom, kolikor največ lahko. V zadnjem času, kot smo izvedeli na banki, ni bilo problemov z likvidnostjo ob izplačilih osebnih dohodkov, saj je bilo v banki v ta namen zadosti deriarja. Sicer bi podružnica Ljubljanske banke v Velenju plasma sredstev še bolj povečala, če ne bi bilo restrikcij skih ukrepov. Omenimo paj v tej zvezi mimogrede, da so se v zadnjem letu dni povečali kratkoročni krediti delovnim in drugim organizacijam za 8.670.000 dinarjev oz. za 9 %, investicijska posojila so se povečala za 6 milijonov din oz. za 10%, stanovanjska posojila pa so večja za nad 11,200.000 din oz. za 20 %. Zapisati pa moramo še, da prebivalci Šaleške doline kar pridno varčujejo. Vse hranilne vloge so se v zadnjem letu dni povečale za okrog 8 milijonov dinarjev ož. na 38 milijonov dinarjev. Sicer pa so se navadne hranilne vloge povečale za nekaj nad 4 milijone dinarjev oz. za 20 %, hranilne vloge zaposlenih preko delovnih organizacij za 1,900.000 dinarjev oz. za 300 % itd. Vseh varčevalcev je zdaj pri velenjski podružnici Ljubljanske banke 16.500, to pa je 2.900 varče- valcev več, kot jih je bilo lani v tem času. (vš) glede na to pa bi lahko akcijski program trboveljske strojne tovarne označili za resen poskus zagotovitve poslovanja tudi v pogojih, ko se bodo okoliščine poslovanja še bolj zaostrile. OSNOVNO: ŠIRŠE SODELOVANJE V MEDNARODNI DELITVI DELA V devetih mesecih letos so v tem podjetju izvozili blaga za vrednost skoraj 1 milijon dolarjev. Od tega 60 % na območja s konvertibilnimi valutami, predvsem v Zvezno republiko Nemčijo. To je dejansko prvi rezultat odločitve, sprejete in zapisane v akcijskem programu, da bodo preusmerili izvoz iz Vzhoda na Zahod. Pravzaprav so zahtevo po večjem sodelovanju v mednarodni delitvi dela zapisali med osnovno določilo stabilizacijskega programa. In ne samo to. V strojni tovarni želijo doseči večji izvoz predvsem tudi z okrepitivijo koope-racijskega sodelovanja s tujimi partnerji in na tej podlagi večati svoj delež v prizadevanjih našega gospodarstva, da se širše . spopade s konkurenco na tujih tržiščih. Prav zdaj v podjetju ugotavljajo, kako pravilna in umestna je bila njihova preusmeritev na Zahod, saj dejansko izpolnjujejo vse sprejete načrte na tem področju, razen projekta tako imenovanih grelnih elementov, ki so ga začasno opustili. GOSPODARJENJE V TOVARNI REZALNEGA ORODJA NA PREVALJAH Začr tana not Gospodarjenje v Tovarni rezalnega orodja Prevalje poteka v letošnjem letu izredno zadovoljivo. Okrog 240 zaposlenih bo ustvarilo nad 20 milijonov dinarjev realizacije ali okrog 30 % več, kot so jo dosegli pred letom dni Povečanje realizacije je posledica izboljšanja delovnih pogojev, namestitve novih strojev pa tudi večje produktivnosti. Ta se je, med drugim, povečala tudi v pilami, kjer je navkljub starim strojem do skrajnosti izkoriščen strojni park in delovni čas. . VELIKO POVPRAŠEVANJE PO ORODJIH Program Tovarne, rezalnega orodja Prevalje obsega proizvodnjo orodij za obdelavo lesa ter orodij za obdelavo kovin, krožnih žag in proizvodnjo pil. V zadnjem času se na Prevaljah usmerjajo predvsem na proizvodnjo orodij za obdelavo lesa. Lesno predelovalna industrija je pri nas v velikem razmahu in večino orodij je morala uvažati. Prevaljčani skušajo zato zdaj kar najbolj ustreči željam in potrebam lesno predelovalnih podjetij. Potrebe so velike, težava pa je v tem, ker ne gre za serijsko proizvodnjo, pač pa v glavnem za individualna naročila. OBČUTEN . PORAST PROIZVODNJE PRI MALENKOSTNEM povečanju Števila ZAPOSLENIH Tovarna rezalnega orodja Prevalje sodi med tiste delovne organizacije v Mežiški dolini, kjer že imajo zastavljene osnovne cilje za gospodarjenje do leta 1975. Med drugim računajo, da bodo do leta 1975 povečali realizacijo na okrog 40 milijonov dinarjev, število zaposlenih pa bodo povečali le malenkostno, in sicer na okrog 285. V prihodnje bodo v Tovarni rezalnega orodja Prevalje zamenjali zaste-reli strojni park, kolikor ga je še v mehaničnih delavnicah, ter nadalje modernizirali proizvodnjo. V načrtu je zgraditev nove proizvodne dvorane za pilarno (ta je zdaj v starih prostorih, kjer so delovni pogoji težki!) ter-vzpostavitev nove tehnologije v tem obratu. Sicer bodo še naprej povečevali proizvodnjo orodij za obdelavo lesa, saj so potrebe naše lesno predelovalne industrije resnično velike. Hkrati z večanjem proizvodnje bodo krepili tudi servisno službo. Kar zadeva proizvodnjo orodij za obdelavo lesa, bodo širili obstoječi asortiment izdelkov, vpeljevali pa tudi novo proizvodnjo. PETINO REALIZACIJE Z IZVOZOM? Tovarna rezalnega- orodja Prevalje bo v tem letu izvozila na tuja tržišča (Albanija, Bolgarija, Romunija, Francija, Zvezna republika Nemčija) za okrog 1 milijon dinarjev izdelkov, pil in orodij. Hkrati s povečevanjem proizvodnje računajo tudi na porast izvoza. Računajo, da bodo 1975. leta ustvarili z izvozom že okrog 20 % vse realizacije, seveda pa bo izvoz odvisen od gibanj na svetovnem tržišču. (Ma) BOJ PROTI NELIKVIDNOSTI V strojni tovarni imajo že lep čas hude preglavice zaradi nelikvidnosti. Še pred nekaj meseci so jim kupci dolgovali skoraj 35 milijonov din. To je nedvomno vsota, ki je celo za tako veliko podjelje, kot je strojna tovarna, neznosna. Zato so se odločili nelikvidnosti napovedati ostrejši boj. Vse svoje poslovanje so prilagodili osnovni zahtevi: proizvajati in dobavljati blago in izdelke prvenstveno za tiste in tistim kupcem, ki takoj poravnajo račun. V zvezi s tem so v podjetju uvedli tudi novo metodo, po kateri zasledujejo vse dohodke in izdatke sproti. Kljub vsemu pa nestrpno pričakujejo novih ukrepov za odpravo medsebojne zadolženosti. NOVA ORGANIZACIJA DELA Prilagajanje stabilizaciji gospodarstva in