Posamezna Stevttk&g 1 krono. .TABOS* uhaja nak dan rsTTiM ae4 .Ij* in praanikoa, ob 16. vrl i da.tunom naslednja« du« t«r itan« Mloletse 180 U, pollotno »0 K, iatrUatoo (6 k., a»a.eč*o U K. laMtaU m uaMTon. Pri »otirate, •kini i 1 niroj m ati 'jpr»T> -TABORA*, J KASOBO&, iiHim £L* 4W»„ 4. O O O POSTKERA f»AVSA.XZEAKA O O O TABOR Posamezna štovflkai •&*****- •• --1 krono. DBSDNI&TVO m nahaja ▼ Mat-»or«, Jorčižara ul. iU 4, i. sad-(tropi*. Telefon tnterork. it £J*. ■d UFBAVA h nahaja t Juriiieri 2 »Uoi it. i, pritUija. Ionu. T«i» * f« it. M. BBS f0Stao6«kmi n- « ««t. U.78T. 2 K. viaSOa i.j. od katerih odpadata 2 milijona na Delavski dom v ulici Madonnina, ki je popolnoma razdejan. Poleg Delavskega doma je postala Srtev izgredov tudi „Cooperativa ope-raia“ na Aquedottu, podružnica »Ljubljanske kreditne banke“, srbska šola, iiStabilimento tecnico“ ter več drugih tanjših zgradb, ozir. podjetij, kakor tudi - tisama „Edinost“, kjer pa razbijači niso prišli do strojev. Mimogrede pa so vrgli ^ isti tudi v cerkev Sv. Antona novega bombo, ki pa ni povzročila veliko škode. Največ je trpela ladjedelnica, kjer se Je bil najpreje oster boj s fašisti, pozneje Pa z nastopivšim vojaštvom. Tu so de-avci potisnili fašiste proti morju ter jih ^ °S dvesto pometali naravnost v vodo. Rešili so se nekateri na čolnih, drugi s plavanjem, par pa jih je tudi vtonilo. Tu so se boji vršili ne samo s palicami in kamenjem, nego tudi s samokresi, puškami ter celo bombami in strojnicami. Pri tem je bilo obojestransko več žrtev, vendar pa se za podrobnosti ne more doznati, ker drže oblasti v tem oziru strogo tajnost ter tudi časopisje o tem ne sme poročati. Prvo razburjenje po prvih dogodkih je povzročilo generalno stavko delavstva, ki se je pa popolnoma ponesrečila, ker med delavstvom, osobito med socijalisti in komunisti ni bilo solidarnosti. Sedaj j« zopet mir, vsaj na videz, vendar pa se delavstvo pripravlja na resno stavko, ki bo najbrže proglašena v kratkem času, Karabinerji in policisti so se izkazali te dni za skrajno nezanesljive, držali so izključno le s fašisti, od katerih ni bil aretiran niti eden, dočim se nahaja zaporih nad 300 delavcev. Zanesljivi pa so bili vojaki brigade „Sassari“, ki so se postavili tudi fašistom odločno v bran ter so osobito pred tiskarno „Edinost“ ter pri Sv. Jakobu napravili red. Pred njimi so se za nekaj časa tudi drugod fašisti poskrili, sedaj pa hodijo zopet nemoteno po mestu, še zbirajo na posvetovanja ter nosijo javno orožje in tudi bombe. Sprva se je tudi mislilo, da bo vlada proglasila nad mestom obsedno stanje, enkrat se je celo že pojavila govorica, da je proglašeno, v resnici pa se tozadevno še ni zgodilo Čisto nič. Ljudstva se polašča dan za dnem večji obup, deloma radi strahu in ogrožene javne varnosti,' deloma pa vsled obupnega socijalnega in gospodarskega položaja. Delo večinoma stoji, kjer se pa še dela, tam odpuščajo tržaške domačine, tako Slovence, kakor tudi Itali* ane, socijaliste ter jih zamenjujejo z re-gnicoli. Težka je tudi kriza v trgovskem prometu, ki je padel na minimum, ter gre vsak dan bolj polomu nasproti. Poleg tega pa tare Trst tudi živilska kriza. Živil se ne dobi drugače nego na karte; na karte je sedaj celo tudi riž; meso pa je itak tri dni prepovedano. Belega kruha ni, še črnega malo in na icarte, moke in sladkorja pa sploh ni več. Pa tudi nekdaj tako cenih rib ni več. D^nes stane 1 kg rib po kvaliteti 10— 24 lir. Razmere so tako nad vse žalostne in kdor le mora beži iz tega nesrečnega mesta, kamorkoli že, najraje pa v Jugo slavijo, katere si žele brez izjeme vsi, seveda izvzemši fašiste in regnicole. O. H.: Nova doba in njen naraščaj. stva^ Polletnem zaključku našega šol-sair> 86 ^e. Povsod razmotrivalo in pi-Knt J? s^raino slabih učnih uspehih, nem., 5 »i vzrok vsemu temu žalost-»svohnH se. je Pravilno navedla načinu ^ se J‘e npeljala povsod po »Slov m i1 tudi na srednje šole. »svobodi« kratko omeni» da J‘e ta tako S ' . Podivjanost - rodila met i.*; Pe sadove.‘ Toda to je pred-samn * ne ?lore in ne sme preiti se tnnm vrsticami, ampak kateremu vod dn + Posvetiti več uvaževanja. Po-dialoe ti f" razmotrivanja mi je dal nekim’ cJ?® *ga imel pred kratkim z 2nancem vi^ ^skim pedagogom in tnisei najl 'Zza ^udijskih let. Vodilno kratko v lpiv P°"ovora hočem tukaj * tem strla? °bliki P°dati- Ce se-vsi Se: »KoliknrJ°’ime mal° briga, tolažeč j«lne kul(Ufe«° UJ J ? !ej dobi »materiji nas obdiiajr. • te>, kulturi objektov, okupirali vse nal« ^80 P°Polnoma Pač bedak tale duševne sile, da je take predmet? in -° ’ k* se zanima za m pa ne Br!l ,gl?orira »grajsko klet", Amerike.* Turii ♦ a »Rodoljubu iz Kustibus non odS°variam: „De. 8e in medias res 'f?11 um!