Poštnina pavšalirana. Št. 3. Posamezna številka 2 K. Uredništvo: Kočevje štev. 58. Upravništvo: Kočevje štev. 18. Kočevje, dne 19. novembra 1921. Gospodarski, politični in kulturni organ. Izhaja vsako drugo soboto zjutraj. Leto 1. Posamezna številka 2 K. Naročnina: za celo leto Din. 15, sicer sorazmerno. Inserati: cela stran Din. 400, sicer dogovorno. Dragi bratje Slovenci! * Naša država stopa z ozirom na gospodarske in moralno konsolidacijo v odločilno fazo svojega razvoja. Nastala je neizogibna potreba, da ojačimo že srečno postavljene temelje ponosni zagradbi našega državnega jedinstva. Oja-čenje teh temeljev in celokupne državne zgradbe hočemo izvršiti s čvrstim državnim ujedinjenjem vsega našega naroda, vseh njegovih vej in delov, ki morajo nastopati povsod in se uveljaviti kakor zavedna harmonična celota. Protivno tej imperativni potrebi se pojavljajo pri nas kakor po vseh velikih državah različne mračne sile centrifugalnih in asocijalnih elementov. Hočejo nam s svojim razdirajočim protidržavnim delovanjem in hujskanjem okužiti narod, da bi mu ubili ljubezen do državne skupnosti in da bi ga odvrnili od rednega vstrajnega dela. A samo to delo, ožarjeno z nesebično ljubeznijo do domovine in do svojega naroda, delo zase, za svoj dom, za družabno in državno celoto, delo na vseh poljih gospodarskega, kulturnega, moralnega in političnega življenja nosi v sebi zanesljivo in spasonosno zdravilo gospodarske in moralne krize, ki jo je dolga in strašna vojska ostavila za seboj.. Pri izvrševanju tega dela nas ovirajo ljudje tujih in temnih nazorov. Ti nam sedaj razdirajo narodno telo, in njih žrtev naj bi postala tudi naša lepa, napredna in draga Slovenija. V zadušljivem ozračju te negativne in razdirajoče povojne psihologije se je pojavilo v njej, kakor tudi v ostali naši državi, veliko število malih političnih strank, ki ne dopuščajo, da bi se mnogostročna sila Slovenije udeležila državnih in drugih javnih poslov tako vidno, kakor po vsi pravici zasluži. Vendar imajo le male stranke, dasi v marsičem druga drugo pobijajo, v velikem delu nekaj skupnega. Skupno jim je širjenje nezadovoljstva, ki ubija stremljenje in voljo za delo, skupno jim je širjenje nezaupanja do ustvarjenega političnega stanja, nezaupanja, ki nam vsem do-naša ogromno škodo doma in v tujini, skupno jim je preprečevanje državne konsolidacije, a ponekod jim je skupno celo sodelovanje v rušenju tega, kar zdrave struje narodnega življenja same pozitivno ustvarjajo brez njih. Proti temu razdiralnemu delu se bori Narodna Radikalna Stranka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z večjim ali manjšim uspehom po vsej ostali državi. Samo v Sloveniji je izostala njena akcija do poslednjega časa. Tako je po svojem izvoru in delu do ujedinjenja ostala NRS oddaljena od Slovenije bolj nego od katerekoli druge pokrajine. Ker ni mogla doslej preko Slovenije razširiti svojega dela in na licu mesta pobijati vsega tega, trpi gospodarsko in kulturno delo Slovencev. Ali sedaj nam prihajajo iz vseh naših krajev poročila, da se tudi tam ustvarja vse globlje prepričanje, da more samo močna državotvorna stranka prinesti rešitev iz sedanjih težav. Zato uprava Narodne Radikalne Stranke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev smatra, da je prišel zanjo čas, ko lahko izpolni svojo neposredno dolžnost tudi napram narodu v Sloveniji. . Pravtako je NRS nastopila početkom leta 1881 tudi napram narodu v Srbiji in je z nebrojnimi žrtvami svojih članov izvojevala demokratsko ustavo leta 1888, izvedla je gospodarsko, kulturno in politično preosnovo kraljevine, jo je pripravila za njeno veliko osvobodilno misijo, ter je izvršila to slavno in srečno historično delo narodnega osvobojenja in ujedinjenja. Na razgledu. (Ob priliki predstojeće državne konference Radikalne Stranke v Beogradu.) Komaj se je osvobodila