sodobnim zahtevam poslovanja je v strojni tovarni navrglo tudi potrebo po temeljiti preučitvi nove organizacije dela. Dosedanja ni dala zaželenih učinkov. Osnovni cilji nove organizacije so: zmanjšanje stroškov vseh vrst in skrajšanje tako imenovanega proizvodnega cikla. Da bi to dosegli, so se odločili za novo določitev dolžnosti in pravic na vseh delovnih mestih, s tem pa tudi obsega odgovornost; za novo delitev nalog na operativne in perspektivne. Planiranje je postala operativna funkcija, odpravili so in še bodo vsa nepotrebna in odvečna dupliranja in kar je najvažnejše, odločili so se, da bodo postavili prave ljudi na prava mesta. Pričeli so z reorganizacijo proizvodne funkcije, vsa reorganizacija pa bo končana do konca prihodnjega leta. Hkrati bodo na novo oblikovali vso stroškovno pohtiko od zajemanja izdatkov do vrednotenja zalog. V strojni tovarni so pri dosedanjem izvajanju akcijskega programa dejansko ugotovili, da ni dovolj, če samo korigirajo ah deloma izboljšujejo poslovanje, marveč da je potrebno totalno reorganizirati poslovanje z novo razdelitvijo nalog, to pa predstavlja hkrati tudi absolutno prilagajanje podjetja sedanjim razmeram na trgu. .m. Nova zgradba za podružnico Ljubljanske banke v Velenju Napake zavoljo neobveščenosti £ £ ¥ Okrog dvesto delavcev mehanične in neka- ter ^ opozorili da b^o o njem še podrobno £ terih drugih delavnic podjetja Avtobusni pro- razpmvljah v svojih delovnih enotah £ met Maribor je v četrtdc, minuli teden, za pri- Oč»tno Pa Je’ da lm? PodJetJe Avtobusni pro- J bližno dve uri in pol prekinilo delo in zahtevalo Maribor resnične težave pri plačevanju svo- J sestanek s predstavniki vodstva podjetja. Do jA zaposlendi kr niso plačam tako, kot bi mo- £ prekinitve je prišlo, ker del članov kolektiva ni ^ bltl- Ug°toyilr So namreč, da so na primer J bil dobro seznanjen z novim pravilnikom o delavci avtomehaniki v podjetju Avtoobnova m ^ osebnih dohodkih, ki je prav te dni v razpravi, drugod bolje plačam, kot pri Avtobusnem pod- ^ Delavci so od vodstva podjetja zahtevali, naj jim Jetju Maribor. Na tem razgovoru so se dogo-* podrobno pojasni in obrazloži novi pravilnik o vordl’da bodo Iskbcal; sestanek po posameznih , delitvi osebnega dohodka. Na razgovoru so opo- ^h ter zbrali v celotnem kolektivu pnpom- * zorili na nekaSra nesorazmerja, Či so jih opaSi ^ ^ e z^bVsMe ££ * » predlogu novega pravilnika. Člani vodstva detie »a 1 ^ ' podjetja so delavce seznanili s tem pravilnikom p0(jjetju ’ ^ so tudi vse upravne službe v * D. P. £ XIX. GOSTINSKO-TURISTIČNI ZBOR IZ REFERATA JOŽETA VIDICA Samo sposobni Glavni referat na letošnjem XIX. gostimko-turi-stičnem zboru na Bledu je imet Jože Vidic, predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije. Govoril je o družbenoekonomskih spremembah, povezanih s spremembami jugoslovanske in slovenske ustave ter s samoupravnim sporazumevanjem o delitvi dohodka. V zvezi s slednjim je med drugim dejal: Pri oceni, kako daleč smo s samoupravnim sporazumom za gostinske in turistične gospodarske organizacije prišli in koliko nas njegove določbe prizadevajo, moramo upoštevati naslednja dejstva: - Tudi v gostinstvu in turističnih gospodarskih organizacijah moramo odkrito da v vseh primerih ekonomski rezul-samo plod nepo- priznati, doseženi tati niso do- do- na- do- srednega delovnega prispevka trenutno v nekem podjetju zaposlenih delavcev, marveč v določeni meri tudi rezultat preteklega dela prejšnjih delovnih generacij. S tem v zvezi se zastavlja vprašanje, ali potem ni celo dolžnost, ne le pravica ostalih delavcev iz panoge ali celo iz širše družbe, da postavi določene norme in pogoje za oblikovanje osebnega dohodka v okviru 'ustvarjenega dohodka. - Konkretna merila za izločanje sredstev za razširjeno reprodukcijo postavljamo sami na osnovi podatkov o ekonomskih rezultatih. Ker se pa pri tem ne moremo izogniti poprečjem, bodo posamezni kolektivi potrebovali določen čas, da se travnajo «z doslej uspešnejšimi kolektivi. - S samoupravnim sporazumom si prizadevamo, da v razmerju z ostalimi gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi tudi delo v gostinstvu in turistično gospodarskih organizacijah dobi družbeno priznano vrednost potrebnega dela z vsemi elementi delovnih pogojev in širšega družbenoekonomskega pomena dela. Razumljivo je, da v tej, za nas prvi fazi samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja ni mogoče doseči absulutno enakih in družbeno povsem pravičnih izhodišč med vsemi gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi. ‘Vendar moramo pošteno priznati, da je to prvi korak v tej smeri. Kakšna so torej bila izhodišča republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije pri snovanju samoupravnih sporazumov? - Skupna masa sredstev osebnih dohodkov, dogovorjena v samoupravnih sporazumih, ne more biti nižja, kot je bila pred uveljavitvijo sporazumov. - Udeležba osebnih hodkov v nacionalnem hodku se ne sme znižati - Hitreje morajo raščati najnižji osebni hodki - Cena živega dela mora dobiti realnejšo vrednost. - Konkretno smo ovrednotili nadurno delo, nočno delo in delo na dan državnih praznjkov in v drugih dela prostih dnevih, kakor tudi bolezenski dopust do 30 dni, regres, izobraževanje, stanovanjsko gradnjo itd. Ta izhodišča in stališča so bila v celoti prevzeta v samoupravnem sporazumu gostinstva in turističnega posredovanja. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, ali lahko vse gostinske in turistične delovne organizacije tudi v praksv uresničijo določila samoupravnih sporazumov. Povedati moramo, da imamo tudi take delovne organizacije, ki ne bodo v celoti sposobne uresničiti tistega, za kar so se samoupravno sporazumele. Zato je zelo pomembno, kaj bodo ukrenili delavci v teh gostinsko-turističnih podjetiih v organizacijskem, poslovnem in drugem pogledu, da bodo upravičevali obstoj-svoje delovne organizacije kot celote, ali njenih posameznih delov. V prihodnje prav gotovo ne bodo mogle obstajati take delovne organizacije, ki ne bodo zagotovile normalnih osebnih dohodkov, dogovorjenih v sasamoupravnih sporazumih in nekaj sredstev za razširitev materialne osnove svojega dela. Člani kolektiva gostinskega podjetja „Kras“ iz Postojne - na sliki jih vidimo le del Bledu najbolje odrezali v športnih in spretnostnih tekmovanjih. - Foto: M. GAMZE so se na letošnjem zboru na XIX. TRADICIONALNI GOSTINSKO-TURISTIČNI ZBOR NA BLEDU Potrebna je osvežitev Letos se je zbora udeležilo več kot 2.000 gostinskih in turističnih delavcev ter 1.600 učencev gostinskih šol iz vse Slovenije Ob zaključku rekordne letne turistične sezone so se tudi slovenski gostinski in turistični delavci minuli teden zbrali na Bledu V rekordnem številu na tradicionalnem XIX. zboru. Prišlo jih je več kot 2.000 iz vseh krajev Slovenije, kjer so v uradnem in neuradnem delu zbora izmenjali marsikatero koristno izkušnjo in pobudo, ki jo je prinesla minula zares naporna sezona. Še polni svežih vtisov se zdaj spominjamo pozitivnih pa tudi negativnih strani tega srečanja. JOŽE VIDIC, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, ki je zbor tudi organiziral, takole ocenjuje blejsko srečanje: „Prijetno sem bil presenečen nad številno udeležbo gostincev na letošnjem zboru, predvsem pa nad resnostjo nekaterih gostinskih kolektivov, ki so se na ta zbor temeljito pripravili. Lahko rečem, daje v tem smislu gostinsko podjetje ,,Kras“ iz Postojne, glede na osvojena odličja v najrazličnejših tekmovanjih na zbo- kata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, že zdaj trudijo, da bi prihodnji jubilejni XX. zbor v Portorožu popestrili in v marsičem izboljšali. „V uradni del zbora prvega dne moramo nujno vključiti tudi mladino z gostinskih šol, ki ima svoje srečanje sicer drugi dan. Predstavniki mladih, na katerih pravzaprav sloni bodoči razvoj našega turističnega razvoja, bi lahko s svojim sodelovanjem vnesli mnogo svežine v samo srečanje slovenskih gostincev in turističnih delavcev," je komentiral Jože Vidic. „Seveda to pa ne bi pomenilo, da bi srečanje učencev gostinskih šol drugi dan zbora odpadlo." Vredno bi bilo tudi razmisliti, da bi že na prihodnjem zboru v Portorožu uvedli delegatski sistem na uradnem zborovanju, tako da bi se ga udeležili le tisti gostinski in turistični delavci, ki bi z razpravami tvorno sodelovali pri oblikovanju nadaljnje politike našega gostinsko- turističnega razvoja. Poleg uvodnega referata, ki bi obravnaval eno izmed aktualnih tem, bi morali po mnenju Jožeta Vidica, predsednika RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti, organizirati razpravo po inte-resnih skupinah. Tisti, ki se zanimajo za gostinsko tehnologijo, naj bi se našli v eni skupini, drugi, ki se spoznajo na delitev dohodka in samoupravne odnose, v drugi skupini in podobno. Tako bi bilo zborovanje slovenskih gostinsko-turi-stičhih delavcev mnogo koristnejše za sleherno delovno organizacijo, saj bi marsikatera pobuda iz strokovnih razprav na zboru našla svojo pot tudi v normativne akte s tega po-dročja..Tako pa se zdaj razhajamo z gostinsko-turističnih zborov sicer z zelo prijetnimi vtisi, toda s kaj malo -upanja, da se bo v prihodnjem obdobju na področju gostinstva in turizma kaj spremenilo. Almira in Saša Številni proizvajalci naj' različnejše gostinske oprem6 iz domovine in tujine - bil° jih je blizu 40 - so predstavili novosti, ki so si jih g°' stinci ogledovali z zanima-njem. Majhno presenečenje je med njimi pripravilo Industrijsko podjetje čipk in posteljne konfekcije Č1B f Bovca. Na posebej pripravljeni modni reviji nam je pokazalo 14 zelo uspelih obla- i-Ptizi »anih !iavn( ! c °mbi le: j ec. Sku lota Toko; una P/en: 'kata «je, tdus tevei Na oven egljii 'ega s- Pe tn e r P; lovei rihoi ^slei 'bliki lse ds ru, lahko za vzor vsem drugim. Le- tošnji zbor slovenskih gostinskih in turističnih delavcev je, tudi jasno pokazal, da na njem ni šlo za nikakršno množično popivanje, kot menijo nekateri. Tako mislijo lahko le tisti, ki se ne zavedajo, koliko truda je potrebnega za organizacijo takšnega zbora, od priprave strokovnih razstav pa do športnih in spretnostnih tekmovanj. In še nekaj: blejski gostinci se do svojih kolegov iz vse Slovenije niso nič kaj gostoljubno odrezali, naj je šlo za namestitev v hotelih'ali za prehrano ali za organizacijo družabnih prireditev." Na letošnjem uradnem delu zbora v blejski festivalni dvorani so se spet pokazale stare slabosti iz prejšnjih let, ko se je na govorniškem odru poleg Jožeta Vidica, ki je imel glavni referat, zvrstilo še pet ali šest govornikov, ki smo jih vajeni na vseh zborih. Zato se organizatorji zbora, predvsem pa republiški odbor sindi- Športna tekmovanja Gostinci in turistični delavci so tudi dobri športniki. To so pokazala Športna tekmovanja v številnih športnih disciplinah in tekmovanja v najrazličnejših spretnostih kot so hitra hoja s pladnji, valjanje sodčkov za pivo, tek s kozarci čez ovire itd. V športnih in spretnostnih disciplinah so se najbolj izkazali člani kolektiva ,,Kras“ iz Postojne, saj so „pobraIi“ največ zlatih in srebrnih odličij. Sicer so rezultati v podrobnem naslednji: ŠAH: 1. Šlibar (TTG Ljubljana); VESLANJE: L. Marko Potočnik (Lovec Bled), 2. Ivo Pavič (Kras Postojna), 3. Darko Špacapan (Dobrna); KEGLJANJE - MOŠKI: 1. Karlo Srebotnjak (Kras), 2. Vinko Mrkovič (Kras), 3. Miloš Domev-šček (GP Bovec) itd.; KEGLJANJE - ŽENSKE: 1. JulčiVereš (Figovec Ljubljana), 2. Marta Kravanja (GP Bovec), 3. Erna Vukelič (Radenci) itd.; STRELJANJE - MOŠKI: 1. Edo Progar (Kras), 2. Z. Sibinčič (Kras), 3. Rajko Bajc (Kras) itd.; STRELJANJE - ŽENSKE: l.Nada Miklavčič, 2. Iva Vreček, 3. Fani Korče .