“ Podam' res. Ugotovila sva, da so vse stvari okoli nas vsled vojne utrpele velikBnske havarije, vse naše bogastvo na materijelnih in duševni sredstvih je vojna furija pogazila in deloma uni Čila. Da tudi mladina ni ostala neokra-iena, je znano. Rezultati so bili na šo lah v medvojnih letih vedno slabši. Ko je dijak telesno dozorel za klav nico, se je ob jednem izrekla tudi du ševna zrelost. Kam se pride s takim materijalom pri njega duševni plitvosti ko ga je treba res duševno eksploa tirati, je jasno. Vzrok temu, da so re zultati postajali vedno slabši, je bi iskati gotovo v dejstvu, da je disciplina čim dalje je trajala vojna, propadala ne samo med vojaštvom, ampak tudi pr učeči se mladini. Ko se je po preobratu ustanovila Jugoslavija, se je pač brez vsake potrebe zagnal krič, Češ, dajte prostost vsemu, tudi mladiui, na ta na čin bo tudi ona bolje uspevala. Vkljub slabim izkušnjam iz vojnih časov se je še dalo več prostosti srednjim šolam in rezultate vidimo danes. Imeli bodemo izvrstne biljarderje, kvartopirce, kegljače^ strastne kadilce in alkoholike. To bode tista slavna generacija, »stebri Jugo slavije", ki bodo prinesli slavo naš mili domovini, ki tako krvavo potrebuje res velikih Jugoslovanov. — Pa kaj se tudi današnji pedagogi brigajo za pro vspevanje mladine. Vsak idejalist je pričakoval, da se bode|o našli ljudie, k; Klerikalno blato. Nedeljski shod JDS je naše klerikalce zadel v živo: Straža razliva svojo gnojnico in blati kar vse vprek, pred vsem seveda govornike, gg. Džamonjo, Vahtarja in dr. Lipolda, pa tudi one, si niso govorili, kakor dr. Serneca, in r^gromadi toliko laži, zavijanj in neresnic, da je celo nas presenetilo, ki smo nizkotnega in neznačajnega boja naših klerikalcev že navajeni. Gospodu Dža-monji očita, oziroma namigava, o nekih nerednostih pri razdeljevanju krompirja med revno prebivalstvo, o nekih Žakljih in košarah, s čemer g. Džamonja ni imel nikoli ničesar opraviti. On je bi obratno edini Hrvat v celi Bosni, ki je bil od avstrijske vlade konfiniran, in on vendar-le ni mogel biti zaupnik avstrijske vlade pri razdelitvi živil. Očita mu, da se je skrival za poslansko imuniteto. Nasprotno pa je res, da je g. Džamonja sam zahteval svojo izročitev, ker se mu e zadeva zdela docela pojasnjena. Gospodu Vahtarju se očitajo le .vislice", češ da hoče vse povesiti, namigava se pa, da imajo še drugo gradivo. 3r. Lipolda počastijo s surovimi’ psovkami, dr. Sernec je Šušteršičev petolizec, ki se boji razkritij o svojem šušteri-čijanstvu. Gospoda, le na dan s trditvami in dejstvi 1 Pa z resničnimi! V svesti si poslanske imunitete svojega odgovornega urednika Vlado Pušenjaka in v svetem prepričanju, da sedi na' vsaki porotni klopi vsaj 10 klerikalcev,! nastopa .Straža* zelo junaško in krade čast z obrekovanjem, zavijajanjem in lažmi. In kaka je ta gospoda, ki sedi okoli .Straže" ? Liberalni uskok Pušenjak, ki si je dal od Celjske zadružne zveze plačati vzgojo, potem pa pristopil radi boljše plače ,iz prepričanja* v klerikalni tabor, prejšni Triglavan in strastni naprednjak dr. Vrstovšek, predsednik .OflaB profesor Capuder, znan vsled tega, da je slovenske dijake ovajal radi srbofilstva, itd. itd. Bilo bi naravnost ponižanje, ako bi se pošten Človek spustil s to zalego v poTernitTo ali tiskovno pravdo. Ni vredno! Mačka je čista žival; kef se vsak dan oblizuje, tudi pes hodi v vodo, svinja le v blato in gnoj: zato ker je svinja. Notranja in zunanja politika. * Kako so Italijani postavili meje. Listi so svoječasno že poročali, kako so bodo v svobodni državi svobodno delo' vali in vzgajali nove ljudi, ne robske duše in Cankarjeve rodoljube, ampak novo generacijo, močno na duhu in telesu in brez vsakega moraličnega plevela. Marsikdo si je delal lepe perspektive, toda njegovi upi so vsaj za sedaj splavali po vodi. Ne samo, da ne bodemo imeli tistega inteligentnega naraščaja, ki smo ga imeli še do zdaj, s katerim se je dalo vsaj za silo še nekaj opraviti, vkljub temu, da njegova duševna smer ne odgovarja še 'povsem sedanjim novim razmeram in tendencam, ne — imeli bomo pri sedanjih učnih metodah same ignorante, delamržne in seveda nezmožne ljudi, še bolj nezmožne, kakor sedanji ljudje, ki so se rekrutirali še iz starih šol in predvojnih časov in miljeja. Nastane< no rlnKn onorri loto 1ninn i-v Zanimivosti. je Cvetkovič zaslužil 200 Iv a te bo mo* ral plačali v blaga no kazenskega sodišča, io mu ni bilo všfii5, pritožil se je na visoki senat, pri katerem je n egov zagovornik dr. Rosina izstrelil nov strel, da bi bila posestvo odkupila država za 3 milijonov, aponudilo s« je raje Jadranski banki za 800.000 K. Ta strel je dr. Ser' nec teme!