Srbija turške nadvlade, že so ji evropske velesile predpisale novo robstvo: sanštefanski mir in berlinski kongres sta I. 1878. faktično razdelila balkansko ozemlje na dve eksploati-šči, avstrijsko s smerjo od toka Save na Solun in preostalo rusko, ki naj bi imelo svoje oporišče v Bolgariji in Grčiji s ciljem Carigrad. Vsa ta ozemlja so bila razun takoj okupirane Bosne in Hercegovine, v tuji oblasti; nered, poboji, javna nesigurnost in politični nemiri po teh krajih so bili torej v interesu zainteresiranih velesil, ki naj bi služili za povod in masko, da bi eventuelna zasedba Balkana po velesilah pomenila odrešitev iz večnega vznemirjenja, garancijo za red in konečni mir, jamstvo za napredek in civilizacijo. Izhajajoč iz teh vidikov, je šla Avstrija takoj na delo v Srbiji, ki je pripadla v njeno interesno območje. Da bi se lepše vpeljala, je na berlinskem kongresu nastopila kot za-ščitnica Srbije ter se je zavzela za to, da dobi Srbija Vranjo in Pirot. Nato je začela izrabljati svoj vpliv na dvoru; na prestolu je sedel takrat lahkomišljeni veseljak Milan Obrenovič. Avstrija je storila vse, da je njegovim veseljaškim nagnenjem ugodila in da je srbski dvor diskreditirala; istočasno so bili na „delu“ vsi budimpeštanski in dunajski časnikarski šmoki, ki so se kar kosali, kdo bo malo Srbijo bolj diskreditiral in oblatil v svetu. Naskoro je bil Milan že tako daleč, da se je osebno in skrivaj pogajal že o državni zvezi med Srbijo in Avstrijo . . . Med tem se je vedno bolj jačalo število srbskega razumništva, ki je študiralo po različnih evropskih vseučiliških mestih ter se povračalo domov v javno in državno službo. Ta inteligenca se je navzela po evropskih mestih demokratičnih zapadnoevropskih idej ter tamošnje razmere primerjala s svojimi balkanskimi, turškega robstva šele osvobojenimi deželami. Spoznala je tudi metode in cilje evropskih velesil ter I spregledala, da jadra njih domovina nazaj ! v drugo, moi;da še hujše nego turško rob-j stvo. Izhajajoč iz demokratičnega principa, ki zamore priti le med zavednim in pro-svetlenim narodom do prave veljave, se je vrgla na podrobno prosvetno in organizacijsko delo med narodom. V takratni Srbiji se je rodilo po letu 1900 v Sloveniji zane-šeno geslo slovenskega radikalnega dijaštva: „Iz naročja za narod“. Ko so pripravili ti srbski borci s kulturnim delovanjem tla, so začeli tudi s političnim delom; uvideli so namreč, da bodo zamogli svoje ideje uresničiti le, ako - si osvoje državno moč. Srbijo je vladala takrat dvorna kamarila, Narodna Radikalna Stranka je, delujoča vedno za narod in z narodom, široko in z ljubeznijo objemajoča vse veje in vejice jugoslovanskega stebla, po svojih predstavnikih z deklaracijami in delom v Nišu leta 1914. in 1915., na Krfu leta 1917., v Beogradu 1. decembra 1918 in na Vidovdan 1921 po-svedočila in v harmonično delo privedla svoj nacijonalno-patrijotski in državotvorni program na demokratski osnovi. Zvesta sama sebi, želi Narodna Radikalna Stranka, da zaneti po istih načelih novo delavno življenje po vseh delih kraljevine, torej tudi po vsem prostoru ožje slovenske domovine, in da v tem smislu pride na pomoč vsem prijateljem državotvornega pravca, ki se doslej iz kateregakoli razloga niso mogli strankarsko opredeliti. Naš program je znan: o dosedanjem uspešnem njegovem izvajanju pričajo najslavnejši listi naše narodne in državne historije. Naš program ni plod trenotnih, često zapeljivih političnih kombinacij in manevrov, ampak je zrastel iz dolge in naporne borbe, ki jej je bil zadnji smoter, da naš narod, svoboden v svoji državi, postane gospodar svoje usode in stopi tako v isto vrsto z doslej srečnejšimi naprednimi narodi. Ta prošlost nam je ostavila tradicije, ki jih pobližje podaje zajedno z vodilnimi načeli za potrebo novih dni knjižica, izdana po poverjeništvu Narodne Radikalne Stranke