(vse Kras) itd.: MALI GOLF - MOŠKI: 1. Janko Lemart (Park Bled), 2. Alojz Leban (Lovec Bled), 3. Filip Pančur (Park Bled) itd.; MALI GOLF - ŽENSKE: 1. Helena Med številnimi pogrinjki je zlato kolajno preje! tudi pogrinjek Grada „Podvin“ z naslovom „Kletna zakuska". Foto: A. AGNIC Frank (Jama Postojna), 2. Branka Cotar (Jama Tekmovanje v teku s pladnji čez ovire je mnogim gostincem povzročalo veliko težav. Še najbolje so se tudi v tej disciplini odrezali Postojnčani, če ne iz kolektiva ,,Kras“ pa iz hotela ,,Jama“. Foto: M. GAMZE Postojna), 3. Marija Linhart (Rudar Trbovlje) itd.; NOGOMET: L Alpe-Adria (Ljubljana), 2. Kras (Postojna), 3. Hotel Toplice (Bled) itd.; VALJANJE SODČKOV PIVA: 1. LudvikTrplan (Radenci), 2. Ljubo Miklavčič (Kras), 3. Vinko Mikovič (Kras) itd.; TEK S PLADNJI ČEZ OVIRE - MOŠKI: 1. Dušan Grdina (Kras), 2. Branko Filipčič (Jama Postojna), 3. Vili Koronja (Kras) itd.; TEK S PLADNJI ČEZ OVIRE - ŽENSKE. 1. Marija Nagode, 2. Irena Ha-lik, 3. Cilka Koren (vse Kras) itd.; HITRA HOJA S PLADNJI - MOŠKI: 1. Vili Koronja, 2. Vence Bare-šič (oba Kras), 3. Ludvik Trplan (Radenci) itd.L HITRA HOJA S PLADNJI - ZENSKE: 1. Marija Nagode (Kras), 2. Mimica Podboj '(Jama Postojna), 3. Irena Halik (Kras) itd. Med natakarji in natakaricami veterani pa je v tej disciplini zmagala Vera Robežnik - „Žabar-jeva mama" iz Ljubljane. S * * + * * * * * * P P * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 4 Mojstri kuharskih izdelkov in pogrinjkov Na XIX. gostinsko-turističnem zboru na Bledu.so se pose- ^ bej izkazali mojstri kuharskih izdelkov in pogrinjkov, v meša- ( • nju pijač pa so nastopili tudi barmani. Kdo so bili najboljši? / • Med kuharskimi izdelki je bilo razstavljenih kar 82 najrazlič- ^ % nejših dobrot. Zlate kolajne zanje so prejeli Park hotel 1 t \ Bleda. Gostinski šolski center iz Ljubljane, hotel Lev iz Ljub- J Ijane ter hotela Triglav iz Kopra in Vila Bled z Bleda. V tj / * ,,disciplini" je bilo podeljenih še 13 srebrnih in 21 bronastih J • kolajn. I. • Za slaščičarske izdelke sta prejela zlate kolajne kavarna in ^ % slaščičarna „Zlata ladjica" in hotel „Lev“ iz Ljubljane. Za l slaščičarske izdelke, kijih je bilo razstavljenih 26, so podelil* ji še 6 srebrnih in 8 bronastih odličij. Najboljše pogrinjke med 46 pa so pripravili Grad .Tod' / vin“. Hotel ,,Radin“ iz zdravilišča Radenska, Gostinski šol- ^ ski center iz Ljubljane in Golf hotel z Bleda, za katere so / prejeli tudi zlate kolajne. V tekmovanju barmanov je edino zlato kolajno osvojil t FRANCI BOBIČ, barman iz Šmarjeških toplic, srebrni J odličji sta prejela SIMON GAŠPERŠIČ — Hotel Riviera iz l. Portoroža in MIRKO JUVAN, zasebni gostilničar iz Domžal, \ bronasti kolajni pa sta pripadli JANEŽU KOZARJU iz ho- tela ,,Diana“ v Mufski Soboti in IVANU RENERJU iz Go- ^ stinskega šolskega centra-v lzoli. * « % ŠPORT IN REKREACIJA --O0 inbolj^tav0 melbrosia® . ^_____bM Lj y>>li« w • Pokal športnikom p ELEKTRO j^.^devanj3 za uveljavitev organi-siav 0V^*C športne in rekreacijske li;051* s‘ vse bolj utirajo pota j, ®ed zaposlene v delovnih orga-'ni r.3^1 na področju občine Slo-J 9radec. V želji, da bi ta priza-'j^Ja okrepil, je pripravil Občin-! ..sindikalni svet Slovenj Gradec l0 e*os delavske športne igre. V 7 rnih panogah, in sicer v velesla-jl3’ malem nogometu, rokometu, ■a 0Jlci> šahu, streljanju in keglja- »TRIM - STEZA 72« se pomerili tekmovalci iz 13 ,.0vnih organizacij sindikata. Naj-i Uspeha so imeli tekmovalci po-. ne enote Slovenj Gradec, ki so '38ali kar v 4 panogah, nj, magovalci v posameznih pano-^.so: veleslalom: 1. Elektro, keg-]e: 1. Tovarna meril, mali nogo-. ' 1- Elektro, rokomet: 1. Elek-^ odbojka: 1. Elektro, šah: 1. je. .mirana ekipa OOS in streljate tovarna usnja Slovenj Gra- J^upna uvrstitev: 1. Poslovna '°'a Elektro, 2. Tovarna FECRO, rovarna usnja, 4. Tovarna meril, Kombinirana ekipa OOS, 6. To--T* oblazinjenega pohištva Nova K sma, 7. Osnovna organizacija sin-,tj3ta trgovcev, 8. Gradbeno pod--i ■ Gozdno gospodarstvo, 10. ‘ " zašč fdustrija la osebnih zaščitnih sredstev priložnostni slovesnosti na ckP?. štiristeznem avtomatskem tr:jlscu je predsednik slovenjgra-1 £a ObČindcega sindikalnega sve-"eter Bernard, izročil zmagoval-. ekipam pokale in priznanja. Ob priložnosti je izrazil tudi željo euigraških sindikatov, da bi se v ^enS'ei,dMMSkeuPart,ne ^reKZ!' bm u 12 ^Eshnjske doline se bolj thnu n^e *n da bi se v organizirane , uce rekreacije vključile resnično ,Se del ovne organizacije. (an) ŠPORTI NVEST Pred dnevi je bila v Ljubljani ustanovna skupščina Poslovnega združenja zavodov, podjetij in organizacij za gradnjo, vzdrževanje in Upravljanje športnih objek-lov ter proizvajalcev športne opreme. Novoustanovljeno združenje se imenuje Šport-invest. , Skupščina je ugotovila, da J® potreba po takem poslov-nem združenju iz leta v leto Večja. K združenju, ki bo unelo sedež v Ljubljani pri Zavodu inž. Stanka Bloudka, so že pristopili zavodi za Siadnjo in vzdrževanje šport-uih objektov z Jesenic, Mari-°ora in Kranja ter Zavod inž. Stanka Bloudka. S S * * * 5 * 5 * \ * * * * * * * * * * * * * * 'f * * \ Ž * ✓ * * c s * * 5 * * * * \ * * * naloge in ukrepi v programu srednjeročnega razvoja Slovenije. Poleg naštetega pa dajejo osnovo za hitrejše reševanje problematike tudi nekateri drugi že uresničeni ukrepi v minulih dveh letih: povečana sredstva za telesnokulturno dejavnost na ravni republike, sprejet investicijski program do leta 1975, ustanovitev republiškega centra