Šlev f Mul, v neaeifo M 26. leCrnarla 1922. Leto L __MunCntn«__ M tržavo SHS« t» Mil lati 4«prB, OlU «1 II aoi «U m >' » M Satr »t» • «« * n«t M* (• 8» liano« u lnoz«m*tTM Mloivmo.....oiu. 150*—. meb»4no , , , , « IJ M B Sobotna Izdala: as * looiiRia?i|t . . . 01«. 10 - • Inotemstte ... „ tO — taoifld sicv 50 par. š Ceni inseratom s m. B»?stuipn« petiini vrata mali oglasi po K 4'- H II-, veliki oglati aad «5 um vlita* po K 8 —, ooslaaa Itd, po B 12 —. Pri T«6|em airoOUn p opast Uhaja rs a k lan Isvsamlt ponedel|k» in tlnav* po ptu> olko ab S. ari cjatzal. Mesečna prilog*, i/utniv iKSL Poštnina aiačaoa v aotovinL Ursdnlitvo |e v KopitarKvl allol it*» 6/111, Ha k opisi «i •» vra(a|o, oalrank Irana pisma s* aa 8pre|eai»i» Ur* On lelaL t ti 50, opran. it*. 128. Oprava o posebni naredbi odložiti plačila trgov-;kih obveznosti v inozemstvu z valuto vi-;oke vrednosti, je Trgovska in obrtna :bornica vložila svoj protest pri finanč-lem ministrstvu proti moratoriju v vsaki ormi ter opozorila na veliko opasnost, ko-a od vsake take akcije preti našemu kre-litu v inozemstvu, naši reputaciji, presti-:u naše države in vrednosti naše valute, ^aktum je, da so vesli same o odlaganju slačil v inozemstvu, ko so došle v druge Iržave, takoi neugodno učinkovale. Izzva-e so nepoverenje ter povzročile slabo nišljenje v inozemskih ekonomskih krojih, škodile so kreditu naših industrijalcev n trgovcev ter naših novčanih zavodov, i/rednost našega novca jc trpela. Akoravno ie more biti dvoma o tem, da je inozemstvo nepovoljno in neugodno ocenjevalo že same priprave za odlaganje plačil v nozemstvu in akoravno so se oglasili proti moratoriju v vsaki formi naši najodličnejši skonomski zastopniki, akcija ni prestala, narveč se je dogodilo, da je vlada nedav-10 predložila Narodni skupščini projekt Eakona o odlaganju povojnih plačil. Podpisane gospodarske korporacije, tbrane na konferenci dne 24. t. m. v Ljubljani, so soglasno mnenja, da ta zakonski projekt ogroža v težki meri najvažnejše gospodarske interese naše države ter da je :ela ta akcija taka, da se je upravičeno sati katastrofalnih posledic za našo valuto, za naš inostranski kredit ter za naš ekonomski prestiž v inozemstvu. Opasnost iibstoja, da v vezi z drugimi neugodnimi prilikami naše države odložitev trgovinskih plačil napram inozemstvu z više vred-10 valuto v opasni meri pripomore do poslabšan a našega gospodarskega položaja in naših valutarnih prilik. Podpisane gospodarske korporacije z vso odločnostjo svare Narodno skupščino pred sprejetjem kakršnegakoli zakona, kateri omogoča tu-zemslnm debitorijem odložili plačilo trgovskih obvez napram inozemskim kreditori-jem. Podpisane korporacije poudarjajo, da projekt zakona, predložen Narodni skupščini, po svojem bistvu tako raz gospodarsko kakor raz pravno stališča sojeno, pomenja moratorij (član I.. član IV., član VIII. zakonskega projekta). Podpisane korporacije, preverjene o veliki opasnosti takega izrednega instrumenta v normalnih časih, nujno prosijo, da Narodna skupščina odkloni ta projekt, ter brez odloga poskrbi za to, da se o tem njenem sklepu informira oficielna tuzemska In inozemska javnost. Naš celokupni gospodarski položaj ter oso-Hito labilno stanje naše valute zahteva neodbitno, da takoj preneha v inozemstvu vsak vzrok nezaupanja v našo državo zbog priprave plačilnega moratorija v kakršnikoli obliki. Podpisane korporacije smatrajo, da je takojšnja odklonitev tega gospodarsko nesrečnega in zelo opasnega zakona tem bolj potrebna, ker projekt po celi svoji sestavi ne ustreza resničnim interesom naše trgovine ter je vsled kompliciranosti svojega ustroja praktično jed-va izvedljiv. Opozarjamo na to, da v členih V in VI ne vpošteva organizacije sodišč v vseh delih naše države ter da ima v členu IX. težko razumljiva in jako opasna določila, katera morejo omajati celo zaupanje v imobiljarni kredit. Za trgovsko firmo, koja bi se poslužila takega zakona, samo povzroča, ne glede na nesigurnost denarnega kurza v bodočnosti, efektivno tak gospodarski položaj, da bi bila prizadetim trgovskim firmam odvzeta vsaka možnost potrebne svobode v obratnih dispozicijah. Podpisane korporacije so na stališču, da je osobito v mladi državi, kakor je naša, z vso skrbnostjo in čuječnostjo treba re-spektirati trgovinske obveze napram inozemstvu, da je čuvati z največjo skrbnostjo kredit in ugled države ter ustanov javne- §a značaja kakor je Uprava fondova. Ka-ar so težave vsled izrednih prilik, kakor je hitro dviganje tujih valut, js pač dopustno prizadetim firmam iskali samim ali po svojih organizacijah dobrovoljnega sporazuma z inozemskimi kreditoriji, odločno pa je opustiti vsako državno akcijo, ako se noče rušiti državni kredit in gospodarska veljava v inozemstvu. Država ne sme delati sile inostranskim kreditorijem za njihove zahteve napram naši trgovini. Konečno opozarjajo podpisane gospodarske korporacije, da se naša javnost spričo odpora pretežne večine gospodarskih organizacij vse kraljevine proti odlaganju plačil ne more ubraniti utiša, da se tak zakon namerava zgolj v korist manjšega števila firm, koje