za slovensko ozemlje. Dragi bratje Slovenci! V imenu državnega in narodnega edinstva in napredka Vas poživlja Narodna Radikalna Stranka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se jej pridružite kakor integralen del velike državne in vsenarodne stranke. Dovršimo v skupnem naporu in delu močno zgradbo našega skupnega državnega doma in jej zagotovimo maksimum dobrega, za čemur mora stremeti vsak svoboden in čestit narod! Glavni odbor Narodne Radikalne Stranke kraljevine Srbov, Hrvatov fn Slovencev. močno vojaškega značaja, s krepko oporo Avstrije. Temu položaju nasproti so pa stavili mladi pijonirji takrat v Srednji Evropi še malo znano in čislano idejo samovlade ljudstva potom samouprave v občini, okraju, okrožju in državi, kateri na čelu naj stoji kralj te kot izvrševalec ljudske volje in narodov predstavitelj, kot bistveno program-no točko. Za cilj in jedro vsega javnega delovanja so postavili gospodarsko delovanje, čigar najvišji smoter mora biti bla gor ljudstva, a v zunanji politiki popolno državno neodvisnost in združitev vsega srbstva v lastni nacijonalni državi, kot sredstvo v dosego teh ciljev pa podrobno prosvetno in organizatorno delo med narodom. Ta program, ki ga je vsprejela Radikalna Stranka pri svojem konštituiranju 1. 1881. v Kragujevacu, kot izrazita kmečka stranka v korist malega človeka pa še znatno poglobila in razširila, je bil za one čase naravnost program revolucije proti obstoječemu, zlasti proti dvoru in njegovi vazalski zunanji ter absolutistični notranji politiki. Med dvorom in Radikalno Stranko se je vsled tega vnel oster boj. V tem boju, ki se je vodil na obeh straneh z vso zdravim kmečkim živcem in trdim kmečkim glavam lastno trdoglavostjo in žilavostjo, so stali voditelji že pred puškami in vislicami, so pretrpeli večletno ječo, so postali že ministri, pa so morali bežati z golim življenjem iz države, pa tudi dva porušena kraljevska prestola, Milana in Aleksandra Obrenoviča, sta svedočila, kaj premore kmečka pest, — v tem 22 letnem boju je nadvladala kmečka pest — zmagala je Radikalna Stranka, zadnji Obrenovič pa je izginil iz pozorišča vsled junaškega lastnega žrtvovanja par domorodnih srbskih častnikov, ki niso več mogli prenašati sramote svoje domovine vsled krivde par ljudi, prkosečih nad 99% ljudstva. Bil je skrajni čas; v kraljevi miznici so našli namreč drugega dne po odstranitvi zaznamek nad 5000 oseb, ki bi imele izginiti določenega dne. Manjkal je samo še kraljev podpis. Na tem zaznamku je bil cvet srbskega naroda, kateremu je Okvarjena kamarila namenila srbsko šentjernejsko noč. Iz tega boja za državno neodvisnost, demokratičnost in civilizacijo Radikalna Stranka ni izšla izčrpana, ampak sveža in ojeklenela. To je pokazalo njeno delo. Ob prevzemu žalostne dedščine njenih prednic v vladi 1. 1903 je našla državo na robu bankrota, prazne blagajne, polno dolgov, brez kredita in zaupanja v svetu. Vzela je smotreno in energično vajeti v roke. Predvsem je smatrala za potrebno urediti in utrditi razmere s poklicem naprednih' in demokratičnih Ka-radjordjevičev na prestol. Državno eksistenco in neodvisnbst je osigurala s posebno tajno pogodbo z Rusijo in Francijo ob vednosti Anglije. V notranji politiki pa je brezhibno uresničila svoj politični program: samovlado ljudstva v občini, okraju, okrožju in državi potom široke samouprave. S tern je ustvarila v državi čisto ozračje, zadovoljila ljudstvo, ga navdala s ponosom do svoje domovine in mu je s pomočjo strankarske discipline in organizacije privzgojila tudi čut dolžnosti do lastne države. Zlasti pa je skrbela za kmeta s pametno gospodarsko politiko in strokovnim podukom; uzakonila je načelo svojega programa, da mora zemlja ostati seljaku, v obliki, da je kmetu pet jutrov zemlje s hišo, inventarjem ter gospodarskimi poslopji vred nezarubljivo. Posledice tega