šolskih športnih društev, izhajanje revije Telesna kultura, uspešnejše reševanje problematike šolske telesne vzgoje itd., itd. Prvi zakonski predpis Pričakujemo torej, da se bo odnos do telesnokulturne dejavnosti tudi v prihodnje ugodno razvijal tako na ravni republike kot v občinah. Seveda pa bodo morale republiške organizacije nuditi občinam in organizacijam pri načrtovanju razvoja in uresničevanju sprejetih programov večjo in konkretnejšo pomoč. In, če si še nedavno nismo bili povsem na jasnem, kaj in kako bo — če bo sploh kaj — z zakonom o tele snokul turnih skupnostih - moramo poudariti, kar je ljudem, ki delajo na tem področju, sicer že dobro znano, da je prosvetno-kulturni zbor slovenske skupščine sklenil, naj Izvršni svet pripravi zakon o telesnokulturnih skupnostih. Torej, tudi v tem primeru gre za razveseljiv korak naprej in za dokaz, da dolgotrajna prizadevanja le niso bila zaman. Izredno pomembno namreč je, da tudi telesnokultumo dejavnost organiziramo po principu samoupravnih interesnih skupnosti tako v republiki kot v občinah. Dosedanja nepovezanost posameznih nosilcev telesne kulture in nalaganje prevelike odgovornosti samo telesnokultumim organizacijam za stanje in razvoj celotne telesnokulturne dejavnosti, ob dokaj skromnih sredstvih, ki so jih imele te organizacije na voljo, naravnost narekujeta potrebo po ustanavljanju interesnih skupnosti. Ker za razvoj telesne kulture ne more biti odgovorna le telesnokultuma sfera, bo potrebno s samoupravnimi sporazumi na osnovi izdelanih programov določati medsebojna razmerja, pravice in dolžnosti posameznih nosilcev telesne kulture: vzgojnoizobraževalnih ustanov, telesnokulturnih organizacij, delovnih skupnosti, JLA, turističnih organizacij itd. Zakon naj bi bil prvi zakonski predpis za telesnokultumo področje v naši republiki Zato ji mora zagotoviti mesto, ki ji gre in s tem omogočiti hitrejši in načrtnejši razvoj. Pomembne so tudi misli, ki so bile izrečene v dosedanjih razpravah, da bi moral zakon kompleksno obravnavati telesno kulturo oziroma, da bi bilo pametno vsaj nekatera vprašanja urediti v drugih zakonih. Taka pomembna vprašanja za telesno kulturo so namreč odprta na področju urbanizma, šolstva, zdravstva, narodne obrambe in drugod. ^lavske ŠPORTNE IGRE V NOVOMEŠKI OBČINI Pred realizacijo velike akcije komisije za množično telesno vzgojo in šport pri ZTKS, ki jo vodi prof. Tone Goršič, strokovni sodelavec OSS Celje. Priprave so zahtevale veliko izkušenj in precej mesecev dela . .. Izvršni odbor Zveze za te- vitejši razvoj na telesnokul- lesno kulturo Slovenije je na turnem področju, svoji seji, ki je bila pred dnevi v in kako boste lahko osvojili Ljubljani, podprl in sprejel „trim“ športno značko 72? predlog komisije odbora za Kdor si bo želel pridobiti množično telesno vzgojo in „trim\ športno značko 72, bo športno rekreacijo, da bi tudi v moral osvojiti tudi značko širši ^Sloveniji uvedli akcijo „trim“ steza 72 in doseči šport- „trim“. no-rekreativne rezultate. Točke Pri akciji „trim“ gre v bistvu za značko lahko osvojite v za dve stvari: za „trim“ športno osmih panogah, v katerih lahko značko 72 in za „trim“ stezo dosežete odličen (5), dober (3) 72. Komisija odbora za mno- ali zadovoljiv (2) rezultat. P&- žično telesno vzgojo in športno noge lahko izbirate po lastni rekreacijo pri ZTKS, ki jo vodi želji in sposobnostih, sodelovati prof. Tone Goršič, strokovni »«»»»%»»»»»»« sodelavec OSS Celje, je oba * * predloga takorekoč že do po- £ £ tankosti izdelala, zato gre pri * 4 vsej stvari le še za to, da zamisel £ £ končno tudi realiziramo. £ /flH fi fl ■m; * ,,Trim - športna značka 72 4 vBH 1 | ja§§y £ ima zasnovo v tekmovanju za £ 4 sindikalno rekreacijsko značko, 4 * ki smo ga lani izvedli v Ce- £ „ . , . . , * T J Gorsic. „Za osvojitev značke se J fcUcij(. v aktUillnih kro_ J je bilo potrebno ukvarjati z * jih, barvah in materia- * rekreativnimi aktivnostmi v % lih. Na voljo so tudi J okviru sindikalne organizacije J ekskluzivni, visoko mod- 4 in dosegi športne rezultate v- 4 ni plaščev, kosti- vsaj treh panogah. Na osnovi J moY. ob,c,‘ v zel:’ 4 števila točk so prejeli tekmo- 4 ™aJ S°rAa ' . ,4 vaici zlate srebrne ali bronaste J ^ moia! £ značke. Tekmovanje je vzbu- 4 llferko jn sjna! 4 dilo na območju Celja velik £ interes. Aktivnosti in rezultate * prodajni servis so vpisovah sindikalni športni 4 « referenti, kontrolo pa so vodUi £ tudi tekmovalci sami. Osnovni * 1 ■ Id namen akcije je bil predvsem £ 1— * spodbuditi ljudi k aktivni rekre- 4 iTj 1 aciji. Spodbudili pa smo tudi J ■ ■ ■ odbore za šport in rekreacijo, ki £ LJUBLJANA — so bili prisiljeni organizirati tek- 4 MARIBOR movanja v streljanju, kegljanju, plavanju, smučanju itd., saj so pa morate v najmanj treh dolo- jjh k temu Pnsildi delavci sami. čenih panogah. Že s samo ude- Glavne pomanjkljivosti prvega ležbo na tekmovanju v določeni poizkusa so bile v slabi pro- panogi so vam zagotovljene pagandi m neorganiziranosti ne- minimalne točke. Točkovanje katerih ^ _sindikalnih organi- ni enako za vse panoge; temveJč zac‘J ‘'' . , , ^ .. je odvisno od zahtevnosti posa- Dejstvo je, da predstavlja meznega športa. Za zlato znač- ,,tnm akcija in vse njene ina- ko morate doseči najmanj 60 Čiče zelo veliko za populan- točk; za najmJanj 4J0 in zacijo telesne kulture. S prika- za bronasto znaako najmanj 20 zom množičnosti na „tedmh ah toak mesecih“ streljanja, kegljanja, ^ je s takoimenovano smučanja, kolesarjenja, plavanja, parkur-steze in planinstva --------------------------------- bomo nanjreč nedvomno lažje prišli do potrebnih objektov, kadrov, sredstev..., do vsega, kar predstavlja pogoj za učinko- 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 OSIJEK £ _________4 „trim“ stezo 72? „Trim“ steza 72 se je porodila iz razmišljanja, kako razširiti prikaz vseh rekreativnih aktivnosti človeka v enem letu in ne le v tridesetih dneh v okviru sindikalne organizacije, kot je bilo to pri sindikalni rekreacijski znački v Celju. Tekmovanje za športno značko traja vse leto . ..