|ito zavrnil kot neresničen. In tako je Cvetkovič ostal pri »zaslužku"* katerega mu je odmeril prvi sodnik. — Policijj in šolskim vodstvom! Spomlad prihaja v deželo. Naši mestni^ nasadi se pripravljajo, da nas zopet razvedrujejo s svojimi krasotami. Šolska mladina spreminjane samo ceste in ulice za svoja igrišča, ampak s posebnim veseljem tudi mestne nasade. Mestni park so si osvojili gospodje žogarji park na Slomškovem trgu pa kar cela mastna ljudska šola. Samo.za to mladino še ni dovolj, polov skozi park, pohajajo kar preko ograj, se obešajo na veje mladi!1 drevesc, trgajo žične ograje, skralkaf vga-njajo vandalizem mladih razposajenih Indijancev. In vse to se godi dan za, dnem pred očmi vseh, ki bi tega ne •mieli ‘nekaznovano trpeli. Pri tej priliki opozarjamo tudi g. vladnega komisarja naj nanravi red vsaj na Slomškovem trgu Kako izgleda tam parkova ograja je škandal. Ni čuda polem. če nas Nemci po avstrijskih li-tih blatijo, da n mamo smi-la za red in snago. Olepševalno drušlvo, bo treba prisiliti, da nastavi javno stražo in čas bi že bil, da to društvo prevzamejo možje, ki se bodo kot laki pokazali ludi v dejanju. In skrajni čaa je tudi, da šolska vod-tva uvidijo, da z dosedanjo prakso prizanesljivosti v^ga- , ;ajo v mladih dušah le posurovelosU 4G00 K za Jugoslovensko Ma' tico. Včeraj je »Straža* zopet na pf°" staš.ki način napadla s. Gjuro Džamonja Radi principa bo tožil g. Džamonja odgovornega urednika »Straže;* radovedni šmo, če bo ta gospod prosil konstitu* anto naj ga izroči sodišču?! Nadalje ostaja g. Džamonja tudi še nadalje'pf* svojem prvotnem predlogu-, ki ga je sedaj formuliral sledeče: Džamonja iz* bere enega bivših klerikalnih poslance^ uredništvo »Straže* pa enega bivših demokratskih poslancev; oba ta dva iz* bereta tretjega in ta trojica tvori častni sod, katerega pravoreku se morajo P°' koriti istotako uredniki »Straže*, kakof tudi g. Džamonja. Ako konstatira častni sod isttaitost faktov, katere na- r r____________________ > vaia „Straža" proti g. Džamonji, P>a^ rovaril, si je izmislil tvnrn:co za!te z izgovorom, da v Avstriji še takega'4000 K ali ako »Straža" predlaga tu * konju. Veleumi okoli »Straže" seveda mislijo, da so jo š tem imenitno zadeli : Pred vojno so bila vroča tla v ponemčenem Mariboru, in tam so se pojavili Sokoli v kroju, tudi posamič, v očigled vsej nahujskani nemški fakiriaži, ko še niti nooenega orlovskega jajca ni bilo. Okolica je bila itak slovenska, tam ni bilo treba poguma za nastop v rdeči srajci in nam je znano, da so klerikalci vedno čuvali obmejni St. lij kot svojo posest, češ, da bi bil za slovenski narod izgublien, če bi se tjakaj zanesel spor. Ce Sokola ni bilo v St. Hi, so bili temu krivi le klerikalci, ne pa Sokol. Zanimiv iz preteklosti je še sledeči slučaj : Enkrat so bili Orli napadeni od nemške fakinaže, ko so se vračali od nekega pešizleta. Klerikalni časniki so radi tega napadli, ne Nemce, temveč Sokole, češ, da bi bila njihova dolžnost, ante na dobo enega leta. »In einem Jajire wird wieder andera*. Imajo prav. V enem letu — tako vsaj trdno upamo — bo čisto drugače, ker danes že padajo mrene izpred očes onih, ki so upali, da bodo vsenemške sanjače pridobili z ljubeznijo. Tekom enega leta bodo izginili vsa pangermanski huj-kaČ'. potem še-le bodo tudi domači Nemci postali vsaj toliko pametni, da se bodo razumeli z dejanskimi razmerami. — Sloveči kruh mariborski. Iz občinstva nam poročajo: Naš Maribor je svojčas slovel po okusno pečenemu, belemu visoko shajanemu kruhu. Mariborski peki so naravnošt tekmovali za p^ko dobrega kruha. In tako je ostalo še prvo vojno leto. Tekom nadaljne ~ j vojne je šlo s tem mariborskim slovesom rapidno navzdol. Ali z ozirom , . , .... ,r , na tedanje razmere je bilo to uml:ivo. teke napade onemogočit«. Verujemo pa j Bjii smoJveseli) da sJmo sploh kaj do- klerikalcem prav jadr, da jim je prav j kar j£ bj]0 v3aj podobnega. neprretno, da se sin Sokolstvo tudi na:jucjj ge prv0 jetQ pQ prevratu sm0 mo. Kmetih. * }ra|j ^jti veseli, da smo že dobili pravi — Kako se v Mariboru izvajajo kruh iz prave moke. Toda sledili so represalije, o tem se nam iz narodno-! boljši časi dobre letine, prave moke delavskih krogov poroda:* V delavnici dovolj, ali ostalo je glavno še izza Južne železnice je bil svoj č:; s nastavljen kot delovodja neki Viktor Mussnigg, pristojen v Leoben, nestrpen sovražnik slovenskega delav-tva. Ce se je kdo v njegovi navzočnosti spozabit ter izprepovoril slovensko, mu je takoj zagrozil, da ga vojne dobe: brezbrižnost pekov za okus, obliko, pa tudi za vsebino peciva. Danes ne dobiš pri nobenem naših pekov niti sence več nekdaj slovečega mariborskega kruha. Pri boljših pekih je preostalo glede zunanjosti peciva še nekaj Komična