civilizatoričnega dela niso izostale: po dolgi vrsti let je Šele Radikalna Stranka spravila državne finance v red in ravnotežje, napolnila državne blagajne, oborožila sijajno disciplinirano in organizirano armado ter obrnila s tem delovanjem pozornost vseh velesil nase. Balkansko vojsko je vojaško in diplomatično sijajno pripravila \n si s tem zasigurala tudi uspeh, pri čemur se je državno ozemlje skoro podvojilo; izpolnila je istočasno glede turških Srbov pro-gramno točko svojega nacijonalnega programa. Pod istimi okoliščinami jo je doletela svetovna vojna; v tej je, zvesta svojemu slovanskemu in demokratičnemu programu, dosegla, da je srbska država kot cilj vsiljene ji svetovne vojne proglasila osvoboditev vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev izpod tujega jarma ter njih ujedinjenje na podlagi demokratizma v lastni jugoslovanski državi. In dosegla je tudi ta cilj. Jugoslavija je torej legitimno dete Radikalne Stranke. Kdor pa postaji dete v življenje, prevzame s tem tudi dolžnost, da mu očuva eksistenco, da ga vzgoji in napravi za kulturno bitje. Radikalna Stranka se teh dolžnosti dobro zaveda; vsa tri leta, odkar Jugoslavija postoji, so njeni voditelji posvečali vse svoje moči predvsem zunanje- političnim vprašanjem v svrho osigure eksistence, mej in zunanjih življenskih pogojev Jugoslavije, izrabljajoč do skrajnosti dobro svoje ime, ki so si ga pridobili s svojim delovanjem pred in med vojno v vsem civi-lizirovanem svetu. Med tem, ko se je Radikalna Stranka zadnja tri leta žrtvovala za celokupnost, za korist države in vseh, je zanemarjala lastno strankarsko korist v državi, zlasti med novo osvobojenimi brati; druge stranke so vsled tega dobile prosto roko in razmah brez najkrepkejšega konkurenta. Posledice niso ni tu izostale: rodilo se je 14 strank v državi od celih 3000 glasov dalje . . . Sedaj, ko je obstoj države na zunaj za-siguran, pa je moralna dolžnost te takorekoČ državne roditeljice, državne matere, da i v notranji politiki učini vse, da državo osigura in vstvari solidne predpogoje za gospodarski, kulturni in politični prospeh ljudstva. Obstoj države je najboljše zasidran v srcih in interesih državljanov. Tu bo treba zastaviti lopato; položaj v naši državi je danes precej sličen položaju leta 1903; pred nami leži še bel list in od nas samih je odvisno, kaj se bo nanj zapisalo. In če stopajo sedaj, po treh letih hudih, toda častno prestanih izkušenj, nosilci te preizkušene v resnici državotvorne stranke v novi državi prvikrat na pomenek in sklepanje o tem, kakšno pot naj se ubere na zunaj in v notranjosti naše očetnjave, jih spremljamo sicer s trepetajočim, toda zaupanja polnim srcem, ker ne vemo samo to, da'je v njih taboru domovina, ampak tudi to, da je s tem v zanesljivih rokah naša usoda. In raditega pričakujemo z upapolno mirnostjo njih za naš prihodnji razvoj brezdvomno silno važne in odločilne ukrepe te stranke, ki bodo smernice za desetletja in za generacije. S. Zveza Slovenije z morjem. Proga Kočevje - Brod-Moravice In nameravane postaje. Kočevje, dne 12. nov. 1921. Trasiranje železnice Kočevje — Brod-Moravice je z današnjim dnevom končano. Da bi zvedel za rezultate in načrte te trase, se je podal danes eden od naših urednikov k duševnemu vodji te trase, višjemu stavbenemu svetniku ing. dr. Franc Musilu, ki je našega urednika kar najprijazneje sprejel ter z veseljem podal zaželjene podatke. „Vi hočete zvedeti dolgost te proge, nameravane postaje, tunele, vzpone, primerjavo z drugimi načrti itd.