“, pripoveduje prof. Tone Goršič. pomagali smo si s „trim“ spiralo iz ZRN, ki pa ima za nas to slabost, da mora opraviti človek sto aktivnosti v petih mesecih, pri čemer ni važno, kdaj in koliko na dan. Prednosti „trim“ steze 72 so v tem, da dajejo človeku pregled nad mesečno in celotno aktivnostjo, prazna polja pa ga opozarjajo na neaktivnost. Vse skupaj bo nedvomno služilo kot dragocena osnova za ugotavljanje, kdo se bavi z rekreativnimi športi, kdaj in s katerimi panogami... “ Tudi „trim“ steza 72 temelji na samokontroh, vendar omogočajo polja, ki so označena z datumi, medsebojno kontrolo športnikov. Skratka, organizator računa na poštenost. Sicer pa ne bo nikakršne škode, če se bo našel človek, ki bo v karton vpisoval neopravljene naloge. Varal bo izključno le samega sebe. Sodeč po uspehih „trim“ akcij v svetu in zaenkrat še skromnih izkušnjah pri nas, bo naletela akcija Zveze za telesno kulturo Slovenije na ugoden odmev in številen odziv. Dejstvo namreč je, da je bilo vsega tega doslej pri nas še veliko premalo, da bi marsikje radi delali, pa niso vedeh niti kaj, niti kako. „Vstanite in pridružite se športnikom!“ poziva med drugim prospekt „Šport za vsako-gar“, ki ga pripravlja posebna komisija odbora za množično telesno vzgojo in športno rekreacijo pri ZTKS. „Cas je, da se prenehate ukvarjati le s športom za televizijskim aparatom, le z branjem športnih rubrik in bodrenjem na nogometnih tribunah! Osvojitev značke „trim-steza 72“ naj vam bo prva naloga! “ NAJBOLJŠA: NOVOTEKS IN PIONIR Delavske športne igre v novo-eški občini so končane. Kot rsto let nazaj bodo tudi te šle v J j ,iale kot ene najuspešnejših / pr, saj je nastopilo blizu 1000 t .Pptnikov iz 18 delovnih ko-Jptivov. Bilo bi jih še več, če / e bi prišlo do združevanja moči. Boj je bil vse do konca zanimiv. Potekal je med dvema kolektivoma, ki že vrsto let igrata vodilno vlogo. Z majhno prednostjo so tokrat bili najboljši športniki Novoteksa, enako pohvalo zaslužijo tu tekmovalci Pionirja, ki bi z malo več I: !!• !• :• :• • % :« « • It t t POSEBNA UGODNOST! AVTOMOBIL »ŠKODA« še po stari ceni z dobavo takoj! AVTOMOBIL »ŠKODA« STANDARD Cena 24.750.— din Informacije o nakupu in vsem ostalem v prodajnem oddelku »Volan« Ljubljana, Kersnikova 6, tel. 311-734. Rezervni deli in servisi zagotovljeni v servisu »Volan« Ljubljana, Savska c. 2, tel. 317-198 in Trbovlje, Savinjska 36, tel. 821-081. (Y^: V 4^ volan ljubljana kersnikova 6 sreče tudi lahko bili prvi. V drugo jakostno skupino lahko štejemo IM V, Krko in Novoles. Letošnje igre so spet pokazale, da so zmagovali tisti, ki so tekmovanje vzeli resno. Načrtnost in pripravljenost na tekmovanje je rodila uspehe. Tako načrtnost že več let zasledujemo v Novoteksu, Pionirju in Novo-lesu. Drugje je čutiti kampanjsko delo, ki pa ni ravno najboljše. Če že moramo koga pohvaliti, potem gre pohvala predvsem manjšim, toda požrtvovalnim športnim kolektivom Iskre iz Žužemberka in Šentjerneja. Sam sistem tekmovanja je opozoril tudi na nekatere preživele prijeme, na katere bodo prizadevni športni delavci morali v prihodnje pozabiti. V nekaterih panogah bi kazalo preiti na ligaški sistem tekmovanj, ker prihaja drugače do preutrujenosti in prenasičenosti, ki kvarno vpliva na vzdušje. KONČNI VRSTNI RED: 1. Novoteks 518 točk, 2. Pionir 500, 3. IMV 281, 4. Krka 267, 5. Novoles (Straža) 239, 6. Družbene službe 200, 7. Prosveta 146, 8. Elektro-Kremen 98, 9. Iskra (Žužemberk) 89, 10. Iskra (Šentjernej) 88 točk itd. ZMAGOVALCI V POSAMEZNIH PANOGAH - Moški: šah — 1. Novoteks, 2. Pionir, 3. Krka; mali nogomet — 1. IMV, 2. Elektro-Kremen, 3. Iskra (Žužemberk); odbojka — 1. Novoteks, 2. Iskra (Žužemberk), 3. Družbene službe; balinanje — 1. Pionir, 2. Železničar, 3. Novoteks; tenis — 1. Družbene službe, 2. IMV, 3. Novoteks; namizni tenis — 1. Novoteks, 2. Krka, 3. Družbene službe; plavanje — 1. Pionir, 2. Družbene službe, 3. IMV; streljanje — 1. Pionir, 2. Krka, 3. Iskra (Žužemberk); atletika — 1. Novoteks, 2. Pionir, 3. IMV; kegljanje — 1. Pionir, 2. Krka, 3. Iskra (Žužemberk). ŽENSKE: odbojka - 1. Prosveta, 2. Krka, 3. Novoles; namizni tenis — 1. Prosveta, 2. Pionir, 2. Novoteks; streljanje — 1. Pionir, 2. Krka, 3. Novoteks; atletika — 1. Novoteks, 2. Novoles, 3. Krka; kegljanje - 1. Pionir, 2. Osnovna šola Šentjernej, 3. Novoteks. SLAVKO DOKL PRED SEZONO Še malo in ljubitelji belega športa bodo znova prišli na svoj račun. Nekateri turistični kraji so visoko zavihali rokave, da bi bila letošnja zimska sezona čim bolj uspešna in, da bi prekosila vse dosedanje. V Kranjski gori gradijo na primer kar več novih hotelov, med njimi tudi kategorije A. Vse torej kaže, da bo ostala Kranjska gora še naprej naš zimsko-športni center št. 1. PREDSEZONO MUMEST POHIŠTVO Oktober, sonce, jesenske barve in svež zrak - izlet mestnii pionirjev, ki so pred asfaltom pobegnili v naravo. Foto: M. ŠUBIC POZORNOST VSEM PROBLEMOM OTROK V ZASAVJU Širše zastavljeni načrti Letošnji teden otroka je bil v Zasavju samo priložnost za oblikovanje širših programov dejavnosti na tem področju. K sodelovanju so povabili tudi občinske konference za družbeno aktivnost žensk, krajevne skupnosti, socialno skrbstvene in zdravstvene organe in ne nazadnje delovne organizacije. Osnovno pri tem je prizadevanje za izboljšanje vseh oblik organiziranega varstva najmlajših, predšolskih in šolskih otrok, skrb za