tragedija. Ali more biti tragedija tudi komična? Seveda more biti, kakor more biti tudi komedija tragična. Rekli bi, da se - skoro ne da strogo opredeliti komično od tragičnega, kajti v vsaki tragtoi je tudi več ali manj komike in v vsaki komediji nekaj tragike. Včasih je celo v komediji več tragike, kakor pa komike in istotako se zgodi tudi obratno, da je v tragediji več komike kakor pa tragike. Slučaj take komične tragedije se je dogodil te dni v Zagrebu, oziroma, ako hočemo ostati strogo pri resnici, moramo povedati, da se ta-komična tragedija šeni zaključila in da traja še dalje. Bilo je nekega dopoldneva, v stanovanju neke še mlade vdove, ki pa ima že odraslo hčerko je nenadoma počil strel. Kaj se je dogodilo? Veliko in nič. Mati je poizkusila — samomor, ustrelila je," toda ne v glavo, ampak preko nje v — zid. Ubita, pa ne fizično, ampak samo psihično se je zrušila na posteljo, se zagrizla v blazine, vrgla ptoč odejo, trgala s sebe obleko ... Hčerka pa je vstala ter šla v — lekarno, toda ne po zdravila,, ampak po — strup. Lekarnar jo je debelo pogledal, ko pa mu je povedala, da rabi strup za podgane, ga ji je dal. Potolažena je šla s strupom" na grob svojega očeta, sedla ter povžila strup, pri tem se je pa zelo kislo držala, kajti strup ie bil silno slan. Potem je čakala na smrt. Toda ko se je po le predolgem čakanju uverila, da noče priti, „£e je zopet vrnila domov. Da smrt ni prišla pa je bilo krivo to, da je bil. »strup*, ki ga je prejela od lekarnarja — navadna sol. Obe kandidatinji smrti, mati In hči, pa sta se potem domala zopet lepo skregali? In kaj je bil vzrok vse te komične tragedije? Ravno to jo dela še bolj komično. Obe sta bili, oziroma sta menda še — zaljubljeni. Pri njima stanujeta dva gospoda mlajši, Slovenec, drugi staiejši Mati se je zaljubila v mlajšega v starejšega — pa obe nesrečno onadva sta se zabubila pa ravno na- J nemške ponzijonis'e pa se izganja iz Ma- j pekov vsaj eden oiunači in vzpostavi j •,u~oslov robe, starejši v mater, mlajši v hčer. Tojribora. Čudno je to postopanje tembolj,, ugled te obrti na prejšnji višek jn da 'Podlog! je pač najlepši primer komične tragedije.! ker so cb prevratu pri hišni preiskavi, S se tako častno izjemo semtertje tudi v pri Mu sniggu našli za cel voz različnegaj listih pohvali, vse druge peke pa, ki blapa. ki je bilo last železnice ter mnogo' mislijo, da je za občinstvo vse dobro, •ivinjskeza me=a. katerega je Mu>snigg naj ss bojkotira, spiavljal v Nemško Avstiijo. — Tako' torej praktično izvajamo represalije ca-piam našim sovražnikom. podi, češ za »Vindšarje* ni prostora v;spominov iz sloveče .predvojne' dobe; delavnici. Mož pa jo bil tudi napram''ampak na znotraj, vsebina kruha je nemškemu delavstvu tako nestrpen, da skoro povsod enaka: kruh v svežem ga je morala Južna železnica venomer stanju kakor goba ali cunja, v dveh premeščati; bil je v Ljubljani, Trstu, j dobrih grižljajih sneš lahko cel hlebček, Gradcu in na Dunaju, a povsod so ga j drugi dan se isti ki uh niti ne da več bili kmalu siti. Ob previatu je mo;al; razrezali, ker so ga same cunjaste drob-zginiti iz Maribora, kjer ima v Studencih ; tine, iz česar je opravičen sum, da se v svojo hišo, nazaj v Nemško Avstrijo.; današnjem mariborskem brezokirnem Njegovo stanovanje so oddali v naj«m!kruhu nahaja več krompirja in drugih slovenskim železničarjem. Z dovoljenjem j primesi kakor prave moke. Peki se zareke slovenske uradne osebe pa se je! nimajo danes samo še za povišanje zopet pojavil v Mariboru, se zopet' cen, vse drugo, njih nekdanji ugled jim naselil v svoii hiši in da bo lažje na- i je postala postranska stvar; odpravijo dalje ’ ' ’ brikete s pomočjo nekega nemškega mi- kruha nimajo... torej izgovor, na ka-j ve^ v kons*; Jugoslov.enske Matice. V lijonaija. Južna železnica mu je dala za terega bi ne smeli biti naši peki preveč! n,?sr>rotnem s,uiati pa plača to ure«* tovarno pio^tor nasproti kontroli dohod-: ponosni. Ce bi imel M ribor tržno nadr > n'štvo »Straže* ter se poleg tega kov, poslopje je že skoro zgrajeno. To zor «>•»■*■ « ikvuu u> (njfn sodišče, kije tedni razsodbo prvega j uPorak' za Ljudsko knjžnico. 