so vsled inozemskih kupčij zašle v težaven položaj. Opasnost obstoja, da tak utis poostri politiška na-sprotstva širokih mas volivcev proti naši trgovini in proti pridobitnemu življu naroda, ter sili te mase v radikalne politiškc struje. Iz vseh teh razlogov podpisane korporacije z vso trdnostjo pričakujejo, da Narodna skupščina zavrne zakonsko predlogo o odlaganju povojnih trgovskih pla-čanj ter naredi konec vznemiri.ivim. naš kredit težko prizadevajočim vestem o nameravanem moratoriju. Ako kedaj, velja sedaj za naše celokupno gospodarstvo, da je vsako nadaljnje vzdrževanje nesigurnc-ga položaja izpodkopavanje in uničevanje našega gospodarstva. V tem primeru dejansko velja za odlaganje »Periculum in mora«. V L j u b 1 ja n i, 24. februarja 1922. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. — Kmetijska družba za Slovenijo. — Zveza industriccv na slovenskem ozemlju, — Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani. — Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani, — Zveza trgovskih gre-mijev in zadrug v Sloveniji. — Pokrajinska zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. — Zadružna zveza v Lubljani. — Zveza slovenskih posojilnic v Ljubljani. — Sindikat bank v Ljubljani. — Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Mednarodni gest Hrvatskega Moka. Zagreb, 25. februarja. (Izv.) Današnji »Hrvat« objavlja sklep Hrvatskega bloka na današnji seji, kateri se pošlje kot pismo ministrskemu predsedniku Nikoli Pa-šiču s podpisi Stjepana Radiča, dr. Drin-koviča in Košutiča- Hrvatski blok zahteva od Pašiča in vlade, naj sc na mednarodno konferenco v Genovo pošlje skupna delegacija Srbov, Hrvatov in Slovencev, v kateri bi bili zastopani tudi Hrvati, in to po svojih lastnih delegatih, katere bi s posebnimi in-strukcijami izbral in na konferenco poslal sam Hrvatski blok. Pismo opozarja, da Hrvatski blck nikakor ne bo priznal ono delegacijo za zakonito in za Hrvate mero-dajno, katero bi izbrala sedanja vlada brez sodelovanja Hrvatskega bloka. Pismo ima 14 točk, katerih zadnja se V dneh od 5.—12. marca priredi -JOZ v Ljubljani telovadni teden, ki obstoja iz treh akademij in 5 telovadnih večerov. Otvori se telovadni teden s prireditvijo naraščaja 5. marca ob 4. uri pop. v Ljudskem domu. Od 6.—10. marca se vrstijo telovadni večeri raznih oddelkov z raznovrstnim programom v telovadnici Ljudskega doma. V soboto 11. marca ob 8. uri zvečer se bo vršila Orliška akademjia z izbranim vzporedom v Ljudskem domu. V nedeljo 12. marca se telovadni teden zaključi z Orlovsko akademijo v veliki dvorani hotela Union. To je glavna prireditev telovadnega tedna. Vstopnice za obe akademiji v Ljudskem domu se dobijo v predprodaji pri Ničmanu, za Orlovsko akademijo v Uni-onu v trafiki Uniona, za telovadne večere pa v Jugoslovanski knjigarni. KONFERENCE DR. B1:7EIa] Praga, 25. februarja. (Izv.) Ministrski predsednik dr. Beneš je takoj po svojem povratku konferiral z raznimi politiki. Prihodnji teden bo sklican zunanji odsek parlamenta k seji, tta ka' t. Beneš poročal o svojem po r London in Pariz. glasi: »V imenu solidarnosti interesov Sr« vatskega naroda z interesi srbskega in slovenskega naroda, ki se nikakor ne dajo ločiti od velikih interesov Evrope in človeštva in kot edino od Hrvatov izvoljeno narodno zastopstvo, izvršujoči voljo hr-» vatskega naroda, izjavljamo, da smo pripravljeni sodelovati z zastopniki srbskega in slovenskega naroda v vprašanjih, ki se bodo pretresala na mednarodni konferenci v Genovi. Istočasno izjavljamo, da se, zahtevajoči za hrvatski narod pravico do takega njegovega mednarodnega zastopstva, smatramo pooblaščenim izbrati osebe, ki bi šle na konferenco kot odposlanci Hrvatske in hrvatskega naroda v delegaciji narodno priznanega teritorija Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNIŠKE DOKLADE. — DVANAJSTlNE SPREJETE V PODROBNI RAZPRAVI Belgrad, 25. februarja. (Izv.) Današnjo sejo narodne skupščine otvori predsednik dr. Ribar ob enajstih. Po opravljenih formalnostih pride zbornica na razpravo o raznih vprašanjih na ministre. — Vojni minister general Vasič odgovarja na vprašanje poslanca Milana Pribičeviča flede novega zakona o ustroju vojske, ravi, da ta zakonski predlog še ni izdelan, ker ni zbranega še dovolj materijala. — Zbornica preide nato na dnevni red: podrobna debata o zakonu glede proračunskih dvanajstin za meseca marec in april 1922. Členi 1 do 39 se sprejmejo brez posebnih izprememb. Pri členu 40, ki se nanaša na pooblastilo finančnega ministra, da v sporazumu z ministrom za prosveto more uporabiti znesek 25.000 dinarjev za izenačenje štipendij, opozarja zemljradnik Vasil Popovič, da so se pri podel evanju zgodili nekateri pogreški glede medicincev iz Bosne in Hercegovine in zahteva, da se te štipendije izenačijo z ostalimi ter da se postavka za te štinpendije zviša na pol milijona dinarjev. Minister za prosveto izjavi, da je ministrski svet sklenil, da bodo ukinjene pokrajinske štipendije in! cla ostanejo samo državne štipendije. Člen 41 se nekoliko izpremeni in se glasi tako-le: t Vsem državnim nameščencem