44. številka.
Ljubljana, petek 22. februarja.
XI. leto, 1878.
SLOVENSKI___
IshaJA vsak dan, izviniuši fHHMd ulj *e kfl dnuvo po pira*iucd>. lor volj* po polti prcijcuian &a a v st r o - oge r s k e deiolo 2» celo leto 16 gld., ta pol lota H g Id., 1» četrt letu 4 gld. — Za Ljubija ao brc« poedjar.ja »a do*n *a celo lato IS gid., za četrt lota 3 #ld. JO k - , ka en mesec 1 #ld. 10 kr.   Za poftiijanje na dom so računa 10 kr. %% mesec, 30 kr. Kit četrt lota. — Za tuj a detel«; v,oliko već, kolikor pofitnina izatiia. — Zl gospodo ačitolje tih ljudskih šolah in za dijake velja znižana      a ia »ioer: 7. m Ljnbljano ta cočrt lota 2 «ld. 50 kr., po poŠti prejetnan ia četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačajo od fietiristopne Mttt-vnte <> kr., 6o «o oaminilo enkrat tiska^ 5 kr., eo ae dvakrat in 4 kr. oo ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se     '»»t trankiriii. — liokopit* u«< po via/ajc. — Urodniiltvo jo v Ljubljani v Franc Kolnmnovoj hiši |*. 3 „gleilaliska stolna". Opr h v ni s tv o, na katero ",aj «■-:' l»lajfOVoliin potfliati ntrTvino«  r-klaniaago, OUalUtt, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Koliiianovej hiši.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Pariz 21. februarja. „Ilavas" poroča : JVIinistra vnanjih zadev l)crby in Bismark sta izrekla, da jih ne bode (osobno) na kongres, na kar je Gorčakov isto izjavil o sebi.
Bukarešt 21. februarja. V zbornici je izrekel minister vnanjih zadev, da je bila ltunmnija zoper svojo voljo pri dogovorili s Turki od liusije zastopana. Zbornica je na to glasovala zaupnico vladi, a jo pozvala, naj vstraja pri narodnej politiki.
Rim 20. februarja. Ko se je razglasilo z velike lože v Baziliki, da je papež voljen, prišel je novi papež z zborom kardinalov in je blagoslovil množico ljudstva, ki je pozdravljala ga. Volitev se sploh jako z veseljem sprejema, ker je Pecci kandidat zmernih kardinalov. — Segur jc naznanil papežu, da mu francoski škofje podarć en milijon frankov pa-jpeževega vinarja.
Žavalje 19. febr. Turška vlada je ukazala mohamedansko prebivalstvo v Bosni raz orežiti. Uže 8 dnij se brez ugovora orožje Odklada.
Atene 18. febr. Vstaši v Tesaliji so bili tepe ni. Turki so osvojili zopet Platauos ia markirajo nu Volo. Provincija Armvros se je vsa vzdignila.
Carigrad 18. febr. Sulejman paša je bil v Carigrad poklican in bode preti vojaško sodišče postavljen. Vsled Buežnih žametov nij se mogel še Erzerurn ni Batum izprazniti.
lds te k«
Bolgarija In Bolgari.
(Spisal Franjo Potočni k.) (Daljo.)
Predolgo bi trajalo, ako bi hotel vso fanarijotsko periidnost, katera so je ob tej priliki pokazala, popisovati; zatorej omenjam le, da je tekar v začetku nagega stoletju he lenizirtmjo tlo.spelo na vrhunec. — Kdor grškega jeziku nij zmožen bil, ali konci nij umel svojega govora z grškimi frazami in izreki osohti, nijso ga prištevali mej izobražence; da, mulo ne tako daleč je prišlo, da tacega, ki nij grški govoril, sLoraj nijso smatrali za človeku!
Bolgari so si v onem času mej soboj dopisovali izključljivo grški. Vsak izobružen Bolgar, katerega Bi po narodnosti vprašal, rekel je, da je „Grka ; dosta je bilo celo takib, ki so se čutili razžaljene, ako jim je kdo opom-
Novi papež.
V včerajšnjem listu je bralcem našega lista načelni naš telegram prinesel nenadejano poročilo, da je volitev novega papeža uže gotova, — „hubemus papamu, — novega papeža imamo. \ torek so se kardinali v konklavu zbrali, v Bredo so se uže zjedinili in s potrebno večino so glasovali za kardinala J o-a ln m a Peccija, škofa v Perugiji, kateri je po tej svojej izvolitvi za papeža izvolil si ime Leo XIII. Reči so mora, da so tako kardi-nuli hitreje zjedinili se in vesoljni katoliški svet brže pričakovanja rešili nego se je od množili stiauij mislilo.
O novem papeži Leonu XIII. oficijoznega kortspoudenčnega biro-a telegram rimski poroča, da Pecci spada mej miroljubne, ne bojevite kardinale, da torej boja mej cerkvijo m državo ne bodo ostiil. Kardinal Pecci j e b i 1 p r v i, ki gaje novinarstvo imenovalo mej kandidati, še predno so se bdi kardinali sesli in mi smo te glase in Peeci-jovo kandidaturo uže naznanjali v štev. 37. od 14. febr. (politični razgled). To je znamenju, da je občni glas uže prej zaznamoval Pijevega naslednika. Tačas se je pristavljalo, da je Pecci z mereu v cerkveno-političnem smoru. To se ponavlja tudi denes. „N. Fr. Pr." pa ima iz Pariza v večernem listu od vtorka ravno protivou telegram, da je Pecci kandidat „nespravljive stranke.w Kaj je res, to se bode v bodočnosti pokazalo. Ljudstvo rudo pričakuje vedno le kaj dobrega.