“, je vpeljal pogovor gospod nadsvetnik. „Z veseljem Vam dam zaželjene podatke. Proga znaša od Kočevja do Brod-Moravic 44 km, Klodičeva čez Staritrg na Lukovdol za izgradnjo 54 km, zn pogon 70 km. Mi smo torej znatno krajši in s tem ceneji in hitreji. Naša pelje od Kočevja 5 km horizontalno v Livold. Tu je nameravana prva postaja in sicer na kraju, ki bovzadovoljil ne samo Livoldčane, ampak tudi Črnopotočane in Mozeljce ter Rajndolce v enaki meri. Od tu vodi kratek predor na Štalcarje, kjer je nameravana velika blagovna postaja baš pred vasjo. S to postajo dobe izhodišče v svet silni gozdni kompleksi se-vernozapadnih kočevskih lesov. Za Moravo je projektirana postajica. Od tu teče železnica dalje z lahnim naravnim padcem proti kulpski dolini in obstane pred Banjaloko na križišču ceste, ki pride iz Borovca in Brige na cesto Kočevje-Brod. Na najnižji točki je tu nameravana velika tovorna postaja Vimol z naravnim padcem proti postaji, ki bo odprla svetovnemu prometu silne gozdne komplekse Medvedjeka itd. Od tu pelje železnica proti Krkovem, kjer bo postaja za bližnje vasi. Od Krkovega se spusti v lepem naravnem loku proti Kulpi, ki jo preide po navadnem le 10 m visokem mostu ter steče v veliko osebno in blagovno postajo Brod na Kupi. Ta postaja bo stala ob cesti in bo tako zgrajena, da bo lahko služila tudi železnici, ki bi se morda izgradila od tu na Čabar ali v smeri na Staritrg. Od tu pelje železnica čez Narhost v Lokvice, kjer obstaja danes prometna izogibalnica in kjer se zgradi velika zvezna postaja s progo Zagreb-Reka, vporabna za direktno ,vožnjo v smeri na Reko ali Split, ne da bi bilo treba menjati stroj.“ „In kakovost terena, gospod nadsvetnik?“ „Je primeroma ugodna. Obstoječa železnica Karlovac-Reka ima na pr. na 35 km dolgi progi 25% vzpona, naša nikjer 25%, ampak teče najpreje 5 km horizontalno do Livoldske postaje, do Brod Moravice pa ima poleg posameznih precej dolgih horizontalnih prog še 5"/», 10%, IS0/» do največ 23% vzpona, slednje le na enem kraju. Naša je torej ugodnejša kot obstoječa Karlovac-Reka.“ „Ali ta ni dobra?“ „Nasprotno! Karlovac-Reka je prvovrstna železnica, ki je kot znano zvozila ves silni promet Ogerske in Hrvatske k morju in od morja z dnevno po 60 tovornih vlakov. Ker se od gotove strani trdi, da bi bila naša vsled vzponov gorsko-lokalna in ne prvovrstna železnica, je z gornjim primerjanjem ta ugovor temeljito ovržen.“ „In obratovalni način?“ „Je projektiran kot glavna železnica kot brzovozni in osebni vlak do 45 km na uro.“ „Je li trasiranje dolgo trpelo?“ „Od 16. julija do danes. Že iz kratkosti za trasiranje porabljenega časa se da sklepati na veliko ugodnost terena. Jaz sem toliko prijetneje iznenađen, ker ta kratkost predstavlja rekord zase.“ „In gospodarska stran?“ „Sigurno aktivna.“ „In kdo je pravzaprav odločil, da naj se trasira ta proga?“ „Posebni komite, kateremu na čelu stoji bivši ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, člani so pa minister Pucelj, poslanec Škulj, Dragotin Hribar in interesentje vseh občin. Imeli so pred seboj tri načrte, vštevši onega čez Mozelj in Staritrg, pa so se soglasno odločili za tega kot očitno najboljšega in osigurali zanj tudi stroške trasiranja.“ „Torej ni ta proga nekakova Kajfeževa zasebna proga, kot je trdil nekje nek inženir?“ „Izvolite pogledati zemljiško knjigo, pa boste morda našli, da bi bila Klodičeva proga čez Mozelj ali celo Črnomelj v eminentno Kajfeževo korist, da pa ob tej nima on niti ene parcele. Pri odločitvi za to progo so bili merodajni izključno splošni ljudski interesi, za kar Vam garantirajo že v odboru se nahajajoče osebe.“ „Kateri od nasprotnih projektov je resen konkurent?“ „Projekt Klodič. Toda njegova proga je za 10 km izgraditve in 26 km pogona daljša od naše, ima 5 km dolg tunel, za 42 m višji vzdig ter je takorekoč brez dragocenega vsakdanjega blagovnega prometa, ker je svet Kočevje-Lukovdol reven na izvozu. Bila bi torej daljša, dražja in gospodarsko najbrže pasivna. Glede številk na njegovi karti moram pripomniti, da leže Brod-Moravice le 511 m nad morjem, ne pa 604. Njegov most čez Kulpo bi bil 41 m visok in približno 300 m dolg, kar ni šala, naš le 10 oz. 150 m. Njegov 5 km tunel bi zahteval ogromne gradbene in vzdrževalne stroške. Izpeljalo bi se pa po obeh progah enako. Iz Kočevja čez Brod-Moravice v Split je ista daljava kot čez Vrbovsko-Severin. Kar pa naši daje odločilno prednost, je gospodarski moment: gospodarska aktivnost proge in osiguranje ljudskega blagostanja ob progi, kar se pa o Klodičevi ne more trditi.