izboljšanje vzgoje in izobraževanja, njihovega zdravja in prehrane. kom bivanje v njej. Pravijo pa, da bi morali takoj začeti graditi še eno podobno ustanovo, da bi zadovoljili najnujnejše potrebe. V litijski občini je namreč zaposlenih veliko žensk, bodisi v predilnici in drugod, veliko pa se jih celo vozi na delo izven občine in te so še posebej pogrešale teh ustanov. LETOS TRI NOVE VARSTVENE USTANOVE V Litiji so te dni odprli prvo, sodobno otroško varstveno ustanovo in s tem omogočili okrog 70 malč- Konec novembra ali decembra bodo v Zasavju izročili svojemu namenu še dve varstveni ustanovi, in sicer v Zagorju ob Savi ter Trbovljah. V obeh bo našlo varstvo najmanj 150 do 180 otrok. Ustanovo v Hrastniku, pravzaprav na Dolu pa bodo odprli prihodnjo pomlad. Razumljivo pa je, da bodo s temi ustanovami za zdaj samo nekoliko zmanjšali zadrego zaposlenih mater, kajti potrebe so še znatno večje, kot bo na voljo prostorov. Društva prijateljev mladine, temeljne skupnosti otroškega varstva in drugi v Zasavju pa so se v svojih nadaljnjih programih dela odločili za postopno urejanje otroških igrišč, tako ob varstvenih ustanovah, kot v večjih stanovanjskih naseljih. Pri tem računajo tudi na podporo in sodelovanje delovnih kolektivov, ki jim bodo na prihodnjih posvetovanjih prikazali revščino na tem področju in prednosti, ki jih bodo dosegli z urejanjem igrišč. kdaj več Šolskih VARSTVENIH ODDELKOV? V tem šolskem letu deluje na zasavskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah 24 varstvenih oddelkov, v katerih je nekaj nad 430 učencev in PRED ODPRTJEM NOVE VZGOJNO-VARSTVENE USTANOVE V MEŽICI Radost najmlajših V Mežici odpirajo vrtec z zamudo, prihodnje leto pa pridejo na vrsto Ravne na Koroškem # Republiško skupnost otroškega varstva so zaprosili za posojilo za gradnjo vrtca na Ravnah Pravzaprav bi se morala stdtšem malčkov iz Mežice že 1. septembra uresničiti večletna želja. Namenu bi morali tedaj izročiti preurejene oziroma povečane prostore tamkajšnje vzgojno varstvene ustanove. Do otvoritve pa ni prišlo vse do zdaj, ker ljubljanska Lesnina (kljub pogodbi) še ni dobavila potrebne opreme, čeprav je bila to dolžna storiti najpozneje do 1. septembra. V MEŽICI NA NOVO 2 MONTAŽNA PAVILJONA Ko so začeli v Mežici reševati probleme v zvezi z organiziranim varstvom predšolskih otrok, zmogljivosti obstoječega vrtca so bile namreč premajhne, so se odločili, da bodo staro zgradbo le obnovili. Tako so zdaj v stari zgradbi uredili kuhinjo, metodični kabinet, pisarno in še nekaj drugih potrebnih prostorov. Ob starem vrtcu pa so postavili dva montažna paviljona, sistema Marles, povezana s hodnikoma s staro zgradbo. V paviljonih je 6 igralnic, garderobe in sanitarije. Vzgojno varstvena ustanova v Mežici bo lahko v prihodnje sprejela 120 malčkov, računajo pa, da bodo zmogljivosti te ustanove kaj kmalu v celoti zasedene. Obnova stare zgradbe, postavitev obeh novih montažnih paviljonov, nakup opreme ter zunanja ureditev bo veljala okrog 2 milijona dinarjev, pri čemer je Republiška skupnost otroškega varstva odobrila 1,250.000 dinarjev posojila, drugo pa je namenil sklad otroškega varstva pri TIS Ravne na Koroškem. mestu in odpiranje novih delovnih mest za ženske pa terjajo tudi na Ravnah na Koroškem čimprejšnje povečanje zmogljivosti vzgojno varstvene ustanove, in sicer za najmanj 180 otrok. dijakov. Če bi hoteli ustreči vsem prošnjam staršev, bi potrebovali še enkrat toliko teh oddelkov, tolikšno je zanimanje za podaljšano bivanje otrok v šolah. Tudi tokrat so morali najprej sprejeti otroke zaposlenih staršev, socialno ogroženih družin in mater samohranilk. Podaljšano bivanje otrok v šolah je brezplačno samo v Trbovljah in Zagorju ob Savi, v Hrastniku pa starši prispevajo glede na svoje socialne razmere. Večje število varstvenih oddelkov na zasavskih osemletkah bo moč odpreti šele potem, ko bodo zgradili nekaj novih sol ali pa po adaptacijah sedanjih šolskih poslopij, v Trbovljah prihodnje leto, prav tako v obeh sosednjih zasavskih občinah. Že zdaj pa v Zasavju poudarjajo, da bodo morali starši v prihodnje prispevati nekaj denarja za te oblike varstva, ker temeljne izobraževalne skupnosti ne bodo zmogle večjih stroškov. Ob tem kaže dodati to, da nekateri hrastniški otroci iz socialno ogroženih družin ne plačujejo ničesar za podaljšano bivanje v šolah. V zvezi s prizadevanji za bolj zdravo rast zasavskih otrok kaže omeniti še skrb za to, da bi večina šolarjev prejemala tople šolske malice, ker prav zdaj ugotavljajo, da število prejemnikov upada, predvsem v višjih razredih. Pomembna je tudi odločitev trboveljskega občinskega društva prijateljev mladine, da bo širše preučila učne uspehe vseh tistih otrok, katerih starši so zaposleni v tujini. Večjo pozornost bodo posvetili tudi zdravstvenemu stanju otrok. -m- Po izračunih bi veljala gradnja novega vrtca na Ravnah na Koroškem, ki bi bil prav tako montažnega tipa, sistema Marles, okrog 4 milijone -- n ur st POHIŠTVO Tu smo 9 imm smo: f Čez tri tedne se bomo torej Ljubljančani odločali. Brez skrbi, ne bom propagiral! Mi ne leži. K pisanju me jf pravzaprav pripravil uvodničar v listu, kjer sem v študentski!1 letih tudi sam začenjal svojo novinarsko pot. Ko je tako on na glas povedal, čemu je proti, naj še sam povem, zakol sem za. Res je, da čas ni najbolj primeren za širokogrudnost. pomrznjene plače pa življenjski stroški, ki jih draginja z vrtoglavo naglico podi navzgor, pa nove, že napovedane in & neslutene podražitve pa stabilizacija, ki se prej imenuje nestabilnost, pa reforma, ki to že zdavnaj nič več ni Da, vse to je res. A še nekaj drugega je res: da za veliko večino izmed nas tisti 1 odstotek od osebnih dohodkov za samoprispevek