in vpokojencem se izplača dne 1. aprila draginjska doklada po zakonu o dodat- kih na draginjo državnim uslužbencem civilnega in vojaškega reda, vpokojencem in vpokojenkam, kakor tudi po zakonu o draginjskih dokladah aktivnim uslužbencem, vpokojencem in vpokojenkam državnih prometnih uradnikov, sprejetega od zakonodajnega odbora dne 28. dccembra 1921, Razlika med dodatki po gornjem zakonu in dokladami, izplačanimi za mesece januar, februar in marec, se izplača v dveh obrokih, in siccr dne 1. aprila in 1. maja. V Dalmaciji se more izplačati tudi tekom meseca marca, ako to dopušča proračun. Uradnikom in uslužbencem, nameščenim v krajih na ozemlju, zasedenem po Italijanih (treta cona), ki pripadejo po rapallski pogodbi kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, se priznava za50 % povišana osebna in rodbinska doklada. To povišanje velja od 1. marca 1922 dalje. V, kolikor vsota, pridobljena iz redukcije uradništva, uslužbencev in slug, ne bi bila dovoljna za pokritje povišanih draginjskih doklad, se vlada pooblašča, da sme zato uporabiti dve idvanastini posebnih kre-i ditov, označenih v členu 1, črka B tega zakona.« — Predsednik dr. Ribar izjavlja, da je s tem tudi podrobna debata o zakonskem načrtu končana, nakar se preide na glasovanje. Za zakonski predlog o proračunskih dvanajstinah je glasovalo 153. proti pa 35 poslancev. Dunaj, 25. februarja. (Izv.) Odposlanstvo koroških Slovencev pod vodstvom čeških poslancev Machata in Klimeša se je zglasilo danes popoldne pri zveznem kanclerju dr. Schobru in mu predložilo zahteve koroških Slovencev glede šolskih in kulturnih vprašanf Itafiilans&a kriz® ln vrhovni svei. London, 25. avgusta. (Izv.) Pariški dopisnik lista »Manchester Guardian« poroča, da jc Italija vsled dolgotrajne vladne krize izločena iz vrhovnega sveta. Na njeno mesto je pozvana mala antanta. Dopisnik pristavlja, da bo po končani vladni krizi Italija zopet poklicana v vrhovni svet. Pred raSitvilo italijanske vičidiFi® kriz*. Rim, 25. febr. (Izv.) Factu se je posrečilo doseči sporazum med demokrati in popolari ter bosta ti dve skupini sestavili novo vlado s Faclom na čelu. Popolari so dobili zagotovila zlasti na šolskem polju in dobe po vsej priliki poleg dveh drugih tudi naučno ministrstvo. Novo ministrstvo bo sestavljeno približno toko-le: Facta, Schanzer, senator Rolando Ricci, poslanci Luigi Rossi, Amcndola, Di Sca-lea, Pcano, De Vico, Bcrtini, Agncsi, Dcl-lo Sbarba, Bertonc in Riccio. Zanimivo je, da so listi potegnili v politični vrvež sedanje krize tudi sv. stolico, češ da so popolari odklonili sodelovanje z Giolittijem po naiogu kardinala državnega tajnika. »Osservatore Romano« je to vest energično zavrnil kot popolnoma neresnično. — Socialisti se Factove vlade ne vdeleže. Pač pa so bili pripravljeni iti skupaj s popolari in podpirati vlado levičarskih strank. LLOYD GEORGE ZA DESETLETNO PREMIRJE. London, 25. februarja. (Izv.) Kakor poroča »Daily Cronicle«, ima angleški ministrski predsednik namero, predlagati pri mednarodni gospodarski konferenci v Genovi desetletno premirje za vso Evropo, V tem času se začne delati za obnovo Ev-* rope. Vse zavezniške in bivše sovražne dr* žave sc obvežejo, da bodo spoštovale medsebojne meje in sc vzdrževale vsakršnih napadov. Posvete se popolnoma miroljubnemu delu ter stabilizaciji financ, trgovine in industrije. Na suhem izvedejo splošno znižanje oboroževanja. SESTANEK LLOYD GEORGEA S POINCARE JEM. Pariz, 25. februarja. (Izv.) Francoski ministrski predsednik Poincare je odpotoval davi v Boulogne. NAPADI V INDIJI. London. 25 februarja. (Izv.) Po poročilu iz Patialc v Britanski Indiji, ki ga je prejel »Daily Mail«, so bile osebe, ki so skušale spraviti avtomobil waleškega princa iz Dclhija v Patialo, napadene s streljanjem. Ranjen ni bil nihče. Imena atentatorjev sc še niso mogla ugotoviti. BOLJ5EV1KI PREGNANI IZ PERZIJE. Pariz, 25. februarja- (Izv.) Kakor do- znava »Temps«, je začetkom meseca februarja uporniško prebivalstvo v Severni Perziji pregnalo boljševike iz dežele. Bolj-ševiki so bili primorani pobegniti na Kav-kae. stari črnogorski tradiciji umaknil v gore in pričel komitski boj z manjšimi oddelki (patruljami itd.) avstrijske vojske. To je bilo vzrok neštetim nesrečnim dogodkom, katerih posledice se bodo poznale še leta in leta. Avstrijci so seveda strogo prepovedali vsak stik prebivalstva s komiti. Če so zvedeli za koga, da je nudil komitom prenočišče ali hrano, so ono hišo zažgali, premakljivo premoženje konfiscirali in njega z odraslimi člani rodbine internirali. Našel se je pa dostikrat človek, ki je Avstrijcem naznanil slučaje prepovedane zveze s komiti. Komiti so seveda iskali dotičnika in plačal je z glavo, če so ga izsledili. Dostikrat pa pri tem niso pogodili pravega krivca in tako se je pričela poleg borbe komitov z Avstrijci še sovražnost prebivalstva proti komitom. Razmere so se posebno poslabšale, ker so vstopali v komitske čete najrazličnejši elementi, ki jih je zanesel tja ali strah pred kaznijo ali ropaželinost. Ti ljudje so se imenovali »patriote« (že v francoski revoluciji so jakobinci