“ „Torej ste, gospod nadsvetnik, prepričani, da bo zmagala Vaša proga?“ „Sigurno, ako se bo le sploh gradilo. Gospodarski in vojaški razlogi so vsi za našo progo.“ • Stisljaj roke, čvrst pogled in že se je gospod nadsvetnik potopil v svoje načrte na mizi, naš redakter je pa odhitel, da vrže na papir, kar mu je še ostalo v spominu. Okrajno tajništvo Radikalne Stranke «e nahaja v Kočevju št, 58. Uradne ure r torkih in četrtkih od 11. do 12. ure. Okrajna konferenca Radikalne Stranke v Kočevju. Radikalna Stranka je v kočevskem okraju zasidrana na sigurna tla. Blizu 50 vasi v okolici mesta Kočevja je organiziranih v trdnih šestih definitivnih občinskih organizacijah, poleg katerih obstojajo še štiri začasne organizacije. Nije več danes vasi v kočevskem okraju, kji r bi ne imeli svojih zaupnikov in pristašev. Delo Okrajnega Odbora Radikalne Stranke je poseglo že v črnomaljski, žužem-berški, ribniški in velikolaški okraj ter stoji v zvezi že z vsemi okraji širne Slovenije. Le pomanjkanje časa in delavnih sil je vzrok, da ni z našo pomočjo vznikla že cela vrsta organizacij širom cele Slovenije, odkoder prihajajo dnevno dopisi, vprašanja in pozivi za shode in organizatorno delo. Iz številnih teh dopisov pa odmeva, kar z veseljem ugotavljamo, pravilno umevanje podlage, dela in ciljev Radikalne Stranke: mi smo v prvi vrsti zavedni državljani, varčni in previdni gospodarji za državno celokupnost, strankarji pa samo v toliko, kolikor je stranka nujna organizatorna platforma ljudstva v dosego splošnega blagostanja. Za dan 13. t. m. so bile v smislu strankinih statutov razpisane volitve definitivnega Okrajnega Odbora Kočevje, katerega imajo kot znano tvoriti vsi predsedniki in podpredsedniki občinskih strankinih odborov. Obenem je bila za to priliko določena Okrajna konferenca, da vzpričo lastnega javnega organa in vedno naraščajočih nalog za vodstvo stranke dobe voditelji v mestu naravnost od ljudstva naročila za smerice, po katerih naj vodijo celo gibanje in stranko. Tej konferenci so prisostvovali vse brgani-zacije po svojih pooblaščenih odposlancih. Otvoril jo je predsednik začasnega Okrajnega Odbora dr. Sajovic, ki je podal obenem tudi splošno pregledno poročilo, ki se je vzelo odobruje na znanje. Za posamezne organizacije so poročali njih pooblaščeni odposlanci, za še ne definitivno erganizirane občine njih zaupniki. Bližamo se z naglimi koraki prvemu tisoču organiziranih pristašev, vpisanih pri Okrajnem Odboru v Kočevju. Pri na to sledeči debati, v katero so posegli skoro vsi navzoči, so se storili vsi sklepi soglasno. Dale so se direktive za nadaljno organizatorno delo, smerice za beogradski kongres stranke, za smer lastnega lista „Radikal“ in za stališče, ki naj ga zavzemamo nasproti drugim strankam. Glede lokalnih okrajnih vprašanj zavzame stališče božična konferenca. Nato so se izvršile volitve v definitivni Okrajni Odbor stranke in v Upravni Svet „Radikala“. Obenem se je določil redakcijski odbor. Vse volitve so se izvršile soglasno. Za predsednika Okrajnega Odbora je bil izvoljen dr. Itfan Sajovic, posestnik v Kočevju, za prvega podpredsednika Franc H iris, predsednik mozeljske, a za drugega Andrej Jaklič, predsednik črnopotnške organizacije, za okrajnega tajnika Lovro Kleindienst, učitelj v Škrilju, blagajnikom pa Ivan König, predsednik novolažke organizacije. V tajništvo stranke sta bila kooptirana še gospoda Franc Kratnar in Henrik vitez Turzanski, oba iz Kočevja, v blagajništvo pa gosp. Martin Čadež, dr. Josip