ne more pomeniti bremena, ki ga ne bi zmogli. Ne zato, ket bi verjel politikom in politikantom, možem in velmožem' tako mislim preprosto zato, ker taka bremena drugod R dolga leta prenašajo, ne da bi pri tem posebno jadikovali & zdihovali, preklinjali in se penili. Navsezadnje pa bi mi bilo tudi kaj malo mar, kaj počenjajo drugod, če ne bi bil cilj resnično vreden žrtve. & obilice podatkov, ki nam jih prav v teh dneh ponujajo organizatorji samoprispevka, zame zadoščajo naslednja dejstvi - Na območju mesta Ljubljane je v 29 matičnih vzgoj no-varstvenih zavodih in v 42 dislociranih oddelkih deležno varstva 5.577 otrok ali 23 % vseh predšolskih otrok, na sprejem pa čaka novih 3.400 otrok. — V 15 centralnih, 27popolnih in 39 nepopolnih šolah P na območju mesta vpisanih 26.402 učencev. V 62 šolak imajo pouk v dveh izmenah, v 12 šolah v poldrugi izmeni, >’ 7 šolah v eni izmeni, šestim šolam pa preti uvedba tretje izmene. Zavoljo pouka v dveh izmenah je v 205 oddelkih zajetih v varstvo le 1232 otrok ali 17 % vseh šoloobveznih otrok, katerih oba starša sta zaposlena. Od skupnega števil0 vseh šoloobveznih otrok pa bi jih morali vključiti v šolsko varstvo vsaj 30 %. Ni vzroka, da bi podvomil v verodostojnost teh podatkov Tudi če mi ne bi ponujali drugih, še bolj nazornih, še bdi podrobnih, bi vedel, da je nekaj potrebno storiti. Ja, kaj storiti, to je resnično centralno vprašanje pri vsel zadevi. - Po minimalnem programu naj bi zajeli v varstvo 451C vseh predšolskih otrok Ljubljane, 30 % šoloobveznim otrokom pa naj bi zagotovili dnevno varstvo. Tam, kjer groz[ tretja izmena, naj bi pristali pri dveh, na novih šolah pa naj bi se približali pouku v poldrugi izmeni. — Po minimalnem programu bi pridobili novih 3.700 mest v 24 novih vrtcih oziroma prizidkih. Zgradili bi N novih šol s telovadnicami, 6 prizidkov s telovadnicami, 0 prizidke brez telovadnic, 4 telovadnice, nove prostore ta vzgojno posvetovalnico, nov šolski objekt s telovadnico in2 delavnicami za telesno in duševno prizadete otroke. Po dosedanjih ocenah bi za uresničitev tega programa potrebovali 240 milijonov dinarjev, kar pa bi lahko po not-malni poti zbrali in zagotovili šele v desetih letih, saj občinske skupščine v mestu že zdaj namenijo več kot polovico proračunskih dohodkov prav za potrebe vzgoje in varstva otrok in mladine. Če pa bi se odločili za samoprispevek v predlagani višini, bi v petih letih iz samoprispevka občanov zbrali 125.625.000 dinarjev in bi ob udeležbi sredstev it sklada za otroško varstvo in ob udeležbi dopolnilnih občinskih sredstev uresničili ta minimalni program že v petih letih. Zame vsaj je ta cilj resnično vreden žrtve, ki bi si jo nai naložili! Res je, da smo doslej sodelovali že na veliko, če ne na preveč pasjih procesijah, res smo zafrčkali že prenekateh milijon. Tdda po tej stezici demagogije se kljub vsemu ne pride daleč; samoprispevek da ali ne — še bomo hodili na pasje procesije, še bomo, bojim se in prepričan sem, pognali prenekateri milijon. Zanesljivo pa gradnja vrtcev in šol ni pasja procesija, prav tako pa tudi pri razvijanju vzgoje in varstva ni mogoče zafrčkati niti dinarja, kaj šele milijona. Zame bo zato referendum samo formalnost, saj sem se odločil že tedaj, ko se je ideja še porajala. Ne samo zato, ket imam sam otroke in ker sem se lepega dne znašel pred vprašanjem, ali jih zakleniti v sobo ali pa postaviti na cesto, če hočem v službo. Odločil sem se tudi zato, ker sem nekega januarskega jutra letos srečal znanko, ki je z dekletcem, bdi odetim v ivje kot v šal, hitela nekam na drugi konec mesta ", pa je komaj peto bilo! Tudi na to sem mislil, da bržčas potici materam ne bo več potrebno postavljati svojih otrok v varstvo pred vrati vrtcev, še predno so se ti sploh rodili Odločil sem se zato, da ne bi bilo več treba brati časopisnih vesti o starših, ki privezujejo svoje otroke k posteljam in stajicam, da se jim ne bi kaj pripetilo, medtem ko bodo osem, devet at sami Resnično pa bi se veljalo v tem času pogovoriti o tem, kal storiti, da bi lahko vsi, ki potrebujejo varstva za svoje otroke, kmalu tudi uživali to dobrino ne glede na svoje denarnice-Tudi samoprispevek je lahko pot do rešitve tega vprašanja. Mislim, da je to pravzaprav vse, kar sem hotel reči r BOJAN SAMARIJ i i i [ :~~= fe Iji je se si re lil d d 2 NA RAVNAH JE POTREBEN NOV VRTEC Težave zaradi premajhnih prostorov imajo tudi v vzgojno varstveni ustanovi Ravne na Koroškem. Po obstoječih normativih bi imeli lahko v vrtcu le 85 otrok, zdaj pa imajo v varstvu kar 170 malčkov. Hiter razvoj Raven, gradnja novih stanovanj v dinarjev. Pri tem je treba dodati, da so 1,800.000 dinarjev že zagotovili, in sicer sklad za otroško varstvo, občinska skupščina Ravne na Koroškem, Železarna in Krajevna skupnost Ravne na Koroškem, Republiško skupnost otroškega varstva pa so zaprosili za 2,2 milijona dinarjev posojila. Če bo to posojilo odobreno, bi prihodnjo jesen na Ravnah na Koroškem že stala nova vzgojno varstvena ustanova. Istočasno pa bi, s sredstvi občinskega sklada otroškega varstva, poskrbeli za organizirano varstvo otrok tudi v Kotljah. (Ma) * $ S TRIESTE — Corso Italia 25 — Trst ŽENSKA KONFEKCIJA « OTROŠKA KONFEKCIJA MOŠKA KONFEKCIJA | POROČNE OBLEKE Največja izbira konfekcije v Trstu 1~v Y71 ■¥- A Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je b>il ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILA?. JL/jQjrji-i.VOxV ^ POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 5fl-l-WX, -g—T^vrTT^T^V račun pri Ljubljanski banki. Št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din — polletna 13 N-din — 1300 S-din in letna Žf ** Fi |\H J 1. 1 — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana čt