izvrševali privatna nasilja pod firmo »patriotstva«), bili so pa dostikrat navadni tolovaji. Mučili so na razne načine ljudi, da so jim dali denarja in živil: ščipali so jih z razbeljenimi kleščami, ovijali po goli koži z razgretimi verigami itd. Pretepli so več svečenikov, ki so dobivali od avstrijske aprovizaciie žito, češ, da so avstrijski konfidmti. Na ta način se je zgodilo nešteto krivic; kdor je zašel med komite, temu je bil povratek v domače se-lo dostikrat nemogoč; ljudje so se navadili roparskega življenja. Treba bo še morebiti nekaj let, preden bo državna oblast spravila na varno vse tiste, ki nadaljujejo svoj način komitske borbe iz dobe okupacije. Konsolidacijo razmer ovirajo poleg tega tisti, ki so sedeli pod Nikitovo vlado pri polnih skledah in si žele nazaj starih časov. Univ. prof. dr. Rado Kužej. (Problem gmotne osvoboditve cerkve od države.) (Dalje.) Po pojmovanju jožefinskega sistema ni smatrati cerkveno premoženje za državno imetje, ampak za ustanovo, ko-je dohodki so izključljivo namenjeni verskim svrhnm, a ki so odvisni glede pravilne razdelitve in uporabe vseskozi od državne oblasti. Celotno premoženje cerkve, ki se nahaja v mejah države, tvori juridič-no le e n o veliko ustanovo, katere dohodki bi se morali praviloma stakati v eno edino blagajno, katera pa mora potem tudi skrbeti za kritje vseh bogočastnih potreb vštevši vzdrževalnino za duhovništvo. Vrsto in mero teh potrebščin in tudi višino prejemkov cerkvenih uslužbencev pa določa državna oblast. Njej je na prosto dano, hoče li upravo cerkvenega imetia vzeti popolnoma v svoje roke ali pa jo i nadalje prepustiti dosedanjim organom pod obvezo, da dohodke, ki presegajo njih potrebe, odstopijo skupnemu zakladu. Ta juridična konstrukcija jožefinizma 1 gre celo preko imovinske skupnosti prvih stoletij krščanstva, ker stavi namesto škofijskih mej državne meje in na mesto škofa kot upravnika državno oblast. To zadnje dejstvo pa ob enem kaže, kaj je bil smoter tej široko zasnovani teoriji. Država je hotela gmotna sredstva spraviti popolnoma pod svojo oblast, ona je avtoritativno odločala o potrebah bogočastja in o višini prejemkov duhovništva, segala je tedaj v področje deloma čisto cerkvenih zadev. Država je pr. vzela na se tudi konsekvence tega stališča in je ustvarila iz imetja razpušče-nih samostanov verski zaklad, iz katerega so se vzdrževali sekularizirani menihi, ki so zasedli večinoma na novo ustanovljene župnije, ekspoziture, kaplanije, deloma tudi učna mesta na šol. zavodih. Skrbela je za dotacijo novih dušebrižniških mest ter za penzije starih in za službo nesposobnih cerkvenih nameščencev. Vzela je cerkvi mnogo gmotnih skrbij in se pri tem ni brigala za to, da je vse njeno početje v odkritem protislovju z najpriprostejšimi načeli zasebnega prava. Lastnina ostane vedno privatna pravica, pa naj bo lastnik fizična ali juridična oseba. Lastnina je načeloma vedno nedotakljiva, dasi ni vedno neomejena. Jožefin-ska država je tedaj, ko je segla po cerkveni lastnini, izvršila navadno konfiskacijo, ker se je spremenil pravni subjekt. Ta konfiskacija je le omiljena po dejstvu, da je zaseženo imetje tudi pod novim lastnikom ostalo namenjeno prvotnim, t j. cerkvenim svrham. Zato je verski zaklad brez vsega dvoma še danes smatrati za cerkveno imetje, kajti država nikdar ni postala njegova lastnica, ker ga je samo upravljala v imenu cerkve kot njena pokroviteljica in ču-varica kanonov. Kolikor je cerkveno imetje ostalo pod upravo cerkvenih organov, je nevarnost jo-žefinske teorije kmalu prebolelo. Samo verski zaklad, t. j. imovina razpuščenih samostanov, je preživel jožefinsko dobo. Ostal je pod upravo države do danes in je že dolgo vrsto let na izdatne dotacije iz državnih sredstev navezan. Iz tega dobivajo pod Jožefom II. na novo ustanovljena dušnopastirska mesta svoje prejemke, iz njega se dopolnjuje kongrua, iz njega se plačujejo penziie dosluženim duhovnikom in. deficientom ter podpore mendikantom. Kot posebno socialno ustanovo ga ne moremo označiti, ker so njegova sredstva pičla, strogo vezana in se uporablajo, vsaj deloma, le v iste namene, katerim so, preje služili razpuščeni samostani. Moratorij - porazna gospodarska kriza. Kakšen vtis je napravila v inozemstvu vest o nameravani odgoditvi plačevanja inozemskih dolgov, je razvidno iz inozemskih časnikov. Tako piše »Era Nuova« z dne 23. t. m., da je jugosl. vlada vsled zadnjega poraznega padca dinarja predložila skupščini moratori,, in to »na pritisk trgovin-! skih zbornic in drugih gospodarskih kro-i gov.