Flego in Gabriel Reven iz Kočevja. Pri tajništvu je treba namreč držati stalne uradne ure in voditi vso obširno korespondenco, blagajništvo pa da zlasti vsled izdajanja lastnega lista mnogo posla. Za delegata na beogradski kongres stranke se je za Okrajni Odbor določil dr. Sajovic, za definitivne organizacije pa Franc Lavrič iz Kočevske reke, dr. Flego iz Kočevja, Ivan König iz Novihlazov, Franc Vardjan iz Škrilja, za še nedifinitivno organizirane občine pa veletržec Toša Vučkovič, ki so ga zaupniki soglasno izvolili. Konferenca ni našla povoda, da bi se bila pečala z različnimi časnikarskimi vestmi, ki vedo poročati - o fiasku našega gibanja, ker suhe želje od svojih čet zapuščenih nasprotnikovih generalov in feldvebljev ne morejo biti predmet resnega političnega razmotrivanja. Poročilo iz gibanja Radikalne Stranke. Državni kongres stranke se je vsled nujnih državnih poslov v zunanji in notranji politiki preložil na 11. decembra t. 1. Razpored priobčimo prihodnjič. Kongres bo začrtal pot državi in stranki za daljšo dobe; v svrbo umevanja stranke in položaja opozarjamo na današnji proglas Glavnega Odbora Slovencem kakor tudi na zanimive informativne podatke današnjega članka „Na razgledu“. Okrajni Odbor Radikalne Stranke v Kočevju je imel dne 13. t. m. okrajno konferenco. Na tej konferenci se je med drugim poročalo, da smo se pri predstoječih občinskih volitvah v kočevskem okraju udeležili volitev le v onih občinah, kjer imamo že definitivne organizacije. Od teli so se doslej zvrsile volitve le v dveh občinah, v Brigi in Novihlazih. V prvi občini smo zmagali popolnoma ter je prešla s tem občina v radikalne roke; v drugi pa smo od 16 odbornikov dobili 8. V ostalih občinah se zvrše volitve do konca leta. Izvoljeni občinski možje v Brigi in Novihlazih so prvi javni funk-cjjonarji Radikalne Stranke v Kočevju; naše iskrene čestitke! Okrajni Odbor Radikalne Stranke za ke-cevski okraj se je dne 13. t. m. definitivno konstituiral; Za predsednika je bil soglasno izvoljen dr. Ivan Sajovic, predsednik mestne organizacije .v Kočevju, za podpredsednika Fr. Hi ros iz Verderba, predsednik mozeljske ln I. Jaklič, predsednik črnopotoške organizacije, tajnikom Lovro Kleindienst, učitelj iz Škrilja in podpredsednik mozeljske organizacije, blagajnikom pa Ivan König, predsednik novolažke organizacije. V svrbo obvladanja silnega dela se je kooptiralo nekatere gospode iz mestne organizacije Kočevje kot pomočnike v tajništvo i» blagajništvo. S tem je postavljena Okrajna organizacija definitivno na realna tla. Politični pregled. a) Zunanja politika evropskih držav stoji pod kuratelo tkzv. Najvišjega Sveta v Parizu. Zmagovalne velesile Anglija, Francija, Zjed. države ameriške in Japonska so namreč stvorile od svojih ministrskih predsednikov poseben odbor, ki je postavil vso politiko sveta enostavno pod svoje nadzorstvo. Ker se je Amerika za to precej enostransko I delovanje Najvišjega Sveta naskoro zahvalila, I a Japonska pride v poštev le v vprašanjih Ti-[ bega Oceana, odločujejo faktično le zastopniki j ostalih treh velesil, trije možje (Ljojd Džorž, Brian in Toretta) o usodi evropskega sveta, z izjemo Rusije seveda, ki je postala svet zase. Za odločbami teh treh mož stoji ogromna pomorska in „suha“ vojaška sila teh držav, poleg silnih gospodarskih in finančnih sredstev itd., tako da se še preostale pred vratmi tega NS stoječe več ali manj slabotne države morajo danemu povelju pokoriti. Njih izreki vstvarjajo meje med narodi, nalagajo ugodnosti in bremena, vstvarjajo nova meddržavna razmerja ter novo nad državno pravo, ki ga priznava Zveza Narodov, to jo več ali manj prikrita tilijalka Najvišjega Sveta. Amerika in Japonska se jako malo brigata za ta Najvišji Svet; vsled tega ostaja cela vrsta silno važnih svetovnih vprašanj nerešenih, zlasti onih, ki se tičejo teh dveh držav ali