Životopis doziianj»ga perugijanskega škofa Peccija nam nij še znan. Počakati moramo listov iz prestolnih mest, ki imajo več virov. Le toliko vemo, da je rojen 2. marca 1810 1.
nil, da so Bolgari. Na tujem : na Dunaj i, v Pešti, v Novem sadu in drugod so se bulgar-ski trgovci, bankirji, itd. le za Grke izdajah ter so svoje otroku izročavali izključljivo le v grško otlgojo. V čisto bolgarskih mestih, — kakor v Trnovem ali v Slivui — so se otroci, da-si grškega jezika nezmožni, samo z grškimi črkami pisati učili. Grigorovič nij leta 1815 v Ohridi nijednega poznal, kateri bi bil bolgarskega čitanja zmožen. Se dandones jih živi v Macedontji prav mnogo takib, kateri bolgarski jezik le z grškimi črkami pišejo. Kaka je pri takih žalostnih razmerah za od-gojo narodu po surovih in prekanjenih grških popih bila z duševnim življenjem priprostih kmetov, je lehko umeti. A vendar ste nezaup uost in sumnja, kuteri je do teh „učiteljev' zmirom očito kazal prosti narod, mnogo do tega pripomogli, da so je ohranila v njem neskaljena narodnost. — Kmetje so vsakega po mestnej Šegi oblečenega človeka za-ničljivo pitali z „Grkomw.
v Karpinetu, torej je naš novi papež uže 68 let star, ko nastopa vladanje katoliške cerkve. Tudi se govori, da je neodvisen od jezuitov. „Unita", ki kardinalski kolegij opisuje, pravi, da je ljube/nji v kakor apostoli, a resen kakor vladarji.
Zakaj si je ime Leona izbral? Mej dvanajstimi papeži tega imena so posebno trije zgodovinsko sloveči. Leo L, Veliki imenovan, (440—4G1) je jeden največjih papežev. Pod njim jo rimski primat jako v občno veljavo prišel, on je z Atilom, ko je ta silni barbar Rimu uže pretil pred rimskimi mestnimi vrati, znal pogoditi se in to „Šibo božjo" odvrniti. Tudi Leo X. je v zgodovini znamenit, velik podpornik literature in umetnosti in mnogoposlujoč politik, da sije Lutrova nemška reformacija pod njim odtrgala cerkvi severne dežele. Leo XII. pa je umrl 1829. O njem pišejo, da je bil prijatelj umetnosti, a sicer strog papež.
Iz državnega zbora.
Z Dnuaja 20. febr. [Ibv. dop.j Po hudej debati, pri katerej je nemški poslanec VValterskirchen ministrom celo očital, da lažejo, — citiral je stari nemški pregovor: „Wer einmal Klgt" itd. — prišlo je do glasovanja o colu na kavo. Poprej pa je še predsednik \Valterskirchua k redu poklical zavolj njegovih ministre razžaljujočih besedij. Finančni minister, hudo razjarjen, skušal je dokazovati, da se mu po krivici očita, kakor da bi ne bil vselej odkritosrčno ravnal. Še se vzdigne sam ministerski predsednik, knez Auersperg in izreče, da ministri samo iz pa-trijotizma še tako dolgo ostanejo na svojih mestih,  dokler nij  avstro-ogerska nagodba
Takrat je bil jedino denar samovladna moč carigradsko cerkve. Učenost, morulična vrednost, dostojnost in bogaboječnust so bile za fknarijotskega duhovniku, posebno za grškega patrijarha in njegove škofe prav nepotrebne stvari. Leta 1573 je bila vladna cena za carigradski patrijarhat le G000 zlatnikov ; v osemnajstem stoletji je narastla ta cena do 150.000 zlatnikov. Da bi si to velikausko vsoto za turško vlado, in poleg tega še posebna darila za velikega vezira in druge oto-manBke dostojanstvenike pridobil, jo vsak novi grški patrijarh škofom svojega patrijarhata pod imenom Bmiloščin" priklade do 4 ali 5 tisoč zlatnikov nakladal. Oni škofje, kateri so patrijarhu pošiljali zahtevane vsote, dobili so od novega patrijarha potrjenja. Kdor tega storil nij, je bil spoden, a na njegovo mesto je prišel drug, kateri je rad ustregel patrijarhovim željam. Na tak način se je marsikateri kuhar, „kafedži" ali „čibukadži" preril do škofovske čaBti.   Samo ob sebi se umeje, da
skem položaji. Deaea imamo obširnejše telegrame prestolničnih listov o Bismarkovem govoru pred soboj, iz katerili naj sledeče posnamemo. Bismark je rekel: „Meni je v tem hipu na tem ležeče, da označim važnost interesov, zaradi katerih bi se utegnila pričeti nadaljna vojska zdaj, ko je rusko-turška vojsku uže prispela do konca. Jaz menim, da določbe o Dardanelah, ki bo tičejo vojnih ladij, nijso toliko važne, nego one, ki se tičejo trgovine. Največji interes v orijentu ima Nemčija v tem, da so ondotna vodna pota, tj.: morski ožini in Dunav od Črnega morja naprej, svobodna, kakor so bila doslej. Gotovo je, da to tudi dosežemo, kajti dobili smo iz Peterburga uradno poročilo, katero se pri tej točki ozira jednostavno na stipulacije pariške pogodbe.
Zanimanje, katero imamo za boljše stanje kristijanov v Turčiji, tiče se Nemčije manj naravnost, ali je vendar tudi jeden Človeških indirektnih interesov, katere ima Nemčija v orijentalnom vprašanji.