« Pripaša določila predloženega zak. načrta. Dne 24. t .m se E. N. zopet peča z moratorijem v Jugoslaviji in pravi najprej, da take izredne naredbe v deželah s slabo valuto niso nič novega. Celo Italija /e pred kratkim uveljavila moratorij v gotovem obsegu. Vendar pa — piše E. N. — nobena država ni posegla po tako težkih in radikalnih odredbah kakor sedaj Jugoslavija. Odlog plačil za 9 mesecev do 2 let mora ustaviti vse trgovinsko in in-dustri sko gibanje v deželi. Pod takimi pogoji bodo »dalekosežni načrti jugoslovanskih šovinistov o ustanovitvi lastne mogočne trgovske mornarice in lastnega velikega jadranskega pristanišča zaenkrat splavali po vodi«. Kljub temu mora Italija želeti, da se sedanje alarmantne vesti izkažejo kot pretirane in da si to za Italijo važno zaledje z izboljšanjem valute kmalu opomore. -j- Z dr. Knkovcem, ki bo vzel slovo od nehvaležnih Celjanov, se preseli v Maribor hkrati urednik celjske »Nove dobe« V. Spiudler, ki prevzame tam enotno strankino okrožno tajništvo za celo mariborsko okrožje. ZAKONODAJNI ODBOR. Belgrad, 25. februarja. (Izv.) Zakonodajni odbor se je sestal danes popoldne ob petih k seji. Predsednik MiŠa Trifuno-vič naznanja, da je prejel od pododbora za upravno razdelitev države poročilo o zakonskem načrtu glede splošne samouprave ter o zakonskem načrtu glede oblastnih in srezkih samouprav. — Odbor preide nato na dnevni red: poročilo pododbora o zakonskem predlogu glede ukinjenja koncesije za ribolov na Ohridskem in Prespan-skem jezeru. Ker je ta zakonski predlog že rešen, se poročilo samo prečita in nato stavi na glasovanje. Zanj je glasovalo 19 poslancev, proti pa 7. — V debato pride poročilo predsednika odbora o sklepu glede ukinjenja zakona glede podpiranja vojnih invalidov. Akt se prečita in nato sprejme, s čemer stopi zakon o podpiranju vojnih invalidov v veljavo. OBMEJNI PROMET 7 AVSTRIJO. Gradec, 25. februarja- (Izv.) Pogajanja, ki so se vršila v Belgradu z jugoslovansko vlado glede obmejnega prometa, so sedaj zaključena. Novi dogovor o obmejnem prometu je bil kot dopolnilni dogovor h trgovinski pogodbi podpisan od obeh strank in stopi v veljavo hkrati s trgovinsko pogodbo, ko jo vladi ratificirata. Dogovor vsebuje celo vrsto bistvenih olajšav za promet v obmejnem ozemlju, tako zlasti za prekoračevanje meje prebivalcev obmejnega pasu, ki bo v bodoče omogočeno s samo izkaznico o istovetnosti, pri čemer so za dušne pastirje in sanitetne osebe predvidene posebne olajšave. Dalje prinaša podrobna določba o blagu in orodju, ki i bo v obmejnem prometu prosto carine, in o obdelovanju dvojnih posestev. Tc olaj-Žave se bodo uvedle že pred ratifikacijo pogodbe, in sicer z začasnimi odredbami. STUDIJSKO POTOVANJE MINISTRA ŠRAMEKA. Praga, 25. febr. (Izv.) Minister Šramek se bo spomladi podal na daljše študijsko potovanje po Nemčiji in Italiji. NEKAJ ŠTEVILK IZ AVSTRIJE. Dunaj, 25. februarja. (Izv.) Leta 1921. se je v Avstriji poročilo 82 479 parov. Ločenih je bilo 3989 zakonov. Iz katoliške cerkve je izstopilo 7910 oseb. UKINJENA CARINA NA 2IVILA V POLJSKI. Varšava, 25. februarja. (Izv.) Radi visoke draginje je poljski ministrski svet sklenil, da se začasno ukine carina na živila popolnoma, na oblačila pa deloma. LANDRU — USMRCEN. Pariz, 25. februarja. (Izv.) Znani morilec žensk, Landru, katerega proces je vzbudil toliko pozornost, je bd davi usmrčen. _ V razumevanje sedanjih razmer v črni gori. Znano je, da je bila pred svetovno vojno javna varnost v Črni gori tako velika, da ljudje skoro niso rabili ključavnic in da te kmet, ki je omlatil žito na prostem, lali-;o pustil zrno na »gumnu« tedne in tedne, ne da bi mu kdo kaj ukradel. Sedaj je pa Črna gora polna roparjev in večluat preseneti našo javno t poročilo o drznem napadu na železniški voz v bližini črnogorske meje, o napadu na transport državnega denarja itd. Kako je prišlo do tega? Črnogorec, ki se je sam udeleževal ko-mltskih bojev med avstrijsko okupacijo v Črni gori, ie pripovedoval tole: Ko so zasedli Avstrijci Črno goro, se neznaten del črnogorske vojske — pravzaprav samo par oseb — ni hotel podati, ampak se je po Vatikan h Italija. Povodom smrti Benedikta XV. in izvolitve Pija XI. so razni tuji in domači listi tekmovali v domnevah in napovedovanjih, tičočih se izpreinembe v vatikanski politiki nasproti Italiji. Ločimo pleve in snetje od drobnega zrnca resnice in poglejmo, kaj pravila o stvari obe prizadeti strani: italijanski vladni krogi in vatikan. Poljedelski minister Mauri, ki se je v bolezni Benedikta XV. zglasil v vatikanu s svojim političnim tajnikom grofom Bar-tuccijem, je svoj korak v »(.iiornale d' Italia« pojasnil tako-lo: Ravnal ni le kot veren katoličan, ki v težkih urah posluša glas svojega srca, ampak se je v trenutku, ko se je odločil za ta obisk, dobro zavedel kočljivosti položaja. Voditi pa se je dal po trdnem in jasnem prepričanju, da ravna kot državljan in vladni član, ko pokaže »novega duhu«, ki je dozorel med Italijo in sv. stolico in se spoštljivo pokloni papežu, ki je v zadnjih dneh svojega življenja istotako podal jasen dokaz tega »novega duha«, ko je od srca pritrdil novemu dejstvu, da katoliški vladar obišče italijanskega kralja v prestolnem mestu Rimu. Po amrti Benedikta se je zglasil v vatikanu justični minister Rodino in Izrazil svoje sožalje. O teh obiskih in odmevih, ki so jih vzbudili v časopisju, je pisal »Osservatore Romano«: »Nikakor ne moremo odobravati, čo nekateri listi — hoteč morda svoje čitatelje uveriti, da je rimsko vprašanje že premagano ali pa svoji rešitvi blizu — pripisujejo sv. kolegiju ali posameznim kardinalom v tej bežni prehodni dobi iz-premembo političnih