vsega Sveta sploh. Da se ta škrbina izbrusi, je sklicalo vseli pet držav te dni konferenco v Washington, ki naj reši nujna vse-svetovna vprašanja ter eksploatacijo ozemelj ob Tihem Oceanu, kjer je, kot smo poročali zadnjič, že precej smodnika . . . Naša država se v ta vprašanja ne vmešava; ona je zadovoljna, da dobi poštene meje v Albaniji, da ji dajo mir sosedje in da se ji nudi prilika, da se uredi, vzpostavi redno upravo in gospodarstvo ter da zadovolji svoje državljane. Kadar bo to delo dokončano, se pa zna opojaviti doslej molčeča Rusija in takrat znamo spregovoriti i mi resno besedo. b) Notranja politika sestoji v logičnem nadaljevanju in izpeljevanju ciljev, ki jih je postavila ustava. To delo zamore zvržiti le ista koalicija, ki je dala ustavo; zveza radikalov z demokrati in njih priveski je torej za dogleden čas verjetna. Vse nasprotne vesti *o navaden časnikarski alarm. V ospredju stoji delo zakonodajnega odbora; to je tako važno delo, da bi se morali njegovi načrti glede razdelitve države, • glede volilnega zakona itd. objaviti po celi državi magari potom letakov ter naj bi se Sele po preteku gotovega termina zopet o tem diskutiralo v odboru. Drugo važno vprašanje je državni proračun, ki izkazuje 6'/a milijard izdatkov in istotoliko pokritja. Po ustavi mora biti do 20. t. m. predložen parlamentu. To bo prvi proračun v naši državi, ki izkazuje ravnotežje, to je, da dohodki krijejo izdatke. To je nad vse važna činjenica; prihodnjič več e tem. Sicer vse pri starem. Dopisi. Briga. Občinske volitve so se zvršile pri nas dne 5. t. m. Niti socialni demokratje, niti panger-manski Bauernbundovci niso mogli postaviti lastne liste, ker je cela občina organizirana v Radikalni Strankiv Sicer je prišel neki obrtnik iz Kočevja, ki sicer popravlja ključavnice, agitirat za Bauernbund in je priredil shod; naši možje so se mu smejali; par hudomušnežev mu je nabasalo žepe in okrasilo voz s polomljenimi ključavnicami ter ga med primerno zabavo spremilo iz vasi. Prodrla je torej edino lista Radikalne Stranke; izvoljeni so v občinski odbor sledeči možje: Anton Poje, posestnik in trgovec v Prežah, Matija /agar, Jurij Št etan dl in Anton Poje, vsi posestniki iz Gorenjebrige, Anton Kalčič, posestnik iz Prež, Anton Kovač, posestnik iz Pre/.ulje, Jože Hutter, Andrej Osterman, Jože Žagar in Jože Rački, vsi posestniki iz Doljnebrige. Vsi izvoljeni so člani naše stranke. Prvemu občinskemu zastopstvu Radikalne Stranke v Sloveniji iskrene naše čestitke! Novilazi. Dne t>. t. m. so se izvršile pri nas občinske volitve. Pangermanski Bauernbundovci niso mogli pri nas sestaviti kandidatne liste, dasi je priredil v ta namen bauernbundovski shod sam bauernbundovski oberagitator gosp. Ganslmayer. Na „shodu“ je imel celih — šest poslušalcev, med temi dva radikalca za kontrolo. Pač pa so postavili socialni demokratje svojo listo in smo imeli s tem nasprotnika. Par vasi naše občine je namreč v resnici precej proletarskih ter morajo očetje zaslužiti kruh svojim rodbinam po svetu. Od 16 odbornikov jih je odpadlo na vsako stranko osem; socialdemokratje so bili s tem prijetno iznenađeni, ker so računali le na štiri. Vzrok temu je bila številna odsotnost naših članov; deloma mobilizacije, deloma trgovina po svetu. Vložena je pritožba radi nekih menda formelnih napak; 'naj se ta reši tako ali tako, z našimi socialnimi demokrati se bomo v blagor občine sigurno dobro sporazumeli. Politične beležke. Prvo obletnico Rapalla, to je podpisa državne pogodbe z Italijo v Rapallu glede mej med našo državo in Italijo, smo praznovali dne 12. t. m. Izgubili smo krog 8000 km2 zemlje in nad 600.000 najboljših naših ljudi na Italijo. Kdo si zamore predstavljati brez gnjeva v srcu, da sta Idrija in Postojna že v — Italiji in da stoji Italijan na — svoji zemlji, ako stoji na Blegašu, Snežniku, Čresu, Lastavu? Ali bo