Kar ima biti izprememba pogodbe od leta 1850, bodo morale potrditi vlasti, katere so ae je tedaj udeležile bile. Ako se to ne bi zgodilo, nij še nikakor potreba, da se prične nova vojska, nego samo stanje, kakoršnega bi jaz v interesu Evrope nehtel videti. Jaz hipotetično jemljem slučaj, da bi ae na konferenci ne zjedinili o tem, kaj se ima zgoditi, da bi udeležene velevlasti, katere imajo posebne interese kljubovati ruskim n tipu ladjam, rekle: Nam v tem hipu ne godi, o tem se vojskovati, a ne pristanemo tudi ne, nego si pridržujemo svojo odločbo.
To je položaj stvari j, ki ne more biti po-voljen ruskej politiki. Ona po pravici pravi: Jaz se nehčem vsakih 1O — 20 let zapletati v nove boje s Turki; a si tudi ne želim avstrij-sko-angleške zapletke, katera bi se ponavljala vsakih 10—20 let. Po mojej misli je tuli Rusiji ležeče na tem, da se Btvar izravna ter ne odlaša vedno v bodočnost, v katerej bi jej utegnila včasi nepriležna biti. Da bi Rusija htela priznanje izprememb, katere smatra za potrebne, od ostalih vlasti j z vojsko prisiliti, je, kolikor jaz sodim, gola sumnja, katera se nikakor misliti ne more. Rusija bi najbrž, ako bi jej traktat.no vlasti od I. 1856 ne privolile v zahteve, zudovolila se z mislijo: beati possident.es.
Potem  pride   drugo vprašanje  na red;
namreč, ako oni, kateri nijso zadovoljni z ruskimi dogovori ter imajo v prvej vrsti pri tem zares svoje materijalne interese, hočejo vojskovati, da bi Rusijo prisilili, da katere svojih mirovnih uvetov izpusti, ne uvažujoči, da bi se potem ruski vojaki vrnili domov v svesti,  da  nijso  dovršili stvari  ter da se ima vojna še enkrat pričeti.   Ako bi se to ne zgodilo, treba bi bilo poskusiti, izriniti Rusijo iz bulgarskih mest ter iz polo* žajev, v katerih pjrozi Carigradu. A potem bi tudi imeli oni,  katori bi z vojsko to dosegli, nalog  in   odgovornost,   razsoditi o tem, kaj se ima zgoditi s temi deželami evropske Turčije.
Ali bi kar meni nič tebi nič hoteli zopet povzdigniti turško gospodarstvo, tega ne verjamem, po izročilih in sklepih carigradske kon-fenrence sodeč; oni bodo tedaj ukrenili nekaj različnega od tega, kar se zdaj predlaže. V principu priznajem takovo mogočnost, a ne verjamem, da bi sosednja velevlast; Avstrija, bila pripravna, prevzeti vso ded-ščino ruskih osvojitev ter ž njimi sf nakopati na glavo vso odgovornost za bodočnost teh slovanskih dežela, bodi si, da jih pridruži ogerskej državi ali da jih ima za svoje vazale. Jaz ne verujem, da bi bil to cilj, kateri vodi avstrijsko politiko, nego sem to eventualiteto samo za to omenil, da dokažem, kako malo opravičeno se meni zdi, da bi vojska bila mogoča
Da takim eventualitetam izbegne, je Avstrija prva zamislila in predložila konferenco. Mi smo bili prvi, kateri smo na to dragovoljno pristali. Pokazale so se težave pri izvolitvi kraja, kje naj bode konferenca, ali te nijso v nobednem razmerji h pomenljivostjo stvari same. In tudi v tem nijsmo napravljali mi nohednih over; bili smo zadovoljni z vsemi kraji, o katerih koli se j" govorilo. Mej temi bo imenovali Dunaj, Bruselj, Raden-Baden, Wiesbaden, Wddbad in neko švicarsko mesttce. Vsa ta mesta bi nam bila po všeči. Kakor se kaže, bode pak naposled vendar le Baden-Baden obveljal.
Naš in tudi družili vlastij, s katerimi smo si dopisovali, interes je, da so konferenca pospeši, brez ozira na kraj, kjer bode zborovala. Za nas nema zadnji nobednega pomena. Kur se tiče nemških krajev, nemarno nobednega druzega mnenja nego to, da bode na nemških tleh Nemčija p r e d s o d o -
dognana. Ako pa bodo potem kot prosti poslanci sedeli v zbornici, ne bodo se nikoli tako neparlamentarno obnašali, kakor se zdaj proti njim godi. — Upanje imamo tedaj, da se vendar enkrat znebimo teh mož, tem bolj, ker minister Lasser je vsled bolezni tako opešal, da mu pri najboljši volji ne bode več mogoče ministrovati.
Kur se tiče cola na kavo, zahtevalo je roinisterstvo v svojih predlogih povekšanje se danjega cola od Hi gld. na 24 gld. za me-terski cent. Odbor jo ovrgel vladni predlog in nasvotoval samo IG gld. Ker si vlada nij upala celih 24 gld. od zbornico privoljenih dobiti, stavil je jeden vladnih privržencev predlog, naj so vsaj 20 gld. cola privoli. Po na-svotu poslanca dr. Vošnjaka in 52 tovarišev se je po imenih glasovalo, da ljudstvo natanko izve, kateri poslanci so vladi in Ma-gjarom na ljubo pripravljeni, povekšati finančne cole, ki najbolj teže srednji stan. Pri glasovanji se je 180 poslancev (mej temi celi klub desnega centra, vsi Slovenci, celi „fort-Bchrittsklub" in nekaj poslancev levice in centra) proti povekšanju cola na kavo izreklo, 150 pa (mej temi kranjski poslanci dr. Su-pan, Hotschevvar in Langer) za povekšanje. Tedaj je vlada z 21) glasovi zmagala, če prav ne za prvotni, vsaj za posrednji predlog.