4-. .jj., sodnika potrdilo. Shod sicer ni bil pra- se *30 proslavila v poletiu z naprej, ko se preseli ZJZ v svoje store, samo knjižnici na razpolago. ’ Društveni bilard se proda in izk»P,c. siMiuina OIIUU SICOr Pl Dll pra- v i 'i ... ;cf, vilno prijavljen, toda v-led takratnih slavnost^ v korist Ljudske knt'* ^ 'zfednih polit čni razmer bi se bil shod^* CHvor‘,ev marionetnega gledoh^^ ^ vršil tudi brez te?a poziva. , ~ Z ovadbo se M zazluži. An- drej Cvetkovič je bil nekak ravnatelj na Perchlerjevi graščini v Račjem. Uupel si je v glavo, da so za prodano ki mo dob ii 1 GO.000 K, a vknjižili so samo. 52.000 K. io bi bilo nekaj za tinanco in davkaiiio in ne.;!o bi ovaditelju tueli lep zaslužek, tretjino od svote, ki bi se bila. morala vknjižit;, pa se ni. Cvetkovič si je *bil sv st svoje zmage, osumljeni Pachler pa tudi. Pred kazen kim Sodiščem so priče pustile Cvetkoviča na cedilu, eden je podal častno izjavo, da nofe imeli s to zadevo nič opraviti. In tako, časno radi materijalnih težkoč ni 1200 K za Ljudsko so darovali v torek na scslankV. političnega kluba JDS v Mar,*,or.V'r(jo Nadalje je daroval 80 K gospnd 0 ^ Delak, družabnik mizarske tvutVe Hochnegger in dingovi v K1 c. '.j kateia je še obljubMs 1 na pomoč pri opr mi omar. - VeJikcdu darovalcem iskrena hvala ! — * LjOdika knli**"^ — Občni zbor Muzejskega d n* J(j se vrši v nedeljo, dne 6. marfJ ® uri dopoldne v telovadnici deklr^ v Csa3|ij«vi ulici. — Spored porotnih obravnav: Pondeljek 7. marca: Alojzija Rois umor olroka, torek 8. marca: Viljem Dengg, goljufija, sredo 9. marca : Anion Droz?, tatvina, Marija Stimac im Vukmanovič, rop, četrtek 10. marca: Jakob Lepej uboj; petek 11. marca: Konrad Mach in Arnuš, tatvina, soboto 12. marca: Franjo Zebot, tisk. pravda, pondeliek 14.marca: Ivan Trstenjak uboj, Franc Ogrizek, javno nasilstvo, torek 15. marca :Ozvald Majarič, težka telesna poškodba, sredo 16. marca: Josef Eferl, umor, četrtek 17. marca: (še ne določen); petek 18 Marca: Stefan Murko, umor, sobota 19. ttiarca: Neža, in Jurij Kocan, poneverjanje in odprava ploda. — Navihan dolarski tihotapec. C<ški potnik pripoveduje o sledečem zanimivem dogodku; Peljala se nas je yeija družba od Zidanega mostu proli Mariboru. Neko damo je skrbelo, koliko denarja sme vzeti s seboj preko meje. Povedali so ji, da ne več kot 1000 di-nariev, j,Jaz pa jih imam 1500, kaj čem ?aPravili‘ — Poskusite skriti, kar jf ez 1000, ji je nasvetoval npki sopotnik. ,,en^8a le res vbopala. Ko so prišli v aribor. na obmejno čarinarno in so amo vprašali, koliko ima pri sebi. je fovoriia, da ima samo 1000 dinarjev, .500 je tako previdno skrila, da j.,, p telesni preiskavi ni«o izsle-"• Ko je tako srei'na prestala-kontrolo n je zagledala sopotnika, ki ji je dal a*vet. da naj odveč den"rja skrije, mu L.ve 0 rekia: Ich bin gucklieh drnch-ommen. Sopotnik je napravil strog raz poštenega človeka, ki ne trpi, da ze vsaka ženska Jugoslavijo goljufala. Pozori! je carinike, češ. ta le dama vas liti °kslePar|la 500 dirinrjev, tamintam bo-te našli. In ker so jh res našli, napmm takemu V'or-pnšteninku bolj ,Va*" 1. ffbruBriu t. I neveljavne. ^•h. redarji v novih šle- opremi zagreb-ka obči' a en- krat dostojno svoje redarje, si je naročila šleme po vzorcu angleških konstab-lerjev, ki so dospeli te dni iz inozemstva. Ko so stopili redarji v novi opremi na zagrebške ulice, so vzbudili pri občinstvu pravo senzacijo in v prvem hipu tudi smeh in veselost. Redarji izgledajo v teh novih čeladah zelo impozantno, ker so zelo visoke. Taka oprema bi bila potrebna tudi našim mariborskim redarjem. — Promet parobrodov Beograd— Bratislava. Te dni je bil v Bratislavi generalni ravnatelj srbskega paroplovne-ga društva. Pogajal se je z ravnateljem čehoslovaške podonavske paroplovne družbe. Sklenilo se je. da uvede srbsko paroplovno društvo direk^n osebni promet med Bratislavo in Beogradom, ne da bi parn,iki prista ali na MadSar.-k m — Za sprejemanje kronskega drobiža. Ministrstvo za finance je prejelo od uprav zagrebških listov prošnjo, naj izda zagrebški podružnici Narodne banke naredbo, da sme sprejemati kronske nov-f anice v n' omejeni količini, ker prejemajo vsi zagrebški listi večinoma kronske novčanice. — Opozarjamo na današnji inserat edinega narodnega stavbenega podjetja Franjo Spes & sin na Tržaški cesti nasproti vojaške bo!nice. — Glavni kolodvor v Mariboru in predprodaj vozovnic. »Balkan" d. d. za mednarodne transporte v Mariboru, je prevzela od ravnateljstva južne železnice predprodajo vozovnic za vse proge južne, in državne železnice. Vozovnice se prodajajo po normalni ceni. Z ozirom na to, da tujski promet v Mariboru dnevno narašča in da vlada pri postajni blagajni vedno velika gnječa, pozdravljamo ta korak novega podjetja, katero je v narodno-gospodarskem oziru in v prospeh tujskega prometa velike važnosti. — Tiskarska stavka v Budimpešti. Po vesteh iz Budimpešta se razvija stavka stavcev v Budimpešti v veliko politično demonstracijo. Delavski krogi so zelo razburjeni in agitirajo živahno za splošno stavko. Politični krogi z veliko napetostjo zasledujejo to gibanje. Podrobnosti iz Budimpešte ni mogoče dobiti, ker je baje prekinjen telefonski in brzojavni promet med Dunajem in Budimpešto. — Za sekvestre. Ministrstvo