smernic in naravnost fantastične osebne iniciative. Če kak minister italijanske vlade prestopi prag Vatikana, se brez prejšnje obvestitve Njegove eminince državnega tajnika vzpne po stopnicah proti papeževim sobanam in se, ne da bi bil sprejet, pridruži množici, ki v težkih urah pred katastrofo čaka na poročila — in če drug minister istotako pride v vatikan in odide proti sobanam državnega tajnika, da izrazi svoje ali drugih ljudi sočustvovanje in se, ne da bi bil sprejet pri državnem tajniku, ki je drugod zadržan, kratek čas pogovarja z Njegovo eminenco dekanom, na katerega je na svojem potu slučajno naletel, nato p«, zopot odide... potem so to čini vljudnosti, ki izpričujejo visokega duha; a bilo bi očito absurdno, ako bi jim hoteli pripisovati kako politično dalekoseVio»t oJužni kolodvori, se vrši one 25. in 26. februarja od 20 do 23. jre. lj Gasilskozdravstveni tečaj priredi Ljubljansko prostovoljno gpsilno in reševalno društvo v času od 6 do 24. marca 1922. Tečaj se bo vršil v društveni oblačilnici \ Mestnem domu, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 6. do 7. ure zvečer in v nedeljo od 10 .do 12. ure dopoldne. Namen tečaja je, da se moštvo gasilnega in reševalnega društva izvežba no si m o v gasilski stroki, ampak da pridobi tudi splošno znanjo. knko naj nudi ob priliki nezgod prvo pomoč svojemu bližnjemu ter varuje ob požarih tudi lastno zdravje. Predavanja o gasilstvu vodita priznani strokovnjak ter starosta Jugoslo/anskrga gasilskega saveza g. ravnatelj Barle ter tajnik Saveza g. Hojan. Pouka v prvi pomoči pa to podal društveni zdravnik zdravstveni svetnik g. dr. Mavricij Itus. Tečaj je v smislu sklepa odbora obvezen za vse člane ljubljanskega gasilnega društva. Poleg teh se pa naj-tujudneie vabijo tudi člani okoliških društev, da so v večjem številu leča « udeleže Končno vabimo nn tečaj tudi vse one, ki žele pristopiti k gasilnemu društvu. — To je začetek izobraževalnega dela, spomladi pa hočemo prirediti praktični reševalni in gasilni tečaj. — Odbor. IJ Nevarna ženarica prijeta. V trgovini pri Ažmnnu jo aretiral nadslražnik Pe er Kavšek nevarno žeparico Ivanko Agato Mrazovič iz čskov-ske oklice, ker Je ukradla Ivani Zdetar denar-uloo. v kateri ie bilo 2200 kron. DRAGINJA IN LJUBLJANSKI TRG. Cene govejemu mesu III. vrste 30 do 36 K, II. vrste 38 do 40 K, I. 46 K, telečje meso 48 K, svinjsko meso 60 K, hrbet brez privago 70 K, slanina 86 do 90 K, mast 95 K. Kvaliteta mesa vseh vrst ni povoljna, posebno primanjkuje prvovrstnega govejega mesa. Domačih jajc na trgu ni. Mestna apro-vizacija razprodaja jajca še nadalje na Po-Ijnski cesti št. 15. Vsa jajca se bodo redno presvetlila, tako da stranke ne bodo dobile nikakih pokvarjenih jac, kot se to dogaja pogosto na trgu. Kmečkega krompirja ni na ponudbo. Mestna aprovizacija ima še nekaj zaloge. Izbran krompir se oddaja po 5.60 K kg vsak dan v skladišču Samopomoči, Vodnikov trg št. 5. Stranke, ki nimajo zadostnih zalog do novega krompirja, naj eo pravočasno preskrbe. Moka se razprodaja na podlagi cene 27 K za št. 0. Vsled podraženja moke so se dovolile pekom počenši s 1. marcem krušne cene 24 K za kg belega kruha in 20 K za kg črnega kruha. Peke se opozarja, naj se enkrat za vselej prilagode kilogramski teži. Z mlekom Ljubljana za silo izhaja, čeprav kvaliteta daleko ne odgovarja. Maslo, ki pride na trg, je slabo, žarko, neizpreša-no, kmečko maslo 140 do 160 K kg, čajno maslo 180 do 200 K. Ako primerjamo cene najvažnejšim živilom marca 1914 z današnjimi cenami, dobimo sledeče rezultate: meso vseh vrst se je podražilo povprečno 28 krat, mast 53 krat, olje 63 krat, jajca 170 krat, moka 67 krat, krompir 60 krat, mleko 50 krat, riž 122 krat, sladkor 64 krat, kurjava povprečno 35 krat. Slične številke dobimo tudi pri vseh ostalih potrebščinah. Pri tem moramo upoštevati, da pri nekaterih živilih tudi kvaliteta daleko ne odgovarja predvojni, poTebno glede mesa, tako da so tudi v tem pogledu konsumenti močno prikrajšani. Tudi ako abstrahiramo največja i podraženja, to je pri jajcih in pri rižu, je 1 povprečno podrnženjo pri ostalih živilih 52 kratno. V splošnem torej krona ne odgovarja več predvojnim d vem vinarjem. Uradniške plače pred vojno in danes so v sledečem razmerju: povprečna uradniška plača X., VIII. in VI. činovnega razreda je znašala 1914. leta 434 kron mesečno, danes znaša povprečna plača istih razredov za samce 3345 K, za oženjene z dvema otrokoma 4425 K. Plače se torej niso niti podese-torile, medtem ko so potrebščine narasle več kot 50 kratno. LJUBL JANSKI VELIKI SEMENJ od 2. do 11. septembra 1922. Predpriprave za letošnji semenj so se že pričele in sejmski urad ima z razpošiljanjem sejmskih redov in prijavnic, kakor tudi z informacijami strank mnogo posla. Urad je razposlal vabila k udeležbi kot razstavljalec ter sejmske rede na vse znane mu naslove indu-strijcev, obrtnikov in veletrgovcev, Kdor bi ne prejel še tega vabila, naj sc obrne z dopisnico, telefonično ali osebno na urad velikega semnja v Ljubljani na sejmišču ob Go-sposvetski cesti, kjer prejme brezplačno vse željene tiskovine