Seja pa je bila še tudi v drugem o/.iru imenitna, ker je ministerski predsednik odgovarjal na orijentalno interpelacijo Oiskre in tovarišev. Mimogrede omenjam, da se mej 28 podpisovalci to židovsko moh;uno-danske interpelacije tudi poslanec gorenjskih in notranjskih mest, dr. Supan, nahaja. Iz odgovora kneza Auersperga smo to poizvedeli, kar je vsak od nas uže iz časnikov znal. Naš minister vnanjih zadev nij zadovoljen z ruskimi pogoji miru in bo skušal na kongresu, jih predrugačiti. Videli bodemo, v koliko se mu posreči. Cel6 najhujši turkofili pa ni od kongresa malo obečajo, tem menj po izjavi kneza Bismarka v včerajšnjej seji nemškega državnega zbora, v katerej je veliki nemški državnik spet odločno naglašal staro prijateljsko zvezo mej Prusko in Rusko. Mondu bodemo končno le posedli Bosno in Hercegovino in potem bode mir besedij.
Bismark o orijentalnoj politiki.
Včeraj smo v kratkem telegrafičnem izpisku povedali kaj je Bismark rekel o evrop-
prebrisanim škofom nij bilo težko, pridobiti si pri vernikih svoje škofije ne zgolj ono, kar so za patrijarha izdali bili, nego so si tudi vedeli priskrbeti potrebnih denarnih vsot /a vzdržanjo bliščečih dvorov ter za darove svo jim carigradskim protektorjem.
Živeli so ti duhovni pastirji kakor v malih nebesih. Kdor bi se bil drznil najmanjšo besedico proti njim izjaviti, so ga brez izgovora prijeli, zaprli, in potem je šiba po pod plutih pela, kajti, kar se tega tiče, sta bila pun in škof jedna duša in jedna misel: vsak je drl po svojo — in jedcu jo drugemu po magul.
V najdenji sredstev, kako so dude iz naroda denar izviti, so bili farniri jotski škofje ro-i bistro in prebrisane glave. Kadar je nov škof v svojo rezidenco prvikrat pri j aha! v vsem sjaju, je brž poslal svojim vernikom raznih po-Bvečonih malenkosti) brez vse vrednosti, katere so pa ti morali strašno drago plačevati. Vsuko leto je „milostivi" škof po vsej eparhiji potoval
in za velikanske denarno vsote dajal blagoslove. Jireček upotreblja, pišoč o tem. krepak a pravičen izraz: „er raubte . . ." Imen in izlik, pod katerimi so ti božji možje narod drli, je bilo silno mnogo. Zdaj so pobirali mile darove za patrijarha, zdaj za molitve, zdaj za posvo-Čenje popov, zdaj za sveto olje, zdaj za cerkvene Hveče itd. Takih taks in davkov jo bilo nu stotine. Večkrut je „Kener vladika" svojo pope po deželi poslal milih durov za novo cerkev beračit; ali doneski takih bir so v Škofovskih žepih izginj uvali. 1'rav posebno masten zaslužek so bile zakonsko ločitve; najmanjša različnost in nesporu/.umka bogatih za konsktb jo bila podloga škofovskim intrigam in podpibavanjem. Za cerkvene postave ho aikdo brigal nij, za denar se jo vse, pruv vse moglo doseči.
No samo posamezne rodbine, ampak cele vasi so tako i/sesali ti duhovni vladarji. Ce pa reven in uže toliko nadlegovati kmet nobednega vinarju več imel nij, da bi bil strast-
nim poželjenjem svojega višjega duhovnega pastirja ustrogel, so prišli biriči, kateri so v imenu škofa vso vas in prebivalce njene formalno zakleli, cerkev zapečatili, a naposled vzeli in odnesli vse, kar je bilo premakljivega.
Ta britka osoda revnega kmeta je pa še hujše zadevala podložno bolgarske pope Oni, neposredno škohi podvrženi, nijso mogli nikjer varstva najti. Zu njih izobraževanje so nikdo brigal nij. No bolgarskega ne grškega čitanja zmožni so grško molitve na pamet blebetali; računili so na rovaš; razlikoval so jo pop od kmeta samo po male] črnej čepici, ki jo je imel navadno na ghtvi in po dolgej bradi Za posvečevali jo popu se je grškemu školu okolo 100 do 150 gl. uv. v. plačevalo.
Da si zviša svoje dohodke, je vsak teh škofov   vsucegu,   katerikoli   mu   je  to vsoto
plačal, za popa blagoslovil, cela krdela taolta nepotrebnih popov so so brez dela in kruha po deželi klatila. D.i je škof popa pred oltir-jom klofutul nij bilo nič nenavadnega.:   suj bo
uže mnogo vokov izkazovano prijateljstvo velikega in mogočnega sosednjega naroda iz golega poželenja, igrati sodnika evropskega, in to takovo prijateljstvo, katero nas na našo srečo z mnogimi evropskimi državami, da, v tem hipu skoro gotovo z vsemi, druži. Onih strank namreč nij na krmilu, katerim je to prijateljstvo trn v očeh: to (rusko) prijateljstvo stavljati v nevarnost z jednim prijateljem, da ustrežemo drugemu (Mngjurom) v vprašanjih, kjer mi Nemei nemarno neposrednih interesov, z našim mirom kupiti mir drugemu — bilo bi samo tedaj mogoče, ako jedino svojo osobo stavim v nevarnost; kaj tacega pak storiti ne morem, kadar vodim politiko velike, v sredi Evrope ležeče države so štiridesetimi milijoni prebivalcev, za katero imam odgovarjati cesarju. In zatorej se usojam z govorniškega odra odkrito odpovedati so vsem takovim Klasovom in pričakovanjem ter izreči, da se v kaj tacega pod'nobednimi uveti upustiti nehčem in da nobedna vlada, ni nobedna izmej onih, ki so pri tem najbolj intercsirnne, od nas nij kaj tacega zahtevala.