pravde poroča, da so vsa mesta komisarjev in njihovih pomočnikov na sekvestriranih imetjih zasedena in naj se nihče ne oorača na ministrstvo radi takih mest. — Agrarno zajednlce v Južni Srbiji, Naseljenci v južnih krajih naše države so se organizirali v agrarnih zajedi vicah, preko katerih nabavljajo skupno vse potrebščine za življenje v svojih novih domovih. Tako jp sedaj skopljanska agrarna zajednioa po-lala svojrga podpredsednika v Vo|vodino in Hrvntskp, da nakupi potrebno ž vino, go podnrsk> orodje in semenja Doslej je v južni Srbiji okoli 200.000' nast Ijencev. je bilo razpoloženje nad vse dobro. Umetnika sta žela obilo priznanja. V podrobno kritiko se nč bomo spuščali, konstatirati smo le hoteli pred vso našo javnostjo, kako leto za letom bolj propada pri nas zanimanje za umetnost, raste pa zanimanje za — gostilno. —r. + Člani Jugoslovenskeg^ komornega kvarteta, ki koncertira v Mariboru v pondeljek 14. marca, so profesorji ljubljanskega konservatorija. Znani so nam ti umetniki že iz prošlega leta, ko so nastopili pod imenom kvartet „Zika\ V lepem spominu nam je takratni koncert, na katerem so pokazali poleg virtuozne tehnike predvsem globoko razumevanje poetične vsebine skladb, iskreno se veselimo tega večera, ki nam bo brezdvomno nudil najlepši užitek. O priliki tega koncerta bo prof. Zika Beethovnovo sonato f-dur igral na vijolino, izdelano od domačega izumitelja g. inž. kap. Albina Mlakerja. 4- Predavanje mariborskega slovenskega ženskega društva. V pondeljek, dne 7. marca ob 20. uri predava v mali dvorani Narodnega doma gospod major A. J. Mecger o „J o s i p u J u r a j u St rossm ayer j u\ Cenjeno občinstvo, zlasti še naše članice in dijaštvo vabi k številni udeležbi odbor. Sokolstvo. o Predavanje dr. Serneca o Sokolstvu ie preloženo na prihodnji četrtek, dne 10. marca t. 1. ob 20. uri. Vrši se v dvorani Narodnega doma. o Vaditeljski tečaj, ki ga je pretekle 14 dni priredila za svoje okrožje mariborska Sokolska župa, je kar najbolje uspel. Obiskovalo ga je 24 članov, večina iz okolice, celo Slov. gorice so bile to pot zastopane. Iz krajev, kjer doslej niti mislili- nismo, da bo tudi tam mogoče ustanoviti Sokola. Tečaj je nudil sliko prave Ljudske univerže. Poučevala se namreč ni samo telovadba, teoretično in praktično, ampak so poslušali udeleženci tečaja od naših najboljših mariborskih kulturnih delavcev tudi poljudna predavanja iz najrazličnejših strok, ki jih mora poznati izobražen Sokol. Gojenci tečaja so dobili s tem trdno podlago za svojo nadaljno samoizobrazbo, obenem pa bodo doma v svojem krogu tudi naprej blagodejno širili ne samo ljubezen do sokolske telesne vzgoje, ampak bodo vedeli svojim bratom tudi na duševnem polju vedno prav svetovati. Tečaj se je vršil 2 tedna in je trajal vedno z malim presledkom od 8. ure zj. do večera. Enak tečaj se bo vršil zopet jeseni. so se razp šili in danes'smo imeli na začudenje izredno jasno vreme, ampak precej vetrovno v opoldanskem času. Znamenitost 3. marca pa je bila ta, da je bilo zvečer za 5 stopinj topleje ko opoldne. Barometer se je v teh 4 dneh držal med 745 do 738 nocoj. Temperatura zjutraj 4, opoldne 10—15 (3. marca samo 5), zvečer 4—5 nad ničlo (3. marca 9.) Stojimo torej še vedno pod \ plivi zunanjih prirodnih dogodkov. Obeta se nestalno, vetrovno vreme z naglo sprernenbo od lepega na slabo. Vreme. Kultura in umetnost. + Koncert Simenc-Mezgečeva v petek zvečer je dal naši javnosti zopet nad vse žalostno izpričevalo. Naša umetnika sta pela večinoma praznim stenam in praznim sedežem. Človek ni mogtl verjeti, da je v našem Mariboru tako malo razumevanja za vokalne koncerte. Izgovor, da ni denarja, tu gotovo ne velja, kajti istočasno, ko sta pela gdčna. MežgeČeva in g. Šimenc praznim stenam, so bile naše gostilne in kavarne natlačeno polne. Kl ub temu pa je koncert v umetniškem cziru izpadel dobro in med maloštevilnimi oosetniki O Meteorologlčno poročilo 4. marca. Tudi zadnje tri dni febrnaija spio imeli iasno. suho. mirno vreme z barometor^kim stanjem 748. s padcem na 745 še-le na večor 28. februarja. Tudi temperatura je bila skozi zadnje tri dni lednakomerna: zjutraj 2—3 pod ničlo ozir. 28. februarja 1 nad ničlo, opoldne 10—12 C, zvečer -f-1 oziroma 28. februarja celo -|-4 C. 1. marc je kazal na prevrat, močnejši jug je pooblačil vedrino neba. na katerem je bilo opaziti znakov večjih prirodnih izgredov na doljnem jusrozapadu. Sličen je bil ludi 2. maic. Četrt k 3. marca pa je vse kazalo, da imamo pričakovati vremenski Najnovejša poročila. Nemško stališče. Berlin, 4. marca. (Wolff.) Kakor poroča »Deutsche allgemeine Zeituno*, ie dolnjerenska trgovska zbornica v Duisburgu in Ruhrortu izjavila, da docela spoznava