kakor tudi informacije. Mislimo, da ni treba vedno ln vedno poudarjati, kako velike važnosti je vzorčni semenj v prvi vrsti za Industrijo in obrt, nič manj pa tudi r« veletrgovino. Lanskoletne velikanske kupčije razstavljalcev govore dovolj. Zato naj nihče ne zamudi, se pravočasno prl-laviti sajmskemu uradu kot razstavljalec. Rok za prijavo poteče 15. aprila, vendar naj vsakdo v svojem lastnem interesu brez odloga vpošlje prijavnico sejmskemu uradu, ker se bodo te vpoštevale po zapovrstnem redu dohoda. Urad Ljubljanskega velikega semnja daj« interesentom tudi rade volje vsa pojasnila, ki se tičejo vzorčnega semnja v Zagrebu, ki se vrši od 3. do 15. junija t. 1. ter ima tudi na razpolago zagrebške sejmske rede in yrijav< niče. BORZA. Zagreb, 25. februarja, flzv.l V prostem prometu so danes notirale: lira krog 16.75, dolar 325, n. a. krona 5.35—5.40, marka 151, čsL krona 575—580, franc. frank od 29.50—30. Curih, 25. februarja. Berlin 230, New York 512, London 22.48, Pariz 45.75, Milan 25.90, Praga 9.05. Budimpešta 0.75, Zagreb 1.55, Varšava 0 13. Dunaj 0.10, avstr. K 0.085. Beriin, 25. sebruara. Dunaj 4.38, Budimpešta 32.16, Milan 1125.35, Praga 392.60. Pariz 1990.50, London 976.50, New York 222.52, Curih 4340.65. Beograd, 25. februaria. Valuta: Ameriški do'arji 80, nemške marke 38, rumunskl leii 61, bolgarski levi 52 — Devize: London 363, Pariz 730, Ženeva 1560, Praga 143, Dunaj 1.34, Berlin 37.75, Milan 415, Budimpešta 11.90. g Naši trgovci kupu'ejo tekstilno blago na Poljskem. Trgovci z manufakturo so se obrnili seda', kakor poročajo iz Lodza, na Poljsko. Rumunski in dunajski trgovci so posredovali nakup za jugoslovanske in bolgarske trgovce. V Rusijo se ie izvozilo 60 vagonov tekstilnega blaga. Češkos.ovaški tekstilni trg je stopil v ozadje. g »Gospodarski list*, strokovni organ In uradno glasilo Hrv. slav. gospodarskega društva v Zagrebu, utemeljen let« 18-12, izhaja vsakega 1 iu 15. v mesecu v 70 000 iztisih hi prinaša zanimive članke gospodarske vsebine. ^Gospodarski lisU je obenem organ odbora za veliko jubilarno gospodarsko razstavo, ka ero je ob priliki ob-haanja 80 letnice družbenega obstanka 29. decembra 1921 sklenilo prirediti pod protektoratom Njenega Veličanstva Kralja Aleksandra I., leta 1924 Hrv. slav. gospodarsko društvo kot centralna zadružna zveza v Zagrebu Radi bogate gospodarsko strokovne vsebine priporočamo list vsakemu naprednemu kmetovalcu. S ane 10 Din na leto. Cerkveni vestnik. c V sto"n?ci se obhaja v nedeljo, -Mine. deljek in torek tridnevnica. Sv. Rešr.je Telo je izpostavljeno od šestih zjutraj dalje. Popoldne ob 4. uri pridiga. V ponedeljek govori g. Jalen, katehet, v torek g. dr. Ehrlich, v torek univ. prof. g. dr. Ujčič. Po pridigi slovesne litanije. — Na pepelnico je ob 9 uri korarska maša, nato blagoslov pepela in pe-peljenje. — V postu je ob nedeljah popoldne ob 4. uri pridiga in pred pridigo ob četrt na štiri križev pot. c Nočnim častircem sc naznania. da bo od pondelika na torek izredna molitvena ura celo n-;č. Molila se bo 30. ura: Spravne molitve. Uljudno vabimo vse častivce presveteža Rešnjega Telesa, da se zanesljivo udeleže molitvene ure. e Jcsuitskft kapela. Danes popoldne ob 5. url pridiga in litanije. Vsfbina pridige: Varna trdnjava v boju zoper slo. S. K. S. Z. Brezovica. V tukajšnji župniji priredi Slov. kršč. noc zvev-a v nedeljo, dne 5.marca izobniio valni ečaj. Dobrova. Slov. kršč. soc. zveza priredi pri nas v nedeljo, dn 12 marca izobraževalni tečaj. Vid. V tukajšnem Kat slov. prosvetnem društvu predava v četrtek, dne 2. marca ob pol 20. uri g. dr. Vinko Šarnbon. Kostanjevica na Dolenjskem. Kat. slov. izobraževalno društvo v Kostanjevici na Dolenjskem ima 12 .marca reuni občni zbor. Ob tej priliki nas po*cti tudi zastopnik Slov. kršč. soc. zveze iz Ljubljane. iS pr Po daljšem presledku priredi gospa Pavla Lovšciovn semostojen koncert v ponedeljek, dne 6. marca ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonič-ne družbe. Koncert se vrši kot 'tU koncert iz cikls jubilejnih konreitov Glasne Matice. Gospa Pavla Lovšetova ie danes na bol ša intepretinja slovenske pesmi in je kol t; ka anana po vsej Jugoslaviji. V zadnjem času je priredila več koncertov v Sarajevu in ravno danes poje tudi v Zagrebu, komor ?o jo povabili s posebnim namenom, da izvnja naše najlepše moderne samospeve. Vsa kritika ji prizna prvo mesto med koncertnimi pevkami Jjgoslnvije. Slovenci smo upravičeno ponosni na rnso umetnico, saj je gospa danes tudi ona najodlične šib moči naše opere, ki s posebno ljubeznijo in zgledno natančnostjo naštudira vse, tudi največje purtije Na ta koncert opozarjamo na'e občb.stvo. (k) pr Spored matinejo »lovenskih samospevov, ka'ero priredita operni pev^c, Romanovski in komponist Marij Kogo: v nedeljo, dne 5. marca dopoldne ob 11. tri: Kamilo Mašek: Luna sije. Ivam? — Juri Fleišman: Modrijan. — Avgust Le-ban: Ostani zvesta! — V uarič: Pregovorjena ljubezen in Solze. — Po odmoru: Ipavec: Božji volek. — Grbec: Zdrava Merija. — Dr. Krek: Pred-smrtnica. — Kogoj: Sprehod v zimi. — Lajevic: Romanca. — Sve ek: Svetla