Nemčija je se svojim ojačenjem tudi nove dolžnosti prevzela. Ali. dasi moremo mnogo vojakov postaviti na vago evropske politike, nij vendar nikdo opravičen, narodu in cesarju, knezom, kateri Imajo v zaveznem zboru sklepati, ako bi htoli pričenjati napadne vojske, svetovati, da se obrnojo do znane pripravljenosti narodove, kateri naj bi kri in imetek žrtvoval za vojsko v kak drug namen, kakor za brambo naše neodvisnosti proti vna-njesti, našo jedinosti mej soboj in za one interese, ki so tako jasni, da, ako se zanje potegnemo, dobodemo ne samo potrebno enoglasno privoljenje za veznega zbora, nogo tudi popolno prepričanje in popolno navdušenje nemškega naroda. Jedino takovo vojsko sem pripravljen nasvetovati cesarju." (Živahni „dobro"-klici 1)
Judje in Angleži sovražniki Slovanov.
Kdor je le z nekoliko pazljivostjo prebiral časnike, ta je imel priliko spoznati, da vsa nemška židovska politična žurnalistika se je obračala v zadnjej rusko-turške j vojni jako sovražno proti svetej slovanskej Rusiji proti osvo-
bojenji balkanskega poluotoka in u kropljeni i Slovanstva sploh. Marsikomu se je morda malo čudno zdelo, a če pazljivo ogledamo vse razmere mej Abrahamovimi sinovi to druzimi evropskimi narodi, bo ta stvar nam postala jasnejša. Judovski svet in AngliČani uživajo neko gospodstvo v evropske j trgovini, katere pa nijso pridobili se* svojimi trgovinskimi sposobnostmi, a le po ugodnih razmerah in nesposobnosti nekaterih narodov za trgovinska podvzetja; tako seje židovstvo ugnez-dilo najbolj mej za trgovstvo nesposobne narode, kakor mej Nemce, Mu g jare, Hrvate, Poljake in Rumune. Naravno je, da se boje1 izgubiti to trgovinsko prednost in skušajo pritiskati z vsemi mogočnimi sredstvi na za trgovino in obrtnijo sposobno narode, kakoršni so Velihorusi, Srbi, Bolgari, Armenci in Grki, katerim prvim jo bila Hvobodna trgovinska pomorska pot zaprta v Purdanelnh, drugi so pa bili večinoma pod turškim gospodstvom, katero jim je sč svojim barbarskim zatiranjem oviralo vsako svobodno trgovinsko in obrtnij-sko gibanje. Lo judje so si bo svojim hinavskim prilizovnnjom, ovndanjem nedolžnih Slovanov in drugimi nepoštenimi sredstvi znali pridobiti naklonjonost turško gospodske in tako so poleg divjih turških Azijatov odirali balkansko kristfjane. Zdaj, po slavnih ruskih /magah, ko Rusi dobo svobodno pot skozi I) irdanele in razne za trgovino važno kraje v Aziji, bo trgovina če daljo bolj prehajala iz židovskih v jugoslovanske in ruske roke. Rusi se bodo vedno bolj ukrepljevali in če dalje bolj svetovno trgovino nu so potegovali. Lahi bodo pa svoje trgovinsko delovanje vedno bolj razte-govali po jugoslovanskih krajih, Hrvatje, spodbodeni po pridnem delovanji njih slovanskih bratov Srbov, se bodo če dalje bolj sami po-prijemali trgovinskega posla, Slovenci bodo pa lehko prevzeli posredovanje mej slovanskim jugom in Brednjo Kvropo, Poljaki, spoznavši, da nijso zmožni nikdar premagati zmagovalnih Rusov, bodo jim rajši prijateljsko roko podali, osobito, ker jih nemško judovstvo jako marljivo odira, in tako se bo ruska trgovina če dalje bolj razprostrla po Poljskoj in naši Čehi bodo svojim ruskim bratom podali svojo trgovinsko roko in jim prodajali svoje bogate obrtnijske izdelke, da jih ti strgujejo v daljne kraje na v/.hodu. Tako bo za vedno odklon-kalo judovskemu oduruštvu po slovanskih pokrajinah in židovskij svetovnej trgovini, Česar
•vala konferenci, če mur se tud i od no-bedne strani ugovarjalo nij. Ali se bode po priznanji tega principa iz razlogov primernosti absolutno tega držati, razvidelo se bode iz števila osob, katere bodo prišle h konferenci, za katero jaz po svojem prepričanji sodim, da se bode gotovo sešla ter bode po motom mnenji v prvej polovici marcija meseca pričela se.
Prispel sem do najtežjega dela stavljene mi naloge, namreč k razlaganju — kolikor je razložiti mogoče — stališča, katero bode Nemčija zavzemala na konferenci. Vi tu od meno ne bodeto druzega pričakovali nego občne strani, s katerih gleda naša politika. Ako se je od mnogih pričakovalo ter nam izraževalo — n tega nij storila nobedna vlada, nego so bili zirolj glasovi v novinah ter drugi razni dobromišljeni nasveti .— da uže doma svojo politiko določimo in jo drugim v knkej koli obliki posilimo, moram opomniti, da je to po moiej misli bolj priti-skovalna nego državna poMtika.