dalekozežnost napovedanih odredb entente, zlasti za ozemlje, ki ga zastopa in prosi državno vlado najnujneje, naj na vsak način vztraja na svojem stališču. LDU Berlin, 4. marca. Pri državnem ministru za notranje posle je bilo danes posvetovanje z zastopniki zase-denih pokrajin. Ugotovilo se je, da so napovedane odredbe težke, toda nepričakovane. Napovedane odredbe ne morejo dati nobenega povoda, da bi državna vlada zavzela drugačno stališče. Potlačen upor v Petrogradu. TIP Helsingfors, 4. marca. Danes dospele vesti potrjujejo, da je poizkus pobune v Petrogradu zadušen. Sovjetska vlada je poslala v Petrograd najvarnejše čete ter je tako kmalu postala gospodarica položaja. Mir je zopet vzpostavljen. Vzrok poraza upornikov je v glavnem to, da kronštadski mornarji upornikov^ niso podpisali, kakor so obljubili. O priliki ustanka so se posluževali obojestransko tudi artiljerije. Pričakovati je novih dogodkov. Zaključno zborovanje zveze narodov. LDU Pariz, 4. marca. (Agence Ha* vas.) Pred zaključkom zborovanja v svetu zveze narodov je govoril s člani Švicar* ski poslanik v Parizu, ki je izjavil, da je Švica prehod mednarodnih čet na njihovem potu v Vilno zabranila, ker je mislila na možnost konflikta, ki bi jo povzročila kršitev švicarske nevtralnosti. Švica sedaj priznava, da se je bavil svet zveze narodov z možnostjo prehoda čet, ako bi bila nevarnost konflikta odstranjena. ^ Bourgeois se je zahvalil poslaniku in drfal, da je slvar v redu. Nato je svet zaključil, svoje zborovanje. Predsednik Alkunha je v svojem zaključnem govoru povdaril, da je storjeno delo dvignilo ugled Zveze narodov. Izrazil je nado da bodo vsi ljudje doznali za delovanje Zveze narodov in da bodo prijatelji onstran Atlantskega oceana, ki so doslej še odlašali, kmalu združdi svojega duha in svojo moč v zvezi narodov. Pogreb razkralja Niklte. LDU Nica, 4. marca. Po posvetovanju v vili des Liserons se je sklenilo, da se položi truplo kralja Nikita nocoj v rakev in da se jutri prepelje s torpednim rušilcem „Palestra‘ v San Remo, kjer bo pogreb. Grška se je uprla. TIP London, 4. marca. Grško poslaništvo je prejelo i ^ Aten odgovor na sklepe konference. Grška ne pristaja na predlog, da se odpošljejo v Tracijo in preobrat že tu, oblačno, hladno, vetrovno,; Smirno mednarodne preiskovalne ko- popi Ione so padale po-amezne deževne misije. kaple prinašane od južnpga vetra. Toda 1__________________________... zvečer je barometer nepričakovano se* Glavni urednik: Ra div o| Rehar, zopet dvignil, obl..ki prepojeni padavine| Odgovorni urednik: Fran Voglar. b v * I Centrala v LJUBLJANI. — Podružnice: SPLIT, j CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CE- \ LJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE. Delniška glavnica in rezerve 95,003.000*— ; Izvršuje najkulantneje vse bančne transakcije. ljubljanska kreduna banka Podružnica v Mariboru g Obrestuje vloge najugodneje Daje vsakovrstne kredite. Mala oznanila. Pridna zanesljiva delavka sa lansko krejaltvo se sprejme takoj pri P. Jeglič koroška cesta 39-11. 307 PoSfeit viničar z najmanj 4 delavskimi močmi se 15. marcom pod ugodnimi pogoji sprejme. Kje, se izve v Mariboru, Cankarjeva ul. 8, priti., levo. 29S 2-2 Knjiga: Brockhaus- Lexikon 1—16, »Ljubljanski Zvon«, letnik 1881—1889,trdo vezan, letnik 1902—1910 nevezan, Janežič, Slov.-nemški slovar, trdo vezan, vse v najboliem stanju proda Mihael Bregar, Meljska cesta 33. 2—2 270 Stroj za izdelovanje sirovega masla in potrebne posode želi kupiti Lipoščan, Zagreb, Iliča St. 166. 305 Zaveznice, 27 grosov črnih, 9 grosov rujavih, po najnižji ceni; dobro ohranjeni zaboji, možki čevlji. Trgovina B r i š n i k, Slovenska ulica št. 10. 308 2-1 Biijard proda Slovenska čitalnica v Mariboru, Narodni dom. , Mehka drva za podkurjavo v zvezkih se dobe v Frančiškanski ulici J3. 290 3-3 Franllika Skok, babica, sprejme porodnice na dom. Tvorniška cesta 4. 303 3-1 PrlloSnostni n»’tup. Sed- merolistnata palma, krasen luster, slike, razno staro kakor tudi moderno pohištvo. Slovenska ulica 9. 310 Postelja s vloZkom se proda. Vprašati: Zrinjskega trg št. 6-II, od 11. do 14. ure popoldne. . Lokal ali sobo v parterju, primerno za pisarno, se išče za takoj. Ponudbe pod št. >306« na upravo. 306 3-1 DrZavn« uradnik na deželi, 30Ieten, samski, išče varčno gospodinjo, 40 do 45 letno vdovo s penzijo ali gospodično s svojim pohištvom in opravo radi skupnega gospodarstva- Ponudbe z zahtevami, življenjepisem in sliko do 9. marca pod šifro »Dežela« na upravo. 309 2-1 Inteligentna gospodična želi zabavne korespondence za resne in vesele ure. Dopisi pod »Mirno življenje«, 11 poštnoležeče Maribor 1. j 296 2—2 Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št. 22 se priporoča. 