noč. Spored Je zanimiv in Romanovski nam jamči, da bo tudi lepo podan. (k) pr Koncert jugnslovenskih narodnih pesmi priredi pevsko druš vo »Ljubljanski Zvon*, v ponedeljek, dne 13. marca t 1. v Unlonu. Sodelujejo. operna pevka g. Vilma de Thierry-Kavčni-Itovs, operni pevec g. Leopold Kovač ter društvena moški in mešani zbor. Vstopnice od 2. marca dalje v trafiki v Prešernovi ulici št. 54, Turistika in swt. KItib kolcsarfev ln motociklistov »IHrHa« priredi v sredo, 1. marca 1922 v salonu restavracijo »Pri Lozarju«, Sv. Jakoba trg, dru-j žabr.i večer z bogatim sporedom. Prijatelji športa in njih družine dobrodošlil Zeln prijetno deluje pri drnnenju hrbta, rok, nog in celega telesa, kol kosmetikum za negovanje kože zob in usl, lekarn Fellor-ja prijetno dišnil >Els«fluid<. Je mnogo močnejši ln boljši kot Franc, i »ganje ln ie 25 let priljubljen 3 dvojn stekl sli 1 i Soecij. stekl. z ovitkom in po«ln pošlje u 4N K: 1 Rugen V. FeUer, Stubie« douja, KI«trg 114, Hrv. Jožko Kikelj Lojzka Kikelj roj. čuk POROČENA 22. februarja 1922 LJl BLJANA POSTOJNA SLUŽKINJA ffitri^rs takojšnji nastop. ANTON SREBOTNJAK, Ljubljana, Kolodvorska ulica št 31. C70 Knjigovodja bo pri večjem podjetju. Cenj. ponudbe pod »Samostojna mož 663< na upravni-itvo »SLOVENCA«. SPRETNE LESNE STRUGARJE več strokovnih delavcev za upopnjenje pohištva, brusarjev, krvačev, apreterjev in mizarjev sprejme v trajno službo TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA NA DUPLICI PRI KAMNIKU. Oglasijo naj se le najboljše moči, z dobrimi spričevali, treznega in zanesljivega značaja. Staro zlato srebro, Ji"! drugo kupujem po najvišjih cenah. Urad- j ne ure od 9. do 12. dop. J. Augustin, trg. ! s zlatom in srebrom, Ljubljana, Dunaj- i ska cesta štev. 36. i fthioua Opozarjani vsakogar, UMJdfd. kateri bi moji ženi kaj upal brez moje vednosti, da jaz nisem plačnik. 678 A. DRNOVŠEK, Ljubljana, Emonska cesta 10. Se dobro ohranjen, je ugodno na prodaj. — Ogleda se v Tacnu št. 33 pod Šmarno goro. Prodam masivne svetle, po najnižji ceni. "78 IVAN ANDLOVIC, MIZAR, LJUBLJANA, Kolizej, pritličje, vrata št. 38. Prodam več kanarčkov, dobri pevci, in štirikolesni voiifek, precej velik. POLŠE v Rebri 15, Ljubljana. dobro ohranjen, po ceni na prodaj. Naslov: A. SMOLE, KRANJ št. 45. na prodaj 2 krasni telički za pleme, 2 in 4 tedne stari. — Pristava hotela >SLON«, Cesta v Mestni log št. 31. 0 I Dr. Pečnik, Jetika in Dr. Pečnik Die Lnngentubcrkulose. Nemška izdaja je velezanimiva in se prodaja v Nemčiji in v Švici. Kupite obe knjigi! Dobro idoča PEKARIJA se išče v najem. — Več se izve v upravništvu '."SLOVENCA' pod štev. 20. Kože domačih mačk kupim vsako množino, najraje črne in sive. - BARAGA, Ljubljana, Jurčičev trg. • zasr& iliea lire! m foleg zisieb. pivovarno.. Najbolje izvežbane delavne moči! Solidno, precizno delo Iz najboljega blaga. - Točna in nagla postrežba. JANT.ČERNEV\$- FU BLJANA DUNAJSKI - MEDNARODNI -VELESEJEM (V/lener International« Messe) od 19. do 25 marca 1922 $2a!povoSJnela prilika za nakup sa vse stroke nad 40G0 rai> siavnlkov Iz »u- In Inozemstva. KetanCne podatke glede potovalnih ugodnosti In stano« vanjsklh na azil potom Wiener Messe A.>0., U/iers, Vil., Messepa?ast, kakor tudi potom salasnlh zastopstev: Avstr. Konzulat, Turjaikl trg 5 in ,Celeritas' Jug. transp. dr. z o. J. ^žrfVSin^n^NiNn Stanovanje zamenjam !! KLMIK af! Velika kuhin1'in B /nakira ali Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 676. Velika kuhinja in soba, z enakim ali manjšim v bližini šole na Ledini. Naslov: MAGERLE, Ljubljana. Emonska eesta 10. Žalostnim srcem javljam v svojem in v imenu svoje hčerke SONJE, da nam ie nenadoma umrl naš ljubi, dragi in predobri soprog in oče, oziroma brat, gospod VINKO davčni nadupravitelj Pogreb preblngego pokojnika se vrši v ponedeljek, 27 februarja ob Z uri popoldne iz hiše žalosti, Kersnikovo ulica št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. februarja 1922. Josipina Nedeljko. Brez posebnega naznanila. Potrti velike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša preljuba hčerka, seslra, svakinja in teta, gospodična danes 25. t. ni. po kratki mučni bolezni boguvdano preminula. Pogreb se vrši v ponedeljek 27. februarja ob lfi. uri iz mrivaš-nice javne bolnišnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Sv. Ana pri Tržiču, dne 25. februarja 1922. Slovita tvrdka Glad i drug, preje F. Haas l Sinovi se je zopet nastanila v Zagrebu, na Jelačieevem trgu štev. 28 Tvrdka je največje in edino strokovno podjetje za opravo sob, hotelov, pisaren itd. v de**. Priporoča p. n. občinstva bogato zalogo oprem za neveste preproge odeje zasfore pohištvo garniture koci blago xa poltlltvo karnfse itd. Točna postrežba l Solidne cene I WS3 Žalujoča rodbina ANKELE. Klofeuke In slamnike m vseh vrst, od preprostih do najfinejših, nudi vedno tovarna klobukov ln slamnikov Franc Cerar, BsSSsJSSSi V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna lela ter preoblikuje po najnovejši modi. 'opravila so sprejemajo t Ljubljani vsoto sredo pri tvrdki KOVACEVIC & TH8AN, Prešernova ulica št. '5, na