Postavimo, da sedaj t''di samo jeden Rta-len program izrečemo, katerega držati bi bili primorani, potem bi nam bilo skorai nemo-mogoče p os re do va ti n a k o n f er o n ci, na kar jaz največjo vrednost polaze m. Posredovanja za mir si jaz ne mi-slim tako, da bi mi pri različnih nazorih bili razRojovalci ter rekali : tako bodi in to bode brani'a moč Nemčije; nogo jaz si je mislim skromnejSe, podobno poštenemu mo-šetarju, kateri kupčijo v resnici hoče dogotoviti. To je ulog«, knkoršno si mislim jaz in kakoršna odgovarja prijateljskim razmeram, v katerih v prvej vrsti se svojimi prijatelji in sosodi ob meji — ob dolgo raztegnenih mejah — v občo živimo, in zaradi uže pet let obstoječe jedinosti tro h cesarskih dvorov.
Potrebno se mi zdi, da se tu odločno postavim proti pretiran in terjatvam, katero se zahtevajo od nemškega posredovanja ter da izjavim, ka nij o teh ni govora, dokler imam jaz čast biti svetovalec njegovega veličanstva. Jaz ne mislim, da trebamo hoditi Napoleonovim potom, da bodemo, ako uže ne razsojevalci, ipak nekakovi „fiolmoštri" v Evropi.
Mi ne bodemo n i k d a r prevzeli odgovornosti, da žrtvujemogotovo
VBi raznovrstni hlapci in svinjski pastirji ter ovčarji škofovi bili — popi.
Samostanom se nij bolje godilo. Večjidel bo bili Grkom, Vlahom ali Arabanasom in mnogokrat celo Zidom v najem oddani. Najemnik jo imel pravico menihe v samostanu trpeti ali jih tudi kadar mu drago iz njega pregnati, (irigorovic je 1815 I. v samostanu na Ohridskem jezeru samo (gumena, t. j. prijora, brez menihov našel; grški najemnik jo v prostornom samostanu He svojimi hlapci svobodno gospodaril in zato metropolitu 15000 piastrov plačeval.
Iz vsega tega se vidi, da famarijotski grški škofje nijso bili vzgled i krist i jonsko nesebičnosti in prostovoljno revščine ; ali oni tudi nijso bili baš vzglodni v kristijiinskej čistosti. Na njih dvorih so lepo (Irkinje ali krasne Arabananke vladarile;- tudi so po Škofovskih palačah bili često videti zali dečaki v ženskih oblekah. V mestih in na kmetih njjjsta bile nobedna zala žena ali lepa deklica pred
fanarijoti varne. Kakor Kanitz piše, jo njemu konzul .Instrebov pripovedoval, da je metropolit Sofronij v Prizrenu deklic od hišo do hiše iskal, ter da so se one pred njim, kakor pred kacim najhujšim Turkom, skrivalo; in .lireček pripoveduje, da jo zdravnik v Pirotu ondotnega škofi tožil, da mu je njegovo hčer oskrunil; a zadostenja nij dosogel.
Toda ne samo indirektno s pomočjo vpe-Ijavanja grškega jezika in grških šeg v javno življenje, nego tudi dirktno, s preganjanjem in zatiranjem vsega, kar jo bilo bolgarskega, so nameravali Bolgare izkoreniniti in izbri sati iz kataloga evropejskih narodov. Bolgar* ski, ali kakor se fe rekalo, barbarski glas jo bil fniiarijotom, — kakor našim ucmšktitarjcm slovenski jezik, — BOpern. A to šo nij dovolj bilo.   Vandalizem v pravem   pomenu besedo
omadežuje zgodovino fanarfjotov« Bolgarske
rokopise, kateri so so  mnoga stoletja požarom, mišim, moljem in trhlenosti oteli, so Ia narijoti povsodi požigali in uničevali. — Mnogo
tacih dogodkov pripoveduje (Irigorovic, iz katerega vira naj le nekatere vzglede posnamem.
Na jugu Tracije, pod Solunom na Kgej-sUem morji loži poluotok, katerega staro ime je bilo A to s; sedaj mu pravijo llagion Oros, t. j. Sveta gora. V srednjem veku jo bila ondi pod nadzorstvom Turčijo uieniška republika in so je v istem času ta mali poluotok, ki meri le 7 do K kvadratnih milj, ves napolnil se samostani, katerih še dandones ondi 'JO stoji. V jednetn teh samostanov, E imenom „Zograf, so kratko prodno je Grigovo« vič tija prišel, tedaj IS U I,, cole kupe bolgarskih rokopisov požgali. Priče, katere so videle na svoje oči bake dogodke, so (Jrigo-roviČU pripovedovale, da so v „Ksenofu," drugem atofikem samostanu, slovanske knjige in spise v morje metali; v tretjem teh samostanov, .,Vatopedu", so BO slovanskimi pergamenti peči kurili. — Jednake sceno so so godile tudi v .,Siinupet ru", „ b'ilotru" itd. (Eoneo prihodnJlS.)
ee moramo mi Slovani in vsa Evropa veseliti, ker judovstvo je bilo skoro največje gorje, ki je tlačilo Evropo, in hvaležni moramo biti svete) slovanskej Rusiji, ki je s tem, da je Turčijo razbila, tudi smrtno ranila druzega sovražnika evropskega blagostanja, judovstvo.
Politični razgled.
*\ot ■ ;i it)«' «!<» #.<»■<».
V Ljubljani 21. februarja. Češiti „Pokroku pravi na koncu člauka, ki govori o vprašanji ali bt Avstrija osvojila Bosno in Hercegovino ali ue: „Nam Cehom bi pritelesenje liusne in Hercegovine k monarhiji s stali m'a slovanskega uobru došlo, ker nam bode le na korist, če so pomnoži število slovanskega prebivalstva v Avstriji.14
V e*» zboru je bilo po dolgo-trajnej debati 19« febr. glasovanje o coluej in trgovinskoj zvezi. Od 443 verificiranih poslanci v jih je glasovalo 2191 „dau, a z „no" jih je glasovalo 183, navzočuih nij bilo 40; vladne predloge so bile torej z večino 88 glasov (sprejete kot podloga specijalne debate. Hrvatski poslanci so, razeu štirih, glasovali z večino.