22 Prvovrstni slaniki (Heringi) vsako količino za dobiti v delikatesni trgovini 304 Felix Pučko, Maribor Aleksandrova cesta 21. Jos. Martinc | Maribor - 625 jj Galanterijska veletrgovina \ iccocoocooco 000000000000 00000000 Proda se ceno: hiia z vsemi potrebnimi prostori, 5 posebnim hlevom za živino in svinjakom. Na vrtu se nahaja preko 60 sadnih dreves. Posestvo je v Gradišču, eno uro oddaljeno od Velike Nedelje. Ponudbe osebno ali pismeno na Antona Q2ega, Jezdarska ulica ?t. 8 (konjeniška vojašnica), Maribor. 289 5—2 Gonilni jermeni za stroje v vseh širinah od 30 do 200 mm v zalogi pri Ivan Kravos, sedlar, Aleksandrova c. 13. 180 10-10 Zopet znižana cene v novi trgovini z jestvinami! Moka 0 fina K 16'6Q Koruzni zdrob K 8*— Tovarna bučnega olja v Suni! pri Sisku nudi svoje prvovrstno čisto bučno olje po ceni K 45*— za kg. 293 3-2 Kot družabnica ali poslovodkinia s kavcijo, s trgovsko izobrazbo In prakso, bi pristopila v kako že vpeljano trgovino s špecerijskim blagom. Ponudbe na Anončni in informačni zavod »VF.DEZ«, Maribor, Slovenska ulica 6. 128 Primorci! Naznanjam, da sem odprl novo higijenično brivnico. Za prvovrstno in čisto P°‘ strežbo jamčim. 268 2—7 Vjekoslav Gjurin primorski begunec. Maribor, Jurčičeva ulica št. ^ Stavbeno podjetje ČEVLJI Mast la Sladkor \ Kava Kava žgana Frankov Riž najboljše kakovosti, na}- ?ss elegantnejše oblike po. najnižjih cenah se do-bijo v trgovini s čevlji ^ _ Anica Traun, Maribor 1 — 5—i Grajski trg it. 1. fd 291 K 50*— K 57*-— K 56 — K 68*—" % K ir— K 18*— Bučno olje la K 48*— Milo »Zlatorog" % K IV— pri odjem. 10 kom. K 16-50 ti Franjo Spes in sin zidarski in tesarski mojster »e priporoča t za vsa v stavbeno stroko spadajoča dela. IzvrSevanie načrtov! rj Vsa popravila I 301 2-2 daancxxxxxxxxxxxxxj Jaš in Lesjak, Maribor Šolska ulica 2. Pošilja po pošti na vse kraje! 302 V.Marsano TiMFV* 9 9 »mott m. i Modeme tovarniške opreme Stroji za vse industr. obrate Precizna in navadna orodja Zastopstvo najboljših tvrdk Prodajalna za Jugoslavijo tvrdke G. Rot A. G. Wien III- 66 26-4 Hidravlične napeljave Motorji vseh vrst Opreme mlinov. nabilo na sabsliripcijo delnic „Splošne stavbene družbe d. d., Maribor". \r> Z ustanovitvijo naše narodne države je bila naša industr!ja in obrt odcepljena od velike gospodarske enote in stavljena pred nalogo nove gospodarske orijentacije, da po možnosti osamosvoji našo državo od industrijalrilh sosednih držav. Pri mnogih industrijah se je pokazala potreba znatnih obratnih sprememb in od racijonalne izvršitve teh je odvisna delavna sposobnost dotičnega podjetja. Zelo občutno se je pogrešala velika, vsem zahtevam moderne tehnike odgovarjajoča stavbena industrija fn z intere-siranimi krogi našega narodnega gospodarstva so se vsled tega odločili z udeležbo domačega kapitala ustanoviti veliko stavbeno podjetje pod tvrdko , . Splošna stavbena družba d. d. Maribor. Za vodstvo tega podjetja so se že pridob7li prvovrstni tehnični strokovnjaki, ki so zgradili največie tehnične stavbe v Evropi, med drugimi elektrarno v Fali. Novoustanovljeno stavbeno podjetje razpolaga z delavnicami za zgradbe mostov in železnih konstrukcij, dalje s celo opremo za vodne zgradbe In dobi obratno silo iz Fale. Ustanovna delniška glasnica znaša K 20,000.000*- razdeljenih v 50.000 delnic po K 400'— glasečih se na prlno- sitelja, od katerih so prevzele podpisane banke in ustanovitelji 42.500 komadov. Ostalih 7500 delnic - se stavila na jaOto subskripcijo po nastopnih pogojih: 1. Delnice se nudijo interesentom po K 520*— tel quel s kuponom za leto 1921 in se taorajo takoj pri podpisu polno vplačati. 2. Delnice se bodo izdajale v izvodih po 1, 5 in 25 delnic. Začasno se bodo izdajala potrdila o dodeljenih delnicah, ki se v približno 6 mesecih zamenjajo za delnice. 3. Rok za subskripcijo delnic se prične dne 1. marca In traja do vitetega 20. marca 1921. 4- Kot podplsovalnice fungirajo: Jadranska banka v Ljubljani, Mariboru, Celju, Zagrebu, Beogradu, Splitu in Sarajevu; Ljublianska kreditna banka v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju in Splitu; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani; Prva hrvaiska štedionica v Zagrebu, Varaždinu, Kar* lovcu, Osjeku in Beogradu; Zemeljska banka v Beogradu. , ■ 5. Upravni svet družbe si pridržuie pravico reparacije delnic v roku do dne 10. aprila 1921. Po tem roku se lahko dvigne vplačana protivrednost za nedodeljene delnice. Ljubljana, dne 21. februarja 1921. 284 3—2 Jadranska banka \ Ljubljanska kreditna banka Zadružna gospodarska banka Prva hrvatska Štedionica Zemallska banka. Beograd. m frJA m tedaj«; Tiskovna zadruga Maribor, — Tiska; Mariborska tiskarna d. d.