V n«ui j<* države.
V a»»yteš-hvj spod njej zbornici je North-cote odgovoril na interpelacijo Bere&fordovo, da nij verjetno, da bi poljsko vprašanje na kongresu v razgovor prišlo. — Iz diplo-matične korespondence, katero je vlada tu dui predložila, vidi se, da je bila liusija pred prvmi prehodom Balkana, t. j. junija 1877, pripravljena mir skleniti, ko bi bila Turčija le do Balkana Bolgariji svobodo dala. A poleg tega je uže tačas terjala Besarabijo nazaj in luko JBatumako, a je Avstriji ponujala za izravnam e Bosno in Hercegovino. A uze 14. junija je Gorčakov rekel, da Bolgarija mora črez Balkan seči.
Vrttncofki senat se je uže pri štirih glasovanjih trudil, izvoliti jeduega dosmrtnega senatorja, a zastonj, nij mu bilo mogoče dobiti potrebne večine. Zarad tega se nekateri listi hudujejo o neplodnosti senata. — Kakor najnovejši telegram poroča, je bil vtorek vendarle en senator na vse življenje voljen, in Bicer je zmagal desničar Caravon-Latour s 140 glasovi. Republikanec Viktor Lefranc od levice je dobil 135, torej le 5 glasov menj. Zopet ena malostua zmaga reakcije.
Dop
ini.
Iz JLJiitoljtaiie 21. febr. [Izv. dop.] Marsikateremu, ki prebira „Neue Freie Presse", ae bo čudno zdelo, kako je to, da je ona, ki od začetka slovanske vojne na jugu nij imela za Slovanstvo druzega, ko najpodlejše zabav-Ijive izraze, naenkrat postala skoro prijateljica Rusije, ko je vendar še ne pred dobrim letom pisala za to, da jej Avstrija napove vojno, ako bo prekoračila Dunav. Ker pri tem listu nij misliti, da bi uzrok bil boljše prepričanje urednikov in sodelavcev, moramo ga iskati drugje. In res ! prav židovsko naraven je.
Faktični lastnik „Neue Freie Presse", baron Ilirsch, vzdržuje se namreč ravnokar v Petrogradu, da se z rusko vlado dogovori o odkupljenji turških železnic, kajti žele/nični konsorcij ne smatra v Bolgariji več turško vlado za opravičeno enake pogodbe sklepati. Da bi se pa dosegli kolikor mogoče ugodni pogoji, dal se je „N. Fr. Pr.u ukaz, da mora svojo dosedanjo taktiko spremeniti in storila je to, kakor uže mnogokrat prej. — Od tod njen strah pred vojsko z Rusijo.
J z .1*0*1«»j im* 20. februarja [Izviren dopis.] Naša čitalnica napravi dne 23. svečana drugo letošnjo predpustno veselico v prostorih gosp. Miroslava Vičiča.   Biiža se dan zmirom
bolj in bolj, potrebne priprave se uže vršijo, — a v Vašem čestitem listu nij Še nič o programu omenjeno. Red čudno! mar se je na to pozabilo? — Ne morem si misliti, da bi čitalnični odbor pozabil potrebno objavljenje, posebno ko se dozdaj kaj tacega mj še nikoli pripetilo.
Program sedanjo veselice je obširen in zelo zanimiv. — 1. točlio „pri zibelji" izvršil bode pevski zbor. V 2. točki produkcija na citre: „Poutpurija", — sviral bode uže marsikateremu kot dober igralec na citre znaui gospod Dro .... 6. Za 3. točko se poje dvospev „Novi svet", na kar se imamo še posebno zanašati, ker je stavitelj tej pesni znani pevovodja goriškega „Slavca". Delovala bodeta pri tej točki gospoda brata Dit ... h. 4. točku, produkciji na citre: „Skrivna ljubezen" ter „Boginja na jezeru", — ta točka izpeljana bode zopet od gori imenovanega gosp. Dro . . . . ča. V 5. točki, samospevu: „Lahko noč, sladko dete", predstavljal se bode gosp. A. Hit . . . h, cegar lepi čisti glas nam je dovolj znan. C. točka „Veliki komični prizor: Spevajoći i plesajoči turški Pavček", vršila se bode po gosp. C. Dit . . . h-u, kateri je kot priličeu koimker gotovo uže marsikateremu priljubljen. Kot 7. toeka sledi „tombola", za katero se je s primernimi dobitki skrbelo. Končno sledi ples, pri katerem bode izvrsteu orchester sviral. Vstopnina je za ude prosta, za neude od osobe 50 novcev, za družino 80 novcev. —
Ker je ta veselica zadnja letošnja pred-pustua, in ker se zanašamo za dobro izvr šenje programa na omenjene izvrstne moči, se tudi nadejamo, da povabljeni prijatelji veselic iz bližnjih in daljnih krajev ne bodo zaostali, nego da nas bodo se svojim prihodom gotovo v obilnem številu počastili.
šedši je poprej na postaji, katera tudi poštno uraduje, še svojo uro in svoje zlate prstane na adreso svojega znanca, nekega majorja v pokoji, v Gradec oiipcslati želel. — Bilo je ob 5 uri popoludne, čakal je na vlak, da bi se v Trst odpeljal. Sprehajal se je po griču in tudi še enkrat s samokre&om ustrelil, na kar železniški siuga gledat hiti, ali nič posebnega ne vidi pri omenjenem. Petrochi je še slugo povprašal, dali pride skoro vlak, da bi se z njim v Trst odpeljal. Sluga mu odgovori, da še le po sedmej uri. Nato gre Petrochi proti Grinj ani nazaj, sluga pa za njim, da bi laškemu ravno iz Trsta prihajajočemu vlaku stregel. Nekaj korakov pred vlakom pogleda Petrochi za soboj, beži hitro na desuo, naravnost proti vlaku, ki se bliža, in v istem treuotku, ko čuvaj zakriti, uže Petrochi pod mašino leži! Vlak je hitro postal, ali ubožec je bil uže na tri dele prevožen, ter mrtev. Neznani so uzroki samomora. Umrli je imel še 28 gld. pri Bebi. Odnesli so ga še le denes popoludne od nesrečnega kraja, če ravno bi bila komisija v bližnje Bakole uže poprej lebko odnesla ga. Nesrečnež je torej 24 ur razkosan na prostem ležal.
— (Katol. politično društvo v Konjicah) napravi prihodnjo nedeljo besedo v spomin Papeža Fija IX.
— (Tiskovno pomoto), ki je bila v nekaterih iztisih včeraj pri prvem telegramu (20. januarja nam. februarja) si je pač menda vsak č. bralec lehko uže sam popravil, liavno tako prosimo v listku popraviti ime Pa naj o t Hitov ne »Panajet liitio", kakor je krivo stavljeno.
Domače stvari.
— (Za Sokolo vo maškar ado) v ljubljanskoj čitaluici na pustni vtorek se uže razpošiljajo lična vabila.
— (Bolniško in penzijsko društvo trgovsko) ima 24. febr. ob 11. uri dopoludne v mestnej sobani na rotovži občni zbor.
— (G. Maličj, bivši podžupan ljubljanski, je odložil svoj mandat kot občinski mestni svetovalec. Uzrok je njegova visoka starost in vsled nje nemoč,
— (Trgovski ples) bode letos v Ljubljani 2. marca v sobanah starega strelišča. Vstopnice dohodu vabljena v štacuuuh g. Haringe rja, K. Stbckla in K. Tilla. Cisti dohodek je nameu|en za bolniško in penzijsko trgovsko društvo.
— (Bizovišk a čitalnica) napravi v nedeljo 24. iebruarja lb78 veselico s plesom. Začetek ob 4. uri po polu dne.
— (Umrl) j j Loreuc Berui, fajmošter v Kam ni gorio, 10, t. ni. za pljučnico.
— (Izpred porotnega sodišča.) Pri obravnavi 19. t. m. je bil pred ljubljanskimi porotniki Josip Eržen iz Stražišča pri Kranji obdolžeu, ua je uecega prepotnika mej Kranjem in Loko obropati hotel. Porotniki so ga krivega izpoznali in sodišče ga je ob sodilo na 4 leta zapora.
— (S m rt na železnici.) Od Ndbre zine se nam piše:   19. febr. je blizu postaje nek ulanski stotnik v pokoji, po imenu France Petrochi, svojo smrt našel. Od Miramare pri-
tVazaie vesti.
* (Ruska vlada) je poslala mnogo agentov v Dansko, llolandijo in Ameriko, da nabere pomorščakov in oficirjev za rusko marino.
* (Kolera) se zmirom bolj razširja. V Medini je v petih dneh za to boleznijo umrlo 100 ljudij. V Zambi je zbranih okolo 10.000 (turških) romarjev, mej katerimi tudi silno razsaja kolera. Karavana siiskih romarjev je na povratku izgubila za kolero 169 ljudij.
* (S ah a rja ali sladkorja) se porabi po vsem svetu vsako leto okolo 35 milijonov nieterskih centov.   Lansko leto se ga je pak bkoraj za deseti del manj izpečalo nego navadno.
lrilie «•«*•■*«-.
v Ljubljani 20. februarja t. 1. Pšenic* hektoliter 9 gld. 69 Kr.;  — rež 6 gld. 60 kr.; — ječuion 6 gld. 01 kr.; — ovea 3 gld. 41 ar.; — ajda 6 gld. 37 kr.; — proso  ti gld. 18 kr.;
— koruaa 6 goid. 83 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gid. 05 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr.; tnaula tcilugram — gl. 94 kr.; — maat — gid. 80 kr.; — jpuii triaeu — gld. 08 kr.; — apeli povoj on — gid. 72 kr.; jajco po 1*/B tr,; — mleka liter 7 kr.; govednme kilogram 52 ki.; — teletuiuo 43 kr.; — svinjsko ttiosu 62 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 85 ar.;
— olainu 1 gold. 78 kr.; — drva trda 4. kv. metrov 6 £oid. 50 fcr.; — unohka 4 k Id. 52 kr.
Dunajska borza 21 februarja:
(Izvirno tolograficno poročilo.)
Knotni drž. dolg v bankovcih  . 88 gld. 00 kr.
E&notni dri. uolg v •rebru , 67   „ 80 „
Zlaia renta........ 75    „ 05 „
1860 dri. potsojilo..... 111    „ 50 „
Akciju narodno banke .... 797    „ — „
Kreditno akcijo...... 233    „ — „
London......... 118   „ 40 „
Napol.......... U    „ 47 „
0. kr. oektni....... o   „ 68 „
Srebro ......... 106   „ SO „
Državno marke...... 58   B 40 „
Izurjen slovenskega jozika popolnem zmožen
koncipijent ~w
dobi takoj službo pri advokatu
lir. C-v I dom i Srcbrc,
(56—2)
v Brežicah CRann).
kdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina m t?.«k jNarodne tiskarna*.